SUU. 222 V CjublioiU, v lotcK, 29. septembra 1936 leto 1. PoSEnina platana o octootnl Cena Din 1— Vesti od 29. sept. Posledica nacionalistične zmage pri Toledu - Vlada beži Iz Madrida Strelski jarki okoli Madrida Madrid, ‘29. sept. o. Ker so bde čete zasedle Toledo, je poveljnik vladne vojske general Asen-sio Torrado premestil sedež svojega glavnega stana v Madrid. Kar je rdečih oddelkov pobegnilo iz Toleda, so vsi v Madridu in so jih takoj poslali na delo za obrambo prestolnice, ki bo padla takoj, ko beli zavzamejo trdnjave na severu. Okrog Madrida na vseh straneh kopljejo v naglici strelske jarke in urejajo položaje za strojnice. Ko so prišli rdeči begunci od Toleda, je v Madridu zavladal silen strah, kajti vlada je neprestano poročala o rdečih zmagah okoli Toleda. Katalonsko čete, ki so jih iz Barcelone poslali v Madrid na pomoč, so izjavile, da je vsak boj za obrambo prestolnice, spričo brezglavega vodstva, brezuspešen in da se Katalonci ne bodo več bili za Madrid. Katalonske oddelke so anarhistični miličniki razorožili in jih zaprli v vojašnice. Bele čete se niso v Toledu ustavile, marveč so oklopni avtomobili s strojnicami takoj začeli čistiti cesto proti Madridu ter pobijati komunistične oddelke. Že včeraj so brez vsakega odpora prodrli kakih 10 km proti severu. _ Govorice o tem, da je vse pripravljeno, da vlada pobegne, so se zaradi poraza pri Toledu začele še bolj širiti, tako da je sinoči notranji minister v svojem govoru po radiu ^ moral priznati, da so nekateri člani vlade že odšli iz Madrida na različne strani. V strogi tajnosti pa drže, kateri ministri so to in kam so odpotovali. Zmedo je povzročilo tudi dejstvo, da so po nalogu predsednika republike zaprli v bližini vladne palače ljudski vrt, v katerem urejajo zasilno letališče, od koder bi v potrebi lahko odleteli predsednik republike in člani vlade, ker jih anarhistične čete ne bodo pustile, da bi pobegnili z vojaških letališč. Vlada je postavila na razpoloženje vse urad-ništvo. V službi bodo ostali samo tisti uradniki, ki niso sumljivi glede svojega republikanskega prepričanja. Zaradi tega bo prizadetih okoli 10.000 uradnikov. Ponoči so se razširile vesti, da je na pritisk anarhistov odstopil predsednik republike Azana in da so vso oblast vzeli v roke anarhistični odbori, ki bodo skušali zadržati čete generala Franca. General Franco pa je po zavzetju Toleda izjavil, da bodo njegovi oddelki udarili z vso naglico ua Madrid. Veselje v Toledu London, 29. septembra. Reuter prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika, ki prinaša podrobnosti o osvoboditvi Toleda. Neizrekljivo je bilo navdušenje gojencev in junaških branilcev Alcazarja, pravi to poročilo, ko so se po mestnih ulicah pojavile prednje čete generala Varela. Ti mladeniči, ki so junaško prenašali vse trpljenje in grozote večtedenskega obleganja v Alcazarju, so navdušeno vzklikali: »Viva Espanak in se nato udeležili pouličnih bojev proti še preostalim skupinam rdečih oblegovalcev, katerih glavno jedro je bilo zbežalo v času, ko so v mesto vdrle osvobodilne čete. Šele zdaj se je izvedelo, da so včeraj zjutraj vladne čete izvršile srdit napad na ostanek Alcazarja. Z dinamitno eksplozijo se jim je posrečilo vdreti v Alcazar, toda strahovit ogenj iz pušk in iz strojnic junaških branilcev Alcazarja jih je spet vrgel nazaj. Pred Bilbaom Bilbao, 29. septembra. AA. Havas: Križarke, ki so ostale zveste vladi, med njimi Jaime 1 in Cervantes, so tekom noči bombardirale Zumajo, ki jo imajo v rokah uporniki. Uporniki so odgovorili s topovi, toda niso ničesar opravili. Nekaj nac. letal je vrglo več bomb na Bilbao in zdi se, da je bilo ubitih 50 oseb od eksplozij teh bomb. Nad 100 oseb je ranjenih. Nekatere bombe so bile težke do 250 kg. To bombardiranje s takimi bombami je izzvalo veliko ogorčenje v mestu. Posledica razvrednotenja franka Radikalni socialisti rušijo Bluma Pariz, 29. septembra, o. Včeraj se je začelo izredno zasedanje francoske poslanske zbornice, ki je bilo sklicano zato, da zbornica sprejme vladne finančne zakone in odobri razvrednotenje franka. Vlada ie mislila, da bo zakon prodrl čisto lahko in da bo zasedanje zbornice kratko. Nihče ni namreč pričakoval, da bodo radikalni socialisti, ki so bili do zdaj najzvestejši zavezniki socialistov in komunistov, ostro nastopili proti vladi. Radikalni socialisti so zastopniki francoskega malega srednjega meščanstva, ki je,z razvrednotenjem najbolj prizadet; Radikalni poslanski klub ie na svoji seji zavrnil vse vladne predloge, v zbornici se je pa razvilo dolgotrajno govorjenje in prerekanje. Za radikale je govoril poslanec Bonet, večkratni finančni minister, ki je svojega zaveznika Bluma in njegovo politiko silovito kritiziral in pokazal na njene usodne posledice za Francijo in za Evropo. Če so se Francija, USA in Anglija sporazumele za razvrednotenje franka, bi morale ustanoviti tudi stabilizacijsko pogodbo, toda tega niso storile, zato Francija drvi v gospodarski propad. Razvrednotenje franka pomeni razbitje ljudske frbnte, v kateri so tudi radikali. Seja sc ie zavlekla daleč v noč, česar ni nihče pričakoval. Posledice znižanja vrednosti franka v Evropi Belgrad, 28. septembra. Včeraj so se vršile volitve v moravski banovini v 740 občinah. — J R Z je dobila 631 občin, združena opozicija 58, Hodžerova stranka 32, Jugoslovanska nacionalna stranka 15, meščanske stranke in neopredeljeni 21, glavni odbor Ace Stanojeviča pa 3. — V potili občinah se bodo vršile naknadne volitve. Po srezih je pregled ta-le: Mlavski srez skupaj 19 mandatov, JRZ 10, združena opozicija 1, Hodžera 5, JNS 3; Aleksinae 15, JR Z 14. Aca Stanojevič 1; Caribrod 9, JRZ !); poreški 11, JRZ 11; župski 9, JRZ 8, neopredeljeni 1; prokupski 19, JRZ 19; timoSki 15, JRZ 14, JNS 1; lužniški 12, JRZ 10, opozicija 2; Bela Pa-lanka 16, JRZ 14, opozicija 2; Zaječar 27, JRZ 22, opozicija 5; krajinski 19, JRZ 17, JNS I, neopre-l.ieni 1; Roljevac 21, JRZ 19, neopredeljeni 2; moravski i<), JRZ 15, opozicija 1, JNS 2, neoprede-in'/ t; Niš 31, JRZ 30, opozicija 1; Paračin 18, JRZ 16, opozicija 2; zaglavski 30, JRZ 35, neopie- rasto. Večina borz je zaprta. Usodno je vplivalo dejstvo, da bo tudi švicarski frank razvrednoten, ker ima veliko evropskih držav, zlasti ^manjših, stabilizirano svojo valuto, z ozirom na švicarski frank. Ce je znižala vrednost svojemu denarju Švica, bodo to morale storiti nujno tudi države, katerih denar se ravna po franku. Nekatere od teh držav, tako n. pr. Grčija, Litva itd., so sklenile, da bodo uravnale svoj denar po angleškem funtu. Avstrija in Italija bosta razvrednotenje z ozirom na frank izvedli. Prav tako tudi sovjetska Rusija. Kaj bo storila Jugoslavija, sc še ne ve. Zbornica se še zdaj ni odločila Seja zbornice je trajala vso noč in traja še zdaj. Na zahtevo radikalnih socialistov je morala vlada umakniti s svojega načrta predlog, da se bodo delavske plače zviševale postopoma, kakor se bodo zviševale cene življenjskim potrebščinam. Radikali bi bili sicer vlado vrgli in ljudsko fronto razbiL Edino Daladieru se je posrečilo svoje tovariše pregovoriti v toliko, da so pod tem pogojem pristali, da glasujejo za vladni predi g. deljeni 1; Ključ 17, JRZ 16. opozicija 1; svrljiški 22, JRZ 18, opozicija 2, JNS 1. neopredeljeni 1; lovaški 17, JRZ 11, opozicija 4, neopredeljeni 2; kopaniški 8, JRZ 8; rasinski 37, JRZ 31, opozicija 4, neopredljoni 2; Vučitrn 9, JRZ 9; rasovski 26, JRZ 2, opozicija 3, Hodžera 21; timoški 15, JRZ 14, opozicija 1; zviški 14, JRZ 10, opozicija 1, JNS 2, neopredeljeni 1; labski 9, JRZ »; Negotin 26, JRZ 19, JNS 2, neopredeljeni 5; Brzapalanka 11, JRZ 11; Dobrič 14, JRZ 9, opozicija 5; Despotovac 23, JRZ 21, Hodžera 2; beliški 2o, JRZ 20, opozi; cija 5; nišavski 32, JRZ 27. opozicija 5; kopaoniški 9, JRZ 8, opozicija 1; trsteniški 20, JRZ 19, neopredeljeni 1; radžarski 11, JRZ 10, opozicija lj Žica 30, JRZ 19. opozicija 7, JNS 1, neopredeljeni 1, Aca Stanojevič 2; llomolj 15, JRZ 12, opozicija 1, JNS 2; Oolubovac 19, JRZ 16, opozicija 3; banjški 18, JRZ 16, opozicija 2. Belgrad, 29. septembra, m. Končni rezultati občinskih volitev v moravski banovini so te-le: Od 392.537 volilnih upravičencev jih je volilo 299.974, in sicer za JRZ 230.129, za vso ostalo opozicijo pa 69.845. V odstotkih je JRZ dobila 75.72%, opozicija pa 23.28%. Volitve so bile v '756 občinah, v treh občinah pa bodo naknadno volitve na dan 4. oktobra v smislu členu 49 zakona o občinah. JRZ je zmagala v 631 občinah (83.14%), Aca Stanojevič v 35 občinah (4.63'%), JNS v 9 občinah (1.18%), Aca Stanojevič v 3 občinah (0.39%), meščanska skupina v eni občini (0.13%), zemljoradniška skupina v eni občini (0.13%), neopredeljeni v 18 občinah (2.36%). — Zanimivo je, da je Božidar Maksimovič dobil v moravski banovini samo 52 glasov, Ljotič 51 glasov, zeml joradniška skupina 332 in Aca Stanojevič 1133 glasov. Španski protest pri ZN Pariz, 29. septembra. »Petit Journal« poroča iz Ženeve, da je španska delegacija v soboto popoldne predložila tajništvu ZN važen memorandum z dokazilnim materialom o dobavah Italije, Portugalske in Nemčije španskim upornikom. Tajništvo ZN drži to spomenico v največji tajnosti. V spomenici se tudi navaja, da so vladne čete večkrat ujele italijanske in nemške častnike in pilote, ki so pri zasliševanju izjavljali, da so od svojih poveljstev dobili nalog, da morajo oditi med upornike v Španijo. Vlada je poslala tudi noto v Rim, Berlin in Lizbono in v njih navaja dokumente o naročilih tankov in orožja v teh državah s strani upornikov. V zvezi s španskim protestom je na včerajšnji seji Sveta govoril tudi madžarski delegat Abogo, ki je zahteval naj ZN uveljavi 19. čl. svojih pravil, ki v takih primerih predpisuje sankcije, v državah, ki ga kršijo. Edino z energičnim izvajanjem tega člena bo mogoče zavarovati mir. Hrvaško vprašanje more rešiti le JRZ Belgrad, 29. septembra, m. Današnje^ »Vreme« prinaša pod naslovom: »Rezultat občinskih volitev v moravski banovini je napravil globok v ti sv Zagrebu« dopis iz Zagreba, v katerem dopisnik piše tole: »Po rezultatih občinskih volitev v moravski banovini so prvaki zagrebškega delu SDK mišljenja, da so volitve dale JRZ legitimacijo, da ona odslej naprej sodeluje pri pogajanjih za sporazum s Ilrvati.« šef češkoslovaškega generalnega štaba general Kreiči se mudi v Parizu in je obiskal francoskega vojnegu ministra ter maršala Petaina. 52 glasov je dobil pri volitvah v moravski I banovini oče bivšega žandaiskega volilnega re-* da in vzornik slovenske JNS Boža Maksimovič. Sv. Oče se je vrnil v Vatikan sinoči iz svoje poletne prestolnice Castel Gandolfo in jo z balkona pred odhodom podelil množicam blagoslov. Glavni vod petroleja v Palestini so včeraj zažgali Arabci v bližini Haife. Andora prosi pomoči francosko vlado zaradi grozečih napadov s strani španskih komunistov na lo malo pirenejsko republiko, katero morata po starih določilih varovati urgeljski škof in kralj ali predsednik Francije. Francoska mobilna garda je zasedla Andoro. Prepoved o izvozu opija iz Indije bo prinesla po uradnih podatkih indijskemu gospodarstvu približno šest milijonov funtov šterlingov škode. Grčija prepoveduje izvoz orožja v Španijo posredno kakor neposredno. Kdo ve, čigavo orožje so Grki izvažali. Predsednika Rotarijcev je sprejel dr. Stojadi-novič in ga, kakor je to običajno, odlikoval ter povabil na kosilo. Mednarodni kongres katoliških časnikarjev je sprejel sklep, da more biti Član te organizacije samo poklicni časnikar in ne dilelant. Za 52 milijonov lir blaga bo po novi trgovinski pogodbi kupila pri nas Italija. To je povedala naša delegacija, ki se je vrnila iz Rima v Belgrad. Predsednik bolgarske vlade se bo na poti iz Ženeve konec! tega tedna ustavil v Belgradu ter se razgovoril Z dr. Stojadinovičem. Veliko politično amnestijo pričakujejo za 3. oktober, rojstni dan kralja Borisa, v Bolgariji. Zadnji prevoz francoskega zlata v znesku 411 milijonov frankov so včeraj ukrcali v Boulogneu. Zlato gre v amerikanske banke. Nesloge v KI)K, kmečko demokratski koaliciji, ki so jo 1928. osnovali Radičevci, Pribičevci in Žerjavovci, ni, je izjavil dr. Kostič iz Zemuna. To je dokazal pogreb Svetozarja Pribičeviča v Pragi. Dr. Kostič je pozabil povedati, da so slovenski liberalci, ki so 1928. prisegali s Pribičevičem na federacijo, danes fašisti znamke JNS. Konec deževnega vremena so s praznikom Maskal proslavili v Addis Al>ebi. Pred podkraljem Grazianijem je bila parada 10.000 domačinskih abesinskih vojakov. Odkritje Amerike bodo 12. oktobra praznovali z velikimi svečanostmi po vsej Ameriki. Hitler ni proti demokraciji v tujih državah, ki si to lahko dovolijo. Nemčija pa je gospodarsko preslaba, da bi prenesla demokratični šport. Tako je izjavil ob proslavi 1000 km nemških avtomobilskih cest Hitler. 1,190.000 izletnikov domačinov so letos poleti prepeljale italijanske državne železnice. To je posledica propagande za notranji turizem,*' ki jo smotreno vrši fašizem. Zadnji angleški konzulat v Abesiniji v mestu Gore, ki ga Italijani še niso zasedli, je angleška vlada zaradi negotovosti, ki vlada tam, zaprla. Konzul je v nedeljo odpotoval v Sudan. Karlistični pretendent za španski prestol, princ Alfonzo don Karlos Burbonski, je včeraj postal žrtev avtomobila, ki ga je smrtno nevarno 30 milijard frankov je izgubila Francija v nekuj dneh zaradi razvrednotenja franka. To je zasluga ljudske fronte, ki je-zmeraj agitirala z nedotakljivostjo franka. To je povedal na seji francoske zbornice poslanec desničarske organizacije Revnuud. Odbor ZN za razorožitev že dve leli ni zasedal. Zakaj je tako, so včeraj vprašali predsedstvo Sveta zastopniki Holandije in skandinavskih držav ter zahtevali, naj se ta odbor sestavi. Svetilnik imperija 2300 m visoko bo postavila italijanska vlada v spomin padlih bojevnikov na abesinskih bojiščih na gori Muscrore pri Bielli v Abesiniji. Svetilnik bo služil letalcem pri nočnih poletih. Trupla članov ponesrečene ekspedicije, ki jo je vodil profesor Charcot, sta včeraj odšli iskal dve francoski torpedovki. Žalna slovestnost bo v katoliški cerkvi v Reykiaviku, glavnem mestu Islandije. Vojno stanje v Palestini ler nagla sodišča je po nekaterih predelih proglasilo angleško poveljstvo včeraj popoldne. Hitlerjev namestnik je branilcem Alcazar,ia poslal čestitke k rešitvi v imenu nemške narodno socialistične stranke. Italija gre na lokarnsko konferenco, poročajo sinoči iz Rima, če dobi jamstvo, da bodo njene zahteve izpolnjene. Albanski zunanji minister je bil v Skoplju in je včeraj odpotoval v Tirano. Na izredno zasedanje so sklicali obe zbornici na Nizozemskem, da bosta sklepali o valulnem položaju. Italijanske borze so zaprte do konca meseca, zaradi razvrednotenja franka, ki po mnenju italijanskih listov ne bo prineslo gospodarske obnove v Evropi. Sovjeti ne rušijo funta, je včeraj izjavila bolj-ševiška državna banka, čeprav priznava, da so boljševiki vrgli zadnje dni na ameriške borze ogromne množine angleških funtov, zaradi česar so tečaji funta seveda padli. 10 stopinj pod ničlo je bilo mraza včeraj v Krkonoših, kjer je ponoči zapadel debel sneg. Dr. Giibhels je dospel v Budimpešto včeraj dopoldne z letalom iz Aten. Odbor za svetovno razstavo v Parizu 1937 se je ustanovil včeraj v Ljubljani. Trije dedžasi iz severne Abesinije so se pred nekaj dnevi podvrgli za dobro plačilo italijanskim oblastem v Addis Abebi. Komunistični proces proti 20 obtožencem se je pričel včeraj v Zagrebu. Obtoženi so predvsem uradniki in študenti. Slika z veličastnega zbora JRZ v Belgradu v nedeljo, kjer je pred 40.000 Srbi govoril dr. Milan Stojadinovič. Občinske volitve v moravski banovini: JRZ le zmagala v 631 občinah Tr£ fiktivne tvrdke v enem lokalu j Slovenska pesem - strah Kočevarjev Neprijetna dogodivščina slovenskih osmošolcev v nemški vasi na Kočevskem Ljubljana, 29. septembra. V pasaži palače Victoria se je pred mescci naselil nek trgovec. Posebnost ie bila v tem, da se ia ni zadovoljil z eno trgovsko tvrdko, temveč je zdrževal v enem lokalu kar tri tvrdke, ki so pa bile vse fiktivne. Pozornost je vzbuja! ta lokal že po tem, da je imel razmeroma veliko število uslužbencev, ki pa niso imeli nobenega opravka, tako da je bil ia trgovski lokal bolj nekako družabno zbirališče trgovskih pomočnikov, ki pa niso imeli niti pojma, s kom imajo opravka. Od pomočnikov pobiral kavcije. Trgovec — je to Ljubljančanom dobro znani Istenič France— je potom inseratov v časopisju iskal širom Slovenije pomočnike in sotrudnike. Nikdar pa ni pozabili pristaviti, da mora položiti pomočnik kavcijo. V sedanjem času brezposelnosti se je Isteniču res posrečilo, da si je našel pomočnikov, ki so mu res zatipali tudi kavcije. Da je stvar lepše izgledala, je vsakemu, ki mu je dal kavcijo, obljubil, da mu bo plačeval 10% od sprejetega zneska. Odličnost njegove trgovine je bila tudi v tem, da je svoje pomočnike menda najboljše plačevail — seveda na papirju. Povprečna plača ie znašala namreč 2000 dinarjev, seveda je ostalo vse samo pri obljubah. Ko so pomočniki počasi uvideli, da iz te moke ne bo kruha in da je nevarnost, da bodo zastonj delali oziroma prebiti samo čas v lokalu, ker dela ni bilo, ampak da bodo izgubili celo še kavcijo, in .ko so zaradi tega začeli proti Isteniču nastopati nekoliko ostreje, jih je ta znal potolažiti z različnimi obljubami, da dobi v kratkem kom-panjona, ki ima dovolj denarja, ki bo uredil vse plačilne obveze ter sploh finansiral podjetje tako, da bo dobro uspevalo. Tako se je posrečilo Isteniču vleči svoje pomočnike več mesecev. S tem se je vsaj za nekaj časa izognil ovadbi, ki bi gotovo sledila. Ljubljana, 2^). septembra. Jože P. je star grešnik, ki ima precej pisano preteklost. Bil je svoje dni prav vesten in izredno sposoben delavec po različnih gospodarskih in odvetniških pisarnah. Na svoji življenjski poti pa se je srečal s črnolasko — in od tedaj naprej je šla Jožetova pot skoraj vedno navzdol. Rabil je mnogo denarja in posledica težnje po denarju je bila, da je imel opravka najprej s svojimi šefi, potem s policijo, nato s sodnijo in končno s kaznilnico. Še pred dobrima dvema letoma se je v kaznilnici tako vzorno obnašal, da so pristojni spoznali v njem resno željo po poboljšanju. Radi tega je končno dobil dopust in bi mu bila kazen naj-brže tudi črtana, če bi se mož, o katerem se je splošno mislilo, da je žrtev razmer ki jih ni sam zakrivil, znal v poslovnem življenju zadržati tako, kakor bi se moral. Kot izredno sposoben pisarniški uradnik je kmalu po odhodu iz kaznilnice dobil službo v neki ljubljanski gospodarski pisarni. Tu se je kmalu zelo dobro obnesel, in kabalo je, da se je mož te- Tihotapstva ne Maribor, 28. septembra. Oblasti sc na vse načine trudijo, da bi zatrlo tihotapstvo, ki se je zadnje čase silno razpaslo. Niti zaporne niti visoke denarne kazni ne preplašijo tihotapcev, da bi s svojim nedovoljenim poslom prenehali. Skoraj vsak dan pade kak nepridiprav v roke državnim oblastvom. Včeraj zjutraj se je orožniškemu kaplarju Filipu Simčiču posrečilo zasačiti mladega tihotapca, ki ie imel med svojo prtljago nič manj kol 35 kg sladkega saharina. Pri pregledu jutranjega ljubljanskega Pes razbil iztožbeno okno Maribor, 28. septembra. Danes se je okoli štirih popoldne na Aleksandrovi cesti odigral nenavaden dogodek, ki je med navzočim občinstvom vzbudil mnogo smeha in dal povoda za več ali manj zabavne pogovore. V trgovino mestnega električnega podjetja je prišla zasebnica Leopoldina Eigel z lepim psom, do-bermanske pasme. Medtem ko je gospa ogledovala blago, je pasjo mrcino bržkone obšla želja po svobodnem kretanju po mariborski aveniji. Ta njegova želja, tako pravijo mariborski živalski psihologi, je v njem tako narasla, da je v trenutku zbral vse svoje sile in se skozi 8 milimetrov debelo steklo izložbenega okna pognal na cesto. V nejši promet. Med sprehajalci je žvenket razbite nezši promet. Med sprehajalci je žvenket razbite šipe in pojav zdivjanega psa povzročil najprej paniko, potem pa, ko so spoznali zakaj gre, veselo in živahno razpoloženje. Svobode željan pes je s svojim senzacijonalnim skokom povzročil 7.500 Din škode, katero bo morala kriti bržkone lastnica psa sama, ker je po predpisih prepovedano pse jemati v trgovino. Utonita pri obiranju PaboSk Maribor, 28. septembra. V Spodnjih Hočah se je dogodila nenavadna nesreča, ki je zadela delavko Karmilo Peteline. Petelinčeva je dalj časa bolehala na božjasti. Posestnik Franc Simič jo je zaposlil z obiranjem jabolk v sadonosniku, skozi katerega teče potok Reka, ki je postal za božjastno ženo usoden. Petelinčeva se je podala na drevo, pod katerim teče potok, in hotela obrati jabolka. V istem trenutku jo je popadla božjast in revica je padla z drevesa v potok, kjer je našla nesrečno smrt. Ko je prišla mimo kraja nesreče zasebnica Marija Polajžar, je vsa prestrašena zagledala v 15 cm globoki vodi žensko truplo. Takoj ga je izvlekla iz vode in poklicala po pomoč. Ponesrečenko so skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, vendar so bili vsi poskusi zaman, ker je pomoč prišla prepozno. V Rim in Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlnk, 19. okt. Benetke—Padova, avto; 10. do 13. okt. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst. Belgrad-Oplenac, kraljev grob, brzo-vlak 9. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. Reprezentativne tiskovine. Da bi kolikor mogoče dostojno reprezcnfiral svoje tvrdke na zunaj in da bi v vsakem, ki ima s Ivrttko opraviti, vzbudil občutek, da je tvrdka solidna, si ie Istenič naročil v Kranju krasne tiskovine, ki nosijo naslov: »Progrfs«, Konsorcij, Trgovsko obrtna založba v Ljubljani. Teh tiskovin je naročil kar 1500, seveda na up, ki ga ni nikdar poravnal. V svoji trgovini je rabil tudi pisalni stroj. Nov stroj je drag, toda problem je bil rešen kaj enostavno: g. Istenič si je dal dostaviti v svoj lokal lep stroj — »na ogled«. Ko je lastnik zahteval stroj nazaj, ga v lokalu ni več bilo. Ker lastnik tudi kupnine ni mogel iztirjati, je bil ob stroj. Vzdušje okrog Isteniča je začelo postajati , vse težje in težje. V zadnjem času je imel usluž-benih 9 pomočnikov. Od leh je sprejel nič več in nič manij kakor 24.000 Din kavcije, ki je ni ne obrestoval ne vračal. Poleg tega tudi ni izplačeval mesečnih plač. Ko so se k tem in gori opisanim nepravilnostim pridružile še druge, je končno prišla na policijo ovadba. Policija je že dolgo časa spremljala početja g. Isteniča. Ni mu pa mogla do živega, ker mu ni mogla nepravilnosti dokazati. Nobeden od pomočnikov sc namreč dolgo časa ni hotel staviti na razpolago policiji, ker sc je bal za svoje terjatve pri Isteniču. Ko pa so uslužbenci uvideli, da bodo končno oškodovani ta.ko ali tako, jim ni preostajalo drugega, kakor da so tudi oni priia-vili svoje razmerje do »šefa«. Na ta način je sledila aretacija Med drugimi ugotovitvami je zanimiva posebno odkritje pisalnega stroja, katerega je dobil Istenič na vpogled. Ta stroj so sedaj našli v — zastavljalnici. Istenič je bil izročen sodišču, ki mu bo sedaj prerešetalo vest. Eno najtežjih pojasnil bo Istenič moral dali o tem, zakaj se je posluževal treh tvrdk, ko mu niti ena ni uspevala in zakaj je zaposloval toliko uslužbencev. / Kočevje, 28. septembra. Najlepši dar, ki ga je Bog dal našemu narodu, je brez dvoma slovenska narodna pesem. Ko jo tujec prvič čuje, se navduši zanjo in jo hoče poslušati še in še. S svojo pesmijo smo Slovenci povsod dobrodošli in z njo se prikupimo povsod. Tega se dobro zavedajo tudi naši Kočevarji. Naša pesem se jim zdi nevarna. Zakaj? Vemo, da pristnih Kočevarjev prav za prav ni več dosti. Kočevski narod izumira iz raznih vzrokov. Zato morajo na vse načine ponemčevati, asimilirati in naturalizirati številne Slovence, ki pronicajo v nekdaj kompaktno-nemško ozemlje Kočevarjev. Cio-. vek se ne more dovolj načuditi, kako hitro in spretno se ta proces vrši. Neverjetno je, kako urno se Slovenec na Kočevskem prerodi v Kočevarja. Konkretni primeri pa kažejo, da je slovenska pesem že marsikaterega odpadlega Slovenca narodnostno prebudila in mu vzbudila narodne zavesti. Zato Kočevarji že od nekdaj nastopajo proti slovenskemu petju, ki daleč nadkriljuje s svojo mehko milino trdo zvenečo nemško koračnico. Razen v Kočevju samem je že kar nevarno prepevati slovenske pesmi. Navajamo danes spino en dokaz iz zadnjih dni. „0;f zdai gremo . . V soboto, dne 26. septembra, so se odpeljali osmošolci kočevske gimnazije na ekskurzijo v Stari log pri Hinjah. Vodil jih je profesor Franjo Uršič, strokovnjak v mineralogiji in geologiji. Večina dijakov se je vozila z vozom, ki jim ga je dal na razpolago »Dijaški dom«, samo trije so se odpeljali na kolesih. Opremljeni s krampi in drugim orodjem so šli malo ven z vasi na teren kopat neke mineraloške posebnosti, namreč neke redke okamenine školjk. Z uspehom izkopavanja so bili kar zadovoljni in svojemu profesorju za tako zajemljivo vodstvo prav hvaležni. Po napornem delu pa so odšli v go- stilno starološkega župana Ivana Saiiiide (slov. Zamuda) na majhno okrepčilo. V dobrem razpoloženju so začeli tudi prepevati. Glasila se je pesem za pesmijo. Ko se je dodobra stemnilo, so se odpravili domov. Zasedli so voz. »Oj, zdaj gremo...« Komaj pa je hlapec pognal, se je zgodila katastrofa: zadnji dve kolesi je nekdo snel in zakotalili sta se po tleh... Dijaki pa — tudi! Nekateri so se pri tem, ko so se strmoglavili na tla, prav močno ranili. l^er je med Kočevarji vse mogoče, so mimogrede pred odhodom iz previdnosti malo pogledali, ali je voz v redu, a skritega trika neznancev niso seveda mogli odkriti. Tudi so opazili, da so v bližini neki ljudje glave stikali in se nekaj muzali, a za to se tudi niso menili. Še druga nesreča se je zgodila. Pri tej je pa nekaj ironije. Fantje kolesarji so namreč opazili, da so jim porezani plašči na kolesih. Toda ironija je pa pri tem, da so ti dijaki slučajno kočevarske narodnosti. Na to pa niso mislili prebivalci te vasi, ki so skoro izključno Kočevarji ali pa potujčeni Slovenci. Šaia ali nesporazum Najbolj se je hudoval nad hudobijo hudobnih ljudi hlapec-voznik. V svoji razburjenosti in opravičeni jezi je zarobantil: »Tu bi bilo treba vse požgati!« Neki Kočevar pa je mislil — ali pa ni mislil —, da gori, in je brž stekel po gasilski rog in zatrobil alarm v mogočni kvarti. Naenkrat je bilo polno mož gasilske čele skupaj. Ognja pa ni-kjer, posla nobenega... Prihiteli so orožniki, o vseh zgodbah zasliševali nad eno uro: o snetih kolesih in o požaru posebne sorte Zanimive do-godbe pa bo s tem uradnim zapisnikom bržčas konec, kajti Kočevar ne izda Kočevarja; to je rod, ki v trdni slogi drži skupaj, zlasti, če gre v borbo proti — Kroinerjem. Te nesrečne hranilne knjižice! meljito spokoril in popravil. Toda bogsigavedi, kaj ga je spet premotilo, da je začel zahajati zopet na stara pota. V pisarni je imel opravka z različnimi klienti, katerim je bilo treba urediti razne denarne in gospodarske transakcije. Posebno mnogo je imel opravka s hranilnimi knjižicami. In tu se je začela zopet njegova pot navzdol, ki ga je zopet privedla v sodne zapore. Za hrbtom svojega šefa je začel pod šefovim imenom, toda na svojo roko delati razne manipulacije z zaupanimi hranilnimi knjižicami. Na policiji so se začele stekali ovadb«, ki so imele za nujno posledico, da je bil Jože včeraj aretiran. Policija jo prišla do zelo zanimivih ugotovitev, ki dokazujejo, na kako spreten način je P. znal izvrševali svoje posle. Pri tem je posebno očitno, kako je znal P. izrabljati zaupanje, ki si ga je pridobil ne samo pri svojem šefu, marveč tudi v raznih uglednih družbah, posebno v go«i>o-darskih krogih. Doslej še ni ugotovljeno, koliko znašajo prevare, ker je prav gotovo, da je glavno delovanje razvito po deželi, odkoder pričakuje policija še prijave. Stavbni delavci v Zagrebu zopet delajo morejo zatreti osebnega vlaka se mu je mož zdel sumljiv in ga je v bližini Pragerskega natančneje pregledal. Pri njem je našel 55 paketov po pol kilograma saharina, poleg tega pa še 498 škatljic, v katerih je bilo skupno 7 in pol kilograma saharina. Orožnik je tihotapca v osebi 20 letnega čevljarskega pomočnika Franch ftranclja iz Rakeka aretiral in vse blago zaplenil. Urancclj je izpovedal, da je tihotapsko robo, ki je namenjeno v Italijo, prejel od nekega neznanca v Mariboru z naročilom, da ga spravi v Rakek, kjer ga naj izroči nekemu možu, ki ga bo lamkaj pričakoval. Mariborski obrtr ' so zborovali Predstoječe volitve v Zbornico za trgovino in industrijo so vzbudile med obrtniki veliko zanimanje. Izraz tega zanimanja je bilo včerajšnje zborovanje obrtnikov iz Maribora in širše okolice, ki se je vršile v Gambrinovi dvorani. Sklicalo ga je Jugoslovansko obrtniško društvo. Zborovanje je vodil predsednik Lešnik, ki je orisal položaj obrtnikov in naglašal potrebo, da pri volitvah v zbornico nastopijo vsi obrtniki složno. G. Knez je v daljših izvajanjih očrtal razvoj obrtništva v Sloviniji in sedanji težaven položaj ter priporočal obrtnikom strokovno in zadružno organizacijo. G. Kac je govoril o zbornici, o socijalnem zavarovanju obrtnikov, ki ga je treba čim prej izvesti in zahteval razdolžitev obrtnikov. V ministrstvu za trgovino se naj osnuje posebno sekcija za obrtnike, ki naj zastopa njihove interese. G. Novak je zagovarjal stremljenja po stmjenju obeh obrtniških organizacij, glede sistema skupnih ali ločenih zbornic pa svetoval, da se malo počaka, predno se definitivno izreče mnenje, ker imata oba sistema svoje dobre in slabe strani. Govorili so še drugi govorniki, predvsem o neslogi, ki je zavladala v obrtniških vrstah. Mubsmcu popra v oči Maribor, 28. septembra. Pekovski pomočnik V. K. v Št. liju v Slov. gor. je imel ljubavno razmerje z delavko D. Š., ki se je zadnje dni sprevrglo v precejšnje sovraštvo. Ko je K. prišel k svoji izvoljenki po perilo, sta se sprla, ker mu je očitala, da je o njej širil neresnične govorice. Beseda je dala besedo, kar je dekleta tako razburilo, da je seglo po popru in ga celo pest vrgla ljubimcu v oči, K. se je podal k1 zdravniku, namesto ljubezni pa se je v njem vzbudilo sovraštvo do razburljivega dekleta in zahteva proti njemu kazensko postopanje. V nedeijo ne bo ligaških tekem Betgrad, 29. septembra m. Prihodnjo nedeljo ne bo prvenstvenih nogometnih tekem, ker je ta dan odrejen za tekmovanje za fond blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelju. • Praga, 20. septembru, m. Pri včerajšnjih teniških tekmah so naši tekmovalc i izgubili obe borbi in sedaj Češkoslovaška .vodi s 4:0. — V doublu sta Časka in Heeht premagala Punčeca in Mitiča s 7:5, 6:5. 6:2, Ceiner na •" zmagul nad Palado v petih setih. Zagreb, 28. septembra. Pet tednov so. stavkali zagrebški gradbeni delavci. Z delodajalci so imeli vrsto pogajanj, vendar niso uspeli v svojih zahtevah, ker je bilo na obeh straneh precej trme in nespravljivosti. Čim dalje pa je trajala stavka, tembolj so se pojavljali med delavstvom glasovi, da se vrnejo na delo, ker so pač radi stavke prišli v veliko stisko. Pet tednov so bili brez plač. da bi pa kdo od njih imel kake rezervne fonde, se ne da reči. Pri tem je banska uprava igrala svojo vlogo in pritisnila na delodajalce, da so v neki meri pristali na povišanje delavskih mezd. V nedeljo je bil ponoven sestanek med obema strankama in so na njej gradbeniki ponudili delavcem mezde v tej višini: zidarjem in tesačem v 1. letu po 6 Din na uro, v 2. letu dela 7 Din na uro, v 3. letu pa i S Din na uro. Steklarjem po 5.35 na uro, betoner-jem po 4.85 na uro, pomožnim zidarskim delavcem pa po 3,85 na uro. Ponudba delodajalcev je vsekakor pomenila veliko pridobitev za delavstvo. Vendar med njimi ni bilo soglasja in je zato hr-vatski radnički savez, v katerem so včlanjeni delavci, pristaši dr. Mačka, pozval 6voje člane, da gredo pod temi pogoji na delo. Delavstvo je šlo na delo, ker je bilo utrujeno radi dolgotrajne stavke. Zoperstavljali so se Sadna razstava v Tacnu Tacen, 28. septembra. Včeraj se je vršila v Tacnu sadna razstava, ki jo je priredila sadjarska podružnica v gostilni pri Koširju pri mostu. Hazstavljeno je bilo izredno lepo sadje. Obisk razstave je bil kljub slabemu vremenu zelo številen. Zastopnik SVI) g. Kafol je določil razstavljenemu sadju prava imena ter je imel ob tej priliki zelo poučno predavanje, i Udeleženci so se izredno zanimali za lokalni sadni izbor, ki je bil posebej razstavljen. Od jabolk so bila najlepša: Belfler, gdanski robač, landsberška reneta, damason, Baumanova reneta, bobovec, boj-kovo in ontario. Od hrušk: hardijeva, pastorjevka, kleržo in vinska moštnica. Sadna razstava v Tacnu je v vseh pogledih prav dobro uspela. Novi list »Umetnost" »Umetnost« se bo imenoval novi list, stanovsko glasilo, ki ga bo izdajalo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani štirikrat na leto. Prva številka »Umetnosti« bo obsegala 16 strani, izpolnjenih s prispevki naših umetnikov iz tu in inozemstvo. List, katerega bodo krasile številne umetniške reprodukcije, izide prihodnje dni. Metlika Več srca! Dnevno piihajajo pritožbe, da v vinogradih vedno bolj kradejo grozdje. Ne vemo kje imajo ti ljudje srce. Ta nas ubogi belokranjski kmet, ki ga že nekaj let sem ubijajo različne ujme, sedaj še pred tatiči nima miru. Vinograde sedaj čuvajo stražarji s pihalniki in tatiči pazite, da ne bo nesreče. Neznosen prati v Metliki! Zadnji naravnost vroči poletni dnevi pospešujejo zorenje grozdja, v Metliki sami pa prah. Nekateri motoristi in avtomobilisti drvijo skozi mesto kot za stavo, kdo bo 7. brzino dvignil čim več prahu. Ti uboga siromašna para — pešec pa v teh oblakih prahu tipaj, saj gledati itak ni mogoče, kako boš prišel iz tega neprodirnega oblaka prahu. Stavka stavbsnskega delavstva končana Jesenice, 28. septembra. Ker je stavka stavbinskega delavsitva končana, je povsod zavladala živahnost, kjer je delo počivalo skoro dva meseca. Slograd zaposluje veliko delavstva v tovarni, potem zunaj tovarne pri gradbi velike škarpe kot tudi na raznih stavbah. Ako ne bo prezgodnje zime, bo še marsikaj tega, kar ie bilo začeto spomladi, prišlo pod streho, četudi je delo tako dolgo počivalo. Aleksandrovar, 20. septembra, m. V zvezi z '• ubojem poslanca Milinčiča so bili včeraj aretirani Gvozden Radenkovič, ■ ki je bil pri nedeljskih volitvah kandidat združene opozicije. Mi-hajlo Vukojčič in Dragotin Denič. Policijske oblasti smatrajo Radenkoviča za hujskača k temu uboju, ostala dva pa kot storilca. pa temu, kakor pri nas v Sloveniji, levičarski delavci, ki so med njimi komunisti razpredli svojo mreže. Otipljivo je bilo, da je tem agentom šlo za vse kaj drugega, kakor za delavske koristi. Gro iim za umetno ustvarjanje nemirov in stalnega zadovoljstva. K sreči so jim nasedli le nekateri delavci, ki pa niso mogli ubraniti, da bi ostali delavci ne šli na delo. Pojavili so sc -sicer na stavbah z namenom, da bi takozvane stavkokaze odvrnili s silo od deta, vendar so ostali poklicali na pomoč policijo, ki je teroriste razgnala. Obenem je objavila policija delavstvu svoj sklep, da bo najstrožje kaznovala vse tiste, ki bi druge odvračali od dela. Svoj odlok utemeljuje s tem, da so delavci v precejšnji meri dosegli izboljšanje, čeprav so zaradi nespravljivosti in agitacije ekstremistov izgubili ‘na svojih mezdah preko 10 milijonov dinarjev, ki jih v doglednem času sploh ne bodo mogli'nadomestiti. Po vsem tem je prav jasno kaj snujejo levičarski in marksistični agentje s takimi Slavkami ob vsej plohi fraz o svojem delu za delavske koristi. ■ Pojav je sličen onemu, ki smo ga opazovali pri stavki tekstilnega delavstva v Sloveniji. Včeraj se je na vseh stavbah v Zagrebu delo obnovilo, ostalo je v stavki le nekaj desetin delavstva. Oblasti so vseskozi puščale delavstvu prostost v borbi, da so dosegli izboljšanje. Stavbno gibanje v Hrastniku Hrastnik, 28. seplembra. Desetletja je že pri nas huda stanovanjska kriza, tal«) da ne dobiš niti za drag denar stanovanja. Tako je v naši kotlini od postaje do rudnika. _ Ni mogoče dobiti niti stavbnih parcel. Ob kemični tovarni je jako strupen zrak zaradi kemičnih izdelkov. Pri rudniku pa je nestalen svet zaradi jamskega dela, da je jako težko dobiti stanoviten stavbni prostor tudi za najdražjo ceno. Tako pri nas zelo primanjkuje tudi zasebnega stavbnega prostora. Sicer pa bi našli dosti ljudi, ki bi kaj radi postavili svojo hišico. Vsak, kdor je zaposlen pri rudniku, se zadrži najrajši v bližini rudnika, da mu m potreba hoditi predaleč v službo. Zaradi tega je število novih stavb prav pičlo. V letošnjem letu je zraslo pet novih družinskih hiš ter cerkev, ob steklarni pa se prav pridno gradi lepa velika obrtniška hiša, katera je tudi že pokrila. Zadnjih pet let se je dogradilo več družinskih hiš s pomočjo brezobrestnega posojila, katerega je dala lrboveljska družba svojim rudarjem, kar ie tudi hvale vredno. Fond katerega je v ja namen odredila TPD, je bil lu pri nas takoj izčrpan. Omeniti pa moramo, da se je plačevanje v obrokih žalibog jako težko plačevalo m se danes ga odplačuje, kdor si je najel veojo vsoto Prevečkrat na teden imamo praznični dan. Na prošnjo prizadetih je družba obroke zrezala, ce ni bilo mogoče narediti devet delovnih dni pol meseca. Na ta način si je pri nas 1 Ka|. delavcev in nameščencev z žrtvami in ski brni postavilo svoj lastni dom. Sploh industrijski podjetniki že mnogo let niso zgradili nika-C.r.snin stanovanj za svoje delavce ter zato dolžijo krizo. Odmev Stojadinovičevega govora zunaj Pariz, 29. septembra. AA. Nedeljski govor predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča je napravil v Parizu najodličnejši vtis. Veliki pariški dnevnik »Le Petit Parisien« piše, da je to najlepši govor, ki ga je imel dr. Stojadinovič v vsej svoji politični karijeri. »Temps« tudi pbjavlja cele odstavke iz govora in dobesedno ponatiskuje tiste besede, ki se nanašajo na Hrvate. List je napisal ta svoj komentar: »Te besede so simptomatične in napovedujejo važne dogodke v notranji politiki Jugoslavije. Te besede imajo svoj poseben |)onien tedaj, če se upošteva izid volitev v moravski banovini, kjer jo opozicija lahko postavila svoje liste in vendar je dobila vlada ekrazantno večino, ko je zmagala v nad 85% občin. Znano je, da dr. Maček stalno izjavlja, da se bo pogajal s tisto stranko, ki resnično izraža mišljenje večine srbskega naroda. Problem je torej sedaj zelo jasno postavljen, pravi »Temps«. Dr. Stojadinoviču bo pripadla čast, da ustvari položaj, ki bo ugoden za rešitev hrvatske-ga vprašanja v smislu ojačenja jugoslovanske skupnosti.« Lfublfana dane* koledar Danes, torek 29. septembra: M. in(ri, sreda 30. septembra: Jeronim Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. * Vrsto zanimivih koncertnih del slovenske literature bomo slišali na otvoritvenem koncertnem večeru povodom prvega koncerta v mali Filharmonični dvorani, izvajali bodo dela Davorina Jen-ka, Gallusa, Antona Foersterja, Antona Lajovica, Ravnika, Slavka Osterca, Marija Kogoja, L. M. Škerjanca in Uroša Prevorška. Izvajalci so: Orkestralno društvo Glasbene Matice, Slovenski vokalni kvintet in umetniki solisti gdč. Zora Zarnikova, Marijan Lipovšek, gdč. Ljudmila Polajnarjeva in Karel Rupel. Dirigenta godalnega orkestra sta L. M. Škerjanc in Uroš Prevoršek. Predprodaja vstopnic za ta večer v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Oratorij Kristus, »lelo slavnega Liszta, ki ga izvajata prihodnji ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani Ljubljanska Filharmonija in naša Glasbena Matica, ima tri dele: v I. delu, ki ima naslov Božični oratorij, nam opisujeta skladatelj in libretist veselje pastirjev in prihod sv. Treh kraljev k betlehemskim jaslicam. V H. delu, ki ima naslov Po razglašenju Gospodovem, se poje Osmero blagrov, Ustanovitev cerkve, Čudež in Jezusov vhod v Jeruzalem. Ul. del ima naslov Trpljenje in Vstajenje. Ta del ima tri speve, in sicer Žalostna je moja duša, Žalostna mati in Vstal je Kristus. Na izvedbo znamenitega resnega i dela opozarjamo vse naše občinstvo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na vpis v otroški glasbeni vrtec šole Glasbene Malice. Priglase sprejema pisarna v Gosposki ulici. Začetek pouka 1. oktobra. Inštruktorje, vestne in zanesljive, za vse predmete vam preskrbi takoj »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov« iz vrst svojih članov. Obenem opozarjamo starše, da bo društvo pričelo v novembru s pripravljalnim tečajem, kjer se bodo dijaki srednjih šol, kakor že lansko leto, uspešno pripravljali za solo. V obeh slučajih se obrnite na naslov: Društvo brezposelnih prof. kandidatov, Univerza, Ljubljana..— Odbor DBPK. Spremembe voznega reda v območni direkcije Ljubljana za zimsko voznoredno dobo. Pri— čenši s 4. oktobrom L 1. se spremeni vozru red nočnih brzih vlakov Dunoi—Maribor—Ljubljana — Trsi v obeh smereh. Nadalje se spremeni vozni red nekaterih potniških vlakov na nroni Pragersko— Kotoriba, Ormož—Hodoš, Ljutomer—Gornja Radgona, Maribor—Dunaj in lesenice—Beljak odnosno Celovec. Nadalje vozi prvi jutranji potniški vlak št. 9124 no progi Slovenigradec—Dravograd M. od 4. oktobra 1936 dalje le trikrat na teden, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih; istota.ko vozi zadnji večerni potniški vlak št. 9125 na tej progi tudi samo trikrat na teden, m sicer ob nedeljah, četrtkih in sobotah. Točni podatki vseh teh sprememb so razvidni na stenskem voznem redu list 111 in IV na vseh postajah. Končno opozarjamo, da vozijo izletniški vlaki no progi Ljubljana—Vrhnika trg. Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto, Ljubljana gl. kol,—Jesenice—Bistrica Boh. jez. oziroma Rateče Planica Kranj—Tržič, Ljubljana gl. kol.— Korlovac, frebnejc na D,—Št. )anž n. D., Novo mesto—Stražo Toplice in Korlovac — O/.olj zadnjikrat v nedeljo dne 4. okiobra 1936. Na progi Ljubljana gl. kol,—Kamnik mesto vozi ob nedeljah in praznikih mesto dosedanjega izletniškega vlaka št. 8419 nedeljski potniški vlak št. 8417. Državni upokojenci se opozarjajo, da po določilih čl. SO. Uredbe o osebni in rodbinski dokladi iz lela 1935 ni treba s »Prijavo« za prejemanje te doklade, ki jo morajo vsi državni upokojenci predložiti finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani v prvi polovici meseca oktobra, prilagati dokaze oblastev glede dejstev, navedenih v prijavi. Vsak je sam odgovoren za podatke v prijavi s posledicami, navedenimi v čl. 81. te uredbe. Odpadejo torej potrdilu davčnih oblastev, kakor tudi podpisa dveh državnih uradnikov (upokojencev), ki jamčita za pravilnost nekaterih navedb, kar vse je bilo prej predpisano. Finančno ravnateljstvo je že v časopisih uradno razglasilo, da lahko vsak poda prijavo v obliki navadne vloge, ker oblika prijave po čl. 29. ni predpisana, mora pa odgovarjati predpisom členov 29. do .11. te uredbe. V svrho olajšave je Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani založilo obrazec lake prijave, ki odgpvarja vsem omenjenim predpisom s potrebnimi navodili vred, tako da je vsak obvarovan nadaljnih neprilik in ne-všečnih posledic, če se natančno ravna po navodilih in vsebini te tiskovine. Ker vsebuje prejšnja tiskovina določila, ki niso več veljavna, je'stari obrazec neraben in nepriporočljiv. Kdor se želi splošno izobraziti in dobiti vpogled v svet, naj se uči mednarodnega jezika esperanta! V petek, 2. oktobra t. L, bo odprl »Klub esperantistov v Ljubljani« v svojem prostoru na Cankarjevem nabrežju 7, I. nad. začetniški tečaj. Začetek ob 20 uri. Učnina minimalna. Poziv Ljubljančanom! Na obeh bregovih naše Ljubljanice žive siromašni in premožni ljudje, brezposelni in zaposleni. Ti dve skupini občanov živita vsaka svoje, povsem različno življenje. Revežev in brezposelnih skrbi dela boj za najnujnejše življenske potrebščine, boj za obstanek. Tem ljubljanskim prebivalcem ni usojeno veseliti se življenja, njim malokdaj posije sonce v dušo. Ali more oni, ki ima kaj, ki ima svoj stalni vsakdanji kruh, ki sme delati, ali more zapreti svoje srce revežem in rezposelnim? Ali sme zijati med obema slojema a prepad? Premostiti je treba ta prepad, premostili z ljubeznijo, z usmiljenjem in radodarnostjo. i aj bo kot simbol te potrebne premostitve poziv mestne občine, da v prvih dneh oktobra plača vsak svojim razmeram primeren prispevek za siromake in brezposelno ob prehodu preko kakega ljubljanskega mosta. Nekdaj so pobirali na mostovih mostnino da so krili stroške vzdrževanja mostu. Mestna občina bo pa pobirala prve dni oktobra in naslednjih mesecev prostovoljne prispevke za reveže; naj bi bila ta prostovolir i mostnina oddolžitev bolje situiranih Ljubljančanov našim revnim občanom. Kdor bo plačal ob prehodu preko mostu prispevek, bo za tisti dan dobil poseben listek. Kdor Pa more, naj daruje tudi večkrat. Nabiralci bodo zbirali denar v hranilnike, ki bodo ob gotovem času izpraznjeni in bo uradno ugotovljena nabrana vsota. Darujmo vsi. vsak po svojih močeh! Mtsrocajie in širite VffS!ovenski dom S" n Lear" v ljubljanski drami ž > Kralj Lear Edgar (Jan) Kralj Lear (Levar) in oslepljeni grof Gloucester (Lipah). Tajna družba ponarejevalcev, kovancev nja 50- in 20 dinarskih kovancev. Svojo obtožbo je temeljil na dejstvu, da je Gaberšek prvotno ponarejal le »petakone« t. j. 50 dinarske kovance, ne pa drugih in da so ti falzifikati mnogo bolje izdelani, ko pa oni, ki so bili predmet razpravi lela 1934. Jakob Gaberšek, ki je nekoliko gluh, ostrega pogleda in inteligentnega obraza, se je krčevito branil in trdil v svojem obrambnem govoru: »Ko bi ,fovš’-dnar ven dajal, ne bi hodil tako raztrgan okrog, bi bil bolj eleganten. Spravil sem te kovance za zid pokopališča pri Sv. Križu. Očistil sem jih z apnom, da so se svetili. Nosil sem jih seboj za spomin in da bi pazil, koliko časa ostanejo lepo svetli. Ne bi kruha po Gorenjskem prosil, ko bi denar ven dajal. Prosim vas, gospodje sodniki! Ali je to kaznivo, četudi ponarejeni denar seboj nosim?« Sodna komisija, ki je šla nekaj dni po aretaciji ugotavljat kraj, kjer naj bi bil zakopan Gaberškov zaklad, ni na mestu pri pokopališču našla ničesar odkopanega. Tudi razne priče so izpovedale negativno. O sodbi smo že poročali. Gaberšek se je potrkal na prsa in pristavil: »Jaz sem delaven človek. Ce sem, denar [iri sebi nosil, vendar ni kaznivo. Ali me hočete na vsak način notri potlačiti?« Varnostne oblasti še nadalje poizvedujejo po tajni družbi ponarejevalcev. Ti so izdelali izredno dobre falzilikate, ki jih na prvi pogled ni mogoče ločiti od pravih. Celo napis ob robu 50 dinarskih kovancev se je fzborno posrečil Koliko je feh fal-zifikatov v prometu, še ni mogoče točno ugotoviti. Doslej so jih dobili okoli 25. Ljubljana, 20. septembra. Prav v času, ko so orožniki maja v Velcsovem na Gorenjskem prijeli premetenega ponarejevalca 50- in 20 dinarskih kovancev Jakoba Gabrška, 64 letnega brezposelnega ključavničarja in skitalca, ko je pri kovaču Munihu prosil za podporo, so bili silno razširjeni dobro izdelani falzifikati 50- in deloma tudi 20 dinarskih kovancev. Prebrisani ponarejevalci so jih spravljali v promet na najrazličnejših krajih Slovenije, tako na Štajerskem, po Dolenjskem in Gorenjskem. Celo na Notranjskem so dobili slične falzifikate. Take falzifikate so našli tudi pri aretiranem Jakobu Gaberšku. Varnostne oblasti so dognale, da je Gaberšek, ki je nekaj časa stanoval pri svojem bratu v Vev čah, nekega dne spomladi skrivnostno izginil z nekim znancem, ki ga je bil obiskal. Odšla sla v Maribor. In tu so domnevali, da jc Gaberšek imel tajne sestanke s ponarejevalci in da je ponarejene kovance najbrž tam sam izdelal, odnosno jih prejel v razpečavanje. Dokazali mu niso mogli, ker je Gaberšek vztrajno molčal in ni hotel izdati niti najmanjše stvari. Venomer je le trdil, da se jc sestal z znancem, ki sta bila skupaj zaprta v mariborski kaznilnici in da sta se domenila, da bosta prodajala razglednice. Znanec, ki je baš dober fotograf in risar, naj bi delal razglednice, on Gabršek pS naj bi jih okrog prodajal. Ta »kšeft« pa je bi slab. Državni tožilec, kakor smo že poročali, je Jakoba Gaberška obtožil novega zločina ponareja- Zelike dražbe na vidiku Ljubljana, 29. septembra. Boben poje... Kljub vsem zaščitnim zakonom in znakom izboljšanja gospodarskih prilik se javne prisilne dražbe zelo množe. Kakor smo že pred dnevi omenili, je za oktober in do srede novembra razjiisanih 20 dražb nepremičnin, ležečih v mestu in okolici. V daljni okolici pridejo na dražbo posestva, ki niso bila deježna dobrot zaščite. V mestu bo na dražbi prodano 7 hiš, odnosno vil, dalje večje obratno poslopje in več stavbnih parcel s prav ugodno lego v središču mesta. Vseli 20, na dražbo prihajajočih nepremičnin celotna vrednost je cenjena na 6,084.880 din, za nje pa je določen najnižji ponudek na 3,549.218 dinarjev. Hiše in stavbne parcele v meStu samem so cenjene na 5,081.527 din z najnižjo ponudbo 2,795.482 din. Med drugimi pridejo na dražbo tudi veliki obratni objekti in vile. Na okrajnem sodišču se bo vršila 1. okiobra dražba vile št. 6 v Štrekljevi ulici, spadajoča pod vi. št. 292 k. o. Gradišče predmestje. Vila je obremenjena z dvema hipotekama po 750.000 din in 45.250 din. Cenilna vrednost 527.274, najnižji ponudek 400.000 din. Na Poljanski cesti pride 15. oktobra na dražbo hiša št. 12, stara nad 100 let, a ha r.unaj dobro ohranjena. Cenilna vrednost 1,565.000 din, najnižji ponudek 783.500 din. S hišo pride na dražbo tudi 8 stavbnih parcel v skupni cenilni vrednosti 1,340.952 din z najmanjšim ponudkom 670.466 din. Hiša s parcelami je obremenjena za približno 1,900.000 din. Na dražbo 23. oktobra pride dalje neko obratno poslopje z avlogaražo, ki se nahaja v Spodnji šiški, ter je last neke družbe z omejeno zavezo v Ljubljani. Poslopje je obremenjeno z bančnim posojilom v znesku 141.800 din, za katero plačuje družba 13% obresti. Ta objekt je cenjen na 357.900 dinarjev, najnižji ponudek pa je določen na 168.695 din. Kakor je pričakovati, bo soba št. 16, kjer se navadno vrše prisilne realne dražbe, oktobra močno oblegana od interesentov in dražiteljev. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 29. sept 12.U0 Slavni tenoristi (plošče) — 12.45 Vrem«, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.1A Vosol opoMansk,i koncert (Rjulio-o*rko»ter) — 14.00 Vreme, oor^a — 18.00 Koncert radio-orkestra — 1!).00 On«, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac. ura: NaSi bolniki in vprašanje socialnega 7,avaro*va nja (dr. Milulin Zelič) Itolgnul — 19.3(1 Foersterjev venček narodnih na plošSah (p<>jc pev«ki /,lx>r «Ljub; liana* s spremljav. Radio-or k estra) — 20.00 Glasbeni spored naše postaje v novi se/oni (glasb, referent g. dr. Anion Dolinar) — 20.10 Zmagovalci v. letošnjega nagradnega tekmovanja harmonikarjev (nastopijo gg. Lokovšek Vili. Menard Rado, GorsiČ, Edvard, Kova-č F/tl varil in Mavrič Andrej) — 31.15 Koncert moškega »bora društva 0.00 ŠiroJini m in •GrabnncijaS. — Dunaj. 20.00 Variete J-.10 Orgle — 28.00 Jazz. — Budimpešta: lluM) Operni Eli loT,«0LCifi:aniSka gasba — 22.05 Salonski or-Kestu - J.l.20 C hopinove skladbe. — Trnt-Muun: 17.15 Komorna Kjo'ba_ — 20.40 \Vagnerjeva opeia «Mo.istri pevci« — 17.15 Vokalni in imstrumentalni n r • 0 ~ 22-M Plesna glaaba. - Prapa: 19.4.» rotpliri — -1.00 Radio-orkester — 22.15 Vokalni koncert — 23.00 Bachov nrelmrij. —- Varšava: lfi.00 Radio orkester — 21.00 Komorni koncert — 22.15 Plesne Plošče. — Berlin: 20.10 Orkester in 7,1 ki r. — Konipuberp: 20.10 Pester večer. — tiamburg-Stullgart. 20.10 Narodna glasba. — Vratislava; :*0 10 Večer glasbenih improvizacij. — Lipsko: 20.05 VVurmova igra ^Saksonski maršal«. — Koln: 20.10 Plesna glasb >. — Repertoar Narodnega gledališča v Mublfan* DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 29. septembra: Zaprto. Sreda, 30. septembra: Za narodov blagor. — Red Sreda. Četrtek, I. oktobra: Kralj Lear. Red Četrtek. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, 3. oktobra: Tudi Lela bo nosila klobuk.. Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 29. septembra: Zaprto. Sreda, 30. septembra: Matija Uubec. Premierski abonma, četrtek, 1. oktobra: Zanrlo. Maribor Mariborsko gledališče otvori novo sezono v četrtek L oktobra z znamenito Tolstojevo dramo »Živi mrtvec«. Delo je naštudiral glavni režiser J. Kovič, v glavnih vlogah pa nastopijo Kraljeva, Rasbergerjeva, Nakrst in Gorinšek. Nastopil bo tudi zbor, ki bo pel originalne ruske pesmi. Blagajna še vedno sprejema abonente. Novi grobovi. Po dolgi bolezni je umrl 36 letni carinski kontrolor g. Joško Povalej, sin finančnega ravnatelja v pok. dr. Povaleja. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo popoldne ob treh na pokopališču na Pobrežju. — V Tattenbachovi ulici je umrl 76 letni upokojeni sodni nadoficijal gosp. Ivan Lu-bec. — V bolnišnici je umrl 14 letni Alfonz Veronik. Naj v miru počivajo, svojcem naše sožalje. Bogoslovno učilišče v Mariboru prične šolsko leto I. oktobra. 2. oktobra bo vpisovanje, 3. reko-lekcija, 4 otvoritvena služba božja in 5. oktobra pričetek predavanj. Opozarjamo na razstavo Slomškovega kipa, ki ga je izdelala umetnica Karla Bulovčeva. Kip je razstavljen v gradu. Vstopnina 2 Din, obiskovalci v skupinah 1 Din. II. Mariborski sadni sejem se bo letos vršil od 3. do 5 oktobra v prostorih pivovarne Union. Sejem bo združen z vinsko in mlekarsko razstavo ter l razstavo kmetijskih strojev. Celjske novice Celje, 28. septembra. Pleskanje mostne železniške konstrukcije podvoza pri hotelu Pošta. Železniška uprava izvršuje sedaj pleskanje železniške mostne konstrukcije pri podvozu pri hotelu Pošta in se zato opozarjajo vsi vozniki in pasanti, da v izogib nesreč upoštevajo cestno policijske predpise. Napeljava vodovoda na Dečkovo cesto. Ker je ostal prvi razpis brez uspeha, razpisuje mestna občina ponovno oddajo celokupnih gradbenih in instalacijskih del in dobave za podaljšanje glavne vodovodne cevi premera 80 m/m po Cesti na Dobravo od bivše mestne meje, Komenskega ul. 14, do hiše g. Jarha ob Dečkovi cesti. Pravilne prošnje vlagati do 2. oktobra v vlažišču mestnega poglavarstva. Zadnji glas x jesenskih gors (Nadaljevanje.) Postscriptum Če se ozremo po naših domačih gorah, bomo videli, da imamo še po 1000 metrov visoke stene, ki so proste; ni še smeri preko njih. Dolga vrsta je takih, ki so visoke 000 ali 500 metrov. Pri tem stanju prav gotovo Se ni prišel čas, da bi se pošiljale v tuja kraje ekskurzije, kaj šele ekspedicije. Na ta način je ves boljši plezalni kader na tujem, tujci pa prihajajo ta čas k nam in pobirajo prvenstvene vzpone. Letos tega slučaja sicer ni bilo. Toda zadnji dve leti so tujci registrirali v Julijskih Alpah vse pomembnejše vzpone, tako severno steno Travnika (Aschenbrenner in Tiefen-brunner), severnozapadni raz Široke peči (oba,, Dibona; tu je bil sicer tudi Joža Lipovec zraven, ali tujina pozna vendarle Dibone bolj kot njega), Frdamane police itd. Nivo, na katerem je danes naša domača alpi-nistika, nekako odgovarja predvojnemu v Gesanse ali v Wilder Kaiserju ali, če hočete, tudi v Dolomitih. Prava, tehnična plezarija je šele v povojih in jo je faktično nekoliko upeljala šele znamenita vrvitev Režek-Modec v Kamniških Alpah. Kakor drugod, čeprav smo povsod zadaj, se tudi tu širokouslimo, da smo »z ramo ob rami najboljšim ^alpinističnim nacijam sveta.« Zato le v našem časopisju lahko beremo take neorientirane naslove »Dali če skoro neki Jugosloven sudelovati u stranoj ekspediciji na Himalaju« in take stavke »da su naši planinci zaprepastili švajcarske alpiniste, penjuci se sami na visove Matterhorna, Monte Rose« itd. Dejstvo je, da pri nas še ni nastopila ona generacija, ki je v prvih povojnih letih, od 1920. dalje v Nemčiji in Avstriji plezarijo razvila na tako sijajno stopnjo, kopno plezarijo mislim, da je bila logična posledica in nadaljevanje prebod iz kopne skale v sneg in led, — nič drugega kot nujna, ne preuranjena posledica razvoja. Pri nas popolnoma manjka generacija, ki so jo tam reprezentirala imena Roland Rossi, Sixt, Solleder, Lettenbauer, Hackmeyer, Deitele, Horeschowsky in duigi. Začetek resnega plezanja • v naših gorah predstavlja šele ime dr. Klementa Juga, in to ime je komaj dobrih deset let staro. Dokler stoji vzhodna stena Prisanka, zahodna stena Rakove špice, direktna severna stena Široke Peči, severna stena Rjavine in v Julijskih Alpah nepregledna vrsta drugih eminentnih problemov ter v Kamniških direktna severna stena Planjave, severnozapadna stena Štajerske Rinke in zlasti najtrdovratnejši usodni problem celotne naše plezanje — severnozapadna Rzenika, tako dolgo se še ne bomo smeli valjati po medvedovi koži in svoje ime izgovarjati v isti sapi z znanimi tujimi. Vrstice, ki smo jih tu napisali, so sicer boleče in neprijetne, toda resnične. Zakaj bi hlinili slepoto in ne pogledali dejstvom pogumno v oči? Problemi, razen nekaterih, dozdaj bolj slučajno še nepreplezanih, lažjih zadev, so problemi ter delo bližnje bodočnosti. Toda ti problemi so toliko težki, da se nadnje ne bo smelo hoditi s praznini želodcem, s slabo opremo in nezadostno fizično kondicijo. Slabo hranjeni ljudje, ki so si bili doslej prisiljeni kvariti 'želodce z »vaseršpa-celjni«, suhim kruhom in kilometrsko salamo, tu morajo odpovedati ali pa se nad te probleme sploh ne spravljajmo. Posledica je, da težke, še nepreplezane stene čakajo menda tujcev, da jih bodo prelezli in se bahali s uspelimi čini pred ostalim kulturnim svetom. Čudno, da bi naš narodni ponos kaj takega lahko mirno prenesel! Posebno lepo spričevalo za nas to ravno ni, brez dvoma! Merodajni, javni faktorji naj bi, kakor smo že rekli, podprli mlada stremljenja, — predvsem gmotno! Dejal bi kdo: »Doma principijelno nobenih podpor! V domače gore lahko pride vsak za svoje denarje!« To stališče je popolnoma zgrešeno, napačno in celo krivično. Organizirati, podpreti ambiciozne dvojke ali trojke (plezalci so normalno ekskluzivna družba) — to je potrebno! Ob vsaki priliki, ob vsakem naskoku mladim družbam prijazno pomagati — to je naloga poklicanih. Potem se bo naša alpinistika razmahnila, da bo veselje. In, ko bomo doma vse aktualne stvari pospravili, ko se bomo v vseh ozirih spopolnili, tedaj bo sam od sebe prišel čas, ko bo ta naša alpinistika postala uspešen rival svetovnim — in kjerkoli! v (Konec.' Kdo je general Don Emitio Mola, general španske infanfe-rije, je sinr 55 let. General Mola je zelo visok, koščen in tenak in je skoraj za glavo večji od generala Franca. Ima velike roke in še daljše noge. Njegov, prsteni obraz je zanimivo razoran in naguban, ušesa so podaljšana, usta so široka, toda ustnice so tanke. Pogled mu je skrit za čisto majhnimi stekli naočnikov, ki imajo staromoden, jeklen okvir. Glavo nosi zmeraj pokrito s ploščato čepico khakijeve barve. Spodnji del njegovega obraza je tako širok kakor čelo. Torej vidimo, da je general Mola po svoji zunanjosti docela podoben Angležu. Angleška je na njem tudi ravnodušnost, o kateri si pripovedujejo Spanci čudovite zgodbe, ker je ravnodušnost pri španskem človeku nekaj nepoznanega in nemogočega. Toda ta njegova ravnodušnost in navidezna suhost ter dolgočasnost ni pogosto drugega, kakor prikrita nežnost ter obvladovanje samega sebe. General nosi khakijevo uniformo in pas z zlatimi resami, ki kažejo njegovo poveljniško službo. Noša generala Mole ni niti malo izbrana ali elegantna. Njegova obleka je na videz zmeraj malo zmečkana in zmeraj se zdi, da mu je tudi prevelika. Zepi se mu pobešajo in štrle od obleke stran, ker ima v njih zmeraj polno denarja. Toda pravi značaj njegove osebnosti sc ne kaže v teh brezpomembnih malenkostih, marveč v njegovih očeh, ki z enim samim dolgim pogle-oom povedo vse kaj se godi za tem mrzlim ledenim čelom. Za njim živi viharna in od skrivnosti težka duša, ki jo vso prešanja zavest o poslanstvu in ki je izoblikovana enkrat za vselej. Pravijo, da je na njem nekaj neizbrisnih znakov, ki jih človeku pusti čudna in fantastična baskiška pokrajina. Tu se vidi, kako pokrajina oblikuje človeka in mu vtisne svoje značilnosti. Križarska vojna generala Mole se je začela iz Pampelune, kakor je iz Pampelune začel svojo križarsko vojsko Ignacij LloYolski. Ignacij Lk>Yolski, blesteči in elegantni oficir, je ležal tukaj bolan, ko so mu Francozi pri obleganju Pampelune zlomili nogo. Tudi na njega je ta trdnjava in ta pokrajina delovala tako, da je šel vase in preokrenil svoje življenje za novo poslanstvo, katero mu je naložil papež Pavel III., naj ustanovi najznamenitejši in najuglednejši španski verski red. Ti spomini se človeku nehote vzbude, ko razmišlja zgodovino in narodno izročilo, katero vsebuje vstaja generala Mole, kjer igra on tako odločilno vlogo. Mola, velik vojak Španije General Mola je bil guverner v Pampeluni, qlavnem mestu Navarre, v trenutku, ko je fra-rsonska, napol boljševiška vlada dala po svo- jih policijskih častnikih umoriti desničarskega voditelja d o na )osca Calva Sotela. Vlada je mislila, da lahko računa na generala Mola, da bo to zločinstvo odobril z molkom in ga podprl s svojo vojaško gcnijalnostjo in z ugledom svojega imena. General Mola je bil res že dolgo časa pristaš republikanske vlade. General Bercnguer, naslednik diktatorja Prima de Rivere, je njemu poveril vodstvo državne varnosti. Prva španska republika je pod predsedstvom Manuela Azane poslala generala Mola za upravitelja španskega Maroka, kjer je svoje težko delo in neprijetno nalogo izvršil v splošno zadovoljstvo in častno za Španijo. Ko so se začele širiti prve govorice o bližnji generalni vstaji ter je vlada pregnala generala Franca na Kanarske otoke, generala Godeda pa na Raleare, se ni proti generalu Moli javil nikjer niti najmanjši pomislek. Mola je ostal no svojem upraviteljskem mestu v Pampeluni. Toda Mola je bil tisti, ki je z vso svojo garnizijo takoj prvi dan desničarske vstaje prešel k upornikom, ne da bi se prej kaj sporazumel z generalom Francom, ki je priletel, kakor blisk v Maroko iz izgnanstva na Kanarskih otokih. General Mola je bil tisti, ki jc ustanovil začasno nacionalistično vlado v Rur-gosu, kjer počiva Cid Campcador, veliki legendarni junak in osvoboditelj Španije izpod maver-skega jarma. General Mola velik detektiv Mola je bil zadnji načelnik španske policije pod monarhijo. Zato je bil bolj nego kdorkoli v Španiji poučen o gibanju in o namenih revolucionarnih organizacij. Poznal je vse zveze, steze in sredstva, s katerimi so te organizacije delale. Pred štirimi leti je izdal nadvse zanimivo knjigo svojih policijskih spominov pod naslovom: »Zlom monarhije«. Tam je na podlagi stvarnih dejstev pokazal vse komunistične načrte m priprave za revolucijo v Španiji, ki jih je kot policijski šef nadvse dobro poznal. Pokazal je, da bi te priprave lahko kljub nasprotnemu prepričanju javnosti povzročale težke pretrese. Točno je očrtal pogubno pot, po kateri temne sile vlečejo Španijo v prepad od padca monarhije. Njegova knjiga se konča tako-le: »Ko je Harnan Cortez pristal v Mehiki, je sežgal svoje lesene ladje, da bi svojim preplašenim ljudem vzel vsako upanje na vrnitev. Mene pa prevzema želja, da bi tako storil s svojimi iluzijami.« Da si republikanska vlada ni upala ničesar ukreniti proti generalu Moli, je bilo tudi zato, ker mu je mislila poveriti spet vodstvo javne varnosti v državi, če bi prišlo do kakega spopada z desničarji. :! '; ' .vil wmmm Takole tarčo so postavili na morju pri Irvengodenu na Škotskem, kjer so se vršile velike strelske ' tekme angleške mornarice. mmmi V bližini Tel Aviva so arabske čete podrle radio-anteno, ki jo sedaj, nanovo zgrajeno, čuvata dva angleška vojaka. Za oltarje in ognjišča General Mola se močno razlikuje od večine Spancev, ker silovito sovraži govoričenje in prazno grmenje. Prvim časnikarjem, ki so ga oblegali v Burgosu za izjave, je dejal na kratko: »Jaz nikdar ne prerokujem.« Druga njegova izjava: »Meni se nič ne mudi. Wellington 'je oblegal San Sebastjan 63 dni, jaz ga lahko prav tako dolgo.« V Irunu je proučeval najprej štirinajst dni dolgo, kakšne so razmere v ozemlju, kakšne so možnosti za kritje in za prodiranje. Po dolgih premišljevanjih je dal na zadnje kratko povelje: »Vzeti Irun, ali pa umreti« To je človek, ki ga niso prepoznali ne Aza-na, ne boljševiki iz njegove okolice. Niso ga spoznali ne španski aristokrati in še manj frakarski socialistični voditelji. Ko je vrgel v Španijo geslo »Pro aris ef fo-cisl« — »Za oltarje in ognjišča, kar vsebuje ves smisel njegovega boja proti moskovskemu orientalskemu divjaštvu, so tedaj Azana in njegovi mislili, da Mola ni nič drugega, kakor stremuški general, podoben v svojih težnjah španskim socialističnim prerokom. Mislili so, da ga bodo ustavili in mu zaprli usta s tem, če mu ponudijo korito v ministrstvu vojne. Mola je pa na madridske ponudbe kratko brzojavil: »S tem, da je vlada dala umoriti Calvin Sotela, 'je čaša prekipela ih vlada se je sama ubila.« Človek reda Mola je človek reda in žrtvuje za red vse. Ko jc prišel v Burgos, jc izjavil: »Delavcem dam uro časa v premislek, da se vrnejo takoj na delo.« In v resnici se jc v vsem Burgosu čez eno uro pričelo delo. Mola rad poudarja, da pri njemu, katerega hočejo proglasiti za upornika, vladata red in rav-nodušivost. Ali morejo to trditi o sebi socialistični stremuhi iz Madrida, katerim pada glava z ramen zdaj, ko jim gre za kožo in ki so zaupali zunanje ministrstvo Alvarezu del Vayu, temu glasovnemu bivšemu poslaniku v Mehiki, ki je za me-hikanske šole pisal učne knjige, v katerih človek lahko bere takale življenjska navodila: »Otrok, nikar ne spoštuj starišev, saj veš, da ti prepovedujejo vse, kar ti ugaja. Stariše moraš preklinjati.« Taki ljudje očitajo Molu, da je upornik, da je sejalec nemira in nereda... Če je Mola dober vojskovodja, pa ni nič slabši diplomat in nič slabši mojster v ravnanju z ljudmi. V vsej njegovi vojski, kjer sc gnetejo redni vojaki, civilna garda, Francovi marokanski lcgijonarji, španski falangisti, ki jih jc organiziral sin Prima di Rivere, dalje preprosti kmetje in predvsem karlistlčni oddelki iz NavnTre, vlada povsod isti red in ista disciplina. Karlisti so po številu najmočnejši. Ti so pravi križarji v boju z rdečo revolucijo. Na svojih oblekah imajo našite krvave križe in glavo jim pokriva rdeča čepica, ki ji pravijo requete in ki žari v soncu kakor mak. To kaže najboljše, kakšen mojster nad ljudmi je Mola, ki zna v tej zmedi držati disciplino tako, da vsak pedenj zemlje, ki ga ie treba vzeti rdečim, pade natančno na določeni dan in ob določeni uri »Španija je umirala«, je dejal Mola s priimkom »Molčeči«. »Toda umreti ni hotela in zato sem se postavil na čelo pampelunške garnizije, ki je bila pred sto in sto leti skala, ob kateri se je razbila sila Mavrov. Ves svet je razumel, kaj je Mola »Molčeči« hotel s tem povedati. Tisti dan, ko so po zavzetju Iruna čete generala Mole razvile špansko narodno zastavo na mostu med Francijo in Španijo, jc Azana, ki je hotel kupiti Molo, poveril vlado španskemu »Lje-ninu« — Largu Caballeru. To dejstvo jc daio vojni, ki sta jo začela proti azijatstvu Mola in Franco, značaj križarske vojne, kakršne je Španija vojskovalo proti navalu azijatskih ljudstev pred stoletjih. Španija je po osemsto letih kljub temu, da leži na najbolj oddaljenem koncu Evrope, spet poklicana na branik Evrope pred poplavo rdečih azijatskih čet. .c<= so sc Spanci tega zavedali, je to v glavni men zasluga generala Mole »Molčečega«. Anglež deli francoske kolonije V istem listu pa londonski dopisnik Karle-boch opisuje vtis, ki ga je napravila v Londonu vest, da bo tudi Poljska nastopila z zahtevo, da se ji dajo kolonije. — Karlebach opozarja nato, da angleško konservativno časopisje v svojih pol-oficielnih komentarjih o kolonialnem vprašanju opozarja na poljsko nemški sporazum. Ta del angleškega časopisja je uverjen, da bodo Nemci podprli Poljsko v njihovih zahtevah, na drugi strani pa bo zopet Poljska pomagala Nemčiji. Karleboch piše, da mu je visoki angleški politik — katerega ime pa ne more izdati — med drugim tudi tole rekel: »Poljska brez dvoma ne misli v svojih kolonijalnih zahtevah na angleške kolonije, ker dobro ve, da ji Velika Britanija ne more odstopiti od svojega teritorija. Poljska v tem pogledu nima nobenega sporazuma niti z Nemčijo. Vsa poljska akcija je po mojem nazoru naperjena proti Nemčiji in proti Hitlerju. Ker čim več narodov bo prišlo s svojimi kolonialnimi zahtevami, tem manjše je upanje Nemčije, da bi ona prodrla s svojimi pretenzijami. — Poljska konkurenca predstavlja za Nemčijo težak udarec. Če zahteva Poljska kolonije, potem misli predvsem na francoske, ker Francija ima v Afriki teritorije, katere bi mogla odstopiti drugi državi.« — Iz te izjave dopisnik židovskega lista zaključuje, da bo Nemčija kakor kaže zahtevala angleške kolonije, med tem ko bo Poljska zahtevala francoske. » 9 Važno! Novot^ Dr. IVAN PREGELJ Osnovne trlice književne teorije broširano Din 24’— Dr. ANGELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega Jezika s slovnlškimi podatki za Slovence broširano Din 20*—, vezano Din 30’— 1UGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani 62 Zeleni pekel Ko smo se osemnajst ur pripravljali in korakali, smo ob desetih v svetli mesečni noči čisto nenadno dospeli do tega prvega nemirnega pekla. Spanja smo nujno potrebovali in svoje mreže pritrdili na podpornike, odprte lope. Čez dobrih deset minut nam je koža že kar gorela in glave so nam brnele. Mreže, ki so nam zadostavale, da smo se branili komarjev, so se tukaj izkazale za nepotrebne. Z razširjenimi krili so ihenke švigale skozi zanke v mreži. Po kratkem času smo Urrio, Bee Mason in jaz trčili skupaj blizu goveje staje. Iz staje nas je pozdravila čreda dolgorogih zaspanih volov z glasnim brundanjem. Nihče od nas ni izpregovor.il niti besede, molče smo stopili v gozd; navdajalo nas je vroče upanje, da bomo kje vendarle našli miru in pokoja. Kmalu smo prišli do pripravnega mesta ' - razburjeni stekli nazaj do stražnice, da bi \ zeli svoje mreže. Toda medtem so tudi mušice raziskovale pokrajino in so, ko smo se vrnili, že čakale na nas. Do smrti utrujeni in brez vsakega poguma smo sc zapodili po strmem bregu do malega potoka in se skrili v trtikovju. Da bi se slekli, se nam je zdelo prenaporno, zato smo to reč pustili. Ko smo se vrnili nazaj v kočo, smo se o tej nalogi začeli razgovarjati s stražnikom, ki nam jc povedal, da se nanjo ni še nikdar navadila in sprijaznila živa duša. Edina možnost, da bi človek zaspal, je dajala tako gosta mreža proti komarjem, kakršno je imel on ali pa Tigrovec. Mreža pa mora biti skoraj brez luknjic. Potrti smo se vdali v to, kar se nam je zdelo neizogibno ter nemirno postopali po ja«., si in se sprehajali sem in tja, mesec pa je počasi zahajal za črno steno gozda. Nastopila je težka in globoka tema, »Glave pokoncu,« nas je Urrio začel tola-'* žiti, ko smo že uro ali dve korakali po jasi. »Veter prihaja.« Medtem ko je še govoril, je blizu koče nenadno zaplamenela žepna svetiljka in Ti-grovčev glas je zadonel do nas. »Jaz sem se naspal,« je vpil, »zdaj pa lahko vidva menjaje se ležeta v mojo mrežo.« j Da bi ponudbo sprejela, to nama je prepovedoval ponos. Vsi trije smo bili na svoji prvi ekspediciji po tropskih pokrajinah sku-. paj in nismo še imeli prilike, da bi bili preizkusili svojo vztrajnost in odpornost. Zato smo zaklicali nazaj Tigrovcu, da smo docela i zadovoljni in smo svoje romanje po temi nada-j ljevali. Tigrovec je z lahnim, porogljivim na-i smehom legel spet nazaj spat. Ker ihenk nismo poznali, smo menili, da bomo proti jutru našli mir pred njimi. Toda njihovi krvoločni nagoni so s svetlobo še rasli. Do smrti zaspani in trudni smo zgodaj zju- * traj mimogrede pozajtrkovali kar med hojo po jasi. Ko smo srkali kavo, smo te zle duhove odbijali in se jih branili z vejami in rokami. Dali smo stražniku malo whiskyja, pa nam je pod blagodejnim vplivom žganja pripovedoval o nekem drevesu, ki mu pravijo palo san-to, sveti les, čigar dim baje preganja ta nadležni mrčes. Žal . je svojemu pripovedovanju 1 pristavil, da rase najbližje tako drevo šestde-set milj daleč. Zato smo sklenili, da gremo takoj na pot, vole pa smo pustili, naj vlečejo prtljago za nami, kakor se jim pač ljubi. Odjezdili smo, toda bili smo tako utrujeni, da smo omahovali v sedlu in smo morali zbrati vse sile, da smo ohranili ravnovesje. Tako smo jahali ves dan milje in milje daleč v žarečem soncu. Nenandno se je pripetilo nekaj čudnega. Narava nam je vrnila naše izčrpane moči, naredila naša telesa elastična in žilava. Z neba se je vsul drugi deževni naliv. Razdraženost in utrujenost, ki sta nas do zdaj silili k molku, da ne bi s kako besedo izdali svoje utrujenosti, sta izginili. Pred nami se je odpiral nov svet, žareč in brezskrben, kakor ga nismo pomnili. Prepevali smo in sc šalili. Sile, ki nam jih je dal na novo dež, so poživljale tudi naše zdelane živali. V podzavesti smo se čutili našim živalim za stopnjo bližji. Nežna koža omike se je zdebelila, obdajala nas je druga, debelejša in neobčutljivejša koža. Prejšnja tenkočutna bolesnost je odpadla. Toda ta misel nas ni motila. Potovali smo venomer po kraljestvu živali, zato se nam je zdelo samopra-vično, da smo se polagoma naučili čutiti, ka- kor one. Naša srca so hitreje utripala. Kar na mah se nam je življenje zdelo spet izborno in vredno, da ga živimo. Pozno ponoči smo dospeli do drugega for-tina. Obdajala so ga močvirja in zamolkli klic volovskih žab je zvenel skozi tihi zrak. Mrzla medla luč polne lune je žarela na bel neogr-njen prostor, ki so ga obdajale indijanske koče. Čez močvirje je do teh koč držal star lesen most iz gozdnih sonc. Trdnjava je stala na otoku, ki ga jc obdajalo močvirno ozemlje. Na otok je človek prišel po nasipu. Z obeh strani je vstajal vonj stoječe vode, pomešan z bodečim smradom gnijočega rastlinstva. Nad vsem je bremenilo ozračje skoraj gledališke neresničnosti. Komaj smo se zavihteli iz sedla, so že ihenke planile na nas, nam opikale kožo, da je bila podobna eni sami rani in nagnale skoraj v blaznost. Takoj nam je bilo jasno, da nas čaka druga nemirna noč. Toda v.našem, skoraj živalskem čustvovanju se nam je to zdelo nekam lahko. Čez nekaj časa je Urrio izginil. Bee Mason in jaz sva ga nazadnje našla, kako leži v eni izmed hiš na tleh. Razgalil si je bil noge in pri svitu visoke sveče sva videla, da je njegova koža pokrita z mehurji. Bolečina mu je pačila obraz. Ko sva stopila skozi nizka vrata, je pogledal, odmašil z nasmehom steklenico in vlil v rane nekaj hidroksida. Gnojno meso sc je zapenilo, toda brž, ko je pena izginila, so sc ranjena mesta spet pokrila z ihenkami. •Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 io 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.