UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : s : sprejemajo : : s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogisko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ■ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : j Posamezne številke po 8 vin. Stev. 435. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In prazniko3 .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ j UPRAVN1STVO se nahaja ▼ Selenbuigovi ulici Stev. 6, i!., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne In od S. do 7 /.večer Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin, pogojen prosLoi, postana ::: in reklame 40 vin. -- Kidoiate spiejema upravništvo. .-:t Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne spreicmajo — ■ 1 Reklamacije lista bo požtnine proste. ■ » V Ljubljani, v petek dne 15. novembra 1912« Leto II. Vojna na Balkanu. MIROVNE VESTI. Z Balkana prihajajo vesti, ki obujajo upanje, da se ustavi strahotno klanje, in tudi v evropski krizi se kažejo dobrodejna znamenja, da se prepreči krvav konflikt zavoljo balkanskega jabolka. Turčija, ki je po svojih hudih vojnih porazih brezuspešno prosila evropske velevlasti 2a mirovno pogajanje, se je sedaj obrnila naravnost do bolgarske vlade za premirje. Na Povelje iz Carigrada je stopil vrhovni zapoved-nik turške vojske, Nazim paša, v pogajanja z Voditelji bolgarske armade pred Carigradom. Prvi dragoman bolgarskega poslaništva, Popov, je dospel v Carigrad, kjer se je razgovar-lal z velikim vezirjem Kiamilom. Kolikor je znano, je bolgarska vlada pripravljena dovoliti Turčiji osemdnevno premirje pod pogojem, da Turki izroče in zapuste Odrin in Skader in da v tem času, ko naj bi se pletla pogajanja za sklenitev definitivnega miru, ne izpremene in ne ojačijo svojih postojank. Po vsem tem je opravičeno upanje, da se vKratkem konča vojna strahota na Balkanu in da se prepreči blazno prelivanje človeške krvi pred vratini Carigrada in v Carigradu. Takisto se je razrahljala tudi napetost v mednarodnem položaju, ki je ogrožala evropski ^ir in ki so jo avstrijski diplomatje in imperialisti s svojim blaznim početjem stopnjevali. Cuiejo se glasovi, ki podkrepljajo mirovne nade. Toda pripomniti je treba, da avstrijska diplomacija nima nobene zasluge za ohranitev evropskega miru, in če pojde grenki kelih svetovne vojne od nas, se moramo zahvaliti dru-£>m vzrokom in faktorjem. Napram zastopniku pariškega »Figara« je fejavil ruski ministrski predsednik Kokovcev, da se vse velevlasti brez izjeme: tripeletanta JRusija, Francija In Anglija) in tripelalijansa 'Avstrija, Nemčija in Italija) resno prizadevajo ohranitev miru in da lehko z zaupanjem ?remo na razrešitev sedanje krize. »Echo de Pariš« poroča, da je ruska vlada priporočala Srbiji zmernost in nujno odsvetovala okupa-Drača. Novejše vesti pripovedujejo celo, so srbske čete, ki so bile že v neposredni H”žini tega albanskega pristanišča, dobile ukaz, "A se umaknejo v smeri proti Skadru, iz česar se da sklepati, da le doseženo sporazumljenje Jied avstro-ogrsko in srbsko vlado. Doslej ni Se znano, kako izgleda ta sporazum, in se ne dado niti kontrolirati navedene vesti, če ustrezajo resnici. Eno je gotovo: če neha ruski imperializem v, Belgradu s svojim zločinskim podpihovanjem. zmaga tudi v Srbiji trezen razum in ne bodo srbski vodilni krogi gnali sedanjega nemarnega spora v katastrofo. Da ustavi ruski imperializem svoje rokodelstvo, ni verjetno; ^roka seve ni iskati v miroljubnosti gospoda Sazonova. Pravi vzrok je povedal pred nekaj dnevi znani ruski imperialist Menšikov v »No-Veni Vremenu«, češ da more Rusija — žal — opremljati zmage svojih balkanskih bratov le z željami in da se ne more zoperstaviti predrzni samovlastnosti dunajskega kabineta, ker ni Vojaško zadostno pripravljena, ker je zlasti ar- tiljerila zelo pomankljiva in ker se ne sme zanašati na pomoč zapadnih zaveznikov. PISMO IZ BOLGARSKE. (Od našega posebnega dopisnika.) Sofija, 1. novembra. Minilo je že štirinajst dni, ko se je začelo klanje v naših sosednih krajih. Bolgarska vojska — kakor je znano — prodira, ampak o njej nimamo nikakih podatkov, najmanj seveda o njenih izgubah. Naši dnevniki molče o izgubah, pa javljajo le zmage. Naš delavski list je prenehal izhajati, ker so mu zabranili izhajanje. Prav tako tudi ostale liste nemilo cenzu- sofijsko mestno zastopstvo 800.000 levov (skoro 800.000 kron) za revne žene in otroke, katerih možje so odšli na bojišče. Sestavili smo popis teh obitelji, ampak reči moram: gorje družini, ki ji deli milost buržvazija; gorje tistim, ki so odvisni od tega daru. Dan na dan dohajajo k nam bedni ljudje in se pritožujejo, da ničesar ne dobivajo, ker se ta nesrečna klika ne briga za gladne nesrečnike, ampak za svoje volilce. To priliko so porabili za agitacijo ter dele pomoč tistim, ki imajo hišo in domovje, da si za bodočnost osigurajo glas. Za reveže, za delavske žene in otroke na vprašajo, ti so izročeni na milost in nemilost bedi. Tako se je pripetil naslednji slučaj delavski ženi. Ostala je doma s četverimi nedoraslimi in slabotnimi otroci, mož pa se nahaja na bojišču ter je vprašanje, ali je sploh še živ. Zena je brez posla, ker je ob se- čim ostane kri njihove krvi, bedna in nepreskrli-* ljena deca, brez hranitelja, brez zaščitnika. Oni pa, ki se povrnejo zdravi z bojišča in iz klavnice, bodo udarjeni z brezposelnostjo. Kadar pa pridejo do dela, si bodo zopet morali pritrgo-vati od ust, da plačajo davke na vojne stroške in za miloščino, ki jim jo dele zdaj, toda vi svrho svobodne agitacije mestnih uprav. STRAHOTNE VOJNE SLIKE. »Turška armada ni imela niti takega generalnega štaba, ki bi bil zmožen prirediti vaško proščenje (žegnanje).« Ta rezki rek je napisal v izredno živahnem opisu bitke pri Lozen-gradu poročevalec london. »Daily Telegrapha«, Ashmead Bartlett. Ashmead Bartlett je sorod-, nik turškega vrhovnega poveljnika in Je imel najlepšo priliko, da je zasledoval boje v nepo- V S Vtc več ne spominjam, le toliko vem, da sem Se z drugimi damami in z zdravnikom v nepoznani sobi pečala z gospodično Spicerjevo in Gospodično Althorpe in da je nas vse iznenadil strel s ceste. Kmalu smo izvedeli, kaj se je zgodilo. Ko so odpeljali Johna Randolpha in se je praznila dvorana, je odšel gospod Gryce z Ruto UIiverjevo, ki je ves čas topo slonela ob steni, na cesto, da jo spravi v voz. Ponudil ji je svoje spremstvo, a ona ga je zavrnila tako od-°Čno, da je odnehal, pač pa se je nameraval °dpeljati tik za njo. Ali komaj je zaprl voz in °dstopil za korak in še preden so potegnili ko-se je v vozu sprožil strel, ki smo ga čuli ndi v sob>. y Oliva Randolph je.končala svoje nesrečno ?.,vIienje. Orožje Je bilo pač skrito v plašču, ki *! Ga je ogrnil gospod Gryce sam. In zdi se mi, .a ie bilo orožje v onem malem zavitku, o kavern je poročata tajna agentka, da ga je skrila E,°d blazino, v onem zavitku, ki ga je imela "tota Oliverjeva v roki tedaj, ko je prisedla °Pet k nieni na voz, prišedša iz skladišča. Štirideseto poglavje. * , Gospod Gryce mi je pozneje povedal, da ni Dr * 1 obvestila tajne agentke in da je že vna-Ce i krenil vse priprave v hiši gospodične Spi-erleve: policijski uradniki so se predstavili za strežaje in bili sprejeti v službo. Meni je priznal zaslugo, da sem ga prva opozorila na možnosti, da se vsa žaloigra, ki se je končala z usmrtitvijo Johna Randolpha, razvozlja pri gospodični Spi-cerjevi. Še več, celo slutil je, da označi Ruta Oliverjeva ženina gospodične Althorpe za morilca. Tisto jutro, ko sem mu razodela svoje misli in kombinacije, se je sicer kazal, kakor da jih smatra za neresne fantazmagorije, in tudi v resnici ni takoj verjel, da sem ria pravi poti. — Ampak — mi je dejal gospod Gryce — vsled zamotanosti te zadeve je bilo treba upoštevati prav vse pomisleke. In dasi se ne zanašam na svoj^ inštinkt tako močno kakor Vi, vendar se mi je ob Vašem pripovedanju zdelo, da Vaše misli niso brez jedra. Vaše postopanje, miss Butter\vorth, ni bilo tako nemetodično, kakor si domišljate. Pogodili ste s svojo domnevo, da je v prizoru, ko je Ruta Oliverieva odskočila od voza Van Burnama poiskati nit za rešitev uganke. Popolnoma prav ste rekonštru-irali oni prizor kos za kosom in spajali točko s točko. Zato ste spravili v zvezo tudi osebe na vozu gospodične Spicerjeve z naglim prc-okretom Rute Oliverjeve. Ampak potem, cenjena miss Butterworth, Vas je zapustila doslednost. V omenjenem vozu so sedele tri osebe. A le eno, gospodično Spicerievo, ste spravljali v resno zvezo z vedenjem Rute Oliverjeve. In ker se Vam je zdelo, da ta zveza psihologično pojasni vedenje Rute Oliverjeve, ste preiskovali zvezo med mročen^Mna in nio le površno, v kolikor se Vam je zdelo, da pojav gospodične Spicerieve še ne pojasnjuje vedenja Rute Oliverjeve. Pozneje ste pač po drugih potih dospeli do misli, da bi utegnil biti gospod Stone v zvezi z onim zločinom, ampak ta misel sc Vam je zdela tako smela, da je niste preizkusili. Fantastična se Vam je zdela in neutemeljena, dasi je bila prava. Z obraza Vam čitam, cenjena miss Bntter worth. tole misel: Torej sem možakarja le Ja? spravila na pravo sled! Nedvomno, rad pri- znam. Amnak takoj, ko ste me opozorili na to, da se je Ruta Oliverjeva nemara zato, ker je ugledala voz gospodične Spicerjeve. zatekla v Howardov voz — sem se takoj odločil, da natanko preiščem razmerje Rute Oliverjeve do vseh treh oseb in da poizvedujem o vsaki teh oseb. Lehko si predstavljate moje mešane občutke. ko sem se na poročilo svoje tajne agentke o naklepu Rute Oliverieve pelial h gospodični Spicerjevi. Zakaj bojazen, da Ruta Oliverjeva ne izpolni dane besede, mi je bila kakor upanje. Kar priznam Vam: upal sem, da ne izpolni svoje obljube in da se mi ponudi priložnost, da zberem nedostajajoče dokaze in pokažem svetu, kaj zmorem. Umela sem Grycove občutke in potolažila sem moža s pošteno besedo, češ da bi bil razrešil 'lpfanko tudi brez razkritja Pute Oliverjeve. Pismo, ki ga je zapustila Ruta Oliverjeva, je podpisala z imenom Olive Stone, s svojim zakonitim imenom, zakaj izkazalo se je, da je bilo ime Randolph napačno in da je bilo ime. pod katerim je živel v Ncw Yorku, zagrešil zločin in se pokoril zanj, njegovo pravo ime. Pismo je obsegalo natančno zgodovino preteklosti Rute Oliverjeve in vse podrobnosti o zločinu, ki so b:1e dotlej nepojasnjene. Mlada deklica je hčerka imovitega, ampak preprostega poljedelca v Michiganu, ki Je ni posebno dobro vzgojil, če razumemo pod vzgojo večjo mero znanja, nego ga potrebuje preprosta kmečka gospodinja. Ni se menila za moške ki so cvrli za njo, dokler ni srečala na bregu jezera mladega moža. ki je s svojo ponosno lepoto na prvi mah osvojil njeno srce. Čutila je, da je napravila tudi nani mogočen vtisk. Na način, ki je ni žalil, se ji je mladenič približal in kmalu sta si raze dela ljubezen. Ampak dasi sta Kila pogosto skup, ni bilo niti govora o poroki, ,r>Mer ni njen oče prišel nn_ sled niiju razmerju, ■'klical mladega moža predse in ?a pozval, da takoj zapusti okolico ali Da ooroči hčerko. John Randolph je izjavil, da mu denarne razmere ne dopuščajo poroke. Kedar pa dobi primerno mesto, se povrne in vzame Olivo, brez katere mu ni več mogoče živeti. Toda stari se ni spuščal v kompromise in z obupno bolestjo sta se zaljubljena ločila. Randolph je nameraval odpotovati koj tisti večer. Ampak že naslednji dan se je vrnil, češ da se ne more ločiti od Olive, da si je premislil in da jo takoj po-roči. • . Stari se je pomišljal, naposled sc je vdal prošnjam hčerke in kmalu je bila poroka. Mlada dvojica je ostala v Michiganu in vse je obetalo najbolje. Nihče, kdor ju je videl, ni dvomil o njiju sreči in strastni ljubezni. Ampak kmalu so se pojavili mali prepirčki. Prerazlična je bila stopnja njih družabne in duševne omike. Oliva je bila lepo, ampak kmečko dekle, robate in okorne govorice. Kmečka je bila nje noša in okus. Randolph pa je bil že tedaj. dasi v skromnejših odnošajih, gentleman od nog do glave. Izpočetka je strast premostila nasprotje. Ampak polagoma se je nasprotje cez-dalje boli pojavljalo. Od kraja oprezno in priza-n.esljivo in ker ni razumela njegovih zelja, cez-dalje razločneje in odločneje je skušal preustro-jiti njeno govorico, vedenje in nošo. Kmalu in vse pogosteje so se ponavljali razburljivi prizori, ki so bili za Olivo tem neznosnejši, čim bolj je spoznavala, da ima mož prav. Zato ji ni bilo neljubo, dasi se njena ljubezen ni prav nič ohladila, da je odpotoval mož za več mesecev po opravkih. V tem času je sklenila s pomočjo učiteljev in knjig izpopolniti svojo izobrazbo, in oče nien je bil uvideven mož in ji ie dal v to svrho na razpolago sredstva. Z vnemo in velikim uspehom se je '-'tila dela. (Dalje.) Spominjam se, da sem videl ranjence v obupnem stanju, ki so jih prinašali k ranocelniku. Ta je živalmo mahal z rokami in izjavil — kakor mi je Ismed raztolmačil — da je popolnoma brezuspešno, če mu prinašajo ranjence, ker nima ne obvez, ne zdravil, rie orodja, da bi izvršil operacijo. Možje z nosili so jih nato prenesli v bližnjo hišo in jih tamkaj pustili. In vendar nisem slišal v poteku teh groznih dogodkov najrahlejšega stokanja ali očitka :z ust trpečih. V svesti si je bil vsakdo, da je prišla njegova lira in vsak je sprejel svojo usodo z dostojanstveno častjo in trdnostjo. Kmalu nato se prinesli umirajočega oficirja in ga položiil v Abdu-lahovo hišo, ker ni bilo drugje prostora. Sedel sem in razmišljal, kaj da naj pričnem. V trenotku bi plačal vsako ceno za par dobrih konj, za košček prepečenca ali za steklenico viskija. Mislil sem: kakšna ironija, tukaj sedim z dvesto funti šterlingov (5000 K) v zlatu, pre-pasanimi okolo života, in si ne morem kupiti niti cigarete. Naravnost presenetljivo je, kako hitro postanemo neobčutlijivi za muke drugih. Sami smo v sili in tudi usoda ranjencev, ki so med nami. zanima one, ki so zdravi, le malo.« Ashmead Bartlett je izgubil že vse upanje in sklenil, da se vda Bolgarom. Ali kakor bi se bil zgodil čudež, so prišli sedaj njegov brat in nekaj angleških poročevalcev, ki so ušli iz poročevalskega tabora pri Čorlu in zašli na napačno pot proti Ljule Burgasu. Bili so dobro opravljeni ter tudi dobro založeni s proviantom. S tem proviantom se je nasitil čez nekaj časa napol sestradan turški generalni štab. Prihodnje jutro so se z vso naglico odpravili na pot proti Čorlu. Ashmead Bartlett pripoveduje: »Prizore na cesti ni v stanu opisati moje pero. Zbujajo v meni spomin na sliko, ki sem Jo videl bogve kje in ki je predstavljala beg francoske arma'de pri Waterloo ali pa Napoleonov beg iz Rusije. O redu ni bilo nikakšnega sledu. Brigade in divizije so bile razkropljene. Ljudem ni prišlo niti na misel, da bi korakali na svojih prostorih v vrstah. Krepkejši so se prerinili kmalu v ospredje, za njimi so se plazili z največjim naporom oslabeli, bolniki in ranjenci. Na tisoče ranjencev se je z občudovanja vrednim naporom trudilo, da bi ne zaostajali za svojimi tovariši; ali vsak je skrbel sam zase, ker celo oni, ki niso bili ranjeni, niso mogli pomagati drugim. Od ranjenih vojakov so bili nekateri tako slabotni, da so počepali po cesti, ter se niso najmanj potrudili za svojo rešitev. Vsi ti ljudje niso tri dni — in nekateri tudi ilelj — prav ničesar zavžili. Le vojaki, z vztrajnostjo Turkov, so bili v stanu prenašati tak napor. Ko se je naš voz z največjo težavo pomikal po cesti in ko smo včasih mislili, da se bo zdaj in zdaj popolnoma strl, nas je prosilo mnogo ljudi, da naj jih vzamemo S seboj in so proseče dvigali roke proti nam. Grozno mučno le bilo, da jim nismo mogli izpolniti prošnje, a poleg dveh ranjencev, ki sta bila v našem vozu, ni bilo več prostora in razen tega so izmučeni konji že itak komaj vlekli. Od časa do časa smo razjahali in posadili na konje onemogle častnike, za kar so se nam zahvaljevali iz globočine srca. Kar nam je še ostalo od naših živil, smo porazdelili med stradajoče, ali to je bilo, kakor bi vlil kapljico vode na razbeljeno železo. Ko smo 'dospeli v vas blizu bojišča, smo morali izročiti celo naša ranjenca vozniku, ker so bili konji popolnoma onemogli. Čim bolj smo se oddaljevali od bojišča, tem mučnejši so bili prizori, ker mnogo ranjencev, ki so se bili privlekli do sem, ni moglo dalje; zvlekli so se iz kolovoza in polegli ob straneh ceste, pričakujoč smrti, ne ‘da bi izustili kletvico ali očitek proti povzročiteljem njihove bede. Če je izdihnil kdo od njih, so njegovi tovariši postali za hip, 'da skopljejo plitev grob; ali največ trupel je obležalo tam, kjer so bili padli.« Ashmead Bartlett gromadi v svojem opisu vse polno takih groznih vojnih prizorov — svarilo narodom, kaj jih čaka, če slede fantazma-gorijam diplomatov. Ashmead Bartlett pa tudi obtožuje turško vlado rekoč: »Dokler sem bil v Carigradu in dokler se nisem na lastne oči prepričal o pravem stanju turške armade (poročevalec je bil namreč ob Začetku vojne bolan), sem bil seveda primoran, tla sprejmem za resnico pripovedovanje Turkov o njihovih vojnih pripravah. Ali v tem trenotku. ko sem prišel k četam, se je vse razblinilo in iluzija je bila uničena. Spoznal sem, da So vojaški odločilni krogi v Carigradu ves svet premišljeno sleparili in da so zgradili ogromen Sistem hladnih in premišljenih laži, samo da So zabranili resnici pot na beli dan. Upali so pač predrzno, da jih bo rešil še v zadnjem trenotku pogum in odločnost turških vojakov... ... .^em?£oče mi je opisati z besedami, ki bi bile dovelj ostre, zmedo, močvirje, nered, v kakršnem so vse panoge armade. Ko bi bili dajali turškemu vojaku le po en prepečenec na dan, bi se bil morda uveljavil nasproti usiljevateljem. Prepričan sem, da Je povzročil vse poraze glad in noben drug činitelj. Če se oziram po tragediji zadnjih tednov, tedaj mi je skoraj neumljivo, kako je zamogel prebiti vojak tri dni brez grižljaja In da se je .vzlic temu odel s slavo. Najkrasnejši človeški material je postal žrtev na altarju neumnosti, domišljavosti, samodopadajenja in najhujše nevednosti. Turška armada ni imela niti takega generalnega štaba, ki bi bil zmožen prirediti vaško proscenje. Turška armada ni Imela nobenega generala, ki bi bil pojmil najenostavnejša načela modernega vojevanja. Armada ni imela ni-kakšne oskrbovalne uprave in vendar so odposlali štiri armadne zbore k silnemu ofenzivnemu gibanju. Oblasti niso bile niti zmožne, da bi prehranjevale eno samo brigado, čeprav so Imele na razpolago železniško progo in vzlic |emu, da je znašala razdalja od glavnega mesta le 50 milj. Zavedali so se tega dejstva in z orientalsko brezbrižnostjo se niso niti najmanje tru-v,;,; rda bi prehranjevali štiri armadne zbore, temveč so jih pustili mirno stradati in zaupljivo čakali, da bo Alah pošiljal iz nebes mano in jerebice in da bo na njegov ukaz privrela voda iz skalovja. Artiljerija je šla v boj z municijo, ki je zadostovala za nekaj ur, med tem ko je bila rezervna municija 50 milj oddaljena. Posledica tega je bila seveda, da so se morali turški vojaki že drugi dan bitke boriti brez pomoči arti-ljerije. Cele bataljone in brigade nevednih kmetov iz Anatolije so prepeljali v Carigrad, kjer so jih uteknili v uniformo, jim izročili puško z nekaj sto patron, prtljago, ki je niso znali niti naprtiti in potem so jih oblasti zadovoljno preštevale na železniški postaji in jih oficialno opisa vale kot »našo nepremagljivo infanterijo«. Na tisoče od teh ljudi ni imelo nikdar še v roki mavzerice; šele med bitko so jih učili ravnati z orožjem. Celi bataljoni, ki niso bili vajeni te puške in ki se sploh niso nikdar učili streljati, so izstrelili vso municijo v kratki uri; zadeli so sec pa samo 70 vin., posamezne številke se dobe sovražniku niti najmanjše škode.« RESNICE V FINANČNEM OZIRU. Pariški dnevnik »Matin« je znana šovinistična pozavna in svojim nazorom tudi v sedanji mednarodni krizi ni ostal nezvest. Vendar pa ni popolnoma iztiral iz svojih predalov razumnosti in resnice. Seveda je moramo poiskati na mestu, ki ravno ne velja za kraj poštenosti: v njegovi finančni rubriki. Eden najboljših po-znavateljev francoskega narodnega gospodarstva in mednarodnih finančnih vprašanj, Ed-monde Thčry, je na tem mestu v eni zadnjih številk pokazal, kako strašne ix>sledice bi imela evropska vojna za evropsko gospodarstvo in s tem za vso evropsko kulturo. Edmonde Thery •piše: »Evropa ima leta 1912 okolo 750 miljard frankov v premičnih vrednostih (kot nominalni kapital). Ta znesek predstavlja njena produkcijska sredstva, krožeči kapital njene industrije in njenega poljedelstva, njene rezerve itd. Te vrednosti poskočijo vsako leto za 20 do 25 miljard in krožijo iz roke v roko kakor gotovina, ker so si kupovalci in imejitelji gotovi, da jih ob dnevnem kurzu realizirajo na borzi ali v kreditnem zavodu. Enako velja o bankovcih, šekih in menjicah, ki se dado v plačevanje. V normalnih časih dela ta organizem izborno, ker kroži gotovina neskončno hitreje od pomožnih sredstev, ki jo predstavljajo, in ker zadostuje majhna množina tc gotovine, da se ukrenejo v enem dnevu uravnave, ki presegajo njeno vrednost desetkrat in dvajsetkrat. V trenotku političnih in posebnih mednarodnih težkoč pa gotovina izmanjša svojo krožno naglico, ker ga trenutni imejitelji zadržujejo. Če uvažujemo. da je na-pram 750 miljardam premičnih vrednosti, ki jih ima Evropa, in 50 do 60 miljardam bankovcev, šekov in trgovinskih efektov, ki krožijo, da je torej napram vsej tej svoti v vseh evropskih deželah le 35 do 40 miljard frankov gotovine, od katerih leži dobra tretjina v državnih blagajnah in emisijskih bankah, bomo umevali stra-liotnost katastrofe, ki jo bo povzročila javnemu kreditu vojna med velikimi evropskimi narodi. Leta 1870 množica premičnih vrednosti in dru gih evropskih kreditnih sredstev gotovo ni pre koračila 200 miljonov, gotovina ni bila pod 30 miljardami in časopisje še ni imelo na občinstvo s svojimi poročili današnjega vpliva. Ob napovedi velike kontinentalne vojne bi poskušali vsi veliki kapitalisti realizirati večji ali manjši del svojih vrednosti ob istem času in to ravno v trenotku, ko bi nihče ne hotel kupovati.« Edmonde Thery meni, da je spričo silne ne sreče, ki bi jo povzročila vojna vsem družabnim razredom, nemožno, da bi vlade hotele vojno. Dobri računar izpregleda le eno — da rasto kapitalistični družbi čez glavo njena lastna nasprotja. K občinskim proračunom. V različnih občinah so že danes za občinske odbornike možje, ki pripadajo socialno-demokratični stranki. Zvrše se pa v teh občinah sklepi, ki niso v soglaju s težnjami social no demokratične stranke. N. pr. občina rabi pokritja za tekoče izdatke, za kako šolo ali kaj podobnega. Možje odborniki se posvetujejo, kje naj dobe denar. Po navadi se pravi: doklade naložimo — in prečesto se prav rado sliši: občinski davek na vino, občinski davek na pivo, na meso itd. Ali je s socialno demo kratičnega stališča priporočati take davke? Najpoprej pa bodi povedno to-le: Dokler ni uvedena v občinska zastopstva splošna enaka volilna pravica, bi se moralo s strani obč. odbornikov soc. demokratov od klanjati v znak protesta vsako odgovornost za občinsko gospodarstvo. Izjemo bi tvorili pač le slučaji, ki so seve le »slučaji«, ko imajo soc. demokratje večino oziroma župana iz svoje srede — ko so si s tem takorekoč prevzeli dolžnost upravljati občino. Drugače pa so in smejo biti soc. demokratje le kontrolni organi, ki naj neusmiljeno bičajo napake večine ter pri vsaki priložnosti delujejo za dosego splošne in enake volitie pravice za volitve v obč. odbor. Kadar tedaj pride na dnevni red: pokritje obč. izdatkov, išče naj večinska gospoda, kje bo dobila dohodke. Naloga soc. dem. manjšine pa ni, da bi iskala vire — lahko se dajo nasveti za redne vire dohodkov v zmislu soc. dem. komunalnega programa, nikdar in nikakor pa ne socialistično glasovati za pokritje — ki naj pride iz žepov delavnega ljudstva. Občinski odbori prav radi segajo k dokladam na indirektne davke. Doklade na vino žganje, meso, pivo itd. — so zelo priljubljeni viri občinskih dohodkov. Koga zadenejo te doklade? Delavca! Kdo pije po gostilnah vino? Delavec, ki išče okrepčila, ki išče razvedrila — ki ga podi nezadostno stanovanje ven v dim gostilne, kjer upa najti nadomestila za dom. Posestnik, boljši oclbrtnik in kmet — imajo sodčke vina neza-dacanega doma v kleti. Teh doklada na vino ne zadene. In doklada na meso? Draginja mesa je že 'danes velikanska, vsaka doklada pa povzroči novo podražitev. Meso je nujno potrebna hrana za delavskega človeka — naj le se mu zdraži še to? Indirektni davki so v največjo škodo delavcu, ki mora vse kupiti. Doklade na te davke so istotako! Doklade na direktne davke — na pridob-ninski davek itd. — so veliko manj občutne ker zadenejo v glavnem premožnejše ljudi, bogate podjetnike, tovarnarje. — Zadenejo v daljšem prenašanju tudi delavca, na katerega se itak konec konca vse skuša prevaliti, ali pota, na katerih se ddlavsvo v obrambo proti temu lahko postavlja, so pač tu. Konzumna društva, stanovanjske zadruge, strokovne oiganizacije — prva prgti samovoljnim zdra-žitvam življenskih potrebščin, druga proti samovoljnim zdražitvam stanovanj, tretja v svrho pridobiev boljših mezd ... Naloga obč. odbornikov socialnih demokratov je kontrola izdatkov in kontrola prejemkov, kajti to je najpotrebnejše. Povsod pa je zastopati interese delavnega razreda. Vsako obremenitev delavnega razreda je treba odkloniti in z vsemi sredstvi je delovati za olajšanje. ne za poslabšanje že obstoječih razmer. Kdor vlada občino, mora najti vire za pokritje. Delavski zastpniki pa morajo paziti, da pokritje ne naloži še večjih bremen delavstvu, nego jih je to nosilo že doslej. —n. Ljubljana in Kranjsko. — Velik moment in pritllkov rod. Državni preustroj na Balkanu bo začrtal svoje brazde tudi v podonavski državi, to čutijo naši klerikalci, ki so vzeli jugoslovansko politiko v svoj zakup: ampak naprej ne seže njih abeceda. V času, ko mora postarna monarhija preokreniti svojo balkansko r olitiko, preokreniti politiko do svojih iastnili narodov, igrajo klerikalci tako k la verno vlogo, da zbujajo pomilovanje celo med političnimi nasprotniki. Njih parlamentarno zastopstvo je brez glave in brez enotnega vodstva. Dočim na Dunaju dušni pritlikavci rušijo ljudski parlament, ki je edino sredstvo za reorganizacijo ce države, služijo v delegaciji za priprego ubijajočemu režimu, ki tlači avstrijske narode k tlom in je glavna zapreka zdravega in svobodnega razvoja. Velik moment je zasačit pritlikavce! — Dobro rejeni vojni poročevalci. Vojni poročevalci evropskega časopisja, ki niso smeli na bojišče, so sc kratkočasili s tem, da so ogledali deželo in njene prebivalce. »Vojni« poročevalec dunajskega lista je poslal iz Vranje v Srbiji sledeče poročilo o bogastvu živil v Srbiji: »V normalnih časih velja funt svinjine 60 stotink, dočim dobiš prase za poldrug frank. Govedina, ki je pač slabša od naše, stane 70 stotink, teletina nekaj stotink manj, piščanci so po 50 stotink. In ravnokar je prinesel angleški tovariš tri piščance, ki jih je sedaj, v vojnih časih, kupil za 2 franka in pol, in jih dal v kuhinji speči na ražnju. In teh kur in svinj je v strašnem izobilju, človek bi mislil, da »rasto« kar divje, če se pelješ z železnico, se ti dela kar tema od samih svinj in kokoši korakajo po cestah in krog najbornejše koče. Velik hleb kruha stane 20 stotink in tucat jajc dobiš za 25 stotink. Gosi se dobe že po poldrugem franku, pitane po 3 franke. Razmeroma drago je mleko, ki stane 25 stotinkliter. Jabolka, slive hruške itd. so neverjetno ceno, prav tako zelenjava. Najlepše pa je grozdje. Jagode kakor orehi, okus izboren; tako grozdje, ki ga dobiš v evropskih mestih le v najboljših delikatesnih trgovinah in po visokih cenah, stane tu, reci in piši, kilogram za 30 do 40 stotink.« Torej rucat jajc za 24 vinarjev, pišče za 50 vinarjev, gosi ali prase za poldrugo krono, neverjetno ceno sadje in zelenjava! In zato zapirajo naši agrarci tako trdovratno srbsko mejo, ker se boje. da postanemo deležni teh dobrot, da se preobjemo. — Vodovodno vprašanje v Sp. Šiški. Ker se vodovodna zadruga v Sp. šiški z vsemi štirimi brani izročiti občini vodovod, je šišenska občina vložila zoper zadrugo tožbo na izročitev vodovoda. V torek se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem vršila o tej tožbi razprava, ki pa ni bila končana; sodišče je sklenilo pred razsojo dobiti od deželnega odbora nekatera pojasnila. — Prevoz vojaških novincev na jug. Z Dunaja poročajo, da je vojaška uprava sklenila letos, da ostanejo vojaški novinci, ki so določeni za v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji detažirane bataljone, prve štiri tedne pri svojem kadru. To je sklenila vojaška uprava zaradi tega, ker je letos vsled novega zakona število vojaških novincev zelo naraslo. Ti štirje tedni prve vojaške vaje pri kadru so sedaj potekli in danes se prične transport novincev iz vseh garnizij k na jugu detažiranim bataljonom. Vojaška uprava razglaša to v pojasnilo ljudstvu, da ne bo mislilo, če vidi vojaške transporte, da gre morda za kake posebne namene, kot za mobilizacijo, ali kaj podobnega, marveč, da so ti transporti samo transporti novincev za 15. in 16. kor na jugu. — Varujte se provokaterjev! Sumljivi ele-mentje provokaterji se v zadnjem času pojavljajo po javnih lokalih, zlasti po gostilnah in skušajo z zvijačnim politiziranjem ljudi zavesti in zapeljati k nepremišljenim izjavam. Občinstvo svarimo, naj se ne da zapeljati od podlih duš v nepremišljene izjave. — Na balkansko bojišče. PredVčerajšnjem je mimo Ljubljane peljal zopet oddelek »Ruskega rdečega križa«, vsega skupaj, to je zdravnikov in strežnikov, 48 oseb, katere se v Trstu vkrcajo in odplovejo v Črnogoro. — Prvi sneg. Prvi letošnji sneg je že napravil precej neprilik in škode; ker je_ vreme južno, je ponoči grmel s streh na ulice in dvorišča. polomil in podrl je po. vrtovih in gozdih več drevja, posebno je pa v mestu pokvaril telefonsko in električno omrežje. Predsnočnjenr ob pol 12. je sneg podrl na Svečarjevem vrtu na Karlovški cesti star oreh, ki je padel na električno omrežje in glavno žico električne železnice. Druge žice so se potrgale in je bilo vsled tega v ondotnem okraju takoj vse temno, da se pa še železnica ni ustavila, je stražnik odprl transilator ter k njemu popustil to žico, dokler je še šlo, potem pa obvestil o tem osobje v re-mizi, da je prišlo in drevo odstranilo s progev — Slovensko gledališče. Komedijo »Če frak dobro pristoja« smo videli sinoči uprizorjeno na našem odru. Ni pravilo in tudi ni treba, da bi vsakdo, komur frak dobro pristoja, postal minsiter, in tudi tli nikdo prisiljen verovati, da se je krojaškemu pomočniku Melžerju po srečila tako imenitna karijera, kljub temu je imenovana komedija zabavna in dovtipna stw, ki ne zgreši svojega namena. Vse skupaj je tragikomična farsa, mestoma ne brez duha in ne brez globočjih misli, sicer razumljiva za nas, a neaktualna, in se vidi, da ji je vzeta snov precej od drugod, in da je njen avtor Madjar. V deželi bečarjev in magnatov je doma politična korupcija, tam so mogoče vse kuri-oznosti. V kratkem povedano, »Če frak dobro pristoja« je zel) efektna komedija, in imenitna ironija za buržvazijo, z resnim in precej matematičnim ozadjem. Šiba s satirično gesto in široko pozo politično šarlatanstvo, laž v družbi in zunanji lesk in frazo: Frak je tisti, ki pomaga na ministrski stol, ne pa zmožnost in značaj. Uprizorjena je bila komedija prav dobro. V glavni vlogi je bil krasen g. Bohuslav, ki je imenitno persifliral političnega pustolovca. Pogodil je primerni ton in se je z naravno eleganco in bistro prisotnostjo duha gibal v svoji vlogi. Vrlo je nastopila ga. Šetfilova in Danilova, prva kot zapeljiva dama, druga kot bahata židovka. Prav diskreten in premišljen je bil nastop g. Fišerja, ki ga je kazila senca patetike. Dobri so bili g. Povhe, Danilo, Skrbinšek, Bukšek, Bratina. Verovšek in ostali. Nikomur ne odrekam zaslužene hvale. Občinstvo je bilo prav zadovoljno, gledališče zelo dobro obiskano. —r* — V koncertu »Glasbene Matice«, dne 19. t. iti., nastopita kot solista: naš domač klavirski umetnik g. Anton Trost, učitelj »Glasbene Matice«, in c. kr. dvorni godbenik, gospod Alfred Holy, prvi solist na harfi c. kr. dunajske dvorne opere. Gospod Trost bo igral ob sprem-Ijevanju orkestra svetovnopriznani, krasni Lisztov klavirski koncert v Es-duru. Efektno delo, blesteče invencije in polno pianističnih vrlin. Ta skladba napravlja povsod, umetniško izvršena, na poslušalca mogočen vtis. Gospod Trost ga je izvajal z največjim uspehom in priznanjem -merodajnih dunajskih glasbenikov lani v konservatorijskem koncertu in v koncertu v Narodnem domu« v Trstu. Gospod Alfred Holy bo na harfo sviral dve skladbi: Rubinsteinov »Kamenoi ostrov« (Reves angeliques) in svojo lastno skladbo: »Pomladno veselje«. Gospod Holy je na glasu kot velik mojster svoje stroke ne le v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji, v Rusiji in v Londonu, kjer je z največjimi uspoM koncertoval. Pri Bayreuthovih slavnostnih predstavah je Holy skozi celo desetletje solistično sodeloval. Iz dvorne opere berolinske ga je Mahler pridobil kot izvrstnega zastopnika igranja na harfo za dunajsko dvorno opero. — Gledališko društvo na Jesenicah naznanja. du uprizori v nedeljo, 17. t. m., ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi »Lokalno železnico«, komedijo v treh dejanjih! »Lokalna železnica« je bila že na repertoarju vseh večjih gledišč in tudi v Ljubljani ter ju dosegla popoln uspeh. To je letos prva igra za prijatelje smeha. Nadejati se je torej obilne udeležbe. . — Osebna vest. Tehnično in komercialno vodstvo »Učiteljske Tiskarne« je prevzel faktor g. Aleksander Kostnapfel. — S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 60 Bolgarov in Macedoncev je pa prišlo nazaj. Iz Nemčije se je povrnilo 80 Macedoncev in Hrvatov. — V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 27. oktobra do 3. novembra 71 volov, 5 bikov, 8 krav, 311 prašičev, 107 telet, 20 koštru-nov in 1 kozliča. Vpeljali so v klavnico 292 kilogramov mesa in-5 zaklanih prašičev, 20 telet, 1 koštruna in 1 kozliča. — Ukradena pošlljatev. Ko je v torek poštni sluga po Starem trgu dostavljal pošiljatve, je v veži pustil za trenotek zabojček jabolk, nekaj pa nesel v isti hiši se nahajajočo trgovino. Ko je prišel nazaj, mu je zabojček med tem časom že nekdo ukradel. — Na cesti oslabela. V sredo okoli petih popoldne je na Miklošičevi cesti oslabela samska delavka Marija Galjotova iz Komende pri Kamniku in jela bruhati kri. Stražnik je poklical rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. — Istega popoldne je prišel po Lattermannovem drevoredu kovaški vajenec Franc Žlebir iz Spodnje Šiške In se zgrudil nezavesten v sneg. Stražnik ga je spravil za silo k sebi in odvedel v osrednjo policijsko stražnico, kjer mu je dal policijski zdravnik pomoč, da je lahko odšel zopet svojo pot. Zlebar je bil prišel iz bolnišnice. — Okraden delavec. V sredo je delavec Jernej Čertanc v veži šentpetrskega župnišča odložil svojo, še popolnofna novo rjavo, 20 K vredno pelerino in šel po opravilu. Ko je prišel nazaj, mu jo je bil med tem časom že nekdo odnesel. — Prešeren Izvošček V sredo zvečer se ja na Dunajski cesti, na progi električne železnice ustavil izvošček, kateri se prihajajočemu električnemu vozu ni hotel umakniti. Ko ga Je sprevodnik na nedostatek opozoril, ga je izvošček zato še temeljito oštel z barabo. — 16 slik z vojne na Balkanu priobčuje včeraj izišla številka »Slovenskega ^us,trova,?e/fx< Tednika«, med drugim: Srbska pehota nas*° ■ z bajoneti turške topničarje pri Prilepu; st V sultanovem haremu, ko dojde poročilo, da bližajo Bolgari Carigradu; lah korani eni 1'urki-ujetniki v bolnišnici v Podgorici; sežiganje mrličev po bitki na Kumanovu; prevoz z vlakom bolgarske artiljerije v Čataldžo; turški rezervisti v Carigradu se pripravljajo zji odhod v Čataldžo; vhod v sultanovo palačo v Carigradu; bolgarski Macedonci-vstaši dele patrone in ročne bombe; pregled utrdb pri Cataldži m Carigradu; prenapolnjeni vlaki z Arnavti; tip mladenke in mladeniča iz Macedonije v narodni noši; nakladanje kruha za bolgarsko vojsko. To je zelo bogata in zanimiva vsebina. Priporočamo vsem, da si naroče »Slov. Ilustrovam Tednik«, ki stane za četrt leta 2 K; za en me-set pa samo 70 vin., posamezne številke se dobe po tobakarnah po 18 vin. izvod. Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 15. novembra: Specialni večer. 1. V vodah Cey-lona. (Kolorirana potna slika.) 2. Ljubljenec moje žene. (Humoreska.) 3. Beethoven. (Oinljivi prizori iz življenja velikega umetnika). 4. Skoraj junak. (Burka.) 5. Umirajoča ljubezen. (Amer. drama.) — Samo zvečer. 6. Moderni otroci. (Velekomično.) Jutri »Most čez prepad«. (Zruši se železniški most z vlakom vred) in najnovejše iz balkanskih bojišč. V torek »Pohlep po zlatu«. (3. dej. Kolor.) »Maks hoče postati večji.« (Komična učinkovitost z Lindcrjcm.) — Opozarjamo čitatelje na današnji oglas tvrdke Anton Kovačič, tovarna štedilnikov in peči, ki ima zalogo na Marija Terezije cesti št. S. Priporočamo to domačo tvrdko. Vestnik organizacij. Osrednji odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima jutri v soboto ob 8. zvečer važno sejo. Pridejo naj vsi odborniki. Politični odbor za Kranjsko ima jutri v soboto ob 9. zvečer v prostorih strokovnega tajništva, Selcnburgova ulica 6, II. nadstr., važno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi odborniki. Govorniški tečaj ima v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne važen sestanek, na katerem se porazdelijo referati za Javen nastop. Plesne vaje „VzaJemnosti“ v Ljubljani se vrše vsako nedeljo ln praznik od 3. popoldne do 7. zvečer. Za članice in člane je znižana pristojbina. Aeritlraite za mnogoštevilno udeležbo. Zadnje vesti. Vojna nat Balkanu. ROJI O KOLO ODRINA. Sofija, ir. novembra. »Mir« poroča iz Slivna, da Je turška posadka v Odrinil v sredo Svakrat v*: rib h trdnjave, a je bila po peturnem boju z velikimi izgubami odbita. Po govoricah, ki uradno niso potrjene, so Bolgari Zavzeli utrdbo jugozapadno od Odrina. ZAVZETJE ODRINA? Belgrad, 15. novembra. »Agence Havas« poroča iz Sofije, da so Bolgari v krvavem boju fcavzeli Odriii. Uradno se ta vest še ne potrjuje. TRIDNEVNA BTKA PRI CATALDŽI. Dunaj, 15. novembra. »Reichspost« poroča glavnega bolgarskega stana; Boji za glavno tursko postojanko pri Cataldži trajajo že tri dni in so nad vse krvavi. Prva kolona se bojuje sevrno od Čekmedškega jezera: tretja kolona prodira na Črti Delijunos - Derkos proti turškim pozicijam pri Jasojerenu. Druga kolona le pri prelazu Čekinedže. Turki se bojujejo z veliko srditostjo, a bodo nalbrž omagali. TURŠKO POROČILO O BOJIH PRI ČA-TALDŽI. London. kc<. novembra. »Times« poročajo iz Carigrada: Vest »Reichsposte«, da so Bolgari razbili turško obrambno črto pri Cataldži, je neosnovana. Razen malih prask med prednjimi stražami ni bilo izza turške retirade iz Vize in Ljule Burgasa do 13. t. m. resnih bojev. Bolgarska fronta se razteza od jezera Derkos do točke med Kalistratijo in Kumburgasom južno od mesta Čataldže. BOLGARSKI PORAZ PRI ČORLU? Carigrad, 14. novembra. »Fellah« poroča, Ba se Je končal snoSi ob osmih pri Corlu ljut boj £ umikanjem bolgarskih čet. Begunci iz Nadem-koja potrjujejo, da je med včerajšnjimi boji pro-airal vojm minister Nazim-paša iz glavnega taborišča s posebnim vlakom proti čataldžinski postaji, ki so jo na njegovo povelje zapustili uslužbenci. Postajo so Bolgari osvojili. Bolgarska in turška artiljerija sta med vasmi Kali-krazia in Sasderos imeli hud duel, ki se je končal s tem, da je morala bolgarska artiljerija ob nastopu mraka prenehati z ognjem. Vaško prebivalstvo je pribežalo v San Stefano. TURČIJA PROSI ZA MIR. Sofija, 15. novembra. Z merodajnega me- Stai javljajo, da je porta predvčerajšnjem ne-osredno izročila bolgarski vladi predlog za talr. Ministrski svet o predlogu še ni odločiL URADNO POROČILO O MIROVNIH POGAJANJIH. Carigrad, 15. novembra. Uradno potrjujejo, Ha se je obrnila turška vlada na Bolgarsko in tGrško s predlogom, da se sklene mir. Pogajanja so se že začela ter baje zlasti dobro uspevajo z bolgarsko vlado. Neposredna pogajanja z Bolgarijo. , London, 15. novembra. Reuter poroča iz ^arigrada: Potrjuje se, da Je vlada sklenila z “Olgarijo neposredna pogajanja zaradi premirja. Nazim paša je dobil povelje, naj stopi v pk z bolgarskimi generali. V bolgarski glavni terjaf 8° odposlali v ta namen parlatnen- konec sovražnosti? London, 15. novembra. »Daily News« po->4°ca iz Carigrada z včerajšnjim dnem: Ob •j Popoldne je izjavil neki prevozni ravnatelj, s° se že ukrenili jkoraki za prenehanje o so- vražnosti. Drugi prevozni ravnatelj je sklical vojaške založnike in jim sporočil, da se sovražnosti ustavijo že zvečer, zategadelj se odpovedujejo založne pogodbe, ker se ne bo več pošiljal materijal na fronto. Pogajanja z bolgarskim dragomatiom Popovoin dobro uspevajo izimši vprašanje, ali naj Bolgari prikorakajo v Carigrad. Čeprav Bolgari obetajo, da odidejo še tisti dan iz Carigrada, porta tega vendar noče dovoliti z ozirom na navzočnost sultana. tf.žave premirja. Carigrad, 14. novembra. Na ruskem poslaništvu zatriniejo, da je glavna zapreka premirja zahteva bolgarske vojske, da maršira v Carigrad. Zavzetje Carigrada pa bi bilo le začasno. PRIHOD BOLGARSKEGA DRAGOMANA V CARIGRAD. Carigrda, 14. novembra. Višji dragoman bolgarskega poslaništva Popov je dospel v Carigrad zavoljo mirovnih pogajanj. PREMIRJE NA BALKANU. London, 14 .novembra. »Dailv News« poročajo iz Pere:; Ob 4. popoldne je častnik, ki nadzira vojaške transporte, povedal dobaviteljem, ki so prišli v vojno ministrstvo po informacije, da so sovražnosti že prenehale. Hkrati je drug uradnik sklical vojne dobavitelje in jih informiral v enakem smislu. Vojaški dobavitelji ne smejo več odpošiljati naročenega blaga na bojišče. URADNO POROČILO O PREMIRJU. Pariz, 15. novembra. Iz Carigrada poročajo uradno, da se je Kiainil-paša obrnil naravnost na carja Ferdinanda za sklenitev premirja in za uvedbo mirovnih pogajanj. TURČIJA JE SPREJELA VSE BOLGARSKE POGOJE? Carigrad, 15. novembra. Kakor se čuje, je sprejela Tručija vse bolgarske pogoje. POSREDOVANJE VELEVLASTI. Sofija, 15. novembra. Zastopniki velevlasti so včeraj popoldne sporočili posamič ministrskemu predsedniku Gešovu prošnjo Turčije za mirovno posredovanje; vprašali so ga, če Bolgarija sprejme posredovanje. Ministrski predsednik Gešov je odgovoril, da sporoči turško željo glavnemu stanu in da se razgovori z zavezniškimi vladami. KAJ JE DOVEDLO TURKE, DA PROSIJO ZA MIR. Carigrad, 15. novembra. Turška vlada se ie odločila, da prosi za premirje vsLed nevarnega položaja v Carigradu, vsled spoznanja, da turška vojska ne more držati čataldžinske obrambne črte in pa vsled kolere, ki se nevarno širi med turškim vojaštvom. BOLGARSKI MIROVNI POGOJI. Sofija, 15. novembra. Bolgarska vlada ie že pred časom izdelala načrt, ki obsega bistvene zahteve balkanskih držav za mirovna pogajanja. Po tem načrtu mora Turčija odstopiti Macedonijo, Tesalijo in velik del Tracije. Utrdbe okrog Odrina, ki ostanejo Turški, mora Turčija porušiti. Albanija postane avtonomna. Vprašanje Soluna, Bitolja in Skoplja še ni rešeno. TURŠKO VRHOVNO POVELJSTVO. Konstanca, 14. novembra. Armadno poveljstvo imata 751etni maršal Fuad-paša in bivši skadrski vali Bahri-paša. Prestolonaslednik je prevzel nominelno vrhovno poveljstvo; dodeljen mu je Nazim-paša. Nazimov namestnik je bivši vojni minister Salih-paša. ANARHIJA V TURŠKEM MINISTRSKEM SVETU IN VRHOVNEM POVEL JSTVU. Konstanca. 14. novembra. O vprašanju, ali naj se nadaljuje vojna ali ne, vlada v ministrskem svetu in vrhovnem poveljstvu popolna anarhija. SULTAN POBEGNE? Konstanca, 14. novembra. V Carigradu so močno razširjene vesti, da bo sultan zapustil Carigrad in odšel v Bruso. Mladoturki skušajo spraviti to vest v zvezo s sultanovim strahom pred izgredi tolpe in upajo, da posežejo vele-vlasti vmes. da preprečijo moritev. Ako sultan zupasM Carigrad, tedaj je glavno mesto izgubljeno za Turke. ARETACIJE V CARIGRADU. Pariz, 15. novembra. »Agencija Havas« P^oca, iz Carigrada, da je bilo aretiranih več mladcturkov^ in da so oblasti nameravale aretirati tudi Džavid pašo, ki pa je še pravočasno ušel. TALAAT-BEG. Carigrad, 14. novembra. Poveljstvo prvega armadnega zbora je naročilo policiji, da aretira bivšega ministra Talaat-bega, ker je zapustit svoje čete na bojišču in odšel v Carigrad. Policija je pozvala Talaat-bega, da naj odide v teku 24 ur k četam, drugače ga aretirajo. SPLETKE MLADOTURKOV. Konstanca, 14. novembra. Mladoturki so pričeli močno spletkariti. Ker sme komite pošiljati k ministrskim posvetovanjem svojega delegata, izrablja informacije, da hujska prebivalstvo k sveti vojni. SEZNAMEK RANJENCEV. Belgrad, 15. novembra. Časopisje ponavlja dan za dnem zahtevo, da objavi ministrstvo seznamek v boju padlih vojakov. Minister je odredil, da se objavljajo le imena ranjencev; seznamek ubitih izide šele po končani vojni. POHOD KRALJEVIČA ALEKSANDRA V PRILEP. Belgrad, 15. novembra. Kraljevič Aleksander je v sredo. PliM y4 Prilep. _ . VOJNA INDUSTRIJA JE VELIKODUŠNA. Belgrad, 15. novembra. Železarna Mannes-mann (ki zalaga armado z železnimi izdelki) je naklonila 3000 dinarjev za rodbine pod orožje pozvanih belgrajskih vojakov. SRBSKA AGITACIJA MED OGRSKIMI SRBI. Budimpešta, 15. novembra. Srbski agentje agitirajo po južnoogrskih srbskih vaseh, da naj srbski kmetje prodajo svoja posestva na Ogrskem in da naj s tem izkupičkom nakupijo mnogo večja posestva v novo pridobljenem srbskem ozemlju. IZVOZ SRBSKE ŽIVINE. Belgrad, 14. novembra. Danes se je zopet pričelo delo v eksportni klavnici v Belgradu. Včeraj so zaklali 120 goveje živine in 150 prašičev, katere bodo poslali na Avstrijsko-Ogrsko. AVSTRIJSKO-SRBSKI SPORAZUM. London, 15. novembra. »Exchange Tele-graph Company« poroča z Dunaja, da je dosežen sporazum med Avstro-Ogrsko in Srbijo: Srbija se je odrekla Albaniji ln prizna avtonomijo; za kompenzacijo dobi posebne predpravice v črnogorskih lukah, zvezanih direktno s srbsko mejo in v eni albanski luki. London, 15. novembra. »Echo de Pariš« poroča, da je vsled prizadevanja velevlasti sporazum med Avstrijo in Srbijo toliko kot gotov: Avstrija privoli, da dobi Srbija dohoddo Jadranskega morja, a ne Drača — Srbija pa se zaveže, da se umakne iz Drača, četudi bi ga v vojni zasedla. S tem je poravnan konflikt za obe strani zadovoljivo. IZJAVA ALBANSKEGA VODITELJA. Budimpešta, 15. novembra. Včeraj se je vračal z Dunaja preko Budimpešte v domovino albanski voditelj Ismael Kemal-beg. Napram nekemu časnikarju se je izjavil, da se je na Dunaju prepričal o popolnem soglasju Avstrije in Italije glede albanskega vprašanja. Vsa trozveza priznava opravičene zahteve Albancev. RUSKA SODBA O MEDNARODNEM POLOŽAJU. London, 14 novembra. »Daliv News« poročajo iz Peterburga, da ruski diplomatični krogi ugodno ocenjujejo mednarodni položaj. Evropski mir je zagotovljen, pač pa se splošno naglasa potreba evropske konference, ki bi se pečala predvsem / dardanelskim vprašanjem in z Malo Azijo. SEKVESTRIRANJE PREMOGA V RUSIJI. Kelmorajn, 15. novembra. »Kolnische Zei-tung« poroča, da je ruski ministrski svet sklenil sekvestriranje vseh zalog premoga po rudnikih; premogovniki ne smejo premoga prodajati zasebnikom, temveč mora biti pripravljen za vojaške potrebe. ITALIJA IN SRBIJA. Belgrad, 14. novembra. Včeraj je konferi-ral italijanski poslanik s Pasičem in izjavil, da zahteva Italija, prav tako kakor Avstrijsko-Ogrska, avtonomijo Albanije, a vprašanje jadranskih luk nima posebnega interesa za Italijo. FRANCOSKI PREDLOG. Berlin, 14. novembra. »Berliner Borsen-kurier« priobčuje predlog, ki ga je izvedel njegov pariški poročevalec od francoske vlade za uravnavo avstrijsko-srbskega konflikta. Avstrija naj odstopi nekatere luke v Jadranskem morju Srbiji in prometne zveze do njih morajo ostati nevtralne. A tudi Avstrija bi morala dobiti proti Egejskemu morju nevtralne železnice in nevtralno ozemlje. Na vzhodu bi se morale nevtralizirati tako Dardanele, kakor tudi Bospor, da bi bila pot k Črnemu morju svobodna. To bi bilo za vso Evropo izrednega pomena, zlasti pa za bolgarsko, rumunsko in rusko vojno mornarico. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Militaristični patriotje v vojnem odseku. Budimpešta 15. novembra. Včeraj ob 10. dopoldne se je sešel vojni odsek avstrijske delegacije pod predsedstvom načelnika barona Walterskjrchna. Poročevalec Kozlowskl je opozarjal na balkanske vojne dogodke, ki potrjujejo načela v prejšnjih poročilih vojnega odseka, namreč da vodi nesebično navdušenje, čvrsta disciplina in nacionalno navdušenje čete do zmage, če so vse te lastnosti združene s smotreno notranjo ustavo, s samostojnim in smotrenim strategičnim vodstvom in taktičnimi pripravami čet in če se mobilizacija praktično izved.*. Govornik se peča z operacijami bolgarske armade in povdarja, da vstvarja vojno vrednost armade predvsem značaj in bistvo naroda. Natp se je obširno pečal s turškimi porazi in jih utemeljeval. Na podlagi teh izvajanj se je navduševal za avstrijski militarizem. Vojni mimV.er Auffenberg izreče poročevalcu v imenu vse armade najiskrenejšo zahvalo za njegova militaristična patriotska izvajanja. - Delegat Helmer govori za izboljšanje razmer podčastnikom. Delegat Jukel.. graja razmere v vojaškem skladišču v Steinfeldu in v smodnišnici v Blu-mavi. Delegat Sedlak (agrarec) razodeva svoje razočaranje nad brambno reformo, za katero so agrarci tako pogumno glasovali, Krščanski) socialni delegat RlenfiBel zatrjuje, da je njegova stranka vseskoz prevzeta od patriotizma. Češki klerikalni delegat Hruban zapoje pesem o intciesih monarhije na Balkanu. Delegat grof Černin govori proti Srbiji hujskajoč govor. V teku njegovega govora pa se mu je ukrecala naslednja pametna misel: Z dosedanjo jugoslovansko politiko moramo pq- * polnoma prenehati, prav tako tudi s Čuvajevi politiko. Vojni minister grof Auffenberg konstatira med drugim, da Avstro-Ogrska v očigled sedanjemu položaju ni ukrenila doslej nlkakšnih vojaških priprav. Govorila sta še delegata sodrug Pittoni ir Kriitzner, nakar se je po sklepnih izvajanjih poročevalca sprejel vojni ordinarij. Prihodnja seja danes dopoldne. Bosanski odsek. Budimpešta, 15. novembra. Skupni finančni minister Bilinski poroča o železniškem programu za Bosno. Po debati so se bosanski krediti sprejeli. SKLICANJE ITALIJANSKEGA PARLA-MENTA. Rim, 15. novembra. Italijanski parlament je sklican za 26. november. Osnuje se kolonialno ministrstvo in za kolonialnega ministra bo imenovan poslanec Bertolini. ■* PREOSNOVA ŠPANSKEGA KABINETA. Madrid, 15. novembra. Kralj je ponudil sestavo vlade predsedniku poslanske zbornice grofu Ronranonesu, ki prevzame najbrž ves Ca-nalejasov kabinet. Novice. * Novodobni Robinzon. Pred nekaj dnevi je priplula v Liverpool angleška trgovska la~ dija »Miss Mary*», ki je pripeljala s seboj kaj čudnega potnika. Leta 1884 se je potopila v Južnem morju ladija, rešil se je le en mož, ki ga je zaneslo na samoten otok. Otok ni zaznamovan na pomorskih kartah in zato je rešeni mož skoraj tri desetletja prebil na samotnem otoku, ne da bi le enkrat videl žive duše. Kapitan »Miss Mary« pripoveduje, kako so našli novodobnega Robinzona: »Vihar je zanesel našo ladjo od prave poti in na naše začudenje smo uzrli neko jutro suho zemljo. Ker nam je primanjkovalo vode, sem odposlal dva čolna na otok in se tudi sam odpeljal z mornarji. Našli smo majhen otok, ki je imel bujno rastlinstvo. Ko smo prodirali na otok. je stalo hipoma, kakor iz tal zraslo, pred nami čudno človeško bitje. Hotel je ubežati. Strahoma in z začudenjem smo spoznali, da stoji pred nami mož. Ali kako je izgledal! Lasje so mu padali do pleč, divja brada ie segala do prsi. Bil je skoraj čisto nag. Počasi in previdno smo se približevali tujcu, ki je nerazločne besede izgovarjal. Ko pa je zaslišal ptve angleške besede, je padel od blaženstva na kolena. Le počasi je prišel k sebi in trudoma, iščoč besed, natp je pripovedoval svojo žalostno zgodbo. Bil je škotski mornar po imenu Mac Kenedy in je že 28 let prebival na otoku, ločen od vsega sveta. Preživljal se je z ribami, školjkami in sadeži. Govorjenja se je bil že skoraj popolnoma odvadil. Presrečen je bil. ko smo mu povedali, da ga vzamemo s seboj na Angleško. Že davno je izgubil vsako upanje, da bo še kdaj zapustil otok. Ko smo mu dali na ladji pečeno meso, je planil nanj z divjo strastjo. Vrniti se hoče v svoj rojstni kraj, da poizve, ako je od njegovih sorodnikov še kdo pri življenju.« * 150.000 žrtev alkohola. Neka pariška časnikarska korespondenca poroča: Gospod Mirman, ravnatelj javnega zavoda za uboge in bolne, je izročil ministrstvu izkaz o umrljivosti od leta 1906 do 1910 in sicer na podlagi statističnih podatkov. Končni zaključek izkaza se glasi: 150.000 Francozov, ki umiraio vsako leto v cvetu svoje mladosti, bi lahko ostalo živih, če bi se z vsemi silami borili proti alkoholizmu. 150.000 Francozov . . . Nasprotniki parlamentarne republike so nazivali tretjo francosko republiko »državo krčem«. In v resnici so imeli prav. Na Francoskem alkohol ne pustoši samo s svojim neposrednim zastrupljevanjem in z umiranjem otrok, ampak Mirnim je tudi dokazal, čim večja je poraba alkohola, tem večje je število obolenj za tuberkulozo. Leta 1910 je umrlo na Francoskem 85.088 ljudi za tuberkulozo, to je 217 na 100.000 prebivalcev, do-čim jih pride na Nemškem, v Italiji in v Španiji 160 na to število, v Belgiji in na Angleškem pa 139. Nevarnost tega mnogoštevilnega umiranja za tuberkulozo je v tem, da umirajo predvsem večinoma mladi ljudje. Od 1000 Francozov, ki umro med 20. in 39. letim, jih umre 4? za tuberkulozo. Na Francoskem je celokupna umrljivost mnogo večja od umrljivosti v drugih deželah; povzroča pa jo edino alkoholizem in iz njega tuberkuloza. Goriško. — Solkan. Pred 18. leti se je tukaj ustanovila podružnica »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici«. Razlogi, ki so dovedli v tedanjih časih do ustanovitve te podružnice, so bili, kolikor se tiče tedanje uprave okrajne bolniške blagajne v Gorici in njenega postopanja v jezikovnem oziru napram slovenskim strankam, povsem opravičeni. Dolgo vrsto let je to društvo delovalo kot podružnica omenjenega društva in sicer: do leta 1908, ko je »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« napravilo premembo v svojih pravilih v. tem zrnislu: da društvo od tega časa dalje bode razvijalo svoj delokrog samo v mestu Gorica s prideljeno katastralno občino Stara gora, do-čim je preje raztezalo svoj delokrog po vsem goriškem sodnem okraju. Od tistega časa naprej je bil obstoj in poslovanje tukajšnjega društva' samostojen in brez legalne podlage. Pripravljalni odbor je sestavil nova pravila za samostojno podporno društvo, ki pa niso bila od višje oblasti potrjena; z odlokom z dne 2. novembra 1.1. pa je c. kr. okr, glavarstvo v Gorici ustavilo' vsako nadaljne poslovanje tega društva in odredilo. da delodajalci, ki so imeli priglašene svoie delavce pri tem društvu, jih morajo prigbsiti okrajni bolniški blagajni v Gorici in to sicer od 1. novembra dalje. To smo botoli zabcMiti le kot styar spadajočo, & kroniko našega lista in napraviti piko; ampak prilika se nam nudi, da izpregovorimo nekoliko besed o razlikah med malimi podpornimi društvi in okrajnimi bolniškimi blagajnami. V Gorici in njeni okolici je 'dosedaj obstojalo kar 6 podpornih društev, razen drugih treh obstoječih obratnih blagajn (4 slovenska in 2 italijanski), tedaj skupno z okr. bolniško blagajno nič manj nego 10 (deset) zavarovalnih zavodov, kar je za Gorico in njeno okolico %o preveč, z ozirom na pičlo število prebivalstva in v tako malo industrijsko razvitem okraju. Ustanovitev teh društev, posebno slovenskih, je pripisovati dejstvu, da okrajna bolniška blagajna v Gorici je bila do par let izključno v italijanskih rokah in se ni oziralo v nobenem oziru na želje in potrebe delavstva. Konec neznosnim razmeram pri okrajni bolniški blagajni v Gorici do leta 1908 pa je napravilo ftoriško delavstvo, ki se je zavedlo svojih pravic ter pahnilo iz okrajne bolniške blagajne gnilobo italijanske liberalne kamore in nadomestilo delavstvu zaupne moči ter preuredilo upravo in poslovanje tega zavoda, odgovarjajoče sedanjim časom in uvedlo enakopravnost za vsako stranko ene ali druge narodnosti. Čim večje število članov ima blagajna, tem boljše ugodnosti nudi svojim članom. Ako na se delavske moči cepijo v razna mala podporna društva, kakor so to godi na Goriškem, posebno v Mirnem, kjer v eni nič industrijsko razviti vasici obstojijo nič manj nego dve podporni društvi, in kakor se je to godilo dosedaj v Solkanu; ta društveca ne dajo svojim članom nikakih boljših ugodnosti od okrajne bolniške blagajne, ampak ovirajo razvoj okrainih bolnških Magajn in služijo le na korist delodajalcem, kakor se je to godilo v Solkanu in kakor se še godi v Mirnem. Iz vseh teh razlogov moramo biti delavci že načeloma nasprotni vsaki cepitvi delavskih moči z usta-nav]ianjem raznih malih in šibkih podpornih 'društev, katera niso nič druzega, nego za olajšavo nekaterim delodajalcem, da niso obvezani takim društvom prispevati za delavca tretjino prispevka, ampak mora delavec plačati celoten znesek. Takih in enakih slučajev je več, zato poživljamo zavedno delavstvo, da prepreči vsako tako nameravano zlorabo zavarovalnega zakona za slučaj bolezni in oviranje razvoja okrajnih bolniških blagajn, od katerih delavstvo sme pričakovati mnogo več, nego od takih društev. Trst. •— Protestni shod zoper vojne hujskače sklicuje politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu v nedeljo 17. t. in. ob 10. url doooldne v velik! dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnlna 15. Kakor povsod, tako bo demonstriralo v nedeljo tudi tržaško slovensko zavedno delavstvo svoio odločno voljo zoper vsakršno vojno hujskarijo. zoper vsaV^ne korake, ki bi utegnili povzročiti ljudsko Vlanie in ovirati razvoj in napredek narodov. Zaradi te?a poživljamo sodruge na delo, da bo nedeljski shod resnična manifestacija delavstva, ki hoče mir, delo in življenje. — Shod strankinih pristašev, ki bi se imel vršiti v sredo 13. t. m. bo v soboto 16. t. m. v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15 (zelena dvorana). Dnevni red; 1. Poročilo. 2. Iz-voli( v dc1-"',tov za dež. konferenco. 3. Slučajnosti. Z ozirom na bližajočo se konferenco je ta shod izredno važen. Zato je potrebno, da se ga udeleže vsi v velikem številu — tudi zato, da si izvolijo delegate, ki jim bodo najbolj po godu. — Vzgoja proletarskih otrok. Cele knjige, stotine člankov po časnikih nosi gorenjemu podobne naslove. Kdor bi smatral vprašanje otroške ali človeške vzgoje za konkreten pojem, bi ob vsem tem skoraj nehote vzkliknil: no. tega je pa že dovolj, zakaj otroci, prihajajo in so vedno le otroci, torej bi bila ta »veda« že davno lahko osnovana na določena stalna pravila, po katerih se vzgajaj mladina. Seveda bo tako vzkliknil le tisti, ki ne ve, kaj je človek, ki ne ve, da se bistvo človečan-stva spreminja in razvija in da je vsak človek samosvoja osebnost po svojih snovnih in tudi po svojih psihičnih sestavinah in svojstvih. Z drugimi besedami bi to povedali: da je vsak človek drugačen in da tudi vsak potrebuie drugačne vzgoje in ne le vsak posamezen človek, marveč tudi vsak novi rod. Osebnost oziroma individualiteta posameznikov kakor tudi celih rodov in bodočih zarodov se spreminja, in to spreminjanje in dispozicijo je treba upoštevati pri vzgoji. Kaj je vzgoja? Vzgdja je vplivanje odraslih na mladež po določenem načrtu. Tako bi navadno odgovorili, če mislimo današnjo šolsko vzgojo. Vprašanje pa nastane, če je to zadostno za vse primere vzgoje? Ali so otroci testo, iz katerega se da napraviti, kar hočemo, ali je otrok nepopisan list, ki nanj napišemo, kar hočemo? Vsak oče in vsaka mati v6 domala. da ni vse tako enostavno in da ima otrok že pri rojstvu mnogo kali oziroma dispozicij za to, kar bo iz njega. Enako kakor otroci podedujejo po starših lice itd., enako podedujejo še mnogo drugih svojstev: razum, temperament, razposajenost itd. Ni je vzgoje, ki bi utegnila iz malo nadarjenega otroka ustvariti duševnega velikana. Znano nam je tudi, da otroci podedujejo po starših bolezni, da so otroci pijancev navadno slabotni duševno in telesno. V prvi vrsti je torej potrebno, da se vsi tisti, ki hoč-ejo postati starši ali so že, zavedajo tega in so čim vestneji v tem pogled#. Delavstvo ima seve drugačne nravstvene ideale nego meščanstvo dandanes. Onemu je ideal splošnast, ne več posameznik. Zahteva njegove razredne morale je: socialni čut, solidarnost! Mi vprašujemo: Kakšne ljudi potrebuje družba, ki jo zahtevamo? Kakšne ljudi potrebujemo za svol boj? Potrebujemo ljudi z jasnim. logičnim, razrednozavednitn mišljenem i" socialnim čutom. Take ljudi vzgajati je naloga socialistiške vzgoje. Prva vzgojiteljica je mati, njena naloga je, da otroka v tem zmislu navaja, zakaj premnogo prilike ima ob odgovarjanju na vsa mnoga vprašanja otroška. Starosti primerne in resnične odgovore naj daje radovednemu otrok, da bo, ko odraste, že poznal resnico in laž, da se mu ne bo treba šele mučiti in premagovati, preden se otrese vseh starih vraž in bajk in predsodkov. Sola sama ne more vcepiti otrokom zdravega naziranja, če nima doma podpore. Današnja šola ne vzgaja otrok k pravemu in naravnemu mišljenju. Glavna krivda temu je verski pouk, ker tako v starih zgodbah kakor tudi v krščanskem nauku potvarja naravno razmerje. Nobenega naravnega zakona ne priznava brez čudeža in vrhutega še neverjetno zavija zdravo logiko. Sto in sto zgledov imamo iz narave, ki jih utegnemo povedati otrokom; preprosti zgledi morajo biti, da jih razumejo. Otrok začne ljubiti naravo in jo razumevati. Kadar so otroci že večji, naj jim pripoveduje mati namesto grozovitih povestic o roparjih, rajši o preganjanju in trpljenju delavcev in o navdušenosti naših prvoboriteljev, o njih trpljenju, o bojih za svobodo in o revolucijah in sicer tako, da razumevajo pomen in namen teh pojavov in bojev. To je delo. Tako naj vzgajajo starši svoje otroke, ne pa jim pripovedujejo, češ da »naj bodo njih otroci kaj boljšega, ne pa delavci«. Cesto žrtvujejo velike žrtve v take namene in prav starši so krivi, če se potem otroci sramujejo staršev delavcev in se priklopijo delavstvu sovražnim razredom in strankam. Otroke moramo vzgajati k razrednozavednemu mišljenju, potem bodo šele znali varovati svojo delavsko čast in se tudi borili za delavske pravice. Nasprotniki in tudi sodrugi bodo pripominjali tukaj: »Otrokom socialistiški procram? Ne! Tako zastrupljati otrok pa že nočemo!« Na to odgovarjamo: »Socializem ni politiški program, marveč svetovno naziranje! To svetovno naziranje je tako jasno in znanstveno utemeljeno, da bi ga morali kot dragocenost privzgojiti potomcem.« Mi verujemo v razvoj, razvoju primerna pa mora biti tudi vzgoja naših otrok. Namesto, da skušamo otroke vzgajati v tistih duševnih in elesnih suženskih smereh, kakor so nas vzgajali, dajmo se ojunačiti, pa se dvignimo in zahtevajmo za svoje otroke več moderne vz^oie, zahtevajmo za otroke privzgojo novega svetovnega naziranja, ker hočemo naprej. Neodpustno greši tisti nad človeškim zarodom, ki tlači otroke v črno praznoverje. Odsrovortt? urednik Fran Bartl. Tzrlnla in zalaga založba »Zarle«. TM-o '■«* Tiskarna* v I htMlanl ZDo"toxsb postrežloa. Podpisani vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim dne 16. t m. dobroznano gostilno, pri Štirnu1 Sp. Šiška, Celovška cesta 22. zopet na svoj račun. Pri tej priliki se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam dobro in ceno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Štirn. Cene ztna.erin.e- iS) V kratkem začnemo raz- pošiljati Žepni koledar za relayce sph h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. 'la žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje, 15. novembra. — Vsebina: Koledar. - Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zcralje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — fjsatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed, -st Napoleon Bonapsflc (aforizmi ob »tsleinici). — Beležke za vsak dan :: v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš ljubi soprog sin, brat in svak, gospod v Ivan Ženko posestnik in gostilničar (po domače Krakovčan) danes zjutraj ob 6. po dolgem bole hanju šele 34 let star mirno preminul Pogreb zemskih ostankov dra gega pokojnika bo v petek, dne 15 t. m., ob '/24. popoldne iz hiše žalosti Krakovski nasip št. 18 na mestno po kopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem. Dragega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin. V Ljubljani, dne 14. nov. 1912. Žalujoči sorodniki. m Češki znamke ,K. K‘ BRIKETI Češki kosovni in orehovni PREMOG brez vsakega kemenja ali prahu, skoraj nič pepela, občeznano najboljše in najcenejše kurilo za peči, štedilnike, kotle itd. Ceniki, posebno za na cele vagone po jako znižani ceni, zastonj na zahtevo. Priporoča edina češka prodajna pisarna J. Paulin, Ljubljana, Nova u. 3 Za kamnolom s celoletnim obratom se išče kamnolomski mojster eventuelno s kakimi 20—30 delavci. Ponudbe pod W. G. 8820 dostavlja RUDOLF MOSSE, Dunaj I, Seilerstatte 2. Najjnovef&e! Najnovef&e Maksim Gorkij Mati Cena K 4*—. 44 To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Klobase dobre, sveže, jetrne in krvave se dobe vsak petek, soboto in nedeljo v gostilni pri Kreutzerju. »V- '-t/ •>’ iPin: ?!i!!i|?u‘!" Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občiustvu, da je otvoril na Marije Terezije cesti št. 8 (v hiši gostilne pri Kreutzerju) ter se priporoča za obilna naročila. Anton Kovačič tovarna peči in štedilnikov na Viču pri Ljubljani. r (St vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na redna članska zborovanja ki bodo 23. novembra zvečer ob 8. za Kolodvorski okraj v Ljubljani v gostilni Novakovič Sodna u ica. 24. novembra ob 10, dopoldne na Jesenicah pri Peklarju za jeseniško okrožje. 24. novembra ob 2. popoldne na Savi pri Jelenu za savsko okrožje. 24. novembra ob 5. popoldne na Koroški Beli za okrožje Koroška Bela pri Žumru. 25. novembra ob 8. zvečer pri Anžoku v Šiški za okrožje Šiška. 26. novembra ob 8. zvečer v Udmatu pri Pavšku za okrožje Udtnat. 29. novembra ob 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo-Trnovo. 30. novembra ob 8. zvečer na Viču-Glincah v gostilni Amerika za okrožje Vic Glince. m* 1. decembra ob 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju. Dnevni red vseh članskih zborovanj je: 1. Predložitev bilance za leto 191112. 2. Volitev delegatov za občni zbor. i 3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor. Na vseh zborovanjih poroča ravnatelj Anton Kristan. Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča najmanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe, V Ljubljani, 12. novembra 1912. Nadzorstvo • Načelstvo: .1. IJdovč 1. i • Anton Kristan 1. r.