Oldest Slovene Dgjly In Ohio
Bsst Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
aštii
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 26, 1936.
ŠTEVILKA (NUMER) 202
#Kl ZAROTNIKI'^«/ španski kralj	umetno povzročanje
----------'	*/ I zmagovitega atleta pomanjkovanja
ONCALi SVO-
JO POT
inJ ,	zaupni
»odelavec 7:
K.. . ^ Zinovjev in bil sozarotnikov je postreljenih.
^oskva z.
^Wenn A	Včeraj je bilo
%jev in'J	^ bm Gregor Zi-
s 14 f	Kamenjev obe-
Pi'oti	sozarotniki
^Wjer,;	režimu po-
^Pfedno	ustreljeni,
'^Slasitvi	72 ur po
^jeni	obsodbe. Ob-Ijek
ten v revolucijo
Vest, da je predsednik Azana pripravljen na beg, ni resnična. Na severnem bojišču je v teku huda bitka za posest Iruna.
stanovanj
MADRID, dne 26. avgusta. — j afriških Mavrov. Poročano je Španska ljudska vlada je sinoči! tudi bilo, da je rebelna četa 500 obdolžila bivšega španskega! Mavrov napadla vladne posto-kralja Alfonza, da je bil zaple- j janke pri Navalperalu, a je bila
zjutrnj	v ponede-
potem ko so bili
lu
I
U, It-. sovjetskemu i	hoteli na-
^'"'Preih ^^'stičnim reži-Se visof	Stalina in
^^^JGtske vladne P'iznak	Kamenjev
' «8 da smrtno obsod-
I,.!... ' '
Služil,
sta
JO v polni meri
mo-sovjetske
zarotniki '•S Um, * p» k dodal ? iLjT' kakor da bi
^ ^lovio,. .
nekoč zaupni pokojne-
y razuJ f^tahnom se nikdar
lec.
je boja
Hi
^oto
ip w;i	KI
najboii	eden
^^nzacijonalnih
sovjetske
se je za-
zvezo z zunanji
tii?	zarotni-
% ia v.r" Stalinov
ten v zaroto, ki je izzvala sedanjo civilno vojno. Policija je objavila del pisma, ki ga je podpisal Alfonz in katerega je našla v domu nekega Ramona Albare-da, kjer je našla poleg tega še zalogo orožja in razne dokumente, ki obtežujejo nadaljne osebe in jih spravljajo z zvezo z zaroto in revolucijo. Alfonz v tem pismu bodri Albaredo, naj "odločno nadaljuje z gibanjem", češ, "zmaga je naša", obenem pa izjavlja, da je zarotnikom "na razpolago v vsakem oziru."
Ves dan včeraj so bili v teku siloviti boji na vseh frontah, vključivši težke artilerijske boje in zračne napade. Poročila iz Toleda trdijo, da je zgodovinska mavrska trdnjava Alcazar, ki jo je držalo 1,500 rebelov, že padla v roke vladnim četam. Rebe-li skušajo priti do Toleda ter preprečiti vladnim četam njihovo namero, da pretrgajo zvezo med rebelnimi južnimi in severnimi armadami. Hudi boji se vr-še okrog Ovieda, Cordobe in Granade, ki jih oblegajo vladne ičfcte in katerih padec foo hud udarec za rebelno komando.
Vest, ki so jo razširili rebeli, namreč da je predsednik Azana že pobegnil v Valencijo, je ne-I resnična. Predsednik je včeraj
režim, do-
tai k
Norveškem,"' pa
_T__ ■ *"' 'cium, ao-«aii! pravT	/Obdolžen,
Stvii
se nahaja v
» - 'kuS?""'■''mk" to da s diakreditirati s poti.
Ha®*Po8elna akcija
Za hi.^ "Jugoslovanske t>o in ^^Poselnostno
za-
no pokojni-4/ N. E)om	&VSU-
)	na Rt
&
ki

St. Clair
tli. *^*^8 uT" Prostorih. Pri-
V>pSe"?'"'
?M.
ste vabljeni, da 2jeme udeležite.
J)i

aZZ:** S ,3: s- s- z. v
h 8 .^>laviia	30. av-
kvft., ^^®<lit\ri< '^^tnico obsto-
osebno obiskal bojno linijo, nato se je pa vrnil v Madrid.
Ljudska vlada je včeraj izdala poziv na madridsko prebivalstvo, da se dvigne proti invaziji
odbita; v tem boju je padlo o-krog 80 Mavrov, mnogo pa je bilo ranjenih.
Premijer Jose Giral Pereira je včeraj izjavil, da je "absolutno prepričan", da so bile bombe, ki so jih rebelni letalci v nedeljo spustili na madridsko letališče Getafe zunaj Madrida, izdelane v neki evropski državi. Periera je dejal, da bombe niso eksplodirale, ker niso imele vžigalnikov in da je vlada dala te bombe fotografirati in spraviti.
HENDAYE, franc.-španska meja. — Danes so se vneli krvavi boji med španskimi rebelnimi in vladnimi silami za posest mesta Iruna, ki ga rebeli že dalj časa oblegajo. Pet tisoč vladnih miličnikov, katerim je prišlo na pomoč tisoč inozemskih sodru-gov, ki so prinesli s seboj lastno orožje, odločno brani Irun pred rebeli, ki napenjajo vse sile, da bi ga osvojili. Boji divjajo komaj dobrih 200 metrov od francosko - španske meje. Rebelnim četam je bil poslan na pomoč o^elek^ti^soč Mavro
Zmagovalec v blimpijskih
tekmah v Bei^inu je bil j Mestna zbornica v Clevelandu deležen sijajnega spreje- je bila v ponedeljek zvečer pozo-ma in navdušenih ovacij j "šče trpkih pritožb o neznosni
e legije.
LONDON, — Angleška vlada bo skušala pridobiti vlade drugih evropskih držav, da bi se skušalo ublažiti strahote vojskovanja v Španiji, toda diplomate smatrajo, da bi bilo kaj takega skoro nemogoče izvesti, tudi če bi evropske države pristale na to.
da po Euclid ave., ki jo je vodil policijski načelnik Matowitz s petnajstimi policisti na moto-ciklih.
Owensa je vso ppt navdušeno pozdravljalo tisoče ljudi, naj-silnejših ovacij pa je bil deležen na potu skozi črnsko naselbino na vzhodni strani ] mesta, kjer je bila tolikšna ^leča, da se ljudje skoro niso fnogli ganiti;
V okrožiu-	Ulptiem pa je bilQ..sk]^jeno, da,se
Vzhodne 55. ceste se je gnetlo I prouči stanovanjsko situacijo v
Ph
Sv,
^ dvorani cer-
^ .... fiu sta v	Rd. Na
iz	enodejan-
C ? in	Urban
K Pol	življenje".
Jatikn	zvečer. I-
h Zal	godba, ve«
%je	1107 Ad-
fWki	let. rX).
% d ^ Srbi?	U-
N in '^^ovini	8inu. V Deb
KORPORACIJSKl DELNIČARJI ŽANJEJO
WASHINGTON — Zvezni za-kladniški izvedenci so zračunali, da so delničarji ameriških kor-poracij, ki bodo morale plačati na podlagi zveznega zakona o davku na nerazdeljeni dobiček korporacij od 7 do 27 odstotkov davka, že pospravili bogato žetev v obliki ene milijarde dolarjev v dividendah. Zakladniški department računa, da bodo i-mele ameriške korporacije letos okrog 6,100 milijonov čistih dohodkov; ki bi bili podvrženi temu davku, a pričakujejo, da bo velik del tega dobička, če ne že kar velika večina razdeljenega med delničarje in se bo zvezna zakladnica lahko obrisala pod nosom. Kuponostrižcem vseka-izkor ni treba več škiliti, za katerim "oglom" čepi prosperiteta.
PREISKAVA TERORIZMA NA JUGU
WHITEVILLE, N. C. — Včeraj je tu začela poslovati okrajna veleporota, kateri je bila izročena preiskava terorizma, ki ga izvajajo zakrinkani nočni jezdeci, ki so strahovali ljudi 3 pretepanjem. Poroti so bila izročena imena 11 oseb, katere se dolži teh terorističnih aktivno-sti. Stvar je že imela v rokah prejšnja veleporota tukajšnjega okraja, ki pa je prenehala s preiskavo, ko je njen termin potekel 10. julija. Žrtve nočnih teroristov bodo najbrž spet poklicane na pričevanje pred velepo-roto.
tisočev Clevelandčanov.
Včeraj dopoldne je Cleveland navdušeno sprejel vrnivšega se črnskega tekača Jesse Owensa, ki je odnesel z olimpijskih tekem v Berlinu štiri zmage ter se vrnil v domače mesto kot svetovno znan atlet. Kolodvorski prostori v East Clevelandu, kjer je izstopil, sr- bili že uro pred prihodom vlakii natrpani z navdušenimi oboževalci črnskega atleta in ko je \iak naposled prispel, je morala ej^stcleveland-ska policija napraviti pot skozi gnečo, da je Owentj mogel priti do uradnega avtoiriobila, v katerem so ga čakali župan Burton, pod^overner M osier, predsednik sprejemnega odbora Tris Speaker in koncilman Finkle. Z Owensom je bila njegova žena Minnie Ruth, ki je .sedela poleg
stanovanjski situaciji v Clevelandu z ozirom na družine na re-lifu, ki se jih meče iz stanovanj, d očim drugih stanovanj skoro ni mogoče dobiti. Benjamin Gray, predstavnik Workers' Alliance, je izjavil, da skupina zemljiških in bančnih firm ustvarja u-metno pomanjkanje stanovanj v Clevelandu, zlasti pomanjkanje cenenih stanovanj. V zadnjih treh letih je bilo podrtih tri tisoč cenenih domov, je dejal Gray, in samo 600 jih je bilo pozneje nadomeščenih z novimi poslopji. Zemljiške in bančne firme, ki lastujejo ogromno število domov v Clevelandu, očitno skušajo na ta način povzročiti pomanjkanje stanovanj, da bi stanarino pognali kvišku ter delali tako večje profite.
E. C. Greenfield, predstavnik Federacije malih hišnih in zem-
Oblasti love poglavarja Črne legije
Državna prometna policija išče ubežnega terorista, čijega izročitev zahtevajo de-troitske oblasti pod obtožbo kriminalnega
sindikalizma.
njega. Potem se je. začela para-i Ijiških posestnikov, pa je napa-
del mestno kampanjo za izterjanje računov za vodo, češ, da se vodo "zapira na debelo", kar še poveča mizerijo revnih družin.
Nato je bilo sklenjeno, da bo stanovanjski odsek mestne zbornice v četrtek dopoldne izvršil javno zaslišanje, da se najde kako pot za preprečenje izgonov družin, ki so na relifu, ob-

lelak.


,	Circle, št.
K i^^Phine 2^2 tajnica
Njen
283	žlanoni
'	World,
tajnik je on.
Ave., na Ave
Gospodinjski odsek
Članicam Gospodinjskega od seka Slovenskega Društvenega Doma se naznanja, da se vrši nocoj ob 7:30 izredna seja. Bodite vse navzoče, ker bo seja važna.
Cankarjeva ustanova
Cankarjeva Ustanova ima sejo v petek zvečer 28. avgusta v sobi št. 3, Slovenski Narodni Dom, St. Clair Ave. Zastopnike in člane se vabi k obilni udeležbi.
Zabavni večer in balincanje
Zabavni večer in balincanje priredi Gospodinjski klub SND v Maple Heights, Ohio, v soboto zvečer 29. avgusta na prostorih SN Doma, Stanley Ave.
POGREB GOV. OLSONA
MINNEAPOLIS. — Danes bo tu pokopan pokojni minnesotski governer Floyd B. Olson, kandidat farmarsko - delavske stranke za zveznega senatorja, ki je v soboto ponoči nenadoma umrl na posledicah želodčnega raka, ki ga je začel mučiti pred šestimi meseci. Gov. Phihp F. La Follette iz Wisconsina bo govoril ob Olsonovem grobu.
okrog deset tisoč ljudi, da je bil ves cestni promet ustavljen. Tudi v downtownu se je gnetla silna množica, ki je hotela videti zmagovitega atleta, katerega je navdušeni sprejem očitno zelo vzradoščal.
Ko je parada prispela do Vzhodne 14. in Prospekt ave., se je nebo stemnilo in parada se je morala podvizati, da je ni zajela silna ploha, ki se je vlila, ko je avto z Owensom in njegovimi spremljevalci privozil pred Public avditorij, kjer so Owensa uradno pozdravili župan Burton, gov. Davey in drugi javni uradniki. Nato je bila Owensu poklonjena $500 vredna zlata ura kot dar sprejemnega odbora oz. mesta Clevelanda, zamorski koncilman Payne pa mu je izročil na pergamentu spisano resolucijo mestne zbornice, ki ga povzdiguje zaradi njegovih uspehov na Olimpijadi, od uprave Velikojezerske razstave je pa dobil zlato medaljo. Potem je Owens govoril pred 4 tisoč ljudmi v avditoriju ter poudaril, da želi, da se ga v prvi vrsti ohrani v spominu kot Cleveland-čana. Njegov govor je bil oddajan po radijskem omrežju. Govoril in pohvalil ga je tudi ohijski zvezni senator Bulkley.
Clevelandu. K^j se bo s tem "proučevanjem" doseglo, je pa seveda drugo vprašanje.
Stanovanjska situacija v Clevelandu je brez dvoma nepovolj-na. Pomanjkanje stanovanj postaja čezdalje občutnejše. Stare, večinoma nerabne hiše podirajo (in na tisoče bi jih še bilo treba podreti), kar bi bilo popolnoma pravilno, če bi potem postavili prav toliko novih hiš, kar se pa v premnogih slučajih ne zgodi, ker banke in zemljiške firme ne marajo zidati, dokler se najemnine ne podraži kar se da.
Mož se piše Virgil F. (Bert) Effinger in je iz Lime, Ohio.
COLUMBUS. O. — Državna*---
prometna policija je sinoči razširila po radiju splošni alarm za j aretacijo Virgila F. (Bert) Ef-fingerja iz Lima, O., ki ga je i-menoval detroitski prosekutor Duncan C. McCrea kot vrhovnega poglavarja teroristične Črne legije v Združ. državah. De-troitska veleporota je namreč obtožila njega in 21 drugih črnih legijonašev kršenja zakona proti kriminalnemu sindikalizmu in detroitske oblasti so nato poslale ohijskim oblastim zahtevo,
da jim obtoženca izroče. Obtožnica, ki sloni deloma na zapriseženi izjavi člana Črne legije Daytona Deana, ki je obtožen u-mora, pravi, da so teroristi skovali zaroto proti vladi Združenih držav, kar pomeni, da sodišče ne bo prosekutiralo teroristov zaradi njihovih terorističnih dejanj, temveč zaradi članstva v Črni legiji, ki je zločinsko samo po sebi. Predno je bila ta obtožnica objavljena, je sodnik Joseph A. Moynihan obsodil dva člana Črne legije, ki sta (Dalje na 2. str.J
bila
KOMUNISTIČNI URAD RAZDEJAN
TOLEDO, O. — Skupina ne-identificiranih moških je včeraj vdrla v prostore tukajšnjega komunističnega glavnega stana, kjer so povzročili precejšnje razdejanje in odnesli s seboj svežnje komunistične literature, ki so jo pozneje zunaj sežgali. Zgodilo se je to ponoči okrog enajstih. V uradu ni bilo nikogar. Zlikovci so najprej štrli ključavnico, predno so odšli, so pa na vrata in okna napisali z rdečo barvo: "Izgubite se od tod." Na enem oknu je bil nalepljen velik letak s sliko komunističnega podpredsedniškega kandidata Forda, ki bo imel jutri v Toledu tri kampanjske govore.
Obletnica smrti
Jutri ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Pavla na 40 St., brala zadušnica za pokojno Molly Fajfar v spomin prve obletnice njene smrti! Sorodniki in prijatelji so vabljeni k vdeležbi.
Obiski zopet dovoljeni
Obiski so zopet dovoljeni pri Vincenc Salmiču, ki se nahaja v mestni bolnišnici, Division 3. Prijitelji so vabljeni, da ga obiščejo.
Obleke po centu!
Pri Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave., se prične jutri razprodaja, tekofti katere se bo dajalo vse vrste ženske obleke po en cent! Ako kupite eno obleko po regularni ceni, lahko dobite še eno ako, dodaste samo še en cent!
Prevzela trgovino
Poznana društvena delavca, Mr. in Mrs. Josephine in Anton "Tom" Zakrajsek, sta prevzela trgovino na 16610 Grovewood Ave., kjer vam postreže ta z sla-ščičami, vinom in pivom.
Na obisku v Detroitu
Mrs. Mary Knafelc, 778 E. 156 St., se mudi te dni v Detroitu, Mich., na obisku pri bratu Phil. Yontezu. Z njo sta hči Tillie in sin Vladimir.
Abd-El-Krim pobegnil iz internacije?
PARIZ, — Pariški dnevnik • Matin poroča, da je vodja rif-skih upornikov Abd-El-Krim pobegnil z otoka Reunion v Indijskem oceanu, kamor je bil poslan potem, ko so združene španske in francoske čete strle njegovo armado. Mož je pred le ti s svojimi divjimi, svobodoljubnimi Rifi strahovito porazil špansko armado ter potem pet let uspešno kljuboval španski vojaški sili, dokler ni naposled stopila na pozorišče Francija, ter poslala proti njemu svoje armade. Združenim silam Francije in Španije Rifi niso mogli kljubovati in Abd-El-Krim se je podal Francozom, ki so ga nato internirali na otoku Reunion. Vest o njegovem begu s tega o-toka ni še potrjena. Če je resnična, potem se španski fašistični generali, ki so začeli revolucijo v španskem Maroku, gotovo ne bodo počutili preveč komod-no in varno. Vrnitev Abd-El-Krima med njegove Rifčane bi ne pomenila nič dobrega zanje.
žrtvi sleparjev
Včeraj sta prišla v pivnico Jo-sepha Vojtecha na 3392 E. 93 St. dva moška, od katerih se je eden predstavil Vojtechu kot prijatelj njegovega brata v Nemčiji ter mu ponudila v nakup za $400 "dragocen" kožuh. Vojtech se je dal naplahtati in sleparja sta jo pobrala z njegovimi štirimi stotaki v žepu, do-čim se opeharjeni Vojtech zdaj drži za glavo, ker kožuh, ki je narejen iz zajčjih kožic, ni vreden niti 20 dolarjev. — Dve sle-parki pa sta tudi včeraj ustavili na cesti Mrs. Jennie Martino ter ji natvezili, da sta našli na cesti torbico, v kateri je bilo bondov za dva tisoč dolarjev ter ji ponudili en "bond" za tisoč dolarjev za dve sto dolarjev gotovine. Ko sta sleparki izginili in je o-peharjena žena pogledala svoj "bond", je dognala, da je dobila samo — pobotnico za plačano najemnino!
Zemljiški davki
Zemljiške davčne knjige v Ohiju bodo zaprte 11. septem bra in vsi davkoplačevalci, ki svojih davkov od tega datuma ne bodo plačali, bodo morali plačati deset odstotkov kazni, kakor določa davčni zakon države Ohio. Okrajni blagajnik Boyle opozarja c 1 e velandske davkoplačevalce na to in pa da on te kazni ne more odvrniti, ako boste med davčnimi zamudniki.
Novi naročniki
"Enakopravnost" so naročili zadnje čase Mary Salaman, Ana Roje, M. Zaje, Frank Susman Joseph Prime, Andy Debelak, Steve Batič in John Ferluga, vsi iz Clevelanda, in Anton Pen-
THOMAS NAPOVEDUJE FAŠIZEM
WASHINGTON. — Norman Thomas, socijalistični kandidat za predsednika, je izdal knjigo z naslovom "After the New Deal, what?", V kateri odgovarja na to vprašanje, da bo "new dealu" verjetno sledil fašizem. '"Soci-jalni in ekonomski red se okrog nas razkraja," pravi Thomas, "in ustava, kakor jo tolmačijo sodišča, nas je napravila brez-močne z ozirom na reševanje splošne krize."
Rojak v nesreči
Anton Tomažič, 17210 Grove-wood Rd., se je ponesrečil pri delu v tovarni American Steel and Wire Works in se nahaja v St. Alexis bolnišnici.
TOWNSENDOV KANDIDAT POGOREL
SAN FRANCISCO. — Dr. Townsendov odvetnik Sheridan Downey je včeraj vzlic inten-z i v n i kampanji tukajšnjih Townsendovih klubov izgubil nominacijsko bitko na demokratski listi v tretjem kongresnem distriktu. Zmagal je nje-g o v nasprotnik kongresnik Frank H. Buck.
Nagrade Trgovske zveze
Progressive Merchants Association naznanja, da je dobila nagrado za serijo J za $15 Mary Smigovec, 1Ž37 East 172 St. Nadalje so dobili: Ted Ross-man, 18914 Keewanee Ave., Frances Brancel, 1246 East 59th Street, Joe Korel, 708 East 157 Street, Sestra Francesca, 14020 Euclid Ave., Frances Križnik, 447 East 160 St., Helen Vuk, 3431 Lake Court, J. Jatesic, 1540 Addison Rd., Joseph Kle-pac, 6608 Bliss Ave., Jennie Penko, 1171 Norwood Rd., Pauline Albrecht, 14206 Sylvia Ave., Julius W. Ponsart, 1527 East 204 St., Mary Soltes, 5369 Homer Ave., Helen Schwand, 1208 East 173 St., Caroline Ga-brenja, 22010 Ivan Avenue in James Juratic, 14923 Hale Ave.
Slovenska gostilna na razstavi
Slovenska gostilna "Ljublja-
ko, Conneaut, O., Mary Predika,; na" na Veliko - jezerski razstavi Niles, O. in Mrs. P. Conneallyjbo te dni dobila povečane pro-
iz New Yorka, N. Y. Vsem rjovim naročnikom se najlepše zahvaljujemo za njihovo naklonjenost in upamo, da nam jo bodo ohranili.
store, da se bo obiskovalcem lažje postreglo. Danes posetijo razstavo člani kluba slovenskih groceristov in mesarjev iz CoN linwooda.
STRAN 2. 1
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXG. A FVB. CO.
VATRO J. GRILL. President 8231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811
Issued Every Day Except Sundays and Holiday#
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.60
u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameilko in druge inozemp're države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
'	Tioi
LANDON LOVI LIBERALNE VOLILGE
Kansaški governer Alf M. Landon je imel v ponedeljek zvečer v Chautauqui, N. Y., kjer je predsednik Roosevelt pred kratkim govoril o svetovni mirovni situaciji, kampanjski govor, ki se je sukal v glavnem okrog vprašanja ljudskega šolstva v Združenih državah. Republikanski predsedniški kandidat je ob tej priliki poudaril, da je proti temu, da bi se od ameriških učiteljev zahtevalo prisego lojalnosti. Od ameriških učiteljev naj se ne zahteva nobenih priseg, kakršnih se ne zahteva od ostalih državljanov, meni Landon; ameriškim učiteljem je treba pustiti svobodo izpovedovanja njihovega socialnega, političnega ali verskega prepričanja in svobodo delovanja za uresničenje njihovih socialnih in političnih idealov, in v zameno je treba zahtevati od njih samo to, da povedo, da pač izražajo svoje osebno prepričanje.
To se vse sliši jako lepo in marsikdo poreče, da Landon navsezadnje ne more imeti nič skupnega s Hearstom, čijega časopisje zahteva baš nasprotno, in da je trditev, da je Landon Hearstov varovanec, zmotna. Toda počasi, prijatelji! Landon, ki je z gornjimi izjavami nedvomno skušal pridobiti zase progresiv-ce vseh sort, je sicer osebno lahko še zmerom liberalnih nazorov, kakor je bil nekoč, lahko je osebno prav tako dober kot čedno izgleda, lahko tudi, da se ne strinja s Hearstom, toda vse to ni nobeno jamstvo, da se bo v slučaju izvolitve držal teh svojih izjav, tudi če bi se hotel. Ni namreč oseba, ki odločuje, temveč sile, ki stoje za njo — in za Lando-nom stoje Hearst in Liberty liga! In te bo moral Landon poslušati, rad ali nerad, ker so močnejše od njega!
Sicer pa — kdo nam mora garantirati, da ni dal Landonu pobude za njegove liberalne izjave — gospod Hearst sam? Nihče!
* $ *
Landon se je tudi nedvoumno izrekel proti vsaki zvezni kontroli ameriškega ljudskega šolstva. Pravi, da je to nevarno. Ljudsko šolstvo naj ostane pod izključno kontrolo posameznih krajev. Zvezno vmešavanje bi utegnilo spremeniti ameriški šolski sistem v vladni propagandni aparat.
Kaj pa je v tem tako slabega, dokler je vlada demokratična? Ali se Landon morda boji za velekapitalistične interese, ki danes bolj ali manj kontrolirajo ljudsko šolstvo v Združenih državah? Ali se boji, da bi ti interesi izgubili to kontrolo, ako bi zvezna vlada stopila na polje ljudskega šolstva?
Zvezna vlada bo morala prej ali slej postati aktivna tudi na tem polju. To se je jasno pokazalo tekom zadnjih let, ko je bilo neštetokrat demonstrirano, da posamezne krajevne oblasti niso več kos tej nalogi, šole se je predčasno zapiralo in učitelji in učiteljice mesece in mesece niso dobivali svoje plače. Položaj uči-teljstva je postal v mnogih krajih naravnost neznosno mizeren. In če krajevne oblasti ne morejo, ne znajo ali nočejo najti rešitve, ali ni potem dolžnost zvezne vlade, da pogleda, kaj se da storiti?
* » *
Nič čudnega bi ne bilo, če bi Landon v slučaju izvolitve spremenil svoje mnenje glede zvezne kontrole javnega šolstva. Potem bi namreč to pomenilo samo kontrolo — Liberty lige in Hear-sta, ki bi ne bila več "nevarna"...
Načrt za omejitev ciganske nadloge
v državah evropskega jugovzhoda je vprašanje ciganov eno izmed vprašanj, o katerih morajo oblasti in javnost vedno znova premišljevati, kako naj
do krožnika, ki je napolnjen s to raztopino.
V ostalem imamo proti komarjem še razne druge pripomočke. Da jih odženemo, si o-
panje, prosjacenje, pocenjanje vsakovrstnih hudodelstev in večno ogražanje ljudskega zdrav- jbraz, ušesa, tilnik in lase nama-ja. Pobeg internirancev z oto-' ženio z razstopino dveh gramov
kov bi bil praktično nemogoč,
bi se rešilo Res je, da posta-1 ker bi jih zastražili z vojašt-jajo poedinci iz ciganskega ro- vom in bi bilo vsem ladjam brez
du koristni člani človeške druž-! be, res je pa tudi, da ciganom kot celoti ni mogoče izdati spričevala, da so koristen element v državi. Vsak dan se dogajajo
posebnega dovoljenja prepovedano pristajati ob teh otokih. Da bi skušali cigani s plava-
timola v 100 gramih SOodstot-nega špirita. Drugi priporočajo v isti namen citronovo in nageljnovo olje ter alkoholno raztopino praška zoper žuželke i. t. d. Najpreprostejši pripomo-
njem uteči, ni verjetno, saj je j ček pa je ta, da si zvečer obraz znan njih strah pred vodo. Mno- j in roke dobro namažemo s pe-
ŠKRAT
po njihovi zaslugi vsakovrstni i gi se v njej okopljejo sploh sa-'no toaletnega, najbolje kreoli-
lažji in tudi zelo težko zločini, predvsem goljufije, posebno v
mo enkrat v življenju, za poro-1 novega mila in pustimo, da se
ko. Na otokih bi ne bili obso-
obhki vedeževanja, dalje prete- jeni na brezdelje, dali bi jim pi, tatvine, ugrabitve otrok in j poljedelsko orodje in jih nauči-
pohabljenja otrok, ki naj rabijo odraslim ciganom za zbujanje sočutja pri prosjačenju, pozabiti ne smemo tudi na stalno nevarnost, ki jo predstavlja ciganski rod zavoljo svojega doslednega prezira nja vseh zdravstvenih predpisov.
Ni zato čudno, če posegajo o-blasti tu in tam tudi po radikalnih ukrepih, da spravijo cigansko nadlogo končno s sveta. Eden izmed predlogov, da se od pravi ta nadloga, je ta,, da bi ciganom odvzeli vse otroke in
h njegove rabe, svoje hiše bi si morali graditi sami. Pod dobrim nadzorstvom bi sčasoma iz ne-obljudenih otokov pod najboljšim podnebjem Evrope lahko ustvarili center rodovitnosti. Ciganski otoki bi bili torej vse | kaj drugega nego kakšni Hudičevi otoki.
Za izvedbo tega načrta bi ne bilo treba poseči pregloboko v državno blagajno, večja težava bi bila le v tem, da bi ves ciganski ljudi polovili takoj v začetku. Ta ljud se zna s stoletnimi iz
jih vzga jali v državnih zavodih | kušnjami dobro skrivati pred
za koristne člane družbe. Ta predlog je uporaben, ven-ar pa ne bi izboljšal sedanjega odraslega ciganskega pokolenja. Po svetu govore sedaj mnogo o o-
zasledovalci, toda če bi z oblastmi sodelovalo necigansko prebivalstvo, kar bi se gotovo zgodilo, tedaj bi v nekoliko letih na koncentracijske otoke spravili
riginalnem in tudi zelo radikal-, večino ciganov, 20,000 do 30,000
nem predlogu, ki se je porodil v" naši državi. Na jadranskih o-tokih naj bi se osnovala koncentracijska taborišča, ki bi bila namenjena samo ciganom.
Izvedba tega predloga bi bila razmeroma lahka. Naša država razpolaga z velikim številom otokov, v jugoslovanskem Jadranu jih je kakšnih 1000, in le redki so med njimi naseljeni. Na premnogih teh otokov je tudi le malo rastlinstva in živalstva toda s smotrnim delom bi se dali spremeniti v majhne raje. Vsekako bi bilo na teh otokih prostora za tisoče ciganov. Komur bi se videl takšen ukrep nečloveški, ker bi odvzel ciganom svobodo, mora pomisliti, da je baš ta svoboda tisto, kar jim daje potuho na večno pote-
Ijudi.
Tako posnemamo iz dunajske "Die Stunde," ki zaključuje svoje poročilo o tem načrtu z besedami, da bi se moralo množe-stveno vzgojno delo nad tem ljudstvom goslačev in konjskih tatov pričeti takoj in bi ne bilo izključeno, da bi jugoslovenski cigani na ta način vendarle zvedeli, kako okusna je neukrade-na kuretina. Pripomnili bi samo to, da pri nas o tem načrtu nič natančnejšega ne vemo in torej ne moremo presoditi, koliko je na njem stvarnega ozadja. Nespameten se nam ne zdi In če pomislimo, koliko škode trpita danes ljudstvo in država zavoljo ciganskega početja, bi rekli, da bi F.e vsekako rentira-lo, napraviti na ta način konec.
ta pena na nas posusi.
Če so nas komarji pičili, tedaj si srbeče pike namažimo s salmijakovim cvetom ali z raztopino 1 g salmiaka in deset kapljic karbolne kisline v desetih gramih dobrega alkohola. Še bolje učinkuje dveodstotni rumeni karbolni vazelin, ki ga večkrat namažemo na srbeča mesta, vendar brez mnogega drgnjenja. Prav tako nam pomaga Benguelov balzam in mazanje pikov z milno peno, ki jo pustimo osušiti. Nekateri priporočajo zaper pike na rokah tu di to, da približamo gorečo vži galico ali smotko piku za toliko, kolikor še vzdržimo brez bolečin in ne da bi si kožo opekli. Ta postopek, ki traja približno minuto, ponovimo ob vsakem novem srbenju. Vsekako moramo paziti, da si skelečega mesta ne okužimo s čestim praskanjem z nohti. Za prvo pomoč zoper pike uporabimo kos vate, ki smo jo napojili s čistim špiritom in jo privezali na skeleče mesto. Samo v bližini oči ne uporabljamo alkohola, temveč raztopino čajne žličke ocet-ne kisline v kozarcu prekuhane, ohlajene vode. Te obklade ponavljamo, čim se posuše, tolikokrat, dokler vnetje ne mine.
Joža je lovil ribe v jezeru in neki neznanec ga je pri tem debeli dve uri napeto opazoval. Joža se sprva ni zmenil zanj, nazadnje ga je pa začela njegova navzočnost dražiti, zlasti, ker se nobena riba ni hotela prijeti za trnek. Pa je nejevoljno zagodrnjal:
"Zlomek vendar, kaj me tako opazujete že celi dve uri! Zakaj rajši sami ne poskusite ribariti?"
Tujec se je kislo nasmehnil. "Potrpežljivosti mi manjka", je vzdihnil.
Slava v pozabljivem svetu
Pred nekoliko dnevi so oddali v neko pariško bolnišnico nekako štiridesetletno žensko, ki je kratko potem umrla. Zdravniki so ugotovili, da je umrla zaradi gladu in pomanjkanja. Vedeli niso o njej ničesar drugega, nego da se je imenovala Madeleine Bugg in ni imela nobenih sorodnikov, katerim bi lahko truplo izročili. Šele nekoliko dni pozneje se je pojavil v bolnišnici mož, pariški glasbeni kritik Rene Lara, ki je prosil, da bi mu izročili truplo. Ho-i tel je z nekoliko prijatelji po-kojnice poskrbeti za dostojen pokop. Rene Lara je zvedel slučajno za smrt Madeleine Bug-gove in po njem je javnost zvedela tudi za usodo nesrečnice.
Buggova je leta 1913, pri nekem tekmovanju par iškega konservatorija zbudila pozornost umetnostnih krogov s tem, da si je priborila nič manj nego tri prve nagrade, za petje, za komično in resno opero. BiLi je izredno lepo dekle s sijajni-
sko, so jo bili tam že —- pozabili. Nove zvezdo so bile tam vzšle na umetniškem nebu, starajoči' se Buggova ni dobila nobenega angažmana. Kakor mnogi umetniki tudi ona ni bila poskrbela za bodočnost. Nekega dne so jo našli na pol mrtvo od gladu, bolno, v neki luknji pariških ubožnih četrti. Nihče ni v njej spoznal nekdanje slavne lepotice in umetnice. Osamljena je umrla v skupni dvorani bolnišnice.
Proti mujiam in komarjem
Muhe niso samo neprijetne, temveč tudi nevarne. Znano je, da prenašajo vsakovrstne kužne bolezni, kakor tuberkulozo in grižo. Ni zato nič čudnega, če skušajo muhe čim bolj odpraviti iz človekove bližine, posebno iz bolnišnic in od bolnikov. Najbolje se jih znebimo, če uporabljamo desotodstotno raztopi-
OBLASTI LOVE POGLAVARJA ČRNE T.EG1.TE
(Dalje iz 1. str.)
spoznana za kriva terorističnih aktivnosti na obravnavi, ki je bila zaključena pretekli teden, vsakega na pet let zapora.
Effinger je izginil, ko je začelo postajati jasno, da ga bodo ohijske oblasti izročile oblastim države Michigan, ki so ga obtožile kriminalnega sindikalizma in posedanja bomb. Michiganski sodni uradniki so včeraj na mu-nicipalnem sodišču v Columbu-su izposlovali zaporno povelje zoper Effingerja, potem ko je tajnik gov. Daveyja Charles S. Leasure ovrgel številne tehnične zadržke Effingerjevega odvetnika ter izjavil, da bo priporočil governerju izročitev Effingerja michiganskim oblastim. Iz governer jevega urada je kmalu nato prišlo sporočilo, da bo governer podal zadevno formalno odločitev danes.
Takoj nato je bil poslan na Effingerjev dom oddelek policije, kateri je bilo naročeno, da ostane tam, dokler se Effinger ne vrne domov. Effinger je izginil tekom ekstradicijSkega zaslišanja, katerega se je udeležil s svojimi advokati, ki so skušali doseči odgoditev postopanja za
Neki farmar je debelo uro o-pazoval nekega motorista, ki je na cesti popravljal svoj avto. Motorist se je nazadnje vzneje-voljil:
"Kaj pa tako zijate?'' je na-hrulil farmarja. "Ali niste še nikdar videli avtomobila?"
"Že", je farmer mirno izpljunil iz usta zalogaj s tobakovim sokom spremešane sline; "nekako pred dvajsetimi leti sem videl enega, ki je bil zelo podoben vašemu."
Neki general in polkovnik sta šla skupaj po cesti in kadar je šel mimo njiju kak vojak in jima sal utiral, je polkovnik za-mrmral:
"Tudi tebe!''
General je nazadnje postal i^doveden ter vprašal polkovnika, kaj to pomeni?
"Da jih poznam in vem, kaj mislijo', se je odrezal le-ta. — "Nekoč sem bil sam prostak in vem, kaj si mislijo, kadar pozdravijo oficirja."
"Kaj pa?" je hotel vedeti general.
"Hudič te vzemi!" je odgovoril polkovnik. "To si mislijo."
467 poljubov v enem dnevu
Andrea Leeds, ena izmed znanih filmskih zvezd tokraj luže, smatra poljubovanje za posebno neprijetno zadevo in za eno najtežjih nalog, ki jih mora o-pravljati v svojem poklicu. To njeno stališče postane umljivo, če dobimo vpogled v "poljubo-valno delo,'' ki ga mora opravljati marsikatera filmska veličina, da svojih občudovalcev na platnu ne lazočara.
And rt a Leeds se je pripravljala pred kratkim za snemanje novega filma in si je svoje ustnice baš malo pobarvala za posnetek iz bližine, ko je vzkliknila: "V mojem življenju ni nobenih pravljic več!" Po tej izjavi jg čelu ravnatelja Howarda D.
izročitev michiganskim oblastim
I , .	^ MMwkAA nnhiln tp7.lrt^ crtiho m
dokler bi Effinged ne dobil prič,
da bi dokazale njegov "alibi". Ob eni popoldne je bil odre-
Hawksa dobilo težke gube in mož je začel premišljevati, kje bi našel mladega moža, ki bi bil
s to tekočino jon kratek odmor in v tem čas,. »»"TT t""
ljube, da bi se prijeli njenega
srca in bi no razočarala svojih
občudovalcev. Najprvo je na-
no formaldehida
napolnimo nekoliko pladnjev inj jc glavar črnih legijonarjev jih postavimo na mizo, stole in | neznano kam popihal. Zaslišana tla v bližino bolnikov, štiri j nje ae je vršilo pred državnim |
mi plavimi lasmi in zelenimi oc-|in dvajset ur pozneje bodo krož- senatnim odsekom.
mi. Talent in telesne prednosti|niki in njih okolica polni mrt- Zaporno povelje proti Effin- , ,,, , ,	,
, , , . • 1 'u T. ' -r, L ■	^ m«.-;,. • • J I T , , . lal od devetih zjutrai do kosi-
ao 11 pomagale do nagle in sijaj-1 vih muh. Raztopino menjamo guju je bilo izdano tudi v Limi. , , ,, ,	.	,
, • A , ,, .	, , J • n,	i.., NT a u	•!	,	la, po kratkem odmoru jc prišel
ne kariere. Žc po kratkem času vsaka dvu' dni. To preprosto r>ja obeh zapornih poveliih le:	. • t	, .
,1 1	- Ji. •	.	. , V, ' v ., ! na vrsto Bob Lovvry, ki ga j
je dosegla vrh slave, ko so jo sredstvo je sposobno pregnati,^'Hmger označen kot ubežnik
angažirali v pariški Operi, kjer ivse muho iz stanovanj in bol- pred zakonom".
ie pela v številnih glavnih vlo-, niških sob. V dvorani s pro-,	--,	,
"DO/'llO zv6ccr
gah. Elegantni predvojni Pari/j stornino 500 kubičnih metrov j VOJNI TAJNIK BOLAN jo je oboževal, saloni so se tr- so na l.t način umorili 4000 muh
;jel bivšega tmiškega mojstra Prancisa Shioldsa. Ta je "de-
I potem nadomestil John Payne, in th je končal svoje delo šele
gali zanjo. Dve desetletji je trajala njtna slava.
Tedaj je napravila napako, da
na dan.
Zapisnikar, ki je prisostvoval Washington. — Zveznl tej trenaži in je bil tudi popol-■vpjni tajnik Dern se nahaja v noma izčrpan, je ta dan naštel Isti pripomoček se da upo- bolnišnici in 'njegovo stanje je nič manj nego 476 poljubov, rahljati z istim uspehom baje resno. Dern je zbolel za'____
je nastopila dolgo turnejo po tudi proti komarjem. Ker pa influenco, kateri so se še pri-	^ .
inozemstvu. V Italiji in Južni se te neprijetne živalce pojav- družile komplikacije srca in	vstavite se v gostuni Ljub-
Ameriki je žela nove lovorike, j Ijajo ponoči, je dobro, da posla- l<?dvic. Zdravniki se hoje, da	Ijana" na Veliki jezer-
toda ko se je vrnila na Franco-j vimo majhno nočno lučko v sre- Dern ne bo več dolgo vzdržal.	ski razstavi.
26. avgusta, ^
(bi
Gdansk
Poljska jo na problemu (t leresiraiia iiajnoposredneje. Toda v njem konfliktu je zavzela kljub teniu, je pripadla posredovalna vloga,
zelo rezervirano stališče. Njena vloga deli kal na, zakaj v \'aršavi ne bi se pokvarilo dobro razmerje napni® mi, likrat i pa hočejo za vsako cono P riti vse, kar Iti moglo jirizadeti I'olp^ cionalne interese. .Jasno se je poluiz" ^ razlikuje pol jska diplomacija med 0111®»
rodo^ .A i
je na|ierjene^a zoper Društvo iiai tistimi težnjami in dejanji, ki hi
gražati pridobljene poljske ])ravice

sedanjega razvoja konflikta v razvidi, da minister Beck ne smatra
jI
])o,n()jm) potrebno, da bi ostali pn, vseli elenov ^danskega statuta;
novega zadržanja izhaja hkrati, ,
i_.	>1 v	' , • .:	nhraff
ska trdno odločena vztrajati
eelotne
(Jdansku.
•svoje ])OZlClje v	^
Varšava skrbno čuva, da se ne hi 1'®'^ v nasprotje s hitlerjevskimi stremljenji v notranjepolitičnem podoba je, da odgovarjajo resiiici sti, ki govorijo o Beckovem	jrf
iTiaii,r p
narodnosociaiistični jjuč zopei'
stranke v (idansku. Varšavska meni tedaj prizadevanje, da se godi liitlerjev.skim težnjam v vseU ^ dih, kjer se poljski interesi no osK Oeividno tudi na nemški	j
. vv	I'
najo s takim poljskim stališčem, merno respektirajo, kar daje domneve o predhodnem s])orazunH'\ g;
Toda težje .si je predstavlj^i^^' ^ mogla ohraniti skladnost med intci -
držav pri nadaljnjem izvajanja politike v (idansku. Zakaj na koii^u
... pr«'
je tre))a vendarle pomisliti, da g, narodov svojo jiosehno postojanko , <ku ] adi Poljske, radi posebnih Itlemov ob spodnji Visli. (xdansk )<^ že prisojen Poljski, ki naj bi njegove hike odprto svoje okno v čiji se je posrečilo preprečiti , jinV mere, in nastala je mednarodna gdanski samostojnosti, ki pomeiij'^ mis, ki pa z njim nista bili za(lo^| Nemčija ne Poljska, a tudi (i(hn'
Povsem tem tiomenja jo hitlerjevsKi .1 nevi, v resnici pa ogražanje
X % nv. iij IVHl IJWXJ	J U U1 I iv I	^
Odanskn formalno sicer le nasproN^'
iskil>
rosov v tem važnem mestu.	. ,
Tako je razumela nastali ska nacionalna javnost, ki se .je no vznemirila zaradi CJreiserjevefi'ii d \ elike nacionalne manilestaci.l'' ^ mestih so bile nedvomno izraz šanje ženevske veljave v (Jdanskii za neokrnjeno poljsko pozicijo ^
more se dvomili, da niso bile to j,(^f taeije poljske opozicije, ki je voljna s sedanjim |)ravcem 'lrža\|j (1^ J*« ])olilike, marveč da si je v nji'' sam želel ojačiti sedanje in bo'lf"^ nje na|tram nemškim ijretenzi.jin^V.-. **
Vse to je sedanjost. Že nosi lii mogla probleme posta\ it' 1"
gaee, jih še bolj komplicirati j" ' spore, ki spadajo v sfero velik'''	/
i;
za (>vrop.ski mir. Zaenkrat se
t;
. J	.............................,,i tO'
sosedi se	ogil)a(a takih opasiio^' ^
bodočnost	enako razmerje ni
ceno.

CERKEV izumira
'li
Na Angleškem je katoliška jH'': poseduje |)renioženje v znesku	"
nov funtov. Pristaši te cerkve
ni nobenega izgleda, da bi nio-
.•Ii.< f
vih vernikov. Javnost se zaninja bo podedoval lo premoženje.
kati'1 i si"
v,. 7-"
IftJ'
a cerkev se imenuje

sfolska cci-kcv" in jo je |)n'<i novi! iK'ki škotski %n|)nik,	v
jc |)ri(lol)iiii številne ])rislašo.. . j/,r'
morali deset| del s\\'>jili dolMidk''^ c'ei'k\i, ki je tako prišla do
II,la.

1'ri nslaiiovit\ i je hiio inu'""V^ ii''^ najsi, apostolov, ki so imeli I" | ji''j" vali nove svečenike. Zadnji pred leti, zadnji "nadan^fl" '*'!
Zdaj ima cerkev še okoli slo	Is'l,,
j)a so /C vsi stari nad .šestdeset zadnji i/,nie<l leli zalisnil oei, ,], aposiolska cerkev" praklieno t"!','''.p stojali. Ostala hosla le še dva i"'
,„1'-
lov -.
_____________ , J
TELEVIZIJA V angleškem .i
lihU" i
Angleški radio še ni začel po I rczžičnein poln, to pa /.iHi"'' :,i
'iC
aparature še niso dovolj >1 var ni dovolj organizirana. ji''^ sli menijo, da tudi na \'eliki žični razšla vi lele\ izija še ne pač pa računajo s lem, da b'"'". v 'J kralja lOdvarda \ 111. že	r.iiil''
Walton in .letTrcc^ .sta pra\kar tNevizijski prejenmik, ki nporii'''J'^ žarnioL'

avgusta, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S.
Iz zgodovine naočnikov
"3-očnikov so zaviti v da	vse kaže,
1000 roistnTi"	svoj
menili H	Nekoč
^ --------
našim štetiP	2000 pred
jih našli , i'"'	so, da so
kraljevi palači Kno
so
e poznali na-
la Krpti u
grobnicah K«? N ie dobilf
canih	sledove pove
C?™'.''"" We v 10
,P° našem
sto-
Btareiši	štetju. Naj-
#, izvj	ki so se ohra-
' IZ let po 1500.
Odl4 ,
"^^likane v '	najdemo
•tah na T	"mogočih obli-
^	slikah. Pri
!!^Qi%m^T, "^'"sikateri Moizesa '	vidimo tu-
amdn^me, "kočniki v ' ' " ^^^^^kane z ("ozDaii satv,	Rimu so
"ost 2 y , ° povečevalno last-"'h krogel	stekle-
'"^Pisovaii t, • °^®^^ve pa niso ^'%ron ^'vini, temveč vodi.
drugi rimski *1%	b%n, da
a da
Y^vniki nobeneg;
° ^jnov,
sU?t"bi
Podnk poznal naočnike. ' k	Prmmma tek-
Kreti"""' "
?a pri-
raziskovanjih
izdelovalce naočnikov v Norim-berku. Takrat pa so uporabljali povečevalna stekla že v vseh deželah, tako zvane "bralne kamne ' (lapides ad legendum). Brezbarvnega stekla takrat še niso znali izdelovati, zato so uporabljali za takšne leče kfe-menec, gorske kristale, berile. Že leta 1300. omenja neka odredba velikega sveta v Benetkah poleg bralnih kamnov tudi naočnike.
Važne prispevke k zgodovini naočnikov dobimo v zgodovini umetnosti. Slikar Tomaso di Modena je leta 1335. kot prvi upodobil naočnike za obe oči na svoji sliki kardinala Hugona iz Provanse. Leta 1363, priporoča Guy de Chauliac v nekem kirurškem delu naočnike zoper slab vid. Proti koncu 14. stol. so poleg enostranskega naočni-
stol. so začeli izdelovati konkav--dovolj mlad, da te more to spo-
ne naočnike, 1517 je Rafael u-podobil papeža Leva X. s konkavnimi naočniki.
Od leta 1550 je Collerius zapisoval redno naočnike zoper kratkovidnost, leta 1604 je Kepler objavil svojo razpravo o koristi naročnikov. V 17. stol. so prišli naočniki, ki so se pritrjevali za ušesi, z Angleškega na celino. Držaji so kazali najrazličnejše oblike, na kar je vplivala moda in nošnja lasulj. Ne-
Med štiridesetim tim letom te vznemirjajo ta ob
Življenje nikakor ni samo igra
znanje tlačiti.	ali vsaj večji del igra, in vzgo-
in petdese- Ja, ki daje podlage tej veri, je !nad vse oporečna. Menim, da
čutek in priznanja, ki ti jih je' bi bilo treba vse otroke vsak izsililo življenje. Med petdese- j dan vsaj pol ure prisiliti do de-tim in šestdesetim letom ti dela I ki bi bilo resnično delo. Tre-
skrbi zdravje. Vse se ti vidi včasi zavoženo in ostareli organizem deluje škripajoče in ne-voljno dalje. Meniš, da se bo kmalu ustavil.
In potem, po šestdesetem letu, pride prerod. Stopiš v pre-udobnost pri uporabljanju sa-1 senetljivo novo življenjsko do-moočnika je dala povod za iz-!bo, ne delaš si skrbi in si sko-
um škarjastih naočnikov, lor-njet. Poleg oblike pa se je v teku stoletij spreminjala tudi optična moč stekel in prilagode-vali so jih posameznim stopnjam slabovidnosti. 1825. jc Airy uvedel cilindričnosferična stekla za astigmatske oči. Bonders je leta 1860. izboljšal cilindrična in prizmatična stekla. Danes je dosegla tehnika na-ka (monokla) poznali že sklop-ločnikov višek razvoja z uvedbo Ijene naočnike z držalom. V 16. tako zvanih nevidnih naočnikov.
raj lahkomiseln. Nič se te na videz prav ne prime.
ba bi jih bilo naučiti tudi muke, ne samo igre.
Ženskah
Ena izmed najkoristnejših in najpotrebnejših nalog, ki jih izpolnjujejo ženske v življenju, je skrb, da bodo njih možje videti čedni in dostojni.
Kakšen bi bil povprečni mož i brez žene, ki bi se brigala vedno Kot osemdesetletnik začenjam zanj, more uganiti le ženska.
Uspehi povprečnega moža temeljijo bistveno na ženski, ki za njim pospravlja.
Kaj pravi Bernard Shaw
m v
h,. Optiom-v,. "" ' Egiptu niso kot gu ,. namenom, tem-
"Wekiih i.
iz p]:_.. pač na neki .^s, y 'JGve Historja na-
Ne-
^ smarae-fi ^ gladiator-
ie M ^ razumeti dg^ uf gledal skozi
tev
če se pripravljamo na vojno, se to ne dogaja zavoljo novih groženj, temveč zavoljo starih navad — slabih starih navad mišljenja. Toda ne verjamem, da jo vozimo v resnici proti novi vojni.
Vse klepetanje o vojni je nad vse ugodno za stvar miru. Čim več govorjenja, tem manj nevarnosti. Razen tega se je človekovo zrelišče do vojne spremenilo.
L. 1914. je bila z vojno združena še neka romantična glori-ja, ki je niso razdrli niti možje, ki so se vračali s fronte. Po-oivuzi stavljali so se namreč v službo oči_ ščitil svoje utru- te legende s tem, da so kaj ma-'} je ž'io sijalo sonce, to- govorili o resničnosti vojne itue 11 t vrste zelene so pred vsem skrbno molčali criike.	' o svojem strahu.
12 f^atematika W nag/-^^andrije v II.
lih na štetju, da se ^'°®kvalT	prozor-
krni
■abiti
:P°zneje pre-

nih
"titiiij 1,
i^aocnike.
k
»f»v, Poveči
v svoji optiki, rogelni segment
To^^vanje predme-
1, , ^'0 sn --------
1294
ga je bral
kilat^CMi ^214 do
na upora-

Ml
Oiiilfg ^Ijaocnikov
Toda iz
kfi
sŠ''?r2rt Kitari-
Ik "le Spi/ "^Gnih Alek-omenjajo
Bil je eden izmed čudežev svetovne vojne, da se je na videz tako malo mož balo ali da jih je bilo tako težko pripraviti do tega, da bi priznali svojo grozo nad prelivanjem krvi. Med Angleži je bil, kolikor vem, pisatelj St. John Ervins prvi,'ki je priznal, da ga je včasi prijel strah na tisti način, ki ga je pričakovati od normalnih človeških bitij.
Od leta 1914. smo se zelo spremenili. Današnji možje so pripravljeni priznati nekaj od krito o resničnostnih vojne.
Ne verjamem, da se bodo današnji ljudje tako voljno kakor prej hranili z iluzijo vojne glo-rije spričo skoraj neznanih možnosti letal s plinskimi bombami, bakteriološkega vojeyanja in drugih strahotnih stvari. Pri-
I Svetovni zvezi narodov
Le težko si lahko predstavljam uresničenje sanj H. G. Wellsa o svetovni zvezi narodov, v kateri bi proizvodnjo in razdelitev vseh življenjsko važnih dobrin nadzirali iz neke centralne instance.
Ljudje ne govore istega jezika — s čimer ne mislim, da bi ne uporabljali istih besed. Ne uporabljajo istih pomenov.
Če govorim na pr. z nekim Niponcem o zakonu, bo morda moje besede popolnoma razumel, njegovi možgani pa jih bodo združili v povsem drug smisel. Drugi narodi menijo različne stvari, kadar uporabljajo iste besede kakor mi.
Iz tega razloga, če že ne iz vseh drugih, si je komaj mogoče predstavljati zvezo narodOv, ki bi delala za skupen smoter.
Verjamem pa brez nadaljnjega v možnost združitve zapad-nih narodov, kar bi bilo lahko neko zapadno Društvo narodov, in v združitev narodov v vzhodno Društvo narodoV. Morda bi I se dalo uresničiti tudi južno, la-itinsko Društvo narodov.
Te tri organizacije bi lahko uresničile mnogo dobrega, kar je H. G. Wells smatral za možno v enem samem Društvu narodov. Mislim, da bi bile važno jamstvo za mir.
Mladih in starih
Najhujši čas v življenju moškega je tam okrog štiridesete-Iga leta. Spominjam se, da sem I po četrtem desetletju svojega 'življenja preživljal najbolj ne-
spet čutiti znamenje obrabe in utrujenosti. Igram pa si sam v svojo korist nekaj teatra. Poskušam se s prožnimi koraki in podobnimi vnanjostmi. Nemogoče pa mi je, da bi si utajil dejstvo, da postajam star.
Lansko leto sem bil smrti tako blizu, kakor le mogoče. Začel sem dobesedno odmirati. Delal sem kakor običajno do zad-' nekega stališča bi lahko označi njega trenutka.	že Homerjevo Iliado in Odi-
Nadaljevanje sledi
Roman z nadaljevanji ni nobena moderna iznajdba. Njegova tradicija je prastara. Z
sejo za takšen roman, ki so ga rapsodi predavali v nadaljevanjih. Isto velja za epe srednjega veka in za pravljice iz 1001 noči.
Izumitelj tiskarskega stroja je potem roman v nadaljevanjih
Bil je zrelišča mojega dobrega imena idealen trenutek za moje srce, da bi se popolnoma ustavilo, zgodil bi se zelo pravočasen odhod, ki bi vsakogar prisilil reči: "Ta G. B. Shaw pa je umel umreti o pravem času!"
Vtaknili so me v posteljo in začasno ustavil, ker je bilo mo-sem spal tri dni. Po štirinaj-iB^o^e roman tiskati v celoti. To-stih dneh sem bil spet popolno-: baš tiskarski stroj je potem ma popravljen.	tudi omogočil ponovno oživitev
Mislim, da bi moral vsak tr- nadaljevanj, in sicer v časniš-do delujiči moški, ko doseže I romanih. Prvi roman, ki let, leči za nekoliko j® izhajal v tej obliki, je bil
posteljo. Svetovna, slavni Defoejev "Robinson Gru-
da šele v sredini 19. veka je začel časniški roman c ve teti.
Novi odkritelj romana pod črto je bil tedaj Francoz Ponson du Tterrail. To je ustvaritelj modernega podlistkarskega in kriminalnega romana, kakor "Vitezov noči," "Londonskih ciganov," "Tatov velikega sveta" i. t. d. Njegova produktivnost je bila strašna. V 25 letih je mož napisal nič manj nego 250 romanov, pa čeprav s pomočjo "sodelavcev" ali "zamorcev,"
kakor jih imenujejo na Francoskem. In ko pisatelj, ki je živel zelo razsipno, nekoč nekega svojega sodelavca ni mogel plačati, je ta iz maščevanja v novem poglavju, ki bi ga moral napisati, "ubil"' vse junake, pustil jih je le toliko živih, kolikor jih je bilo nujno treba, da so mrtvece pokopali . . . Tedaj se niti Ponsonu ni posrečilo, da bi ta "svoj" roman rešil.
Kot pripomoček svojemu spominu, se je pri pisanju in se-, stavljanju romanov posluževal voščenih figur, ki so predstavljale posamezne junake in juna-' reakciji!
kinje romanov in so bile o-premljene s posebnimi znaki. Tako so imele figure, ki so predstavljale zaljubljence, moder trak, ranjenci rdeč, mrtveci pa rumen. A navzlic tem pripomočkom se je dogajalo, da so v romanih nenadoma nastopali spet junaki, ki so nekoliko poglavij prej umrli Med vojno 1870-71 je plodovit pisec umrl in so ga prav tako hitro pozabili, kakor je bil hitro prišel dof slave. Roman v podlistkih pa je ostal.
Iščem moža i
za delati na farmi. — Oglasi naj se na 1070 East 61 Street, zvečer od 5 do 6 ure.
Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati
FRANK ZAKRAJŠEK
.	Slovenski pogrehnih
i 105 NORWOOD RD.	ENdicott 4735
starost 38 mesecev v zgodovina je polna imen mož, ki so umrli v poznih tridesetih ali zgodnjih štiridesetih letih in ki bi lahko delali še do zrele starosti, če bi bili nekoliko mesecev prebili v postelji.
Otrocih
soe." Uspeh je bil ogromen, to-
ZA KAŠEU
Samo par požirkov in—kot
bi odrezal—je olajšanje tu!
Zelo znan pedagog mi je o-	_
menil pred nedavnim nekaj ze- Vsi kašlji so enaki pri Buckley's
lo zanimivega. Dejal je, da skri-	(trikratno močnem) — en po-
6 J J '	jlrek tega izvrstnega zdravila kmalu
va moderni način vzgoje, ki na-; astavi navaden kašelj — trdi, dobro u-
nravlin otrnknin v^e talen lAhl^n i (^(^^Gninjeni kašlji so pa olajšani s par p dvijd oiroKom vse laKO lanKO i pp^ij-ki — in nič več vam ni treba tr-
in prijetno, v sebi nevarnost, da peti po noči, ko ne morete spati.
Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45
rri„__-J-___]	„ in 85 centov v vseh lekarnah. W. K.
To se mi vidi nad vse važno. | Buckley, inc., Rochester, N. Y,
i
HIŠE IN LOT NAPRODAJ
IMAa /a ono družino. 4 8ol»e, ko-Piiliiica in kk't poti velo hiso na ■ryruune .Uc. ---------- $2800
Hiša v. X sobami in kopalnico na Nii'holns Ave., bii/u lv*s( 2on St. l'i)koj se pta<>ii samo $5(IU ^2700
Lot na Nauman Ave., blizu Last 200 St
otroci ne bodo nikoli razumeli razlike med igro in delom.
hodnjič ljudem ne bo več tako I	dobo svojega bivanja.
lahko zamolčati dejstvo, da se boje. Boje se danes, šc preden se je začelo.
Večina moških izkuša isto. S štiridesetim letom veš, da ne boš nikoli več mlad, si pa šc
J^IFE'S byways




The (rratcit «chl«Teinent in tke	j construction
•f (in* sewlni) macKine*. When eloteJ tke maehin* ii entirely concealed, mak ln( m beautiful contole taUa. See it »n ji»play at
SINGER
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 58X1
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John S+eblaj, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E. 68 St.
_______
Lahki plačilni pogoji. Vprašajte za Mr. Garapic pri
ROBERT f. JAMESON REALTY CO. 18950 Lake Shore Blvd.	KEnmore 3164
VbuR
Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI
■ so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, naslov,
poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAl FICIRANI
^f?NI
r^LOVENCFu
MlAPIWtO
Fifth Ave
IŠČEJO SE POVETRJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
Erasmus Gorske
1030 East 66th Place
Corner St. Clair
HEnd. 4245

^WGUSf
4^
ilSSSia
ENJOY COMFORT ... HEALTH ... HAPPINESS ANP RECREATION AT THE "PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES -JUNE 13 to SEPT. 7-CLAMOROUS DAYS AND NIGHTS AWAIT YOU. ENDLESS ENJOYMENT FOR YOUNG AND OLD.
Frolic OA the "World's Finest Bathing Bcach'% . . rest in pcrfcct surroundings and pure air at the Hotel Breakers, one thousand outside rooms, the largest hotel on the Great Lakes .. . thrill to the joys of our modern Midway and Amusement Circle. There also fishing, golf, tennis, speed boats, airplanes, and many other sports available. Moderately priced appetizing meals as formal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you will marvel at the scenic beauty of this glorious wooded peninsula.
Cedar Point-on-Lakc Erie i* easily rrachrd by auto , rail, interurban, bu« or titeamer to Sandusky, Ohio ride across Sandusky Bay,
, Ohio Route 2, U. 8. Route 6 ... by . then the delightful 20 minute boat
AUTO TOURISTS . . . Cedar Point is only a little more than one hour's drive from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan your trip to include a delightful stay at Cedar Point. Ideal for a day, a week-end, or your entire vacation. Parking space for over 6,000 cars. Ample garage facilities.
MAIL THIS SPECIAL COUPON AT ONCE TO
THE G. A. BOECKLING COMPANY, SANIJUSKY, OHIO
Please send me; without obligation, your new folder ort Cedar Point on Lake Erie,
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
:"2& :&%
Carica Katariina
Zgodovinski roman
nje tuje dame je vratarja orna-' sprotje pokvarjenega grofa Or- tres porušil Petrograd, če bi se | temkina, zopet se je spomnili ha
• «	m	# »	J*«	^ m	1	___________ ______ 1 ^ ^	z	^	^ ^ I	^ A %	A 1 v	rv ^ /%
milo, da jo je spustil v hišo. Od-. lova.
_Uničila bom očeta s pomo- govin. Luka je bila vedno polna
čjo hčerke in hčerko s pomočjo ladij iz vseh držav. Povsod je očeta! — ja mrmrala carica, vladalo izredno blagostanje.
njen obraz pa je zopet postal ne- Kako zadovoljni in srečni so usmiljen in krut.	bili petrograjski meščani! Na u-_ Moj dragi Panin! — reče lici se je redkokdaj pojavil kak
carica nenadoma. — Ali bi hoteli prepustiti to zadevo popolnoma meni? Postopala bom odločno in vam bom natančnejše še nocoj javila!
—	Če bi moja carica rada sama prevzela to stvar, tedaj sem pomirjen! Veličanstvo, mi pa ne smemo izgubljati časa! Ta ženska postaja močnejša od dne do dne!
Katarina se trpko nesmehne. — Svojemu ministru je ponudila roko, ki jo je Panin poljubil in odšel.
Komaj pa so se za njim zaprla vrata, se Katarina ni mogla več premagovati. Sedla se je v naslanjač in si pokrila obraz z rokama. Bila je strašno razburjena.
Da, tako bo — tako mora biti! — zašepeče Katarina. — To je zanka, v katero bo Orlov padel!
Carica pozvoni, čez nekaj trenutkov pa je stopil komornik v sobo.
—	Pojdite h knezu Potemki-nu, reče carica dobrotijivo, kakor je komornik že ni davno slišal, — bodite tako prijazni in ga vprašajte, kako mu gre. — Odpeljala se bom na sprehod!
—	Ali bi naročil kočijo?
—	Ne! Peljala se bom sama L
Komornik odide, Katarina pa
se odpravi v svoj budoar.
S pomočjo svoje Francozinje je oblekla temnozeleno obleko iz baržuna, obraz si je zakrila s pajčolanom, v roko pa je vzela prekrasen solnčnik. Bila je zares izredno lepa in dražestna.
—	Madame, — reče carica Francozinji, obvestite komor-nika, da ne potrebujem kočije!
—	Toda — Veličanstvo se je vendar hotelo odpeljati na sprehod?
—	Peljala se bom pa ne v svoji kočiji!
Katarina je odhitela po stopnicah v park, odtod pa je odšla hitrih korakov na ulico.
Na vogalu je stala trojka. Katarina jo je poklicala.
—	Odpeljite me k palači grofa Gregorja Orlova! — je zapo-vedala Katarina.
Kočijaž se nasmehne.
Tako lepa dama pa v Orlo-vo palačo! To ni bilo nič novega! V palačo črnega Orlova so zahajale skoraj vse petrograjske lepotice!
Kočijaž ni odpeljal Katarine do glavnih vrat palače, temveč do nekega stranskega vhoda.
Trojka se je z bliskovito hitrostjo bližala svojemu cilju. Carica se je udobno zleknila po mehkih blazinah.
Z zanimanjem je opazovala življenje na ulicah. Nihče ni slutil, da se v tej enostavni trojki pelje Katarina, velika carica Rusije.
Kako se je Petrograd spremenil, odkar je bila Katarina na prestolu! Nastalo je mnogo lepih in velikih palač, velikih tr-
nebo poveznilo na zemljo, bi Or-
A. Malnar
General Cement Work
1001 E. 74 St
ENdiooU 4371
Proda se ali zamenja
Hiša za dve družine s proda jalniškim prostorom se proda ali zamenja za farmo. Vzame se v račun tudi hranilne knjižice ene ali druge banke ali posojilnice. Poizve se na 18202 Rosecliff Rd., KEhniore 3376-M.
berač. Povsod je bil red in čisto-ta.
Da, Katarina je osrečila svoj narod, dvignila je svojo državo, dala je civilizaciji in prosveti prosto pot — vendar pa niso bili z njo zadovoljni, še vedno je bilo med prebivalci nasprotnikov, še vedno je bilo ljudi, ki so neprenehoma rovarili in ji hoteli vzeti krono. Med Rusi je bilo še vedno mnogo upornikov, Puga-čevih naslednikov.
Ko je Katarina prvikrat slišala o Pugačevi vstaji, se je prezirljivo nasmehnila. Prepričana je bila, da bo ta atvar že čez nekaj dni udušena in popolnoma pozabljena.
Zapravila je mnogo dragocenega časa, preden se je odloči la, da je odločno nastopila.
Med tem časom pa so uporniki pustošili po pokrajini, uničevali so vasi in mesta ter pobijali ljudi.
Sedaj pa bo hitrejša in odločnejša! — Sedaj bo svojo nasprotnico uničila z enim samim udarcem!
Ko se je trojka ustavila, se je carica Katarina smehljala za svojim pajčolanom.
To je bila hiša, ki jo je Katarina sama sezidala Orlovu, kot dokaz svoje hvaležnosti.
To bi l®a morala biti za Katarino hiša, kjer bi mogla najti pribežališče, če bi jo mnoge skr bi odgnale iz kraljevske palače.
Ta palača bi bila morala biti hram ljubezni!
Toda vse se je strašno spremenilo! Kaj ji je pomenil sedaj grof Orlov? Bil ji je sovražnik in osovraženi nasprotnik! Ljubezen, o kateri je mislila, da bo večno trajala, je izginila.
Katarina je izstopila in dala kočijažu zlatnik.
Potem pa je odšla k vratom in potrkala.
Vratar je takoj odprl vrata. Ko je zagledal pred seboj elegantno damo, jo je pozdravil in vprašal:
—	Kaj izvolite, milostijiva gospa?
—	Govoriti moram z grofom Orlovom! — odvrne carica Katarina.
—	Ne vem, če vam bo to sedaj mogoče! — odvrne vratar.
—	Seveda bo mogoče! — reče Katarina in stisne vratarju zlatnik v roko. — Reci grofu, da je prišla njegova prijateljica.
—	Prijateljica, — odvrne vratar. — Oh grof Orlov ima toliko prijateljic!
—	Reci mu torej, da je prišla neka stara, dobra prijateljica! — reče Katarina.
Če bi bil vratar mogel videti sedaj njen obraz, bi ne bil neznanke pustil v hišo. Njene ustnice so drhtele, njene oči pa so prezirljivo gledale.
Zlatnik pa in ponosno obnaša-
peljal jo je v neko majhno, elegantno sobo ter ji rekel, da jo bo javil svojemu gospodarju.
Ko je minilo nekaj minut se je sluga vrnil in rekel:
— Prosim, izvolite z menoj!
99. POGLAVJE Človeka, ki sta se nekoč ljubUa.
Katarina je šla skozi vrsto sob in občudovala prekrasno pohištvo.
Tla so bila po vseh sobah pre-grnjena z najdragocenejšimi perzijskimi preprogami.
Po stenah so visele dragocene
Ko je Orlov vstopil, se je Ka- lov ne mogel bolj ostrmeti, ka-
tarini zdelo, da mora pobegniti. Pri srcu ji je bilo tako tesno.
Toda ne radi tega, ker se ga je morda bala. Vedela je, da grof Orlov ne bo rabil sile, tem-
kor V. trenutku, ko je spoznal carico Katarino.
Katarina pri Orlovu!
Orlov se ni mogel spomniti, če je bila Katarina že sploh kedaj
bolj, ker bo takoj vedel, kdo je, pri njem, v njegovih privatnih prišel k njemu. Stala je pred ^ sobah. Ta obisk pa mu ni bil baš človekom, s katerim sta dolgo j preveč prijeten. Posebno še se-let živela kot mož in žena, ki je daj!
poznal vse skrite kotičke njenega srca.
Katarini pa se je bilo treba spomniti samo na Potemkina, pomisliti ji je bilo treba le na trenutek, ko mu je doktor Ru-slike, po kotih so stali majhni i ben vzel oko iz glave — in Kata-kipi. Vse je bilo izredno lepo in! rina je občutila napram temu
okusno urejeno. Iz vsakega najmanjšega dela je sijalo razkošje.
Katarina je morala čakati več kot deset minut.
Med tem časom je pregledovala albume, ki so ležali na mizi. Ko pa jih je odprla, se je prestrašila.
— Ne smem pozabiti, da se nahajam v Orlovi palači, — pomisli Katarina in zapre album. — Bila je zares velika smelost, da sem prišla semkaj!
V tem trenotku po so se odprla vrata in v sobo je stopil grof Gregorij Orlov.
■ Oblečen je bil v prekrasno uniformo.
Še vedno je človek lahko rekel da je lep. Ko ga je carica pogledala skozi svoj pajčolan, si je morala priznati, da je človek, ki ga je nekoč ljubila, zares zelo malo izgubil od svoje mladosti. Orlov je ostal nekdanji Orlov.
Toda sovražila ga je z vso dušo.
Lep je bil, na njegovem obrazu pa je bilo nekaj kar človeka ni mikalo. Neke čudne poteze so ga pačile in pričale o njegovem razuzdanem življenju. Šiljasta brada, njegove temne žive oči, njegovo vitko telo, —-vse to je Katarina nekoč ljubila.
Ko pa je Orlova primerjala s Potemkinom, je ostal Potemkin zmagovalec.
Blaga, nežna lepota Aleksandra Potemkina je bila živo na-
Najprej je mislil, da se moti, da ga je prevarala sličnost. Pre
njegovo trpljenje in vsako ožje čuvstvo napram Orlovu je zginilo.
Prišla je sem z namenom, da bi Orlova prevarila, ne pa, da bi govorila o svojih čuvstvih in varati je Katarina tako dobro znala.
— Grof Orlov, — reče Katarina z glasom ki je zvenel razburjeno in hkratu proseče, — če je za vas res velika sreča, da je carica prišla v vašo palačo, če ni
hitro pa se je prepričal, da se j resnic^, kar pripovedujejo ljudi, nahaja pred njim zares carica i ki trde, da ste mi sovražnik, te-
Naprodaj
Mala restavracija se proda za nizko ceno. Vprašajte na 6603 St. Clair Ave.
Dobra prilika
Badi bolezni lastnika se proda, zamenja ali da v najem dobro upeljana restavracija pod ugodnimi pogoji; prostor se nahaja v tovarniški okolici; — Vprašajte v uradu lista za naslov.
Vstavite »e v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi.
človeku neskončno mrznjo m sovraštvo.
In Katarina je prišla, da bi se mu maščevala!
To so bila njena čuvstva, ko je zagledala grofa Orlova. Črni grof pa je le mislil, ko je zagledal elegantno damo v zeleni obleki, da je prišla, da bi doživela galantno pustolovščino.
Vendar pa je bil zelo previden. Vsaki neznanki ni smel verjeti, kajti vedel je, da ima mnogo sovražnikov. Črni grof se je po pravici bal, da bi se kdo ne zarotil proti njemu. Ta neznana dama bi bila lahko kaka vohun-ka.
Bila pa je lepa, prelepa, da bi jo mogel smatrati za svojo sovražnico, za vohunko.
Sicer pa ni ravno preveč težko napraviti iz sovražnice prijateljico. — Orlov je predobro poznal ženske, vedel je, kako je treba z njimi postopati.
Orlov je stopil k elegantni neznanki ter ji rekel;
—	Madame, nimam te časti, nisem tako srečen, da bi vas poznal kljub pajčolanu. Ali bi ne bili toliko prijazni in mi povedali svoje ime, ali pa vsaj pokazali svoj obraz? Če vas smem prositi —
—	Motite se, grof Orlov! — odvrne carica odločno, — tokrat ne gre za ljubezensko pustolovščino.
Katarina je odkrila svoj obraz in Orlov jo je spoznal.
Če bi bil v tem trenutku po-
Katarina.
Katarina ga je opazovala, kako se je čudil, škodoželjno zmagoslavje je napolnilo njeno dušo, uživala je, ko je videla, kako je njen nepričakovani prihod deloval na njenega nasprotnika. —
V njegovih očeh ni bilo nič o-šabnosti, v njegovem obnašanju ničesar izzivalnega.
da je napočil čas, da mi to dokažete.
— Vedno sem pripravljen Vašemu Veličanstvu to dokazati! — reče Orlov. — Veličanstvo, a-li hočete sesti?
v zaklenjeni'išobi, kaW , Toda takrat sta se obj®'' poljubljala ter si šepets besede. Bila sta srečni'
Danes pa sta si bila jS®" Nista se mogla čudnega, neugodnega c
—	saj-si nista niti pod^ Toda ne! — Katarina'
nadoma ponudi obe ro*
—	Gregor! —
—	Če ste odkritosrčni, ne jezite name radi
je med nama zgodilo, č® radi postali moj pri; mi podajte svojo roko
On Orlov se ni obota# ji je roko-in vzklik^'
—	Bog mi je priča, sem kriv, če v zadnj®® bilo med nama tako,
(Dal)e prfhoin^
I
— Veličanstvo! — vzklikne Orlov, — ali je mogoče? — Ali sanjam? — Kolika čast, kolika sreča, da ste pod mojo streho. — Oh, stotisočkrat prosim odpuščanja, toda vse je prišlo tako nenadoma, tako nepričakovano, niti pojmiti ne morem vsega tega! — To je vedno tako, kadar doživi človek veliko srečo, ki se je niti najmanj ne nadeja.
Katarina ni odgovorila takoj, ker se je čudila Orlovim bese-dan.
Pričakovala je, da bo našla; ponosnega in oholega sovražni- j ka, sedaj pa je stal pred njo! prav tisti Orlov, ki je nekoč le-! žal pri njenih nogah.	:
In zopet se je spomnila na Po- i
— Grof Orlov, predvsem vas prosim, da poskrbite, da bi naju nihče ne motil. Z vami moram govoriti o marsičem. Grof, pojdite in zaprite vsa vrata!
Orlov jo je ubogal. V tem trenutku bi bil storil vse, kar bi od njega zahtevala. V njegovem srcu se je porodilo novo upanje, mislil je, da bo vse zopet tako, kakor je bilo nekoč. Pozabil je vse, kar se je med njima zgodilo, mislil je, da je Katarina prišla, da bi mu vrnila vso nekdanjo moč in čast, upal je da ga bo ; popeljala ljubezni v naročje. . Zaklenil je vrata. — Bila sta ! sama, popolnoma sama, nihče ni i mogel vstopiti.
Kolikokrat sta se že nahajala
DR. L. A. STARCE
pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE.
VI ZASLUŽITE LASTNI DOM!
10104*6 Born Ave., blizu St. Clair* ja, za 2 druitlii!; 5 velikih Bob t vsakem stanovanju j lot 79x100. Pogoji : J)a učna tlnaiica----
$4500
969 Depot St., WickUffe» od Kuc-llda ; primeren bungalow ,a 5 gobami v lepem atanju j lot 50x174. Pogoji : Bančna flnanca__. ^3500
991 E. 131 St., za dve družini, pet »ob na 1. nad.; 4 na drugem; stanovanje tudi na 3 nad- tf»Qonn Htropju; bančna financa
893 E. 223 St.. od St Clalrja, Ruc-lid; prijetni somi-bungalow z 6 sobami; v dobrem stanju; dobro ob-raAčen lot. Pogoji bančna financ*—------
$4000
THE CITY & SUBURBAN CO.
VOGAL E. 9th in HURON	PRospect 7666
—CC^
RAVNO TAKA POSEBNOST
Naša posluga Invalidnega voza je ravno tako posebna in zaželjena kot naša pogrebna postrežba; odlikuje se ■ zanesljivo in točno pozornostjo.
Kadar kličete ambulanco, bodite gotovi, da pokličete priljudno ambiilančno postrežbo s tem, da pokličete SVE-TEK.
Š^mtP.-ceTodf % as45YearsAl'> vil 25 ounces25^ le
MILLIONS OF POUNDS
USF.D BY pUR-G^E'' _
LICENSED FUNERAL DIRECTOR 478 E.I52.ND ST.	KENMQRE ZOIE
k ________—---—a- __——
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6S02 ST. CLAIR AVE.	ENdlostt NSS
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbe
COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	Tel.: KEmmere UU
JOSEPHINEANTON TOM" ZAKRAJSEK
sta prevzela trgovino na
16610 Grovewood Ave.
in sta pripravljena vam najboljše postreži z slaščicami, dobrim pivom in vinom.—Se priporočata mnogim prijateljem in znancem za obilen obisk.
Ali veste, da lahko pošljete v staro domovino
1000 dinarjev za $22.50	1000 laških Ur za $82.75
500 dinarjev za $11.50	500 laških Ur za 43.00
200 laških Ur za 17.40 Ameriške dolarje v bankovcih, money ordru: $100 za $102.50 50 za 91.50 20 za 21.00 Zneski nad $100 posebne cene Predno pošljete denar v staro domovino, vprašajte pri;
MIHALJEVICH BROS.
6031 ST. CLAIR AVENUE Urad odprt zvečer^ do sedmih.
iW»
OLD people
way to keep wholesoi#
Hd!t»s!s(badbremUi)f4 to Usterine, safe
deodoraiB ,
Either beeaiue of Btom*^ I*'*']« fermentation, or the	(1#^
people frequently have M' , "v Na wonder other« eonald*^,^
But now Science ba»
(ilia of Xiisterine will mouth odota due to th** ^ oc ^ bit* of food on mouth, we > ■urfaces.	^ Q
Thui Bale antiseptic
la
worlffl quickly. It cleW»»<*^5e» »J «um nirtaces. Haiti fe'® , od""* faction, a major caow 'j,#. m counteracts the odors ^
Try using Listerine See how much more wb«'^
mouth. How it sweetens y Pliarmacal Co., St. Louw«
Don't offend othci^j halitosis with U(
MEN LOV
PEPPY 61
You, can htcon*^
this easy
uBi
%
If yau an Happy
wMI tmkm 90U
--wtll tak« you
tber wUl l®Tlt« yoM %9
BUT, If jou cfoao •» JfW out, mem woo t ? au Mem doa*t like
pmrtlea^ t* enjoy	-u
•lea« who mm full o*
LYbIA E. PINKHAM ^ POUND help* ihre yoo •»•r »tetj y—M taklat tkl, h mourn oM ']• ,tf' up . . . to'halp	,«*„
•sarkl*. fNotlcc the <"!•,* if 7«u who ere full of pep' ^ t»> them peppy. If	to ^
them will Mlve the credit "5^ HAM S VEGETABLf ehouM give LYDlA ^ STABLE COMPOUNP • yj, #f# mor« •ttmctlTO to
ic
RAZPRODAJA
na vseh ženskih letnih oblekah. Katerokoli obleko *i hočete izbrati za en cent! Eno kupite za navadno ceno:
Obleka $1 sedaj 2 za $1 in en cent Obleka $1.95, sedaj 2 za $1.96 Obleka $2.95, sedaj 2 za $2.96 OBLEKA ZA EN CENT!
žene in dekleta ne zamudite t® Prilike!— Pridite takoj v četrtek zjutraj. Zaloga je velika, mere od 14 do 60. Pridite, se vam priporočam.
ANZLOVAR'S
6202 St. Clair Ave. vogal East 62nd St
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TR. GOVINO POTOM
Enakopravnosti'