GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE I OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ ar TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1975 Devetmesečni peslovnl lezullnti Že v polletnem poslovnem poročilu smo ugoto-ljali, da je proizvodnja v vseh proizvodnih TOZD tekla po načrtu, da se je dvignila količinska produktivnost na zaposlenega, da smo bili uspešni v prodaji doma in na tujem, da pa so se istočasno znižali končni finančni učinki in približno isto lahko ugotavljamo tudi iz ugotovljenih kazalcev po preteku devet-mesečja, le s to razliko, da zaradi letnih dopustov izkazujemo dvig produktivnosti in nižje prekoračenje načrtovane proizvodnje, zaradi boljše prodaje, predvsem pa zaradi preračuna vrednosti zalog materiala in nedokončane proizvodnje, pa so se finančni učinki zboljšali, vendar še vedno niso dosegli lanskoletnih. Te osnovne ugotovitve dokazujejo naslednji podatki, ki jih prikazujemo posebej po posameznih TOZD in posebej za delovno organizacijo kot celoto. TOZD OBUTEV: V tej temeljni organizaciji smo izdelali letos 1.409.110 parov razne obutve, kar predstavlja 9 % več parov kot v lanskem devetmesečju. število izvršenih ur za to proizvodnjo se je povečalo za 2 % iz česar izhaja, da se je fizična produktivnost povečala za 6 %. Število zaposlenih se je po povprečnem stanju povečalo za 1,9 % in znaša 975 oseb, ob tem pa se je za 0,6 % znižalo izkoriščanje delovnega časa, kar pomeni, da je bilo za toliko več raznih izostankov, Vrednost proizvodnje obutve se je letos povišala za 26,7 %, vseeno pa je doseženi celotni dohodek TOZD Obutev za 1,8 odstotka manjši od lanskoletnega. To je posledica, da je bilo ob začetku 1974 leta za 51 milijonov zalog izdelkov izkazanih še v TOZD Obutev, ki so bile takoj prodane TOZD Mreža, ob začetku tega leta pa teh zalog ni bilo, ker se vsa končna proizvodnja takoj po prevzemu proda TOZD Mreža. Če upoštevamo te zaloge, bi bil celotni dohodek letos za 20,9 % višji od dejanskega lanskoletnega. Finančni rezultat poslovanja TOZD Obutev izkazuje po pokritju vseh stroškov z vključenimi storitvami skupnih služb, zakonskih in pogodbenih obveznosti ter po pokritju vseh osebnih dohodkov 4,9 % celotnega dohodka ostanka za sklade od katerega je 1,9 % ostvarila sama z znižanjem načrtovanih stroškov, ostale 3 % pa predstavlja udeležba pri skupnih rezultatih celotne delovne organizacije v smislu samoupravnega sporazuma o združitvi v OZD. Iz svojega dohodka je TOZD morala pokriti 11,6 odstotkov zakonskih in pogodbenih obveznosti, 64 % je porabila za pokritje osebnih dohodkov, 24.4 % pa predstavlja ostanek dohodka. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi znaša 72,4 proti 27,6. Podatki za fizični obseg proizvodnje nam kažejo, da je ta TOZD povečala svojo produktivnost za 15 %, kar je posledica novih investicij in zaradi tega tudi absolutno povečane proizvodnje, ki je višja za 22 % od lanskoletne, število zaposlenih se je v povprečju zvišalo za 9.4 % po stanjih koncem mesecev 128 oseb. Izkoriščanje delovnega časa po dejansko opravljenih urah v primerjavi z lanskim letom izkazuje izboljšanje, saj bi znašalo tako izračunano povpreč-zaposlenih 130 oseb, torej več kot jih je bilo dejansko po stanju. Vzrok temu so manjši izostanki od lanskoletnih in tudi delovne nadure. TOZD PUR: V TOZD PUR zaloge niso vplivale na finančne rezultate in zato so lanskoletni rezultati v celoti primerljivi z letošnjimi. Celotni dohodek se je povečal za 57 % in doseženi dohodek za 48 %, ker so se porabljena sredstva (stroški) povečali močneje od celotnega dohodka in sicer za 62,5 % posledica podražitve surovin. TOZD PUR je ostvarila 7,5 % ostanka dohodka glede na celotni dohodek in sicer je od tega 5,9 % dosegla sama z znižanjem planiranih stroškov, 1,6 % pa znaša njena udeležba na skupnih rezultatih. V delitvi dohodka so vsebovane z 6,1 % zakonske in pogodbene obveznosti, z 48,2 % osebni do- hodki in z 45,7 % ostanek dohodka. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in ostankom znaša 51,3 % za osebne dohodke in 48,7 % za sklade. TOZD GUMOPLAST: Fizični obseg proizvodnje po enoti proizvodnja izkazuje v tej TOZD nazadovanje za 3,6 %, število zaposlenih se je znižalo za 2 %, kar kaže, da se je nekoliko znižala tudi produktivnost. Zaposleni sta bili letos v povprečju 102 osebi, izkoriščanje delovnega časa pa je bilo enako lanskoletnemu, kar pomeni, da so ostali izostanki in nadure na lanskoletni ravni. Tudi tu so vrednostni kazalci povsem primerljivi z lanskoletnimi. Celotni dohodek se je povečal za 39,3 % in dohodek le za 13 %. Proizvodni stroški so se dvignili za 46 % in to je vplivalo na manjšo rast dohodka. Ostanek dohodka znaša v tej TOZD 4,9 % celotnega dohodka, pri čemer znaša neposredni prihranek 4,5 %, udeležba na skupnih rezultatih pa 0,6 %. Pri delitvi dohodka je bilo 7,5 % porabljenih za pokritje zakonskih in pogodbenih obveznosti in 64,1 % za osebne dohodke, dočim predstavlja ostanek 28,4 %. Razmerje med porabljenimi sredstvi za osebne dohodke in med ostankom znaša 69 : 30,7. TOZD TRBOVLJE: V Trbovljah je bilo letos skupaj proizvedenih 302.760 parov zgornjih delov obutve, oziroma 5 odstotkov več kot lani. Istočasno se je število zaposlenih po stanjih koncem meseca v povprečju povišalo za 9,2 % na 309 oseb, kar pomeni, da je produktivnost na zaposlenega tudi v tej TOZD nazadovala. Po izkoriščenem delovnem času se je število zaposlenih povečalo za 7,5 %, to pa pomeni, da je bilo več izostankov kot lani in da je padec produktivnosti v glavnem posledica tega, seveda pa ha vse to vpliva novo zaposlovanje, ki je vezano na daljše priučevanju novih delavcev. Celotni dohodek te TOZD se je povišal za 27 %, dohodek pa za 22 odstotkov. Tudi v tem primeru so stroški s svojimi 29,5 % rastli hitreje od celotnega dohodka in zato je bila rast dohodka počasnejša. V Trbovljah je bilo z lastnimi prizadevanji doseženega 2,3 % ostanka dohodka in na skupnih (Nadaljevanje na 2. str.) Čestitamo za dan republike Samoupravni organi Družbenopolitične organizacije in uredništvo Devefmesečni poslovni... (Nadaljevanje s 1. str.) rezultatih so bili udeleženi z 2,0 % tako, da ostanek skupaj predstavlja 4.3 % celotnega dohodka. Iz svojega dohodka so pokrili 6,8 zakonskih in pogodbenih obveznosti, za osebne dohodke so porabili 78,7 % in za ostanek dohodka je ostalo 14.5 %. Med osebnimi dohodki in ostankom dohodka je bilo doseženo razmerje 84.5 : 15,5. TOZD PRODAJA: Prodaja skrbi za prodajo vseh naših proizvodov navzven, ta pa je bila skupaj z ostalimi dohodki letos za 24,2 % večja od lanskoletne. Število zaposlenih se je po stanju po mesecih v povprečju zvišalo na 604 osebe ali za 5 %, oziroma po dejansko izkoriščenem času za 1 %, kar tudi tukaj pomeni, da so se močneje povišali izostanki. Po posameznih prodajnih kanalih se je prodaja domačim kupcem povišala za 39 %, izvoz na konvertibilna območja za 43 %, izvoz na klirinška območja za 21 %, prodaja proizvodov iz poliure-tana za 44,4 %, prodaja gumijevih proizvodov je enaka, povečala pa se je tudi prodaja iz dokupa domačim odjemalcem za 70 % in v prodaji na za-pad za 93,6 %, dočim se je prodaja iz dokupa na vzhod za 50,3 % znižala. Prodaja v lastni trgovski mreži se je povečala 24.3 %, pri tem pa je pomembno, da je bil zaznamovan tudi količinski porast s 5,7 %. Pri ugotavljanju dobičkov in izgub pri posameznih vrstah prodaje moramo upoštevati, da letos v lastnih cenah niso bile zapopadene zakonske in pogodbene obveznosti, ki znašajo v celoti 4,1 % dosežene prodaje. Če to upoštevamo, potem so se letos vsi dobički na domačem trgu znižali, popravila pa se je situacija v izvozu, saj se je lanskoletna izguba na zapadu znižala od 9,7 % na letošnjih 3,2 %, izvoz na vzhod pa je postal od lanske 0,7 °/o izgube letos z 0,6 % pozitiven. Ob ugotavljanju dobička moramo tudi ugotoviti, da stopnje v zadnjih mesecih, ko se že prodaja jesenska kolekcija, upadajo in da moramo zato za zadnje tromesečje pričakovati nadaljnje znižanje. Najmočneje so se znižale stopnje dobička pri prodaji proizvodov PUR in sicer na 68 % in pri prodaji izdelkov gumo-plasta kar na 88,2 %, pri čemer v prodaji gumijev podplatov izkazujemo komaj le še z 0,2 % pozitiven rezultat. Stroški prodajnih služb so se letos zvišali za 4,4 %, stroški prodajne mreže pa za 21,8 %, oziroma stroški prodaje skupaj za 16,3 % in znašajo letos 9,9 % dosežene realizacije, dočim so lani znašali 10,7 %. Zaradi vzrokov, ki smo jih navedli, je tudi dohodek v prodaji naraščal počasneje od celotnega dohodka in je bil večji od lanskoletnega le za 9,8 %. Iz svojega dohodka je ta TOZD pokrila v višini 12,9 % zakonskih in pogodbenih obveznosti, za osebne dohodke je porabila 57,8 % in za sldade je ostalo 29,3 % dohodka. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je znašalo 66,4 : 33,6. Ostanek dohodka v TOZD Mreža izvira v celoti iz udeležbe pri skupnih učinkih, kajti ta TOZD doslej še ni ostva-rila prihranka v okviru normativov po letnem poslovnem sporazumu. To pa je ob devetmesečju normalno, saj glavna sezona za prodajo na domačem trgu šele nastopa in zato bodo materialni prihranki ob približno enakih stroških nastopili v zadnjem tromesečju. Zaloge trgovskega bla-so po stanju 30. 9. 1975 letos za 14 % višje od lanskoletnih. V naših prodajalnah so višje za 11,7%, ostalo povišanje pa predstavljajo večje zaloge proizvodov na skladišču v Tržiču, predvsem zaloge izdelkov iz vzporednih dejavnosti (PUR, Gumoplast). SKUPNI PODATKI: Izplačani osebni dohodki so v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašali povprečno mesečno na zaposlenega 3.258 dinarjev in so bili za 29,7 odstotkov višji od lanskoletnih. V proizvodnih dejavnostih je bilo povprečje višje za 29,8 % v trgovski mreži pa za 28,6 odstotka, oziroma v zneskih 3.180.— din v proizvodnji in 3.582.— din v prodaji. Obračun osebnih dohodkov za mesec september, ko prvič za ves mesec velja nov samoupravni sporazum, izkazuje v tovarni povprečje 3.460.— din in v mreži 3.665.— din. Po posameznih TOZD je bilo v septembru doseženo povprečje 3.360.— din v TOZD Obutev, 3.778,— dinarjev v TOZD Gumoplast, 3.407.— din v TOZD Poliuretan, v TOZD Trbovlje 2.894,— din, v skupnih službah 3.935.— din v prodajnih službah 4.100.— din. Če osebne dohodke razčlenimo še po delovnih enotah lahko ugotovimo, da je v septembru najvišje osebne dohodke dosegla modelirnica s povprečjem 4.328.— din, sledijo pa transport in prodaja s 4.104.—- din in 4.100.— din, gumama s 3.949.— din, vzdrževalni obrati s 3.871.—• din in upravna enota s 3.731.— din. Najnižje osebne dohodke je dosegla enota 550 Trbovlje s 2.894.— din, nato pa še kartonaža s 3.200.— din, sekalnica s 3.300.— din, enota 512 s 3.320.— din in lepljena III. s 3.356.— din. Zaloge vseh vrst materialov so po dejanskem stanju na 30. 9. 1975 za 13,4 % višje kot lani in se stanje postopoma normalizira navzdol, kajti v povprečju za devet mesecev so bile višje za 27 %. Neugodno sliko kaže gibanje zalog nedovršene proizvodnje, ki je še vedno za 61,9 % višja kot lani in se še ni bistveno znižala, čeprav gre v proizvodnji jesensko,zimska sezona že proti koncu. Terjatve do kupcev so se tudi dvignile za 14,7 %, kar pomeni 11 milijonov dodatne vezave obratnih sredstev, vsled tega in delno tudi zaradi povečanja. vseh zalog pa so porasle tudi naše obveznosti za 36,7 %, ki pa vseeno ne dosegajo naših terjatev do kupcev. Zaradi istih vzrokov smo morali najeti tudi več kratkoročnih kreditov, ki so 30. 9. 1975 za 73,6 % višji kot lani v istem času. Pri notranjih virih obratnih sredstev prihaja v skladu s samoupravnim sporazumom do prelivanja tako, da izkazujejo vsi proizvodni TOZD presežke, pač zaradi tega, ker nimajo zalog materiala in izdelkov, te presežke pa koristita TOZD Prodaja za finansiranje zalog izdelkov in Skupnost skupnih služb za finansiranje zalog vseh predelovalnih materialov. Končni finančni rezultat za delovno organizacijo je po ostanku dohodka sicer za 8 % nižji od lanskoletnega, če pa upoštevamo povečano amortizacijo in povečani stanovanjski prispevek od 6 na 8 %, potem je dejanski učinek za delovno organizacijo višji za 7,3 odstotke. To poročilo naj zaključimo še s predvidevanjem, da lahko za konec leta pričakujemo nadaljevanje rezultatov v približno enakih odtenkih s spremembo v tem, da bodo stopnje učinkov sicer nižje, da pa bo rezultat vseeno skupno sorazmerno enak zaradi močnejše sezonske prodaje na domačem trgu. Janez Kališnik Priprava proizvodaje za sezono »Pomlad - poletje« Kolekcija za sezono pomlad, poletje 1976 je bila dobro sprejeta na domačem in tujem tržišču, posledica tega pa so večja naročila kot v prejšnji sezoni. Večja naročila pa ugodno vplivajo na proizvodnjo, saj je povprečno 26.600 naročenih parov na grupo. Od skupnega števila grup se uporablja 50% že obstoječih kopit. Če celotno naročilo razdelimo na novo naročena kopita, se povprečje poveča na 53.200 parov. V posameznih oddelkih je povprečje po grupah: 520 9 grup povprečno 20.356 parov 521 7 grup povprečno 32.285 parov 522 8 grup povprečno 20.175 parov 523 6 grup povprečno 37.933, parov Iz omenjenega pregleda je razvidno, da je osnova za izpolnjevanje proizvodnih planov dana, vendar zahteva veliko boljšo pripravo. Priprave Za proizvodnjo sezone pomlad-poletje 1976 so v predvidenih rokih, čeprav je število orodij večje. Število posameznih vrst orodij za vzporedne TOZD: gumama 8 serij gumi podplati poliuretan 26 serij PU podplati poliuretan 8 serij PU pete plastika 9 serij plastične pete in napetniki Navedeno število orodij je za skupno proizvodnjo TOZD obutve Peko in za druge kupce podplatov in peta. V sezoni pomlad-poletje je 51 serij orodij. V sezoni jesen-zima 1975/76 pa 28. Potrebno število serij je za 82 % večje od sezone jesen-zima 1975/76. Pri izdelavi orodja sodeluje večje število proizvajalcev: orodjarna Peko — kovina JZ 75/76 = 44 orodij — 2 serije, PP/76 = 82 orodij — 4 serije; orodjarna Peko — epoksid JZ 75/76 = 54 orodij — 3 serije, PP/76 = 257 orodij — 19 serij orodjarna Italija — kovina JZ 75/76 = 361 orodij — 23 serij, PP/76 = 246 orodij — 19 serij Iz omenjenega je razvidno, da se je število doma izdelanih serij povečalo od petih serij v sezoni JZ 1975/76 na 23 serij v sezoni PP 1976. Preglednejše pa je, če pogledamo sezono PP 1976 (339 orodij) in sezono JZ 1975/76 (98 orodij). Število doma izdelanih orodij se je povečalo za 241 ali za 340 %. Pri tem pa ni upoštevano orodje za plastične pete. Do sedaj je naročenih 19 serij orodij, 5 serij pa je že izdelanih. Na ostalih orodjih pa so dela začeta in upam, da bo proizvodnja pripravljena pravočasno. (Nadaljevanje na 3. str.) Nova kolekcija za pomlad-poletje 1976 Verjetno je veliko članov članov delovnega kolektiva, ki zelo malo ali pa sploh ne vedo, kaj vse je treba storiti, da se naredi kolekcija. Ob časno vidite v proizvodnji veliko število vzorcev, za katere se vedno zelo mudi, pa si marsikdo ne zna razložiti zakaj. Da bi bilo slehernemu članu delovnega kolektiva poznano, bom skušal na kratko opisati potek izdelave naše nove kolekcije za pomlad in poletje 1976. Pri izdelavi vsake kolekcije je treba upoštevati zahteve trga in vpliv mode, ki se neprestano menja. Da bi tržišče dobro poznali je treba zasledovati prodajo, kaj se dobro prodaja in kaj manj, kakor tudi imeti stike s poslovodji naših večjih prodajaln, kateri so v direktnem stiku z potrošniki in torej poznajo zahteve. Da bi pa bolje spoznali novo modo, pa je treba zasledovati kaj se dogaja zunaj, izven naših meja, odkoder moda prihaja, predvsem v Italiji. To nam je omogočeno preko modnih časopisov, predvsem pa z obiski na sejmih v inozemstvu. Dela pri izdelavi kolekcije potekajo po temle vrstnem redu: 1. Iskanje novih materialov, barv, oblik, kopit, peta in podplatov, kakor tudi informacij o modi 2. Izdelava prototipov 3. Izdelava enoparske kolekcije in kolekcije za potnike. Pri Peko delimo kolekcijo na tri dele in sicer: a) Kolekcija za Afis. Ta kolekcija je istočasno tudi kolekcija za domače tržišče v kolikor se ujema z zahtevami domačega trga. b) Kolekcija za domače tržišče. To je kolekcija obutve katero Afis ne rabi, mi pa jih rabimo za domače kupce. c) Kolekcija obutve iz tex-tila za Limko Prijepolje. Da bi se vsa dela opravila pravočasno v določenih rokih si izdelamo koledar, katerega se strogo držimo. Za sam začetek sta važna dva sejma. Od 3. do 5. maja je bil sejem modnih novosti v Montecatini — Terme v Italiji pod naslovom »7. Preselezione«. Na tem sejmu razstavljajo in prodajajo svoje modele italijanski modelirji. Na tem sejmu so tudi vsi italijanski proizvajalci poliuretanskih, gumi, kork in lesenih podplatov, kakor tudi proizvajalci kopit in peta. Drugi pomemben sejem je bil 10. PLW v Pirmasensu od 13. 5. do 15. 5. To je sejem usnja na katerem razstavljajo vse pomembnejše usnjarne tudi iz drugih celin posebno Evrope, v zadnjem času pa iz Južne Amerike, kjer imajo največ surovih kož. Tudi v Pirmasensu je poleg usnja razstavljeno vse drugo kar spada k izdelavi čevljev kot so kopita, podplati in drugo. Po teh sejmih smo začeli z z izdelavo prototipov in sicer od 26. maja do 7. junija izdelava prototipov za ženske čevlje in od 9. junija do 14. junija izdelava moških prototipov. Pri izdelavi prototipov sta sodelovala tudi modelirja od Afisa. Za pojasnilo kaj je to prototip bi lahko rekli, ua je prototip čevelj, ki je narejen normalno na novem kopitu, lahko tudi na starem, z novim podplatom in peto, skratka, to je čevelj, ki se po nečem razlikuje od ostalih čevljev, katere že proizvajamo, oziroma smo jih že kdajkoli prej proizvajali. Izdelava prototipa zahteva veliko časa in tudi strokovnega znanja, saj je treba zamisel, ki se poraja, speljati in narediti izdelek, ki naj bi bil moderen, praktičen, nov in za tržišče sprejemljiv, pri vsem pa še ničesar ne obstaja in je vse dele treba ročno sestaviti. Ponavadi tudi vzorčna kopita sami izdelamo doma v tovarni. Vseh prototipov je bilo narejenih 185 komadov. Na osnovi prototipov se določijo posamezne grupe čevljev, na katerih bi se izdelali vzorci. To delo je potekalo takole: Vse prototipe je najprej Afis, to je 16. 6., vzel s seboj v Nemčijo, kjer so jih pokazali vsem svojim naj večjim kupcem, da so jih seznanili s svojimi pripravami za naslednjo sezono in da bi od njih izvedeli njihovo mnenje. 20. junija je bil pri Afisu razgovor o novi kolekciji z njihovimi potniki. Temu je sledil najpomembnejši člen zasnove nove kolekcije, to je prvo v dokončno definiranje kolekcije, kar pa je rezultat mnenj argumentov in protiargumentov obeh strani in Afisa kot kupca in širše delovne grupe sodelavcev Peka. Tej izvozni kolekciji je potrebno dodati še grupe, ki jih delamo samo za domači trg. Po vseh teh posvetovanjih je v kolekciji ostalo 28 ženskih in 11 moških prototipov. Pri vsej tej izbiri je bilo predvsem važno to, da so zastopani vsi tipi obutve, kot modne napovedi in predvsem tudi možnosti tovarne kaj lahko delamo. Da v kolekciji ne bi kaj ostalo kar ne spada v naš proizvodni program, so bili vsi prototipi tehnično pregledani, nakar so se predlagale nove tehnične rešitve, ki so bile upoštevane pri nadaljnji izdelavi kolekcije. Za vse prototipe je bilo treba do konca dopusta razviti in izdelati vsa orodja za izdelavo podplatov in peta. Da bi bilo zadovoljivo število modelov za končni izbor, se je izdelalo približno po 20 modelov na vsaki obliki. Teh vzorcev je bilo narejenih 782 parov in to v roku od 23. junija do 6. avgusta, ko je bila gotova moška kolekcija in nato 13. avgusta tudi ženska kolekcija za Afis. Takoj, ko so bili vzorci gotovi, se je napravil ožji izbor, ki ga je napravila ožja komisija Peko-Afis, po katerem je v kolek- ciji ostalo 53 moških in 99 ženskih modelov. Takoj je bilo napisano naročilo vzorcev za potnike od Afisa in za domačo vzorčno sobo po 15 parov od modela, v različnih barvah, kar je zneslo 4700 parov vzorcev. Le-ti so morali biti izgotovljeni v kratkem roku do 4. septembra vsled česar se niso mogli izdelati v modelirnici, ampak so bili izgotovljeni v proizvodnih oddelkih. Vseskozi med izdelavo kolekcije za Afis in pospešeno še v tednu po enoparski kolekciji za Afis je bila 20. avgusta dokončana tudi domača kolekcija. Pripravljeno je bilo 368 modelov, od katerih je bilo izbranih 68 modelov. V teh številkah so zajeti tudi otroški modeli, katere smo izdelali zato, da smo na te vgradili naše PU in gumi podplate in si s tem zagotovili prodajo podplatov. Za tem je bilo potrebno izdelati še kolekcijo (le grupe, ki so namenjene samo prodaji na domačem trgu) za bazensko konferenco, pri določanju katere pa sodelujejo poslovodje. Za kolekcijo platnene obutve za Limko — Prijepolje je bilo izdelanih 126 parov vzorcev, od katerih je bilo izbranih 22. Da je bilo izbranih tako malo modelov, je vzrok v tem, da je Limka kasnila z izdelavo otroških platnenih čevljev v tej sezoni ter so jih naše trgovine prepozno dobile, zato v novi kolekciji ni novih otroških modelov. Da bi se vsa ta dela opravila, je bilo angažiranih veliko število ljudi, nekaterih več drugih manj, od nabave, prodaje, razvoja pa do izdelave podplatov v gumami in TOZD Poliuretan vse do proizvodnih oddelkov, kjer se je izdelala 15-parska kolekcija. Težišče operativnih del pa je bilo v modelirnici in v oddelku kalkulacij, kjer se je dostikrat moralo pozabiti koliko ur je dolg delovni dan in so se delale nadure, samo da je bilo vse delo končano v določenem roku. Jože Avsenek Priprava proizvodnje ... (Nadaljevanje z 2. str.) Pri izdelavi sekalnih nožev, katere izdela v celoti orodjarna Peko, pa bodo običajne težave, ker je večina vzorcev planirana v začetku sezone. Zaradi tega bo potrebno pravočasno organizirati dvoizmensko delo in po potrebi nadurno delo. Do sedaj so naročila za izdelavo sekalnih nožev pravočasno oddana in tudi zastojev v orodjarni ni. V 1. dekadi, kjer je največje število novih vzorcev, bo povprečno na dan potrebno izdelati 2,5 serije sekalnih nožev. Da bi te težave oblažili, mora modelirnica pripravljati v naprej vse tiste priprave, za katere so dani pogoji. Pri tako širokem programu kot je, je nujna dobra organizacija predhodnih priprav in pripravljenost zaposlenih v Razvoju, da izvršijo dane naloge v pravem času in zadovoljivi kvaliteti. Za pripravo pa je potrebno sodelovanje med službami v Razvoju, prodajo, nabavo, orodjarno in proizvodnjo. Le z dobro usklajenim skupnim delom bomo dosegli željene rezultate. Svojem izvajanju nisem omenjal priprav na področju tehnologije izdelave zgornjih delov, montaže, priprave spodnjih delov, barvarne, vlivanja, brizganja in vulkanizi-ranja, čeprav je tudi na teh področjih veliko problemov. Na področju tehnologije bo potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost, ker ravno to področje ostane velikokrat neobdelano, posebno pri izdelavi spodnjih delov (oblačenje vložnih delov, sestava podplatov, izdelava notranjikov in drugo). Iz področja tehnologije v sezoni PP 1976 je potrebno temeljito obdelati prevlačenja vložnih delov TOZD Trbovlje. Tu bo potrebno delo organizirati v dveh izmenah. Drago tako področje je oblačenje notranjikov in nalepljen j e okvirjev na podplate. Namen tega članka je prikazati potek in širino priprav, ki so potrebna pred začetkom proizvodnje. Te priprave so lahko učinkovite le, če je že pri izdelavi kolekcije upoštevana kreacija, ki je možna serijska proizvodnja. Ker primanjkuje delavcev (posebno kvalificiranih) je potrebno že pri kreaciji, prodaji in pri pripravi proizvodnje strmeti za tem, da je potrebna po delovni sili čim manjša. Anton Simonič Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prafka. Prešeren Problemi in uspehi nabave ZA NEMOTENO DELO V PROIZVODNJI JE POTREBNO PRAVOČASNO, V ZADOSTNI KOLIČINI IN KVALITETI NABAVITI SUROVINE V zadnjem času posvečajo časopisi, televizijski in radijski komentatorji veliko pozornost problemom nabave surovin, posebno še po ukrepih vezave izvoza na uvoz. Kot nam je znano, so ponekod prišli že v resne položaje, da je motena proizvodnja. Ne bo odveč, če so tudi naši bralci seznanjeni s problemi nabave za našo proizvodnjo in o prizadevanjih vsakega posameznika, ki doprinese svoj delež k temu, da bi kljub težavam, ki včasih niso majhne, lahko tekla proizvodnja brez zastojev in da ostane naša proizvodnja na isti ravni v kvaliteti in priznana kot doslej. Nabava za našo TOZD Obutev je že dalj časa v večji meri usmerjena na domače tržišče — to je na domače proizvajalce. Pri nas smo že davno menjali staro miselnost, češ da je dobro in najboljše le tisto, kar je uvoženo iz tujine. Medsebojno poslovanje in nabavo pri domačih dobaviteljih razvijamo že dalj časa. Skupaj s predstavniki usnjarskih podjetij obiskujemo sejme in iščemo skupne rešitve za izdelavo in dobavo usnja, ki ustreza naši proizvodnji. Taki napori in rešitve so včasih zelo težki, toda danes so že kronani z uspehom. Naši dobavitelji nam že lahko zagotavljajo kvalitetne in redne dobave. Že nekaj obdobij so naše kolekcije izdelane iz usnja domače proizvodnje, sprejete pa so bile enako kot prej. V zadnjem času imamo težave z oskrbo materialov, ki jih doma ne proizvajajo. V primerjavi z drugimi podjetji so tudi nas težave, ki so nastale z ukrepi vezave izvoza na uvoz delno sicer prizadele, vendar v veliko manjšem obsegu. Tu gre za drugačen način dobave, z drugačnimi posebnimi pogoji. To so predvsem materiali za proizvodnjo PU in gumi podplatov. Prepričani pa smo, da bo tudi ta proizvodnja tekla normalno in da ne bo zastojev s strani nabavne službe, čeprav imamo težave, do katerih je prišlo zaradi nepričakovanih sprememb v predpisih. Z velikim deležem izvoza naših izdelkov smo si sicer pridobili pogoje in možnosti za uvoz vseh vrst materiala, ti pogoji pa so deljeni na različne sisteme, kot je samoomejevanje, kontigentiranje in pridobitev sredstev za uvoz iz naslova izvoza na konvertibilno področje. Po sedanjih pokazateljih, ki jih dajejo sistemi uvoza, bo V letošnjem letu za čevljarsko industrijo uvoženega znatno manj usnja, veliko večji pa bo uvoz kemikalij v primerjavi z lanskim letom. Način dela v nabavi je vezan na zunanje vplive in pogoje. Nekatere referate bomo morali spremeniti, jih zmanjšati, druge povečati. Skratka spremembe so tudi tu. Popolnoma nam je jasno, da je treba navezovati obojestranske interese z domačimi podjetji in vzpostaviti kar najboljše sodelovanje, če to ne bo- ' "V mo zmogli in znali v pravem času realizirati, se lahko bojimo, da bomo ostali osamljeni in odmaknjeni. Domači proizvajalci bodo morali prisluhniti našim željam in potrebam. Naš kader mora stremeti po tem, da izkušnje na področju nabave prenaša na sodelavce. Glavna naloga pa je vsekakor prizadevanje za to, da v proizvodnji ni zastojev, hkrati pa reševati problem zalog odvišnega materiala. Ravno na tem področju imamo pri nas nemalo težav. Vrednost zalog je zelo narasla in mislim, da , je zavzetost, da morajo priti zaloge na vrednost kot v decembru 1974, realna in pravilna. Odvišni materiali, ki ostanejo, so ravno tako kvalitetni, v drugih sezonah pa niso več zanimivi ali zaradi barve ali pa zaradi spremembe barv. Vrednost takih zalog se iz leta v leto veča in je že sedaj previsoka, da bi lahko čakala na lastno rešitev. Komisija, ki ima nalogo rešiti problem zalog, bo morala resno pristopiti k reševanju tega problema, predvsem pa raziskati možnosti, da se tak material uporabi pri izdelavi obutve v naslednjih sezonah. Če bi še našteval težave, bi kdo dejal, da brez težav tako in tako ne gre. Toda naši službi trenutno niso znani pogoji nabave za prihodnje leto, vendar mislimo, da bo rešitev v povezovanju z domačo industrijo in dovolj velikem izvozu naših izdelkov. Danilo Gradišar Gibanje bolniškega sfaleža Stalež je odsotnost aktivnega zavarovanca z dela zaradi bolezni, poškodb in specialnega pregleda zavarovanca. Ta stalež se odobrava v naši obratni ambulanti. Odsotnost z dela zaradi nege in spremstva otrok oziroma ostalili družinskih članov, pa obravnavajo pediatrične ambulante in se samo administrativno vodi v naši ambulanti, in nimajo direktnega vpliva. Dela-nezmožnost povezana z nosečnostjo in naprej s porodom pa je normalen pojav v pretežno mladem ženskem kolektivu in je določen z zakonom. Vse to pa se vodi kot odsotnost z dela oziroma dela-nezmožnost in vpliva na zmanjšanje doseganja proizvodnih planov. Naj omenimo, da se delanezmožnost v okviru gorenjske regije iz leta v leto povečuje, in sicer je bila odsotnost z dela za gorenjsko regijo v letu 1970 4,63 % v letu 1974 pa je dosegla že 5,23 % in vendar je še vedno nižja od republiškega povprečja. Po številu primerov odsotnih z dela, pa je tržiška občina med prvimi. V regiji je povprečno 109 primerov dela-nezmožnosti računano na 100 zavarovancev, medtem, ko jih je v Tržiču kar 162. Iz podatkov ZZV Kranj lahko vidimo, kako se vzroki nesposobnosti — delanezmož-nosti pojavljajo v nekaterih večjih delovnih organizacijah na Gorenjskem. Tabela I. Iz tabele je razvidno, da je v naši delovni organizaciji veliko število porodnic, saj smo med velikimi podjetji, takoj na drugem mestu, poleg tega pa imamo tudi visok procent izostankov za nego otrok in družinskih članov, kjer smo na tretjem mestu. V ostalih kategorijah pa se gibljemo nekje v sredini. Pa si oglejmo podobnejšo analizo izostankov z dela za prvih 8 mesecev letošnjega leta v naši delovni organizaciji. Tabela II. Največ obolenj je bilo v prvem tromesečju, to je v zimskem obdobju, ko je tudi največ prehladnih obolenj. Potem vidimo postopen padec z minimumom v avgustu, vendar pa bo pozimi ta procent spet nekoliko višji. Bistven skok v primeru z lanskim letom pa je bil napravljen pri porodnicah, saj je prišlo v prvih petih mesecih skoraj do 100 % povečanja, kar je posledica novega zakona o daljšem porodni- Mesec Skupno stanje izost. Stalež v OA PEKO Porodnice Nega in spremstvo svojca Št. ’% Št. % Št. % št. % Januar 148 8,31 75 4,21 30 1,68 43 2,40 Februar 153 8,59 78 4,37 35 1,96 40 2,23 Marec 144 8,08 72 4,04 40 2,24 32 1,79 April 134 7,52 57 3,19 47 2,64 30 1,67 Maj 152 8,53 67 3,76 55 3,08 30 1,67 Junij 149 8,37 60 3,36 58 3,25 31 1,73 Julij 95 5,33 51 2,86 27 1,51 17 0,94 Avgust 99 5,56 44 2,47 28 1,57 27 1,51 Tudi ta tabela nam prinaša iste ugotovitve, kot so vpisane za našo tovarno iz podatkov ZZV Kranj, saj vidimo, da nam gibanje staleža odobrenega v naši ambulanti daje povsem normalno sliko. skupaj bolezni porodi poškod. nega in drugi vzroki na lOOzaposl bol. dni Železarna 141,6 87,5 1,4 29,1 23,6 1.880 Plamen 215,8 100,2 1,4 25,1 89,1 2.824 Iskra 155,2 104,4 3,9 14,9 32,1 1.767 Elan 140,9 72,2 4,2 16,5 47,9 1.806 Tekstilindus 141,1 94,1 3,5 10,5 33,1 2.204 BPT 194,7 99,8 5,0 16,3 73,5 1.917 PEKO 150,5 77,8 4,5 12,8 55,5 2.047 Sava 128,9 74,6 3,0 22,3 28,9 1.767 Gradis 124,9 94,8 0,5 27,8 1,9 1.884 Projekt 118,3 80,8 0,6 31,7 5,1 1.513 ETP Jes. 136,9 94,9 1,4 25,4 15,3 2.201 škem dopustu. Padec v juliju in avgustu 1975, ki je prikazan v tabeli je samo navidezen, ker po novem predpisu v ambulanti vodimo porodnice samo 105 dni. Velik delež izostankov z dela pa prispeva predvsem nega bolnih družinskih članov, to je v glavnem otrok. To pa je problem, ki je v naši občini v bližnji perspektivi nerešljiv. Edina rešitev je v varstvenih ustanovah, ki bi imeli posebne izolacijske oddelke, za lažje bolne otroke, saj velika večina otrok ni bolna toliko, da ne bi smeli do varstvene ustanove, kjer bi imeli tudi strokovno nego in ne bi bili v kontaktu z zdravimi otroci. Neurejene varstvene razmere, ko otroci ne smejo v vrtec pa potegnejo za seboj odsotnost mater z dela in seveda višji procent delanezmožnih. Štefka Gros Alkoholizem - družbeno zlo Razvoj alkoholizma nam dobro ponazarja naslednja shema, njena razlaga pa je v nadaljevanju. ALKOHOLS od tresenja rok, razdražljivosti, zmedenosti, jutranjega bruhanja, bolečin v raznih delih telesa do duševnih mo- /ii ;/