Aktualno Ptuj • V Kraigherjevi težave z zaraščenim drevjem in podganami O Stran 3 Aktualno Slovenija • Za varovanje šestih funkcionarjev 150.000 evrov mesečno O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 28. julija 2015 letnik LXVIII • št. 57 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Župan z ekipo delil vodo in prospekte turistom O Stran 5 Ljudje in dogodki Žetale • Kako je predsednik Pahor kosil in spravljal travo 3 Strani 16 in 17 Šport Nogomet • 30 minut trpeli, na koncu bi lahko tri točke vzeli... Z> Stran 11 MHaiHiHJ Ptuj, Podravje • Vrhunci mednarodnega festivala Arsana Take 6 dvignili občinstvo na noge Še do petka bosta Ptuj in okolica živela z odličnimi glasbenimi dogodki 7. mednarodnega festivala Arsana. Krona letošnjega festivala je bil brez dvoma nastop desetkratnih grammyjevcev Take 6. Takšnega nastopa in navdušenja na minoritskem dvorišču še ni bilo. Več na strani 9 Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Kevin Venta in Sašo Sto-jak na EP najboljša med Slovenci Podravje Zakaj nekatere Odpis dolgov • V Hrvaški največ odpisov o stran 13 občine so, druge pa ne bodo plačale zaradi neplačanih letalske protitočne obrambe računov mobitela O Strani 2 in 3 O Strani 6 in 7 (O o ^j^arodno 7abavne Km lasbe Perutnina Ptuj n*«f Ptuj 2015 MESTNA OBČINA PTUJ A Zavarovalnica XI Maribor 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ Štajerski TEDNIK 173 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Podravje • Kje in zakaj se ustavlja pri financiranju letalske obrambe pred točo Zakaj nekatere občine so, druge pa ne bodo Devet od 52 podravskih občin po podatkih Letalskega centra Maribor naj ne bi pristopilo k pogodbi za izvedbo letalske obrambe pred točo za letošnje leto. financirajo. Župani občin, ki pogodbe niso podpisali, pa so precej drugačnega mnenja in opozarjajo na mnenje stroke,da tovrstna obramba ni učinkovita, Deleži sofinanciranja občin so različni, odvisni od velikosti občine. Vse občine skupaj pa naj bi prispevale 90.000 evrov, država pa le 50.000 evrov. „Smo predvsem izvajalec, ki bi pri današnjih cenah potreboval deset-kratnik zdajšnjega financiranja. Branimo premoženje države, občin in prebivalstva, zato so ti pravi naslov za celovito rešitev," je prepričan Darko Kralj iz mariborskega letalskega centra, ki zato toliko bolj ne razume občin, ki k temu ne pristopijo: „To so zneski od 1.500 do 2.000 evrov. Večje občine seveda plačajo več, nekaj tisočakov. Ampak kljub temu gre za majhne zneske proti škodi, ki jo lahko povzroči toča. Ne samo na kmetijstvu, ampak tudi na gospodarskih in drugih poslopjih ter nenazadnje tudi na občinskih stavbah." Protitočno letalo letos vzletelo že devetkrat Letalski center Maribor je edini izvajalec v Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje ter razpolaga z do- Uvodnik ARSO o nesmotrni letalski protitočni obrambi »Sredstva državnega proračuna RS so omejena, trošiti jih moramo smotrno in utemeljeno. Operativna obramba pred točo ni dokazano učinkovita in je morda celo škodljiva, zato denar davkoplačevalcev raje potrošimo v druge, koristnejše in strokovno utemeljene namene, predvsem za povrnitev škod po toči. Ne nasprotujemo privatno organizirani obrambi kakršnekoli vrste, seveda brez državne podpore in/ali koncesije, vendar smo kot stroka dolžni opozoriti njene morebitne plačnike in/ali naročnike, da je/bodo tozadevna sredstva porabljena nesmotrno. Kakor za enkrat kaže, in tako bo še dolgo, sta najboljši obrambi pred točo zaščitna mreža in zavarovanje.« Poletje kot poletje Še preden seje malo umiril in polegel julijski vročinski val, ki nas je dodobra prekuhal, je dobro zavrelo na naši politični sceni. No, ne samo naši, ampak lahko rečemo kar mednarodni. Seveda gre za zdaj že razvpito afero prisluškovanja Sekolcu in Drenikovi, ki so jo v javnost plasirali sosedje Hrvati (hkrati z njimi pa tudi Srbi), užaljeni in jezni, ker se meja med obema državama v arbitraži očitno naj ne bi zarisala po njihovih željah. Kot je slišati, naj bi zdaj od arbitražnega sporazuma tudi odstopili - tako ali drugače: z eno samo ali več potezami. In vse bo ostalo tako, kot je bilo doslej. Pri nas se bodo še naprej valile oziroma, natančneje, stale kolone do mejnih prehodov s Hrvaško (ne glede na arbitražni sporazum), poletja bodo še vedno postregla z vročimi dnevi, pa z neurji in s kakšno točo, kmetje bodo bentili zaradi prenizkih odkupnih cen najprej žit, potem koruze, vinogradniki pa se bodo križali zaradi napovedanih prenizkih cen grozdja, starši zaradi dragih šolskih potrebščin, ki jim bodo spraznile denarnice in tako naprej, v krogu. Vmes se bodo še kje malo udarili naši lokalni politiki, kakšno ministrstvo si bo umislilo še kakšen ukrep, tudi zagorelo še bo kje, da gasilci ne bodo brez dela, prometne nesreče so itak stalnica skozi vse leto, zdravstvena reforma bo ostala na papirju, z vrtov se bo pobiralo fižol, kumare, papriko in paradižnik, družabna omrežja pa bodo še vedno polna sladkih počitniških fotografij z bolj ali manj luksuznih dopustov. In še vedno nam bo poleti še kako teklo ožujsko ali karlo-vačko, četudi se bomo po drugi strani malo prepirali okoli terana. Na žarih se bodo pekli čevapčiči, pleskavice in ra-žnjiči. In še vedno sem prepričana, da bo največ Slovencev odhajalo na obale njihove »lipe«. Poletje kot poletje pač. S kakšno kislo (politično) murko ali novinarsko raco več ali manj. Uživajte! Simona Meznarič voljenjem CAA za delo in s primerno opremo ter izkušnjami za poskusno posipanje točenosnih oblakov s srebrovim jodidom. Projekt poteka že od leta 1999. Tako kot lani pa bo protitočno zaščito izvajalo le eno letalo, ki je aktivno že od konca maja. Le- tos so izvedli že osem do devet poletov posipanja točenosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ljutomer: Ne bomo podpisovali, ker nimamo finančne konstrukcije Pogodbe za letalsko obrambo pred točo ni podpisala občina Ljutomer. „Ne moremo podpisati nekaj, če od izvajalca nikoli nismo dobili finančne konstrukcije," je odločitev pojasnil direktor občinske uprave Tomislav Zrinski. Žetale: Mnenje stroke negativno, analize z nasprotnimi dokazi do danes ni bilo Žetalski župan Anton Butolen pa odločitev o tem, da pogodbe ne bodo podpisali, utemeljuje tako: »Sporazuma z mariborskim letalskim centrom nismo popisali in ga ne bomo. Že takrat, ko se je začel uvajati, je bilo mnenje stroke negativno. Tuje analize so pokazale, da učinkovite obrambe pred točo ni. Vendar je bilo rečeno, da bomo poskusili in naredili svoje analize o smotrnosti takšne obrambe. Zato je od začetka projekt finančno podpirala tudi naša občina. Nobene analize, ki bi ovrgla mednarodne analize, do sedaj ni bilo narejene in projekt še vedno teče tako, kot je bil v začetku, zato več ne sodelujemo. Če stroka opozarja skrbnike državnega proračuna, da bodo sredstva za letalsko obrambo pred točo uporabljena nesmotrno, to toliko bolj velja za proračun občine, kot je naša.« Slovenija • Za varovanje šestih funkcionarjev 150.000 evrov mesečno Za plače varnostnikov 7,5 milijona Predsednik države in predsednik vlade sta osebi, ki sta v Sloveniji v skladu z zakonom varovani 24 ur na dan. pomeni da se za plače varnostnikov mesečno porabi 54.600 evrov. Ob tem pa so 24 ur na dan, tudi v času dopust zunanje zadeve, za obrambo in za notranje zadeve. Policija varuje osebe in objekte po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, in glede na njihovo stopnjo ogroženosti. S tem namenom policija organizira, vodi, usklajuje in izvaja različne ukrepe varovanja po različnih stopnjah varovanja. Z ukrepi fizičnega varovanja, kar pomeni prisotnost policista specialista-varnostnika Centra za varovanje in zaščito (CVZ), izvaja varovanje varovane osebe po prvi, drugi (predsednik RS in predsednik vlade RS) in tretji (predsednik Državnega zbora RS, minister za zunanje zadeve, minister za obrambo in minister za notranje zadeve) stopnji varovanja. »Policija za izvajanje varovanj uporablja ustrezna vozila, ki zagotavljajo določene tehnične in varnostne kriterije. Materialni stroški uporabe vozil so različni in predstavljajo finančne stroške nabave, vzdrževanja in goriva. Povprečne plače, ki jih imajo javni uslužbenci za varovanje objektov in oseb Dne 3. julija povprečna izplačana bruto plača z vsemi dodatki Oddelek za varovanje objektov Referat za notranje varovanje objektov 1.838,72 Referat za zunanje varovanje objektov 1.648,99 Referat za varovanje oseb 2.206,22 Oddelek za varovanje oseb Referat za varovanje predsednika RS 2.646,57 Referat za varovanje predsednika vlade RS 2.682,21 Vodstvo oddelka 2.965,56 Podatki o številu javnih uslužbencev, ki varujejo objekte in osebe 1 Število javnih uslužbencev za varovanje 1 Oddelek za varovanje objektov Referat za notranje varovanje objektov 56 Referat za zunanje varovanje objektov 101 Referat za varovanje oseb 48 Oddelek za varovanje oseb Referat za varovanje predsednika RS 9 Referat za varovanje predsednika vlade RS 12 Vodstvo oddelka 8 | Število vseh javnih uslužbencev za varovanje | 234 | Nabava opreme poteka v skladu z načrtom nabave policije. Ta je bila v zadnjem času zaradi varčevanja minimalna, posebej pa podatkov za CVZ ne vodimo,« so povedali na centru za varovanje in zaščito. Z državnim proračunom RS za leto 2015 je za plače policije odobrenih skupno 216,86 milijona evrov. Letna masa samo za plače javnih uslužbencev za varovanje objektov in oseb je skupaj s povračili in nadomestili za prevoz in prehrano, regresom za letni dopust, jubilejnimi nagradami in drugimi izdatki zaposlenim, prispevki na plače in premijami kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ocenjena na 7,5 mio. €. Za junij 2015 je bila najvišja plača vključno z vsemi dodatki izplačana v višini 3.725,74 € bruto, najnižja za polni delovni čas pa v višini 1.083,22 €. Mojca Vtič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: OM torek • 21. julija 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 174 sofinancirale letalske protitočne obrambe Vodja obrambe Darko Kralj je prepričan, da gre za tipično slovensko lopovščino, saj se nekatere občine „šlepajo" na račun drugih, ki protitočno obrambo poleg tega pa nimajo pregleda nad dejansko porabo denarja za te namene. Ormož: Ce res deluje, naj to obrambo financira država »V pogodbi, ki so nam jo poslali z letalskega centra Maribor, piše, da gre za poskusno izvajanje protitočne obrambe s srebrovim jodidom in da naj jim občina Ormož nakaže dobrih 12.000 evrov. Nenavadno je, da naj bi občine financirale poskusno obrambo proti toči. V Dornavi pogojno Dornavski župan Rajko Janžekovič je glede podpisa pogodbe povedal: „Občina Dornava je sporazum o financiranju protitočne obrambe podpisala že pred časom, s pogojem, da projekt podpiramo vsi in ne samo nekateri. Če bodo sredstva zagotovili vsi drugi, jih bomo tudi mi. Če pa ne, jih tudi mi ne bomo." Poskusno namreč pomeni, da ne nosijo nobene soodgovornosti. Pa tudi, to navsezadnje ni malo denarja, sploh pa ne, če seštejemo zneske vseh občin. Poznane so pa istočasno študije, ki so jih na podlagi dolgoletnih izkušenj izdelali Američani in Švicarji in te študije dokazujejo, da protitočne obrambe v bistvu ni. Ali povedano drugače, pro-titočna obramba se izvaja le s protitočnimi mrežami, ne pa z letali. Tudi v Sloveniji smo to že ugotovili, saj smo imeli protitoč-no obrambo z raketami in smo jo opustili. Toča se v večjem ali manjšem obsegu pojavlja malodane vsako leto, enkrat v enem, drugič v drugem pasu. Sicer sem pa mnenja, da bi to obrambo, če res deluje, morala financirati država, ne pa da letalski center Maribor s pomočjo vas novinarjev vrši pritisk na te male slovenske občine in poskuša na tak način pridobivati sredstva za svoje delovanje iz občin- skih proračunov. Konec koncev pa bi potem morala obstajati tudi neka kontrola porabe teh sredstev itd. Tu je torej kar nekaj odprtih vprašanj,« je pojasnil ormoški župan Alojz Sok. Tudi v Makolah pogodbe še niso podpisali: »Glede podpisa pogodbe se bodo odločili župan in občinski svet. Sicer pa študije kažejo da takšna obramba ni učinkovita,« je povedal direktor občinske uprave Igor Erker. Monika Levanič Ptuj • V Kraigherjevi ulici opozarjajo že pet let, odgovorni jih preslišijo Težave z zaraščenim drevjem in podganami Razkrivamo še eno zgodbo, ki se na Ptuju več let vleče kot kurje črevo. Da bi se situacija uredila, bi bilo treba zbrati le nekaj dobre volje, nekaj usposobljenih delavcev, pljuniti v roke in poprijeti za delo. A če ni volje in posluha odgovornih, se situacija z mrtve točke sploh ne premakne. Čeprav stanovalci nanjo opozarjajo že skoraj pet let. Sploh ne gre za kakšen velik in drag infrastruktur-ni projekt, temveč bi bilo v delu blokovskega naselja v četrtni skupnosti (ČS) Ljudski vrt treba požagati in razredčiti drevesa ter grmičevje - nekatera podreti, pri drugih požagati veje oziroma urediti krošnje. V coni med športnim parkom Ljudski vrt in stanovanjskimi bloki v Kraigherjevi ulici (hišne številke 22-32) je nasad dreves, za katera že dolga leta nihče ne skrbi. Nasad je evrov Skupno je za njuno varovanje predvidenih 21 oseb, kar ov, varovani predsednik državnega zbora ter ministri za Zaposleni na CVZ opravljajo svoje naloge v uniformi ali civilni obleki Zimska uniforma - cena 752 evrov Zimsko uniformo sestavljajo: kapa s ščitkom, zimska čepica, puli, srajca z dolgimi rokavi, kravata, suknjič, hlače, modularna vetrovka, zimske rokavice, visoki čevlji. Poletna uniforma - 695 evrov Poletno uniformo sestavljajo: kapa s ščitkom, poletna čepica, polo majica s kratkimi rokavi, srajca s kratkimi rokavi, kravata, suknjič, hlače, modularna vetrovka, čevlji. Civilna obleka - 550 evrov Artikli dodelitve civilne službene obleke so: vetrovka, zimska, temne barve, suknjič, hlače, srajca dolgi rokav, srajca kratek rokav, kravata ali ženska ruta, rokavice, nogavice letne, nogavice zimske, dokolenke, čevlji. na občinski zemlji, drevesa so zrasla in se zarasla že tako, da stanovalci iz svojih stanovanj skorajda nikamor nič ne vidijo; niti iz višjih nadstropij, kaj šele iz pritličja. Nekaterim veje segajo do oken in balkonov. Gost in visok nasad dreves je tudi gojišče nadležnega mrčesa. Na problematiko stanovalci neprenehoma opozarjajo od začetka prejšnjega mandata, od spomladi 2011 naprej. Problematika je bila večkrat izpostavljena na sejah ČS Ljudski vrt, pobude so pošiljali na MO Ptuj. Premaknilo se ni nič. Mestna svetnica Nuška Gajšek (SD) je zdaj v zvezi s tem na vodstvo MO Ptuj podala svetniško pobudo. Po zadnjih informacijah, ki jih je prejela od vodstva občine, naj bi nasad uredili jeseni, ko se vegetacija ustavi. V odgovoru, ki so ga na svetniško pobudo navedli v upravi MO Ptuj, navajajo, da so dva bora leta 2013 sicer podrli. Kot še dodajajo, občina za poseg potrebuje soglasje upravljavca. Stanovalci Kraigherjeve prav tako predlagajo, da bi med drevesi namestili klopce, kjer bi lahko v poletnem času preživljali svoj prosti čas. Ko iz kanalizacije pokukajo podgane Zaraščena drevesa niso edina težava, na katero opozarjajo stanovalci Kraigherjeve ulice. Po- Foto: Orto m ¡ r Goznik Na problem zaraščenosti dreves ob stanovanjskem bloku v Kraigherjevi ulici je v mestnem svetu opozorila svetnica Nuška Gajšek (SD). dobno kot na nujnost ureditve dreves od leta 2011 opozarjajo na problem glodavcev, ki so se zaredili v blokovskem naselju. »Problem je v kanalizaciji, ki je dotrajana. Zaradi posedanja so v kanalizacijskih cevovodih in jaških nastale razpoke. Skozi razpoke v jaških so si podgane naredile pot na površje. Skoraj ob vseh jaških so vidni rovi, ki so jih izkopale podgane. Problem je tudi v tem, ker skozi razpoke v jaške in cevi pronica gramoz, kar povzroči, da se nam kanali- V naselju so se zaredile tudi podgane, ki so okrog kanalizacijskih jaškov izkopale nemalo rovov. zacijski cevovodi zamašijo,« pravijo stanovalci in dodajajo, da poleg vsega navedenega že več let neuspešno opozarjajo tudi na neurejenost zbiranja komunalnih odpadkov. Posode za ločeno zbiranje odpadkov so pred bloki razporejene nepraktično, zavzemajo prostor na parkirnih mestih, poleg tega so, glede na zbrane količine odloženih odpadkov, premajhne. Iz posod pa seveda tudi neprijetno zaudarja. Smetiščne kante v oči bodejo tudi v drugih delih Ptuja Neugledne posode za ločeno zbiranje odpadkov so poleg Kraigherjeve ulice nameščene še v drugih delih Ptuja - v starem mestnem jedru, blokovskem naselju Rabelčja vas in ČS Ljudski vrt. »Problem ni samo estetske narave. Dotrajane konstrukcije so ponekod nestabilne, nameščene so v bližini igral za otroke in bi lahko bile za otroke tudi nevarne. Nekatere konstrukcije so sicer že bile odstranjene. Treba bi bilo razmišljati o novih ekoloških otokih ter enotni arhitekturni zasnovi,« je na 5. redni seji marca letos v svetniški pobudi zapisal mestni svetnik Andrej Lazar (SD). Poleg tega so posode za odpadke na križišču Kraigherjeve in 5. Prekomorske postavljene tako, da popolnoma zastirajo preglednost križišča za voznike na neprednostni cesti. Alenka Korpar in Zdenka Bezjak iz SOU Sp. Podravje sta v odgovoru na svetniško pobudo navedli, da na določenih mestih res še stojijo dotrajane kovinske in lesene konstrukcije. »Aktivnosti za ureditev tega vprašanja so se v preteklosti pričele, vendar niso bile končane. Zato podano pobudo podpiramo. Razjasniti bo treba predvsem vprašanje lastništva objektov, nato bodo strokovne službe MO Ptuj z lastniki stanovanj, upravniki stavb in z izvajalcem GJS poskušale najti enotno rešitev za celotno območje Ptuja,« sta pojasnili Korparjeva in Bezjakova. Mojca Zemljarič Foto: MZ 28 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Ptuj • O zavezah in obljubah iz Programske koalicije 2015-2018 Partnerstvo podpisano, zdaj pa na delo Za danes ob 13. uri je sklicana novinarska konferenca, na kateri bodo partnerji, ki so sklenili Programsko koalicijo 2015-2018, predstavili vsebino dokumenta in razloge za pristop h koaliciji. V nadaljevanju predstavljamo nekaj poudarkov iz dokumenta. Foto: Črtomir Goznik Ptujska koalicija je v pogodbo zapisala 12 projektov, ki jih bo poskušala udejanjiti do konca tega mandata. Med zavezami je ureditev območja nekdanjega Koteksa, ki kazi podobo in veduto najstarejšega slovenskega mesta. Poskrbeli naj bi za urejeno cestno in drugo infrastrukturo. »Zavedajoč se, da je le s skupnim in usklajenim delom mogoče doseči vidni napredek Mestne občine (MO) Ptuj, koalicijski partnerji Lista ZA Ptuj, SDS, SD, SMC, Desus in Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj sklepamo Programsko koalicijo 2015-2018. Zavezujemo se, da bomo za dobrobit mesta Ptuj ter v interesu občank in občanov MO Ptuj naredili vse za napredek naše skupnosti. Skupni cilj koalicijskih partnerjev je napredek občine v vseh pogledih,« se med drugim glasijo zaveze oz. obljube iz uvodnega dela koalicijske pogodbe. Znižanje komunalnega prispevka in poenostavitev pridobivanja soglasij Koalicijski partnerji se bodo zavzemali za čimprejšnje sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), znižanje komunalnega prispevka in namensko porabo sredstev, zbranih s komunalnim prispevkom. Cilj koalicijskih partnerjev je, da se v najkrajšem možnem času poenostavijo postopki za pridobitev soglasij, ki jih podeljuje MO Ptuj. Na področju kmetijstva bo treba več skrbi izkazati področjema samooskrbe in tržne organiziranosti, ogromno pa Ptuj v prihodnje stavi tudi na razvoj turistične dejavnosti. Partnerji so v koalicijski pogodbi definirali 12 projektov, za katere se bodo zavzemali oziroma jih poskusili uresničiti. Med temi so ureditev ar- heološkega parka Panorama, nadaljevanje prenove dominikanskega samostana, ureditev območja stavbe nekdanjega Koteksa ter poenotenje energetske proizvodnje z iskanjem alternativnih virov proizvodnje energije. V programu so oživitev starega mestnega jedra, ureditev Ptujskega jezera in območja Rance kot turistične destinacije. V bližini Rance naj bi zgradili športno igrišče za potrebe ČS Jezero, kar je še zaveza iz odškodninske pogodbe CERO Gajke. Se obetajo nova parkirišča? V koalicijski pogodbi so navedeni projekti celostne ureditve cest (med njimi tudi vpadnic v mesto), kolesarskih stez in pločnikov ter izgradnje parkirišč. Parkirišča bi predvidoma gradili na podlagi javno-zasebnega partnerstva - koncesija za modro cono. Del novih parkirišč bi bil namenjen dolgotrajnemu celodnevnemu parkiranju z nizko ceno parkiranja. Predvidena je ureditev kompleksa Turni-šče - sprva sprotno urejanje in vzdrževanje parka ter zelenic, nadalje pa iskanje virov za celovito obnovo kompleksa. Med cilji je vzpostavitev krovne organizacije za turizem, kulturo in prireditve, ki bi združevala zasebne ponudnike, institucije in javni sektor. Organizacija naj bi zaživela še letos, njene naloge bodo profesionalna in učinkovita turistična promocija, koordinacija in sooblikova-nje prireditveno-festivalskega dogajanja ter ustrezno pozici-oniranje Ptuja kot turistične destinacije. Koalicijski zavezi sta tudi skrb za mlade (priprava strategije za mlade) in skrb za starejše (vzpostavitev dnevnih centrov aktivnosti). Pod programsko koalicijo se podpisujejo predsedniki lokalnih odborov političnih strank oziroma interesnih skupin, ki so zastopane v mestnem svetu: Miran Senčar (ZA Ptuj), Miroslav Luci (SDS), Dejan Levanič (SD), Branko Kumer (SMC), Branko Tonejc (Desus) in Robert Šegu-la (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Mojca Zemljarič Grajena • 15. krajevni praznik Bo nova mestna ob potrebam največje V ČS Grajena so si za praznični dan izbrali 26. julij. Na ta dan so leta 2001 šolo. Po površini gre za največjo od osmih četrtnih skupnosti v MO Ptuj, prebivalca v obdobju od leta 2006 do 2014 pa na predzadnjem mestu, turno zelo „podhranjena" četrtna skupnost. „Imamo še približno 12 km neasfaltiranih cest, nimamo avtobusnih postajališč, kolesarskih stez, čeprav živimo ob prometni regionalni cesti, imamo le košček pločnika v centru Grajene in le nekaj luči javne razsvetljave. Da bi lahko normalno uporabljali in tržili našo kulturno dvorano, je treba dograditi delilno kuhinjo, urediti pomožne prostore, tudi zunanji videz Doma krajanov nam ni v ponos. Smo brez enega samega priključka na javno kanalizacijsko omrežje in še s številnimi drugim infrastrukturnimi problemi. Res je, da je bila pravkar zgrajena primarna kanalizacija do Grajene, s tem je omogočena priključitev na kanalizacijo le nekaj hišam, ki so locirane neposredno ob trasi, za njeno polno delovanje pa bo treba zgraditi še sekundarno kanalizacijo, za izgradnjo le-te je tehnična dokumentacija šele v izdelavi. S to izgradnjo bomo rešili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda le približno 15 % naših prebivalcev. Ostane nam še vedno 85 % prebivalcev, ki živimo oz. živijo na redko poseljenih območjih, na katerih pa po nekih priporočilih in smernicah občina sicer ni dolžna, ni pa ji tudi prepovedano zgraditi javnega kanalizacijskega omrež- Janez Polanec, predsednik sveta CS Grajena: „Se vedno smo infrastrukturno Ptuj • Dobrodelni vegetarijanski bazar Za pomoč sirskim otrokom Tudi letošnji, 7. glasbeni festival Arsana je dihal z dobrodelnostjo. Na dvorišču MuziKafeja je potekal ptujski dobrodelni vegetarijanski bazar, na katerem so zbirali sredstva za projekt Jakob. Ob tej priložnosti so nastopili tudi mladi ptujski glasbeniki. Na njem je bilo mogoče poku-siti številne vegetarijanske jedi, od predjedi, glavnih jedi do sladic. Pridružili so se vsi, ki dobro mislijo in želijo pomagati sirskim otrokom, ki jim je vojna korenito spremenila življenje. Njene posledice so trajno zaznamovale generacije sirskih otrok. Projekt Jakob smo namenili njim, da bi jim ponudili vsaj minimalne možnosti za boljši jutri. „Oblikovan je posebej za sirske begunce v Is-tanbulu in združuje posebej zanje pripravljene in zasnovane socialne igre, s čimer želimo izboljšati kakovost medvrstniških odnosov in vplivati na vzgojo za aktivno strpnost in razvijanje pozitivnih odnosov do drugih in drugače mislečih," je povedal vodja projekta Jakob in njegov idejni oče Uroš Dokl iz Dupleka. Nastajal je zadnja tri leta, vse od enega od zadnjih obiskov Sirije, ki jo je vojna takrat že močno zaznamovala, saj je bilo razseljenih že več sto tisoč ljudi. Obiskal je številna taborišča v Iraku, Kurdistanu in južni Turčiji ter Siriji, ki jo je prvič obiskal Foto: Črtomir Goznik Z dobrodelnega ptujskega vegetarijanskega bazarja, ki je potekal na dvorišču MuziKafeja, na katerem so zbirali sredstva za projekt Jakob. že leta 2007. „Vsak dan sem gledal te begunce, ki se jim je življenje v nekem trenutku ustavilo. Najbolj subtilne žrtve te vojne morije so otroci, ki rastejo v okolju, ki jim ne ponuja zdrave alternative, ne ponuja zdravih vzorcev in ne tega, kar bi jim lahko, da bi hodili v šolo, v miru živeli in se veselili življenja nasploh. Sirski begunci so surovo, grobo oropani vsega. Kdor ne sanja, ne more narediti velikih korakov. Projekt Jakob je posvečen otrokom, ne gre za humanitarni projekt, ki bi otroke oblačil, ampak gre za projekt, ki skrbi za psiho-socialno kompetenco otrok, ki skrbi za otroke, ki so v stiski, ki so videli travme, ki jih odrasli človek ne bi smel videti. Potrebujemo barvice, radirke, zvezke, voščen-ke, tudi denar, zato tudi ptujski dobrodelni vegetarijanski bazar," je še dodatno pojasnil Uroš Dokl, doktorski študent sociologije, smer religiologije, ki je zelo zadovoljen, da je toliko ljudi prepoznalo humanitarna prizadevanja projekta Jakob. MG torek • 21. julija 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 5 last prisluhnila četrtne skupnosti? po dolgoletnih prizadevanjih dočakali temeljni kamen za novo osnovno ki je po številu prebivalcev na petem mestu, po investicijskih vlaganjih na daleč pod povprečjem vlaganj v drugih ČS. Grajena še vedno infrastruk- Foto: Črtomir Goznik močno podhranjena četrtna skupnost." j a. S študijo, katere izdelavo je financirala MO Ptuj, je v naši četrti predvidena izgradnja 42 ločenih kanalizacijskih območij, 33 km kanalizacijskega omrežja, ki so zaključeni s svojo skupno čistilno napravo in 135 hišnih čistilnih naprav, vmes je pa nekaj manjših območij, ki se še morajo navezati na javni kanalizacijski sistem v občini ali se nadaljujejo v sosednji občini. Kje vzeti 6,2 milijona evrov? »Strošek izgradnje je ocenjen na 6,2 mio evrov. Tega finančnega bremena naši krajani ne bodo zmogli, drugi viri pa še niso na vidiku. Za izgradnjo teh sistemov MO Ptuj nima ne iz organizacijskega in ne stroškovnega vidika izdelane strategije ali operativnega programa za Veselo druženje so tudi letos obogatile vaške športne igre. V malem nogometu med vasmi je prvo mesto in s tem priznanje ter pokal prejela ekipa Krčevine pri Vurbergu, druga je bila ekipa Grajene, tretja Grajenšča-ka, četrta pa Mestnega Vrha. V vlečenju vrvi je bil prvi Grajenščak, drugo mesto je pripadlo ekipi Krčevine pri Vurbergu, tretje Grajeni in četrto Mestnemu Vrhu. V skupni kategoriji malega nogometa in vlečenju vrvi je bila najboljša ekipa Krčevine pri Vurbergu, druga je bila ekipa Grajenščaka, tretja Grajene in četrta Mestnega Vrha. V kuhi golaža pa je slavila ekipa Brumec - Ger-movšek, drugi najboljši golaž je skuhala ekipa Koranti Grajena, tretja pa je bila ekipa grajenskih upokojencev. Zaradi premalo prijavljenih pa letos niso razglasili naj-poskočnejšega Grajenčana oz. Grajenčanke. izgradnjo. Ob nastopu mandata pred osmimi meseci smo sprejeli plan dela, ki ga je treba opraviti na različnih področjih, in da bi rešili že omenjene probleme. Izvajanje našega programa pa je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jih bo za to namenila MO Ptuj. Naš cilj je, da dosežemo investicijsko vlaganje na prebivalca, ki bo vsaj na ravni povprečja v občini, sicer nas boste lahko po preteku našega mandata ocenili z oceno neuspešno. Vse navedeno poskušamo razreševati v sodelovanju z županom in strokovnimi službami MO Ptuj, ki se jim za sodelovanje zahvaljujem," je infrastrukturno podhranjenost ČS Grajena na sobotnem praznovanju z vaškimi igrami in kulturnim programom, ki so potekali v Športnem parku Grajena, predstavil predsednik sveta Janez Polanec. Ob tem se je zahvalil vsem marljivim članom društev v ČS, ki tako ali drugače skrbijo za polno življenje na njenem območju in brez katerih tudi sobotnega dogajanja v Športnem parku Grajena ne bi bilo. MG Ptuj • Župan in ekipa na cesti proti Gruškovju delili vodo in razglednice Razdelili tretjino pripravljenega materiala Pod okriljem Mestne občine (MO) Ptuj je minulo soboto stekla akcija, v kateri so prostovoljci potnikom na cesti proti MMP Gruškovje delili vodo in promocijske kartice o znamenitostih in festivalskem dogajanju na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik »S to akcijo obveščamo potnike, da se peljejo mimo najstarejšega slovenskega mesta. Vabimo jih na ogled znamenitosti in obisk poletnih festivalov. Ponudba Ptuja je nedvomno vrhunska, kakovostna in vredna ogleda,« pravijo v kabinetu župana MO Ptuj. Pripravljenih in ohlajenih je bilo 5.000 plastenk vode, ki so jih delili prostovoljci županovega društva ZA Ptuj. V uri in pol so jih razdelili okrog 1.500. Ker se je nato kolona vozil razredčila in je promet stekel tekoče, so morali na poziv policistov akcijo prekiniti. Popoldanski del akcije, v katerem so nameravali sodelovati prostovoljci iz društva korantov iz Grajene, je tako odpadel. Vodo in promocijske kartice nameravajo deliti še vsaj dvakrat v tej sezoni. »Projekt koordinira kabinet župana, ki je pripravil vsebino akcije v angleškem jeziku. Akciji se je najprej pridružil Mercator, ki za 2.500 kupljenih plastenk vode (za ceno 475 evrov) podari še dodatnih 2.500 plastenk. Za 475 evrov smo tako dobili 5.000 plastenk vode. Stroški tiska 5.000 razglednic znašajo 224 evrov in DDV. Da je bila voda ohlajena, je poskrbela Perutnina Ptuj,« so po sobotni akciji povedali v ptujski Mestni hiši in dodali: »Za prvi vikend smo pripravili 5.000 razglednic in 5.000 plastenk vode. Akcija je stekla ob 10. uri na lokaciji ob koncu avtoceste v Dražencih. Prostovoljci so delili vodo in promocijske razglednice Ptuja, pridružili so se jim tudi policisti. Okoli 11.30 se je kolona na tem delu sprostila, ker so odprli vse kapacitete mejnega prehoda Gruškovje na slovenski in hrvaški strani. Do takrat smo razdelili 1.500 plastenk vode in skoraj 2.000 razglednic. S policijo smo se dogovorili, da akcijo nadaljujemo naslednji vikend, ko bomo skupaj s policijo in Darsom izbrali novo lokacijo ob avtocesti. Promocijo Ptuja bomo izvajali tudi na bencinski črpalki OMV na avtocesti v bli- žini Ptuja. Za v prihodnje nam je pomoč pri akciji poleg Mer-catorja in Perutnine obljubilo še nekaj ptujskih podjetij: Podjetje za stanovanjske storitve, Komunalno podjetje in Javne službe.« Prostovoljcem sta se v soboto pri izvedbi akcije pridružila župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek. Nad potekom sta izrazila zadovoljstvo in dejala, da je bil odziv potnikov odličen. »Pozitiven odziv kaže na to, da je bila ideja dobra. Potniki so vodo z veseljem sprejeli, tu in tam so nekateri sicer nekoliko nergali, da je na cesti gneča in zakaj še ni zgrajena avtocesta,« je povedal župan Sen-čar in dodal, da razmišljajo,da bi prihodnje poletje podobno promocijsko kampanjo peljali skozi celoten čas glavne poletne turistične sezone. Mojca Zemljane 1 Foto: Črtomir Goznik Razglednica, s katero je MO Ptuj minuli konec tedna vabila turiste na obisk najstarejšega slovenskega mesta. 6 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Za Luko Mesca bi bilo mogoče bolje, če bi se pisal Sonce Foto: CG Rajko Janžekovič, Dornava „Po 14. členu Ustave RS smo pred zakonom vsi enaki, prav tako bi morali biti pri plačilih. Socialno šibki so v Sloveniji deležni veliko ugodnosti. Marsikdo, ki zasluži nekoliko več, mora za isto stvar tudi plačevati več (večji odtegljaji od plače, ne dobi otroških dodatkov oz. so ti nižji, višje plačilo oskrbnine v vrtcu ...). Na koncu meseca tistemu, ki zasluži več, ne ostane nič. Vsak pa je odgovoren zase in se mora tudi sam potruditi, da sam preživi, ne pa da je v breme družbi, staršem. Država in skupnost pa morata pomagati tam, kjer je to potrebno zaradi bolezni, smrti ali drugih kritičnih okoliščin. Tu bi morali korektno in pošteno odigrati svojo vlogo centri za socialno delo. Žal pa nekateri politiki gledajo zgolj na to, da bodo pridobili kakšen glas ne glede na to, kako bo preživel sistem in zato predlagajo škodljive zakone za celotno skupnost. Za Luko Mesca bi bilo mogoče bolje, če bi se pisal Sonce. Mogoče ne bi tako mesečno taval po političnem parketu, pač pa bi uvidel, da njegova politika prej pelje v smeri Grčije kot pa v želeno smer. Žalostno." Ta ukrep bo še povečal število špekulantov Anton Butolen, Žetale »Gre za nekako logičen ukrep, ki bo izčistil knjigovodska stanja. Nekatere dolgove smo v bilancah vlekli leta in leta brez realne možnosti, da bodo kdaj poplačani. Tudi če smo vložili predlog za izvršbo in dobili sklep, da smo deveti v čakalni vrsti, celotno premoženje, ki se neuspešno prodaja na dražbi, pa ne zadostuje niti za poplačilo prvega upnika, je jasno, da drugo kot odpis dolga ne pride v poštev. Po drugi strani pa je jasno, da bo ta ukrep še povečal število špekulantov, ki jih tudi že sedaj ni bilo malo. Kaj to pomeni z vidika enakosti državljanov, je itak jasno. Odpisane dolgove bomo, oziroma smo že odplačali tisti, ki obveznosti redno plačujemo v višjih cenah storitev. Krog tistih, ki rednega plačevanja obveznosti realno ne bodo več sposobni plačevati, se bo še povečal. Tudi tako imenovani srednji sloj počasi drsi na prag revščine. Za to seveda ni kriva samo naša vlada, če sploh je, temveč sistem globalizacije. V času, ko ima 1 % svetovnega prebivalstva v rokah več kot polovico svetovnega bogastva, oziroma 5 % prebivalcev več kot 95 % svetovnega bogastva in je izkoriščanje ne samo najrevnejših, temveč velike večine svetovnega prebivalstva s strani peščice najbogatejših zemljanov večje, kot je bilo kadarkoli v zgodovini, se revščini pač ne da izogniti. S tega vidika je sicer hvale vreden odpis dolga najrevnejšim gašenje svetovnega požara s kanglico vode.« Ta zakon bo deležen popravkov, ker je v neskladju z drugimi zakoni Alojz Sok, Ormož »Kot župan sem prepričan, daje Zakon o odpisu dolgov nedodelan in površen in bo prinesel več težav kot rešitev. Predlagatelji pa so tudi v obrazložitev zakona zapisali, da večjih posledic na državna sredstva ta zakon ne bo imel. Tako ste vsaj poročali v medijih. Kaj naj to potem pomeni? Mimogrede, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Mrak Kopač je 1. aprila letos podpisala sklep, s katerim je dovolila povečanje cene za namestitev v posebnih oblikah domskega varstva, in to za 45,7 %. Tako je naši občini mimogrede naprtila za šest varovancev v bivalni skupnosti Zavoda Dornava letno za 44.019 evrov dodatnih stroškov. Na drugi strani nam minister za javno upravo Boris Koprivnikar znižuje gla-varino in nam govori o prihrankih v občinskih blagajnah. V glavnem, kdor more, naj razume take in podobne poteze vlade. Občine že sedaj odpisujejo dolgove, če izterjava ni možna. Kategorije ljudi, ki jih navaja zakon, lahko že sedaj dajo vlogo za enkratno državno in občinsko pomoč. Mnenja sem, da bo ta zakon kmalu deležen popravkov, ker kot takšen ne more delovati in je neusklajen z drugimi zakoni. Iz tega razloga se kot župan nisem želel udeležiti s kamerami pospremljene-ga podpisovanja tega zakona.« Podravje, Slovenija • Še o državnem ukrepu odpisa dolgov Občine čakajo na sprejem Med spodnjepodravskimi občinami je doslej le mestna občina Ptuj podpisala vladni sporazum za odpis pojasnili v službi za odnose z javnostmi na MO Ptuj. Po odgovorih večine drugih občin pa je soditi, da se razuma imajo do konca oktobra letos. Dejstvo je tudi, da kljub kriterijem za upravičence sploh še ni znano, kako naj bi se dolgovi dejansko odpisovali in kolikšni bodo odpisani deleži. Podjetja bodo imela dostop do nekaterih podatkov potencialnih upravičencev Kot je pojasnil Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo (CSD) Ptuj, se bodo podjetja sama odločila, kolikšen znesek dolga v skladu z zakonom bodo odpisala. »Kdo je upravičenec do odpusta dolgov, pa bodo po sklenitvi sporazuma o odpustu dolgov lahko sama ugotovila, saj bodo imela edinstven dostop do nekaterih podatkov iz informacijskega sistema CSD, iz katerega pa bo razvidno res samo upravičenost in ne drugi konkretni podatki o posamezniku ali družini (npr. dohodki, lastništvo premičnin in nepremičnin ipd.). Koliko bo upravičencev, ni mogoče napovedati, saj imajo evidence o tem sami upniki, pa še ti ne vedo ta trenutek, kdo od dolžnikov izpolnjuje pogoje za odpis in ali bo potem tudi oddal vlogo. Tisti, ki se srečujemo vsakodnevno z ljudmi v stiski, seveda pozdravljamo vsak ukrep, ki pripomore k temu, da se ljudje lažje postavijo na noge. Pri tem pa je treba razlikovati, ali so se ljudje znašli v finančni krizi zaradi situacij, na katere niso mogli vplivati, ali pa so k temu tudi pripomogli s svojim načinom življenja in razmišljanja. Prav tako se mogoče ta trenutek čutijo prevelika pričakovanja ljudi, da se jim bodo vsi dolgovi enostavno odpisali, kar seveda ne drži, ampak samo dolgovi, nastali do 31. 12. 2013, in še to pod pogojem, da je upnik sploh pristopil k sporazumu in določil ustrezno višino odpusta dolga. O pozitivnih učinkih tega projekta in tudi o kakšnih morebitnih slabostih bomo torej lahko govorili šele spomladi prihodnje leto,« je povedal Miran Kerin. Večina občin čaka na prve seje občinskih svetov Županja občine Majšperk Darinka Fakin je povedala, da bo občina podpisala sporazum, ko bodo imeli oceno stroškov in ko bo tako odločil občinski svet, pred tem pa pričakuje tudi sprejetje Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa (v nadaljevanju Zakona). Zelo podobno je tudi stališče občin Markovci, Poljčane in Sveta Trojica, sicer pa je takšno stališče zavzelo tudi Združenje občin Slovenije (ZOS) in ga posredovalo ministrstvu za socialo. V občini Hajdina napovedujejo podpis sporazuma po odločitvi občinskega sveta na septembrski seji, prav tako tudi v občinah Juršinci in Kidričevo, kjer je župan Zavarovalnice že podpisale sporazum Sporazum za odpis dolgov so podpisale vse tri zavarovalnice, ki sklepajo dopolnilna prostovoljna zdravstvena zavarovanja: Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna. Podatkov in izračunov, koliko zavarovancev bo upravičenih do odpisa dolgov iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter kakšni bodo skupni stroški odpisa, v zavarovalnicah še nimajo. RTV: Ne bodo odpisovali dolgov RTV Slovenija sporazuma še ni podpisala. »Obračunavanje RTV-prispevka je specifično področje, ki ga urejata Zakon o RTV Slovenija in Zakon o davčnem postopku, kar pomeni, da sta tudi izterjava in odpis terjatev opredeljena v omenjenih zakonih. Odpise naših terjatev ureja tudi Pravilnik in Interni pravilnik Tako so socialno ogroženi in invalidi že v izhodišču oproščeni plačila RTV-prispevka. Vlada RS tudi v postopku priprave zakona o odpisu dolgov ni kontaktira-la RTV Slovenija. RTV Slovenija tako ne bo pristopila k Sporazumu za izvedbo odpusta dolgov,« so povedali v službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija. Si.mobil: Plačilne discipline se je treba lotiti drugače »V družbi Si.mobil k podpisu sporazuma o izvedbi odpusta dolgov najšibkejšim še nismo pristopili. Sporazum preučujemo, saj se želimo seznaniti, kakšne vplive bi imel podpis na poslovanje naše družbe. Poudariti moram, da je v Sloveniji plačilna nedisciplina izjemen problem, ki ga je treba rešiti na sistemski ravni in ne zgolj z odpisi dolgov,« je za Štajerski tednik povedal prokurist v družbi Si.mobil Boštjan Škufca Zaveršek. Telekom: niso zavezanci za odpis V Telekomu Slovenije so pojasnili, da sporazuma niso podpisali, saj družba ne sodi med podjetja, ki so zakonsko zavezana k odpisu dolgov. »Zakon se namreč nanaša na redne gospodinjske stroške, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bančne storitve, vrtce in šole. Telekomunikacije se med navedene stroške ne uvrščajo,« odgovarjajo v Telekomu. povedal: »Šele ko bo znan celoten postopek, bomo o tem razpravljali na seji občinskega sveta, predvidoma septembra. Trenutno še ne moremo pripraviti ocene, ker še ni sprejet Zakon.« Tudi v občini Dornava bodo o odpisu (ki mu župan ni naklonjen) odločali svetniki na popočitniški seji, v občini Podlehnik, kjer ne računajo na več kot nekaj tisoč evrov dolga, bo postopek enak. V občini Zavrč imajo trenutno med 20.000 in 30.000 evrov terjatev do občanov, sporazum pa bodo v prihodnje gotovo podpisali, je povedal župan Miran Vuk. Tudi občina Slovenska Bistrica še ni podpisnica sporazuma, saj, kot je pojasnil župan, še ne velja Zakon, ki je podlaga odpisa: »Sicer se strinjam, da se socialno najšibkejšim odpiše dolgove, vendar pa se bojim, kakšen signal bo tovrsten ukrep oddal občanom, upam, da razumejo, da je to enkraten ukrep. Ves čas priprave tega ukrepa smo se občine pogovarjale s pristojnim ministrstvom, a ne vem, ali na ministrstvu vedo, kakšni so Foto: CG Foto: CG torek • 28. julija 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa dolgov socialno šibkim. »Trenutno pripravljamo pregled odprtih dolgov do občinske uprave in seznanjamo naše zavode s podpisanim sporazumom,« so bodo ukrepu prav tako priključile, vendar v začetku jeseni, potem ko bodo o tem (in o višini odpisa) odločali občinski sveti. Čas za pristop in podpis spo- Foto: Črtomir Goznik zneski, kakšne bodo finančne posledice za občine, saj tega še mi ne vemo. Najprej je treba vse te podatke zbrati in primerjati. Nato bo o tem odločal občinski svet. Sicer pa se s tem ukrepom dodatno obremenjuje občine, medtem ko se nam na drugi strani znižuje povprečnina,« je povedal župan Ivan Žagar. Tudi občina Makole še ni podpisala sporazuma, saj kot so pojasnili na občini, Zakon kot podlaga še ni bil objavljen v Uradnem listu: »Tako se še ne ve, katere postopke mora izpeljati župan in katere občinski svet, da bo odpis dolga omogočen. O višini odpisa bo občinski svet odločal predvidoma na naslednji seji (septembra), ko bodo znani vsi relevantni podatki,« je povedal direktor občinske uprave Igor Erker. Župan občine Žetale Anton Butolen pa je povedal, da s podpisovanjem sporazuma sploh niso bili seznanjeni: »Če ga bo občina podpisala ali ne, bo odločil občinski svet na prvi prihodnji seji konec avgusta. Sicer točne vredno- sti odpisa dolgov nimamo, ocenjujem pa, da gre za nekaj tisoč evrov.« V občini Ormož župan napoveduje le veliko previdnost pri odpisu dolgov, v občini Središče ob Dravi napovedujejo podpis v kratkem, ocene o višini odpisa pa še nimajo. Občina Sveti Tomaž bo sporazum podpisala, ko bo imela zbrane podatke o višini dolgov za odpis, v občini Cerkvenjak se še niso odločili, kako in kaj. V občini Sveta Ana bodo sporazum podpisali, a še ne vedo, kdaj, saj niso prejeli nobene pobude. Sicer ima občina za dobrih 27.000 neplačanih terjatev občanov, po presoji tajnika Kapla pa naj bi bilo približno 20 % tega dolga v kategoriji za odpis. Na objavo Zakona čakajo v občini Lenart, kjer bo po tem o odpisih odločal občinski svet: »Ta zakon bomo spoštovali kot vse druge. Glede na vsebino problematike seveda ne dvomimo, da bomo k sporazumu pristopili. Podpis sporazuma pa je bil protokolaren dogodek, na katerem očitno niti podpisnikom ni bilo v celoti jasno, kaj podpis tega sporazuma pomeni, saj tako je izhajalo iz medijskih poročil z dogodka.« Gorišnica in Destrnik proti odpisu dolgov Občina Gorišnica sporazuma ni podpisala in ga za zdaj tudi ne namerava. Prav tako ne predvidevajo, da bi kmalu o tem odločal občinski svet. »V proračunu za ta namen nimamo zagotovljenih sredstev. Naj sredstva zagotovi država,« pravijo na občini Gorišnica. Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš je pojasnil, da občina kot tudi šola in vrtec nekih večjih težav z dolžniki nimajo oz. sproti poskrbijo za izterjavo (ali odpis) zapadlih terjatev. Na vprašanje, ali bodo sporazum podpisali ali ne, župan še nima odgovora. Kot pravi, sam potrebe po tem ne vidi - glede na sprotno reševanje nastalih socialnih situacij. Mojca Vtič, Mojca Zemljarič, Monika Levanič, Majda Goznik in Miha Šoštarič Foto: arhiv V Hrvaški zaključujejo projekt odpisa dolgov V sosednji Hrvaški so se odpisa dolgov državljanom lotili že lani. Vladni program odpisa dolgov socialno najšibkejšim so poimenovali Nov začetek. »Na samem začetku je bil ta ukrep deležen številnih kritik, predvsem v smislu, ali so torej tisti, ki redno plačujejo vse račune, neumni. Toda zlasti potem, ko so se davčni dolgovi začeli brisati tudi Grkom po vzoru Hrvaške, se je obče mnenje spremenilo. Program je bil označen kot dober, saj se je veliko število ljudi preživljajo v sferi sive ekonomije in se ubadalo s številnimi težavami zaradi manjših dolgov, ki so bili posledica izgube službe, neizplačanih osebnih dohodkov ipd. Hrvaška namreč nima sprejetega zakona o osebnem stečaju kot Slovenija, vlada pa je odstopila od javnih izvršiteljev zaradi pritiska več odvetniških hiš, ki še kako dobro živijo od izvršb in prezadolženih državljanov, saj so njihovi odvetniški stroški nekajkrat večji od osnovnega dolga. Recimo: odvetniški strošek opomina zaradi neplačane kazni za parkiranje v višini 100 kun (12.95 evra) je do 1000 kun (129,95 evra)! Občani so tako pogosto pristali v dolgovih ne zaradi neplačila nizkega računa, ampak zaradi neverjetno visokih odvetniških stroškov,« je stanje v Hrvaški ob uvedbi ukrepa odpisa dolgov opisal odgovorni urednik Varaždinskih vijesti Ivica Kruhoberec. Zgornja meja odpisa dolga - 35.000 kun (4.534 evrov) V Hrvaški je bila sicer sprejeta maksimalna zgornja meja odpisa dolga posamezniku, ki znaša 35.000 kun, seveda le tistim občanom, ki so dosegali predpisane kriterije za odpis: »Prav ti kriteriji so bili najpogosteje tarča kritike, saj vsi dolžniki niso upravičenci do odpisa dolga v omenjeni višini. Upravičenec namreč mora imeti blokiran račun dalj kot leto dni, biti mora prejemnik minimalnega nadomestila, dodatka za pomoč in dodatka za invalidnost (po modelu A). Upravičenci so tudi tisti, ki mesečno prejemajo manj kot 2500 kun (323,84 evra) oz. 1250 kun (161,92 evra) po osebi v gospodinjstvu in ki nimajo v lasti nobene nepremičnine razen tiste, v kateri živijo. Prav tako upravičenci ne smejo imeti denarja v vezanih vlogah ali sodelovati v shemi varčevanja za nakup stanovanja. Zaradi teh kriterijev je od pričakovanih 60.000 vlog za odpis le 25.000 dolžnikov zahtevalo preverbo, ali ustrezajo kriterijem za odpis dolga.« V uradnem registru Hrvaške za odpis dolgov je te dni evidentiranih 19.532 vlog oz. zahtev, 13.104 vloge so že odobrene. Prvi rok za oddajo vloge za odpis je bil do konca aprila (model A), drugi rok pa se izteče konec tega meseca (model B) Največ dolžnikov zaradi neplačanih računov mobitela ... Sporazum za odpis dolgov fizičnim osebam je podpisalo 291 podjetij oz. institucij (posojilodajalcev), in sicer: štiri županije, 78 mest, 86 občin, 13 bank, ena hranilnica, šest te-leoperaterjev, 103 trgovske družbe in druge pravne osebe ter Ministrstvo za finance. Gre za precej visoko število prostovoljnih podpisnikov tega sporazuma. Sicer pa skupen dolg vseh državljanov, ki so imeli blokiran račun najmanj 360 dni, znaša okoli 1,47 milijarde kun oz. dobrih 190 milijonov evrov (brez obresti v višini 712 milijonov kun ali 92 milijonov evrov). »Zanimivo pa je, da je največ dolžnikov z dolgom do 10.000 (1.295 evrov) kun tistih, ki so ostali dolžni teleoperaterjem. Kar 31.591 dolžnikov ni plačalo računov HT-u in drugim v skupni višini 92 milijonov kun (11,9 milijona evrov), k temu pa je treba prišteti še obresti v višini 56 milijonov kun (7,2 milijona evrov). V tej isti kategoriji dolžnikov (do 10.000 kun) je bankam dolgovalo »le« 12.461 občanov, ki so skupaj ostali dolžni 45 milijonov kun ali 5,8 milijona evrov (in 21 milijonov kun oz. 2,7 milijona evrov obresti). To pa vseeno odpira vprašanje, ali so dolgovi res izbrisani socialno najbolj ogroženim prebivalcem, saj je v program odpisa zajetih največ tistih, ki ne plačujejo računov za mobitel ...« je zaključil Kruhoberec. IV 8 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Ptuj • Kmetija leta 2015 v MO Ptuj Bolj se bo treba preusmeriti v predelavo Že po tradiciji zadnjih let so tudi letos Kmetijo leta 2015 v MO Ptuj razglasili na priložnostni prireditvi, ki je bila v Domu krajanov v Grajeni 24. julija. Priznanja prejemnikom pa bodo podelili na osrednji svečanosti ob prazniku MO Ptuj, ki bo 31. julija na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prvič so Kmetijo leta v MO Ptuj razglasili leta 2000 na pobudo oz. idejo tedanjega mestnega svetnika Slavka Brgleza. Letošnji izbor je bil 16. po vrsti in je nekaj posebnega v slovenskem prostoru, saj gre za edinstven izbor, ki ga v drugih slovenskih mestnih občinah ne poznajo. „Z njo v najstarejšem slovenskem mestu dokazujemo, da si mesto in podeželje trdno podajata roki, sočasno pa utrjujemo zavedanje o pomenu kmetijstva za razvoj mesta in celotne regije. Izbor Kmetije leta so po posebnih ocenjevalnih kriterijih (ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, arhitektura in urbanizem ter zunanja ureditev kmetije) izmed prijavljenih kmetij opravili člani ocenjevalne komisije, ki jo je vodil Vladimir Korošec, sodelovali pa so še Andrej Rebernišek, Terezija Meško in Marjan Kolarič," so med drugim izpostavili ob letošnjem izboru. Foto: Črtomir Goznik Z razglasitve Kmetije leta 2015 v M0 Ptuj: Kmetija leta 2015 v M0 Ptuj je postala kmetija Šalamun iz Pacinja 16, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je prejela kmetija Breg iz Krčevine pri Vurbergu 57. Župan MO Ptuj Miran Senčar je na razglasitvi Kmetije leta 2015 poudaril, da že tradicija iz- bora kaže na to, da je kmetijstvo v MO Ptuj pomembno, obenem pa kaže tudi na to, da je bilo Družinska kmetija z jasno razvojno vizijo Kmetija Šalamun iz Pacinja 16, ki je bila razglašena za Kmetijo leta 2015 v MO Ptuj, ima že dolgoletno tradicijo. Usmerjena je v poljedelstvo in živinorejo. Janez in Matilda Šalamun sta leta 1971 prevzela kmetijo, ki je bila v lasti Matildinih staršev. Že od vsega začetka so na kmetiji pomagali tudi otroci: Milena, Peter in Boštjan. Od takrat do danes so jo uspešno razvijali, gradili hleve in gospodarska poslopja, širili zemljiški fond in krepili strojni park. Ustanovili so tudi podjetje, uredili kmetijsko trgovino in gostinski lokal, kjer delajo vsi družinski člani. Lani sta Šalamunova kmetijo predala sinu Boštjanu, ki uspešno nadaljuje dejavnost skupaj z ženo Marijo, sinom Aljažem in hčerko Tjašo. Njune izkušnje so mladi družini še vedno v veliko pomoč. Trenutno Šalamunovi obdelujejo skupaj 40 hektarjev zemljišč, od tega je 35 lastnih, pet ha pa imajo v najemu. Hrano za 100 bikov pitancev pridelujejo sami, viške pridelkov pa prodajo. Kmetijsko dejavnost razvijajo v duhu spoštovanja narave in ljudi. Kmetija Šalamun vodi dvostavno knjigovodstvo in je vključena v program kmetijsko-okoljsko podnebnih plačil v okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014/2020. Priznanje Kmetija leta 2015 v MO Ptuj je Šalamunovim v velik ponos, hkrati pa obveza za prihodnost. mesto vedno povezano s podeželjem, ta povezava pa je bila v preteklosti še mnogo bolj trdna, kot je danes. Motnja v tej povezavi so nakupovalni centri, kjer je mogoče dobiti izdelke sicer bistveno ceneje, so pa vprašljive kakovosti, ker naj ne bi vedeli, kje in na kakšen način so bili pridelani, kako dolga je bila njihova pot do naših miz in kakšna oz. katera sredstva so bila uporabljena, da so to dolgo pot „preživeli". „Zato je pomen kmetij danes to- liko večji. V mestu si želimo imeti zdravo hrano, zato računamo na kmetije. V MO Ptuj imamo 420 kmetijskih gospodarstev, to je moj odgovor vsem tistim, ki me sprašujejo, kaj ima MO Ptuj s kmetijstvom. Kot župan si želim, da vztrajate pri svojem delu; vem, da življenje ni lahko, a kljub temu vas mesto potrebuje in se vam zahvaljuje za vso opravljeno delo, za uspeh, za katerega boste prejeli zasluženo priznanje." Pomen izbora in spodbujanje razvoja podeželja na takšen način pa je predstavil član ocenjevalne komisije, sicer direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. „Razvoj mesta temelji na kmetijstvu. Tako je bilo že skozi zgodovino. Ptuj je zrasel na kmetijstvu. Morda se tega danes premalo zavedamo. Občina se ponaša z uspešnimi kmetijami. V zadnjih letih smo veliko znanja vložili v pridelavo primarnih proizvodov. Danes vidimo, da je to premalo. Imamo uspešne kmetije, premalo pa smo povezani, da bi združili moči in več sredstev vložili v predelavo." Izbor Kmetije leta v MO Ptuj so s svojim igranjem in petjem obogatili Gorički lajkoši. Za pogostitev so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj, društva gospodinj Marjetica Spuhlja in društva gospodinj Jezero, za rujno kapljico pa člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. MG Ponosna na zidano hišo, staro več kot 250 let Zakonca Štefan in Marija Breg iz Krčevine pri Vurbergu 57 pa sta ponosna prejemnika posebnega priznanja za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Njuna zidana kmečka hiša je stara več kot 250 let. Ohranja prvotni videz, zazidana je iz zidakov, ki so bili izdelani doma. Pred hišo je zasajena lipa, ki daje dragoceno senco in je tudi siceršnji ponos slovenskih korenin. Na oknih cvetijo rože različnih barv, ki stari lepotici dajejo še dodatni šarm. Tudi Bregova kmetija je kmetija več rodov, ki se prenaša iz roda v rod in je bila vseskozi samooskrbna. Marija in Štefan, ki bosta kmalu praznovala diamantno poroko, sta jo od Štefanovih staršev prevzela pred 65 leti. Ker nista več pri močeh, da bi obdelovala 9 ha zemlje, sta se odločila za najem. Še vedno pa vzorno skrbita za okolico hiše in vrt. Njuna največja želja je, da bi se njuna dediščina ohranila in še naprej živela. Ljutomer • Ureditev stanovanjske soseske Juršovka Izvajalec ureditvenih del bo komunalno podjetje Ormož Projektno dokumentacijo za ureditev naselja Juršovka kot območje prijaznega prometa si je občina Ljutomer pridobila lani, medtem pa so bile s tamkajšnjimi prebivalci izvedene delavnice, kjer so se iskale optimalne rešitve v zvezi s prometno ureditvijo. Ta namreč predstavlja novost v prometnem načrtovanju, ki ga pri nas še ne poznamo, saj bo tovrstna ureditev vsebovala številne ukrepe umirjanja prometa. Po osrednji prometnici skozi Jur-ševko bo prometna hitrost omejena na 30 km/h, v preostalih, stranskih ulicah pa na 10 km/h. Sicer je Juršovka predel prleške prestolnice, ki zajema štiri ulice: Kidričevo kot osrednjo ter Ulico 9. maja, Jurčičevo in Aškerčevo. V lanskem letu je bila opravljena obnova vodovoda in kanalizacije, tokrat pa se bodo nadaljevala gradbena dela pri rekonstrukciji ceste in sovpadajoče infrastrukture (pločniki, javna razsvetljava ...). Ob tej priložnosti je bila podpisana pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom -komunalnim podjetjem Ormož in občino Ljutomer. Pogodbena vrednost del znaša nekaj več kot 839 tisoč evrov, rok končanja naložbe pa je 105 dni od uvedbe v delo. NŠ Pogodbo sta podpisali direktorica KP Ormož Pavla Majcen in županja občine Ljutomer Olga Karba. Slovenska Bistrica • Slaba banka prodaja Aha Emmi Bo Aha Emmiju uspelo dobiti odgovornega lastnika s kapitalom? Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je objavila razpis za zbiranje ponudb za odkup terjatev do slovenjebistriškega podjetja Aha Emmi in 100-odstotnega poslovnega deleža v tem podjetju. Skupaj s terjatvijo, ki znaša 3,46 milijona evrov, namerava DUTB prodati tudi svoj 100č-odstotni poslovni delež. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb je do 30. julija. Kot je poročala STA, je DUTB lastništvo slovenjebistriškega podjetja za predelavo aluminija Aha Emmi, ki je bilo del skupine Aha v lasti Mojce Lukančič in njenega partnerja Nigela Petra Buxtona, prevzela v okviru prisilne poravnave. DUTB je nato v kapital pretvorila skupno nekaj manj kot 9,98 milijona evrov dolga, ki ga je pridelalo podjetje Aha Emmi. In ta dolg je, kot je v začetku leta direktor podjetja Roman Stegne zapisal v poročilu stečajnega upravitelja, nastal zaradi danih poroštev (teh je bilo za 14 milijonov evrov) družbam v skupini AHA in ne zaradi slabega poslovanja slovenjebistriškega podjetja. Sicer pa je Aha Emmi, glede na poročilo na portalu Ajpes, v prvih treh mesecih letos ustvaril 6,5 milijona evrov prihodkov od prodaje (lani v enakem obdobju trikrat več) in trimesečje končal s približno 175.000 evrov izgube (leto prej skoraj dva milijona evrov izgube). Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Foto: NS torek • 28. julija 2015 Kultura ŠtajmkiTEUHlK 9 Ptuj • Sedmi mednarodni glasbeni festival Arsana Z entuziazmom do nepojmljivih vrhuncev Še do petka bo Ptuj živel z vrhunskimi glasbenimi dogodki 7. mednarodnega festivala Arsana. Že prvi otvoritveni dogodek devetdnevnega festivalskega dogajanja, nadaljevanje zgodbe o tangu (Tango Story), je navdušil, in prinesel tudu novo festivalsko skladbo o Ptuju, Ptujske vedute, Janija Goloba. Zadovoljen je tudi njen avtor Mladen Delin, da je tudi v novi preobleki navdušila občinstvo. Izjemnega pomena pa je, da v njej nastopa kar pet vrhunskih ptujskih glasbenikov. Sicer pa domači oz. izjemni slovenski glasbeniki nastopajo tudi v drugih zasedbah. Ptuj je izjemno mesto slovenske dediščinske umetnosti in hkrati živ spomenik kulturne produkcije, ki je navdušil tudi desetkratne grammyjevce. „Za nami je izjemen festival sodobne likovne umetnosti Art Stays, pred nami pa festival Dnevi poezije in vina, ki velja za enega največjih literarnih festivalov na svetu. V družbi teh festivalov in v čudovitem mestu že devet let ustvarja Arsana. Za nami je sedem festivalov, blizu 150.000 obiskovalcev, preko 300 koncertov in drugih dogodkov, predvsem pa več 3000 umetnikov z vsega sveta s področja klasične, pop, jazz, etno, world, vokalne in instrumentalne glasbe. Vrhunec in krona vsega našega dogajanja pa je nastop Take 6, šest umetnikov, ki so najbolj zaznamovali accapela glasbo zadnjih 30 let in začrtali nove smernice ter prestavili meje večglasnega petja," je po prvih štirih dneh festivala povedal njegov umetniški vodja Mladen Delin. Ko v mestu potekajo festivali, kot je glasbeni festival Arsana, je častno biti občan Ptuja, pravi novi ptujski župan Miran Senčar. O nastopu Take 6 so povedali: Miro Cerar: „Odličen dogodek. Zelo sem vesel, da sem danes na Ptuju, ne samo zato, ker rad prihajam sem, ker je lepo mesto, ker postavlja Slovenijo na svetovni zemljevid, ampak tudi zato, ker so danes še posebej mladi pokazali, da znajo organizirati najboljše možne prireditve, vrhunski koncert, poskrbeti za vrhunsko vzdušje. Užival sem; kar tako naprej, Ptuj. Ob tem enkratnem dogodku bi še dejal, da ni vse v denarju. Denar je sicer pomemben; če so volja, znanje in entuziazem, smo Slovenci včasih sposobni premikati tudi gore. Prizadevali si bomo, da bomo pomagali pri takšnih dogodkih. Danes lahko samo čestitam, se priklonim in rečem, da se da, četudi ni na voljo veliko denarja." Primož Vidovič: „Enkratno doživetje. Kdor je zamudil, mu Foto: Črtomir Goznik Miro Cerar je prvi predsednik vlade, ki si je na povabilo ptujskega župana Mirana Senčarja ogledal ptujsko festivalsko eksplozijo. je lahko zelo žal. Še posebej, ker so prišli v naše čudovito mesto, na tako krasen festival. Po navadi mora človek za take koncerte sesti v avto in se precej daleč odpeljati. Popolno navdušenje." Olga Popov: „To so pevci iz naše adventistične cerkve, tudi oni so adventisti kot mi, koli- Foto: Črtomir Goznik Tango Story se nadaljuje, po letu 2012 je festivalsko dogajanje v letu 2015 obogatila nova zgodba tanga z malo prenovljeno ekipo. Nastopili so Borut Zagoranski (harmonika), Matija Krečič (violina), Mladen Delin (klavir), Marko Korošec (kitara), Žiga Golob (kontrabas), Nuška Drašček (sopran), Primož Vidovič (tenor), Nino Mureškič (tolkala) ter plesalca Mateja Juvan in Aljoša Dujmič. Foto: Črtomir Goznik Vrhunec letošnjega Arsaninega festivala pa je zagotovo nastop skupine Take 6. Takšnega nastopa in takšnega navdušenja na minoritskem dvorišču še ni bilo. kor nas je na Ptuju. Naše srce je polno, peli so nadvse čudovito. Nekateri naši člani jih poznajo s koncertov od drugod, nekateri tudi pojejo njihove pesmi." Daniel Kosec: „Sploh ne vem, kako je Mladenu Delinu uspelo, da je skupino Take 6 pri- peljal na Ptuj. Vsa čast. Najboljši so, že 30 let je oder njihov. Tudi sam pojem gospel in črnske duhovne, sicer nekaj stopnic niže od tega, kar smo danes poslušali, zato sem še toliko bolj navdušen, da sem lahko tako edinstvenim pevcem prisluhnil v živo, da se je to zgodilo na Ptuju." Danica Purg: „Na Ptuju sem uživala od okrogle mize naprej. Ptuj je popolnoma drugo mesto. To nocoj je bil vrhunec zaradi čudovitega petja, spontanega obnašanja, pravzaprav se tega niti ne da opisati, prečudovito. Ptuj sporoča, da se ne da, da želi imeti velike mednarodne festivale. Če se bo dalo, bom tudi z našo mednarodno šolo poskrbela za promocijo ptujskega festivalskega dogajanja." Ptujski festivalski odri vabijo vse do petka, 31. julija, ko bo ulice in trge najstarejšega mesta v večernih urah že zapolnilo zabavno dogajanje tradicionalne ptujske poletne noči, ki vabi tudi v soboto, 1. avgusta. MG Foto: Črtomir Goznik Festivalski večeri so izjemno dobro obiskani ne glede na to, da nastopi potekajo sočasno na več odrih. Foto: Črtomir Goznik Rudi Bučar je na minoritsko dvorišče prinesel istrsko kulturno dediščino skozi glasbo. Z njim je zapela tudi Tinkara Kovač. 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Ptuj • 0 zgodovini in sedanjosti Ptujske noči ter tržnice Pojdi z menoj na... Ptujsko noč Ptujsko noč Ptujčani praznujejo v začetku avgusta. Kot je večini znano, Ptuj namreč obeležuje občinski praznik 5. avgusta, na Ožbaltovo. Manj znano pa je zagotovo to, da je ta datum predlagala zgodovinarka Marija Hernja Masten. Pojasnila nam je marsikaj zanimivega o prazniku Mestne občine Ptuj, pa tudi o zgodovini ptujske tržnice. Na slednji bo namreč v okviru Ptujske noči prisotna družba Radio-Tednik Ptuj. V petek, 31. julija, bodo na našem odru sprva Krokodili, nato pa ena trenutno najbolj priljubljenih slovenskih skupin Mi2. V soboto, 1. avgusta, pa bo na ptujski tržnici kraljevala Tanja Praznik Mestne občine Ptuj se spominja 5. avgusta iz leta 1513, ko je stopil v veljavo novi statut mesta. „Ptuj ima svoj praznik na Ožbaltovo, ko smo dobili svojo modernejšo in izboljšano pravno zasnovo. Seveda bi bilo morda primerneje, da bi bil osnova za praznik prvi tovrstni akt iz 1376, ki je bil podlaga temu drugemu, ampak ker ta ni bil datumsko Tržnica bi lahko bila celo Plečnikova Kasneje so te hiše porušili in zgradili kasarno. Do leta 1905 je bila tu tako nastanjena vojaščina, nato pa je prostor odkupila mestna občina. Kasneje so podrli stavbo in kmalu je nastal trg. „Ko Tanja Žagar bo zapela vse svoje hite "Letošnje Ptujske noči se zelo veselim,saj je od tiste, na kateri sem prepevala, minilo že kar nekaj časa. Medtem je nastal moj album z naslovom Številka 3 in vse nove pesmi, kot so Številka 3, Arriva, Dadi ladi,Vino vino ..., že komaj čakajo, da zazvenijo tudi pri vas na Ptuju. Z menoj na odru bo moja skupina Avantura, pridružil pa se mi bo še prav poseben gost Lazaro Zumeta iz Kube. Obljubljam vam pester, zanimiv, žurerski glasbeni program, sama pa komaj čakam, da zopet doživim Ptuj v vsej svoji sproščenosti in pozitivni energiji! In glede na to, da je naslov moje najnovejše pesmi Carica, seveda prav teh pričakujem veliko tudi na Ptujski noči.« Ptuj • Jure Tuš, zlati na mednarodni maturi Dobil celo štipendijo ameriške vlade Gorišničan Jure Tuš je eden izmed dijakov, ki so na državni ravni na mednarodni maturi dosegli najboljši rezultat. Od možnih 45 točk jih je dosegel 43, kar je rezultat, ki ga v generaciji maturantov vsega sveta prejme le slab odstotek dijakov. 19-letni Jure Tuš prihaja iz Za-gojičev v občini Gorišnica, zadnja štiri leta pa je obiskoval Mednarodno šolo na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Za mednarodno maturo se je odločil, ker je mnenja, da ta program omogoča tako najboljšo možno pripravo na univerzo kot tudi temeljit razvoj intelektualnih sposobnosti in talentov. „Glavna posebnost mednarodne mature je, da se dve leti, torej v tretjem in četrtem letniku srednje šole, dela samo na šestih maturitetnih predmetih. To po eni strani omogoča poglobljeno obravnavanje tem, ki te zanimajo, in po drugi izloča nepotrebne predmete. Za dijake, ki vsaj približno vedo, kaj želijo študirati, je tako mednarodna matura primerna, saj omogoča izbiro predmetov, ki jim bodo za študij koristili, obenem pa ponuja neko širino, saj je obvezujoče izbrati po vsaj en družbosloven in naravosloven predmet, poleg obveznih materinščine, prvega tujega jezika in matematike. Zame osebno je bila mednarodna matura boljša izbira, saj rad delam v mednarodnem okolju, menim pa tudi, da je boljša podlaga za študij v tujini, saj je v mednarodnem merilu lažje primerljiva in bolj priznana. Od splošne mature se po mojem mnenju razlikuje tudi v tem, da je manj rigidna in se hitreje prilagaja učnim smernicam, bolj ažurna pa je tudi v posodabljanju učnega načrta," o svoji odločitvi, da izbere mednarodno maturo, pravi Tuš. Ob tem dodaja, da se je na maturo posredno pripravljal zadnji dve leti šolanja. Zadnji mesec pred izpiti pa se je Jure učil tudi s sošolci, saj so ugotovili, da je skupinsko učenje veliko bolj produktivno, saj so drug drugemu dajali energijo, motivacijo in spodbudo. In očitno res, sam je namreč dosegel izjemen rezultat: 43 od možnih 45 točk, rezultat, ki ga v generaciji maturantov vsega sveta prejme slab odstotek dijakov. S tem je seveda bil izjemno zado- Jure Tuš voljen, saj je pričakoval med 37 in 40 točk. „Na razglasitvi rezultatov sem bil naravnost šokiran. Potreboval sem še nekaj dni, da sem dojel, da sem zlati maturant. Vsaka diploma mednarodne mature se prevede tudi v diplomo slovenske mature in po slovenskih kriterijih sem celo diamantni maturant z vsemi točkami. Neverjetno," o svojih občutkih ob razglasitvi rezultatov pravi Tuš, ki bo šolanje nadaljeval na University of Warwick v angleškem mestu Coventry, kjer bo študiral evropsko pravo. In kljub izjemni pridnosti v šoli si 19-letnik najde čas tudi za konjičke. Njegova največja strast je ples. Treniral je hiphop in bil del tekmovalne formacije plesnega kluba Bolero, a se je lani plesu zaradi priprav na maturo odpovedal. Ukvarja se tudi s prostovolj-stvom in se udeležuje mednarodnih mladinskih projektov: „Tako sem imel priložnost prepotovati velik del Evrope in ZDA, kamor sem potoval s štipendijo ameriške vlade. Moj naslednji projekt bo mladinska izmenjava v Latviji." Ob vseh naštetih aktivnostih pa mu kot vsem najstnikom veliko pomenita tudi zabava in druženje s prijatelji ter družino. Dženana Kmetec opredeljen, je bil izbran tisti iz leta 1513," je razložila Hernja Ma-stenova. Že vrsto let se tako Ptujčani prvi konec tedna v avgustu veselijo na Ptujski noči, ki se razteza čez več mestnih prizorišč. Letos bo eno izmed njih tudi na ptujski tržnici, ki ima pestro zgodovino. „Že v 15. stoletju najdemo zapis o treh hišah, ki so bile na tem mestu. Ena od teh je bila deželna, v kateri je bilo orožje. Poleg orožarne se je tukaj zbiralo tudi žito, od tod je šla pošta ... Bil je zelo pomemben prostor sredi mesta," je nadaljevala zgodovinarka. se je občina med obema vojna odločala, kako ga naj uredi, so iskali nasvet celo pri Jožetu Plečniku. On pa je zavrnil ponudbo za delo, češ da je preveč zaposlen," je še pojasnila sogovornica. Leta 1933 je prostor že deloval, sem so prestavili živilsko tržnico iz Slovenskega trga, čemur so se ljudje takrat močno upirali. „Me-sto pa je kljub temu vztrajalo in lepo uredilo prostor. Spomnim se, da je takšna ureditev ostala še v mojem času, ko sva z mamo nakupovali. Svoj prostor so recimo imele mlekarice, pa zelenjava in perutnina, živa seveda,"je dejala Marija Hernja Masten. Mi2 samo zaradi Ptujske noči domov z dopusta Tržnica je delovala po tržnem redu, danes pa je dobila še eno novo funkcijo - postala je tudi prireditveni prostor. Radio-Te-dnik Ptuj ga bo napolnil na letošnji Ptujski noči. V petek, 31. julija, bodo zvezde našega odra fantje iz zasedbe Mi2, ki trenutno polnijo koncertna prizorišča po vsej Sloveniji. Toplice, v katere bodo tokrat vabili, bodo torej ptujske, Ptujčanke pa bodo tokrat tista dekleta, ki so sladka kot med. Kot se na takih prireditvah spodobi, tudi „čiste jebe" zagotovo ne bo manjkalo. Jernej Dirnbek, pevec in kitarist Mi2, je o prihajajočem koncertu na Ptuju povedal: „Da z njim mislimo nadvse resno, potrjuje že samo dejstvo, da se bomo nanj pripeljali naravnost z dopusta, ki ga bomo člani skupine Mi2 letos prekinili samo za ta namen. Se pravi, dopoldne še v toplem morju, zvečer pa na še bolj vročem prizorišču Ptujske noči. Zanjo smo pripravili prav poseben program, na katerem ne bo manjkalo naših najudarnejših skladb, seveda pa bomo zaigrali tudi kup tistih, ki jih najdete na našem aktualnem albumu Čista jeba. Vključno z njo!" In če bomo v petek zadovoljili okuse ptujskih ljubiteljev rocka, bomo v soboto ponudili zabavo tistim, ki radi prisluhnejo Tanji Žagar. Tudi ta nam je zaupala, da se Ptujske noči veseli in da bo na njej seveda zapela vse svoje hite. Polona AB Juršinci • Sprejem najboljših učencev pri županu Po pameti in s srečo Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je 24. junija povabil na sprejem učence 9. razreda OŠ Juršinci, ki so vsa leta dosegli odličen uspeh. To so: Aljaž Brest iz Juršincev, Tonja Horvat iz Hlaponcev, Ines Lebar iz Hlaponcev, Jernej Masten Toplak iz Polenc, Luka Rakuša iz Kukave in Nik Štebih iz Sakušaka. Sprejema pri županu so se poleg zlatih odličnjakov udeležili še: Jelka Svenšek - ravnateljica OŠ Juršinci, Sabina Lenart - razredničarka in Slavko Feguš - so-razrednik. Župan je učencem čestital za odličen uspeh v vseh devetih letih osnovne šole ter izrazil željo, da znanje in izkušnje, ki jih bodo pridobili na svoji življenjski poti, prinesejo nazaj v lokalno okolje, v svojo občino. Na nadaljnjo življenjsko pot jih je pospremil s pregovorom: »Dve stvari mora imeti človek, da bi uspel v življenju: Prva je sreča: to je takrat, ko se človeku ponudi ugodna pri- lika; druga je pamet: ta človeku omogoča, da izkoristi ugodno priložnost.« Vsem zlatim odlič-njakom je zaželel skupek obojega, jim segel v roko in jim v znak skromne pozornosti za velike uspehe podaril cvet in Puhovo monografijo. Občinska uprava Juršinci Foto: arhiv Občine Juršinci Foto: arhiv Tomaž Murko V štirih klubih odigral blizu 350 tekem Stran 12 Atletika Domjanova in Kolariče-va državni prvakinji Stran 12 Strelstvo Venta in Stojak na EP najboljša med Slovenci Stran 13 Motokros Gajser na Češkem do 10. mesta Stran 13 Tenis Sven Lah na M EP ugnal trojico iz TOP 100 Stran 14 Nogomet Samoumevna želja: ostati v vrhu Superlige Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 2. krog 30 minut trpeli, na koncu pa bi lahko tri točke vzeli ... Zavrč - Olimpija 0:0 ZAVRČ: Picak, Antic, Datko-vic, Rogač, Novoselec, Pihler, Cvek, Matjašič (od 73. Kokoro-vic), Polic (od 62. Tudan), Glavica, Zorko (od 62. Muslimovic). Trener: Ivica Solomun. OLIMPIJA: Šeliga, Krefl, Mitro-vic, Bajric, Fink, Matic, Kronave-ter, Kapun (od 71. Zajc), Henty, Djermanovic (od 63. Golubar), Šporar. Trener: Marijan Pušnik. RUMENI KARTONI: Matjašič, Polic, Cvek, Novoselec; Kapun. Završki športni park je v petek znova kazal zelo lepo podobo, saj se je na tekmi Za-vrča in Olimpije zbralo skoraj 1000 gledalcev. Med njimi je bila tudi kakšna stotnija Green Dragonsov, ki po letu bojkota (niso odobravali bivšega predsednika Rastoderja, z Mandaričem so našli skupni jezik) znova spremljajo Ljubljančane. Prenovljena Olim-pija je odlično začela sezono, ambicije kluba iz prestolnice pa letos segajo kar v bližino ali celo na sam vrh. Tako so gostje tekmo tudi začeli, zelo podjetno in agresivno. »Natančno smo analizirali igro Zavrča proti Mariboru, kjer so vijoličasti kar 35-krat poskušali s predložki s strani, le enkrat samkrat pa so bili uspešni. To je znak, da je obrambna vrsta Zavr-ča odlična v skoku, zato smo mi poskušali s podajami za hrbet branilcev. Bili smo le delno uspešni,« je o tem povedal Marijan Pušnik, strateg Olimpije. Gostje so v uvodu res močno pritisnili, plod takšne igre pa sta bili dve izraziti priložnosti. V 12. minuti je Nogomet • 1. SNL Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so še na drugi zaporedni tekmi proti objektivno močnejšemu tekmecu ostali neporaženi. izjemno aktiven Matic Fink (preko njegove desne strani je prihajala glavna nevarnost za Zavrč) lepo podal v sredino do Ezekiel Hentyja, strel tega pa je domači vratar Dominik Picak s skrajnimi močmi preusmeril v prečko. V 17. minuti je Ivan Novoselec slabo ocenil let žoge, za njim jo je lepo sprejel Rok Krona-veter in močno streljal, a se je žoga tokrat od stative znova odbila v polje ... »Pričakovali smo takšno Olimpijo, saj gre za kakovostno moštvo. Osredotočili smo se na čvrsti blok pred našim vratarjem, kar nam je delno uspevalo, delno pa tudi ne. Na srečo smo imeli razpoloženega vratarja,« je povedal Ivi- »Sojenje? Odlično!« Med tekmo je gostujoči strateg velikokrat komentiral sojenje (glavni sodnik je bil Milan Bukovec iz Lendave): »Sojenje? Sojenja nikoli ne komentiram, saj smo vsi iz krvi in mesa. Sodnik je bil odličen,« je z nasmeškom razložil po tekmi. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: Zavrč - Olimpija 0:0; Gorica - Rudar 2:1 (1:0); strelci: Martinovic 42., Džuzdanovic 69.; Prašnikar 71.; Domžale - Maribor 0:1 (0:1); strelec: Tavares 23.; Krško - Luka Koper 1:0 (1:0); strelec: Poljanec 32.; Celje - Krka 1:1 (0:0); strelca: Firer 94.; Welbeck-Maseko 87./11- m.; rdeči karton: Vidmajer 86./Celje. 1. KRŠKO 2 2 0 0 2:0 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 1 1 0 4:1 3. MARIBOR 2 1 1 0 2:1 3. KRKA 2 1 1 0 2:1 5. DOMŽALE 2 1 0 1 3:3 6. GORICA 2 1 0 1 3:5 7. ZAVRČ 2 0 2 0 1:1 8. CELJE 2 0 1 1 1:2 9. KOPER 2 0 0 2 2:4 10. RUDAR VELENJE 2 0 0 2 1:3 ca Solomun. Po 30 minutah so se domačini vendarle otresli pritiska in z nekaterimi akcijami zapretili Aleksandru Šeligi. Omeniti velja poskusa Roka Zorka in Dejana Glavice, a je bil v prvem primeru Šeliga na pravem mestu, v drugem pa so branilci Olim-pije strel blokirali. Ob polčasu ni bilo nobenih menjav, Zavrč je še naprej igral z enako začetno postavo kot proti Mariboru. Znova so imeli gostje rahlo pobudo, iz katere sta izšli dve priložnosti: Andraž Šporar se je v 54. minuti znašel sam pred Picakom, a je bil slednji zmagovalec dvoboja, v 56. minuti pa je Nemanja Mitrovič z glavo streljal tik mimo gola. Sledila je dvojna menjava na završki strani, vstopila pa sta dva povsem različna igralca: izkušeni Zlatan Muslimovic in novinec, 18-letni Patrik Tudan (njegov prvi nastop v završkem dresu). Pri gostih je v istem času vstopil Josip Golubar, nekdanji odlični igra- lec Zavrča, ki si po poškodbi utira pot v ekipo Olimpije. V dinamični in z obeh strani odprti predstavi je bilo kar nekaj nevarnih poskusov gostov (Henty, Golubar in Zajc), pri domačih pa le dva, a ta zelo dobra. Najprej je Muslimovic v 82. minuti asistiral Tudanu, a je slednji iz roga 16-metrske-ga prostora slabo streljal. Ista igralca sta podobno akcijo uprizorila v 94. minuti, tokrat je Tudan za trenutek zamudil, a je žogo uspel vrniti do Mu-slimovica, ki je iz obrata s težkega položaja močno streljal. Domači navijači so že skočili na noge, a je žoga švignila tik mimo gola . Po štirih zaporednih za-vrških porazih v prejšnjem prvenstvu proti Olimpiji je Krčani na vrhu z veliko pomočjo publike Po drugem odigranem krogu je na vrhu ekipa, ki je tam ni pričakoval skoraj nihče - Krško. Novincem je žreb na začetku uvodne sezone med najboljšimi določil dve domači tekmi, s Celjem in Koprom, obe pa so dobili na identičen način - 1:0. Pri tem dosežku so jim izdatno pomagali navijači, ki se jih je v Krškem obakrat zbralo blizu 2000! Posavci so očitno odločno stopili za svoje nogometaše in jim dajejo močan veter v jadra - prav to pa vsak novinec še kako potrebuje. Na drugi strani je slovenski predstavnik v evropskih tekmovanjih Koper še drugič zapored klonil in tako zaenkrat ne upra-vičuje visokih ambicij, izrečenih pred sezono. Rudolfo Vanoli sicer poraza opravičuje z neučinkovitostjo, igra in odnosi do kluba naj bi bili na pravem nivoju. Vsekakor Primorcev ne gre prehitro odpisati iz boja za vrh. Za vodilnimi Krčani sta uvrščeni ekipi, ki jih na/pri vrhu tudi pričakujemo, Maribor in Olimpija. Vijoličasti so v derbiju kroga ugnali Domžalčane in tako nekoliko umirili zadeve po izpadu iz evropskih tekmovanj. Znova je bil rešitelj kapetan Marcos Tavares, ki je še enkrat dokazal, da lahko z levico užene vsakega vratarja v državi. »Olimpija je na pravi poti, čaka pa nas še veliko dela,« je po remiju z Zavrčem razlagal trener Ljubljančanov Marijan Pušnik. Blizu polnega izkupička je bila tudi Krka, ki je v nedeljo na Areni Petrol vodila do zadnje minute sodnikovega podaljška, nato pa je z mojstrskim prostim strelom udaril Ivan Firer in svojo ekipo rešil drugega zaporednega poraza. Brez Benjamina Verbiča so Celjani manj prodorni in učinkoviti, v teh segmentih imajo še veliko rezerv, ki jih bo trener Simon Rožman zagotovo poskušal aktivirati. Imajo pa Celjani zaenkrat precejšnjo težavo tudi v tem, da so doslej obe tekmi končali v nepopolni postavi - v dveh krogih so skupaj prejeli kar tri rdeče kartone. Goričani so vknjižili zelo pomembne točke v boju za obstanek, kjer se bodo najverjetneje znašli. Rudar je bil primerna »žrtev«, saj knapi s precej spremenjeno postavo še iščejo pravo igro. Njihovo krizo lahko v soboto še poglobijo Zavrčani ... JM tokratna točka zagotovo vredna še toliko več. Čeprav so bili Zavrčani v svoji uvodni sezoni med prvoligaši znani po tem, da so doma osvojili največ točk med vsemi prvo-ligaši, pa je sedaj stanje precej drugačno: na zadnjih sedmih tekmah (skupaj z lansko sezono) v Zavrču namreč niso uspeli zmagati . Zavrč bo v 3. krogu v soboto gostoval v Velenju. Jože Mohorič Dominik Picak: »Opravil sem samo svoje delo« Marijan Pušnik, trener Olimpije: »Domačinom čestitam za dobro tekmo, mojim fantom pa za borbenost in hotenje. Imeli smo veliko priložnosti, iz katerih pa žal nismo zadeli. Ker je nogomet poln presenečenj, bi ga lahko v zadnjih sekundah tekme celo dobili. Vseeno sem zadovoljen z odnosom in tudi igro v prvih 30 minutah tekme. Potem smo poskušali malce preveč skozi sredino. Kljub temu so imeli vsi napadalci in tudi dva branilca čiste priložnosti za dosego zadetka, a brez uspeha. Dovolj pove podatek, da je bil domači vratar brez dileme najboljši igralec tekme.« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Imeli smo pošten odnos do tekme, tudi nekaj obetavnih si- tuacij, na koncu bi lahko s kančkom sreče celo odnesli vse točke. Kljub temu moram pošteno reči, da je bila Olimpija boljši tekmec, naš vratar pa nas je obdržal pri življenju.« Dominik Picak, vratar Zavrča: »Tekma je bila težka, čvrsta z obeh strani. Na takšno smo se tudi pripravljali, saj je Olimpija odlična ekipa. Na našo srečo se je izkazalo, da ne zmaga vedno na papirju boljša ekipa. Moje delo je, da ubranim strele tekmecev, to mi je uspelo in zaradi tega sem srečen. V isti sapi fantom čestitam za trud, ki so ga vložili v tekmo.« Rok Kronaveter, Olimpija: »Na koncu smo zadovoljni tudi s točko, čeprav smo imeli skozi tekmo več priložnosti. Med drugim smo zadeli tudi prečko in stativo, a nam je sreča tokrat nekoliko obrnila hrbet. Vzpodbudno pri nas pa je, da smo znova pokazali dobro igro. Če bomo nadaljevali tako, se nam za točke ni treba bati.« 12 Sport torek • 28. julija 2015 Atletika • Člansko državno prvenstvo Domjanova in Kolaričeva državni prvakinji Atletska zveza Slovenije in Atletski klub Gorica sta na stadionu v Novi Gorici izvedla dvodnevno Prvenstvo Slovenije za člane in članice. Na tekmovanju je nastopila večina naših najboljših atletov, med njimi se je Atletski klub Ptuj tokrat predstavil s štirimi atleti: Nino Kolarič, Veroniko Domjan, Matejem Jezo in Luko Medicem. Na Ptuj trije naslovi Po odličnem nastopu na evropskem prvenstvu za starejše mladinke na Švedskem je bilo od Veronike Domjan pričakovati državni naslov v metu diska. Res ga je osvojila, dopolnila pa še s prvim mestom v suvanju krogle. Daleč najboljša metalka diska v Sloveniji je tekmovanje v Novi Gorici začela z dvema neveljavnima metoma, ki so jima sledili po razdalji gledano naraščajoči meti. Dolgi so bili 47.38,50.38, 51.67 in 53-41 metra. Podobno kot pri metu diska je Domjanova tudi v suvanju krogle stopnjevala svoje dosežke: od 13-88 preko 14.32, 14.32, 14.33 do 14.40 metra, medtem ko je v zadnjem metu naredila prestop. Uspešne nastope v tej sezone je 18-letna atletinja tako nadgradila s članskima naslovoma državne prvakinje in s solidnimi meti. Druga državna prvakinja iz vrst AK Ptuj je Nina Kolarič. Ta se je v tej sezoni žal ponovno ubadala s poškodbo, Veronika Domjan je osvojila dva članska državna naslova. Nogomet • Žreb za SP 2018 Slovenci s samim] znanci: Angleži, Slovaki, Škoti Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič je na DP v Novi Gorici slavila z rezultatom 6,06 metra. a je na državnem prvenstvu v skoku v daljino pokazala solidne skoke. Pri prvih štirih je prestopila, nato je skočila 605 cm, v zadnji seriji je za zmago ter nov naslov državne prvakinje dodala še centimeter, saj je pristala pri 606 centimetrih. Ob uspešnih ženskih nastopili sta moška ostala v senci, saj je bil Matej Jeza v teku na 5000 metrov s časom 15.55.64 šesti. Osmo mesto si je v teku na 800 metrov pritekel Luka Medic, ura se je ustavila pri rezultatu 2.01.75. Prvenstvo Slovenije za člane in članice je postreglo z nekaterimi dobrimi rezultati in tudi v ptujskem klubu so lahko po tekmovanju v Novi Gorici zadovoljni s tremi zlatimi medaljami. David Breznik Slovenska nogometna reprezentanca bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 igrala v skupini F skupaj z Malto, Litvo, Škotsko, Slovaško in Anglijo. Tako je določil sobotni žreb v Sankt Peterburgu. Slovenija je tako dobila kar zahtevno skupino. Proti Angliji na štirih medsebojnih tekmah še ni zmagala, Slovake je dvakrat premagala, dvakrat pa se razšla z neodločenim izidom, proti Škotski je dvakrat remizirala in enkrat izgubila, proti Litvi je enkrat zmagala in dvakrat izgubila, proti Malti pa trikrat zmagala in enkrat igrala neodločeno. Torej skupno je proti ekipam iz te kvalifikacijske skupine vpisala šest zmag, pet neod- ■ ■■ ločenih izidov in sedem porazov. Kvalifikacije za SP 2018 se bodo začele septembra 2016, končale pa oktobra 2017. Devet zmagovalcev skupin se bo na prvenstvo uvrstilo neposredno, medtem ko se bo osem najboljših drugou-vrščenih reprezentanc pomerilo med seboj v dodatnih kvalifikacijah, štiri med njimi pa bodo potem napredovale na zaključni turnir. SP bo med 14. junijem 2018 in 15. julijem 2018. Tekme bodo v Moskvi, Sankt Pe-terburgu, Kaliningradu, Ka-zanu, Nižnjem Novgorodu, Samari, Volgogradu, Saran-sku, Rostovu na Donu, Sočiju in Jekaterinburgu. sta Kvalifikacijske skupine za nogometno SP 2018 v Rusiji Skupina A: Luksemburg, Belorusija, Bolgarija, Švedska, Francija, Nizozemska. Skupina B: Andora, Latvija, Ferski otoki, Madžarska, Švica, Portugalska. Skupina C: San Marino, Azerbajdžan, Norveška, Severna Irska, Češka, Nemčija. Skupina D: Gruzija, Moldavija, Irska, Srbija, Avstrija, Wales. Skupina E: Kazahstan, Armenija, Črna gora, Poljska, Danska, Romunija. Skupina F: Malta, Litva, Slovenija, Škotska, Slovaška, Anglija. Skupina G: Liechtenstein, Makedonija, Izrael, Albanija, Italija, Španija. Skupina H: Ciper, Estonija, Grčija, BiH, Belgija. Skupina I: Finska, Turčija, Ukrajina, Islandija, Hrvaška. Nogomet • Tomaž Murko (Aluminij) V štirih klubih odigral blizu 350 uradnih tekem Tomaž Murko, 7. 2. 1979 Število odigranih tekem: 1995-2006 Maribor 130 tekem 2006-2009 Drava Ptuj 65 tekem 2009-2011 Nafta Lendava 51 tekem 2011-2015 Aluminij 91 tekem Foto: Črtomir Goznik Po 20 sezonah (od tega 17 v 1. ligi) se je Tomaž Murko poslovil od igranja nogometa in se podal v trenerske vode. Znano dejstvo je, da med nogometaši najdlje trajajo kariere vratarjev. Starejši ljubitelji nogometa se bodo spomnili legendarnih Petra Shiltona ali Dina Zoffa, ki sta branila tudi v štiridesetih, med mlajšimi izstopa vratar Gianluigi Buffon, ki kljub 38 letom še vedno spada med najboljše na svetu. Glede na to sploh ni presenetljivo, da je kariera mariborskega vratarja Tomaža Murka trajala skoraj 20 let. Letos se je vendarle odločil, da jo konča, izzive pa poišče v trenerskih vodah. Devet let, devet naslovov Tomaž je začel trenirati v mlajših selekcijah Maribora, za katerega je v 1. ligi debi-tiral v sezoni 1997/98. V Mariboru je ostal devet let in se v tem času veselil šestih naslovov državnih prvakov in treh pokalnih lovorik. V nadaljevanju kariere je igral še za Dravo, Nafto in na koncu za Aluminij. S Kidričani je dvakrat slavil v 2. ligi; enkrat so tudi sprejeli izziv igranja v 1. ligi. Pri Aluminiju bo tudi ostal, a v drugačni vlogi - kot trener vratarjev. Kakšni so prvi občutki ob koncu kariere? T. Murko: »Odločitev o zaključku igranja je bila težka, saj sem to počel veliko let. Res je, da sem ostal v nogometu, a vseeno je vloga drugačna. Sedaj sem še v fazi prilagajanja, vsekakor pa si želim, da bi v novi vlogi čim prej postal domač.« So tudi manjše zdra- vstvene težave pospešile zaključek igranja? T. Murko: »So vplivale, a v osnovi sem odločitev sprejel zaradi vedno težjih usklajevanj med službenimi in igralskimi obveznostmi.« Nogometno pot si začel pri Mariboru: kakšen je sedaj tvoj pogled na tista leta? T. Murko: »Pogled na zače- tek in tudi na kasnejše nadaljevanje kariere je lep, pri čemer je jasno, da so bili vmes tudi kakšni malo manj prijetni trenutki. Navsezadnje pa sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel na tej poti. V Mariboru sem preživel devet let, potem sem se podal na Ptuj, od tam v lendavsko Nafto, zadnja leta pa sem bil član Aluminija. « Katerih časov se najraje spominjaš? T. Murko: »Najraje se spominjam najboljših časov v Mariboru, ko smo osvajali državne in pokalne naslove. A to še zdaleč ne pomeni, da se v drugih ekipah nisem imel dobro.« Kar nekaj let si preživel na Ptuju, pri prvoligaški ekipi Drave. T. Murko: »Na začetku so to bila res dobra leta - odlična ekipa in pravo nogometno vzdušje. Kasneje so prišli malo manj prijetni trenutki, dvakrat smo igrali kvalifikacije za obstanek, v obeh primerih se je za nas izšlo srečno. Škoda, da je kasneje šlo z nogometom na Ptuju navzdol, kolikor vidim sedaj, se znova vzpenja, kar je zagotovo dobro.« Podobno vzdušje je bilo tudi v Prekmurju, kjer si branil za Nafto? T. Murko: »Gre za pravo nogometno okolje, publika ima rada nogomet in v velikem številu prihaja na tekme in podpira svojo ekipo. Mene so tam zelo dobro sprejeli in zaradi tega se rad spomnim let v Lendavi.« Kateri izmed tvojih trenerjev je nate naredil najmočnejši vtis? T. Murko: »Od trenerjev vratarjev je to zagotovo Herbert Vabič, legenda Maribora. Morda se mi kdaj uresniči, da bi tudi sam bil tako dober trener in bi tako pozitivno vplival na mlade.« V Kidričevem so ti po koncu kariere ponudili mesto trenerja vratarjev. T. Murko: »Ja, res je. Sprejel sem ponudbo in sem sedaj trener vratarjev pri članih, obenem pa še pri mladincih in kadetih. Naenkrat imam znova preveč dela (smeh).« Jože Mohorič torek m 21. julija 2015 Šport Štajerski 13 Motokros m SP 2015 Strelstvo m EP v Strelskem centru Gaj Odstop in 2. mesto Venta in Stojak najboljša med Slovenci Tim Gajser Trenutno najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva v češkem Loketu osvojil 10. mesto v razredu MX2. Gajser je v prvi dirki ostal brez točk, zaradi padca je odstopil že v 4. krogu. V drugi mu je vožnja uspela veliko bolje, nekaj časa je tudi vodil, na koncu pa jo je končal na 2. mestu. To je zadostovalo za končno 10. mesto. Po seštevku obeh dirk je bil najboljši Švicar Valentin Guillod, ki je bil drugi in prvi, drugo mesto je zasedel Latvijec Pauls Jonass, tretje pa Francoz Jor-di Tixier. V skupni razvrstitvi razreda MX2 še vedno vodi Nizo- Dirka na Češkem, rezultati: zemec Jeffrey Herlings s 423 točkami, ki na zadnjih dveh dirkah zaradi poškodbe ni nastopil. Sledi mu Gajser s 399 točkami, toliko jih ima tudi Guillod na 3. mestu. Tudi preostali zasledovalci so zelo blizu, kar obeta izjemno zanimiv konec sezone. V razredu MXGP je Klemen Gerčar zasedel 22. mesto. V skupni razvrstitvi vodi Francoz Febvre s 507 točkami, njegov rojak Gautier Paulin je drugi s 419 točkami, tretji pa je Italijan Antonio Cairoli s 416 točkami. Gerčar je 36. z 12 točkami. Dirkače naslednja dirka čaka konec tedna v belgijskem Lommelu. JM, sta 1. Valentin Guillod Švica 47 2. Pauls Jonass Latvija 38 3. Jordi Tixier Francija 36 4. Benoit Paturel Francija 34 5. Petar Petrov Bolgarija 30 6. Julien Lieber Belgija 27 7. Max Anstie V. Britanija 25 8. Jeremy Seewer Švica 24 9. Brent Van doninck Belgija 24 10. Tim Gajser Slovenija 22 Skupni vrstni red za svetovno prvenstvo 2015: 1. Jeffrey Herlings 2. Tim Gajser 3. Valentin Guillod 4. Pauls Jonass 5. Jordi Tixier Nizozemska Slovenija Švica Latvija Francija KTM 423 Honda 399 Yamaha 399 KTM 389 Kawasaki 370 Strelski center Gaj pri Pra-gerskem od sobote, 18. julija, naprej gosti najboljših 1.044 strelcev iz 46 držav Stare celine na EP v streljanju na 25, 50 in 300 m, premikajoče se tarče in puško šibrenico. Po končanih nastopili v trojnem položaju z malokalibrsko puško na 50 m so sledili nastopi v ležečem položaju ter s pištolo, ki smo jih spremljali z velikim zanimanjem, saj so se v teh disciplinah domačim ljubiteljem športnega streljanja predstavili ptujski in ormoški reprezentanti Boštjan Simonič ter mladinca Sašo Stojak in Tadej Širec ter Petra Vernik, Urška Ku-harič in Kevin Venta. Venta osvojil 19. mesto Slednji je v svoji najmočnejši disciplini s pištolo na 50 m dosegel trenutno najboljši slovenski dosežek v članski konkurenci in se z dobrim rezultatom s 549 krogi uvrstil na 19. mesto ter za najboljšimi finalisti zaostal za vsega štiri kroge. Začetek tekme se ni zgodil po pričakovanjih najboljšega slovenskega strelca s pištolo, s serijo 87 krogov in veliko napakami je precej zaostal za najboljšimi. Nadaljevanje je bilo boljše, s serijami 90, 92 in 92 je ujel ritem, nato pa se je v zaključku z najboljšima serijama po 94 krogov precej povzpel po listi udeležencev in tekmo končal na dobrem 19. mestu s 549 krogi, kar predstavlja njegov najboljši rezultat na evropskih oz. svetovnih prvenstvih. Ventina tiha želja je bila olimpijska vozovnica za Rio 2016 (finale), za katero ni zaostal veliko, dobro formo pa bo poskušal unovčiti na naslednjem olimpijskem kvalifikacijskem tekmovanju v prvi polovici avgusta - na ISSF svetovnem pokalu v Azerbajdžanu. Sevničan Blaž Kunšek je z veliko nihanji dosegel zelo solidno uvrsti- V Spuhlji proslavili 30-letnico delovanja V nedeljo, 19. 7., je šahovska sekcija ŠD Spuhlja proslavila 30-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju so v gostišču Majda v Spuhlji pripravili šahovski turnir. Organizatorske niti je imel v svojih rokah predsednik Franc Pičerko, pomagal mu je Mirko Kuhar, sodnik je bil Martin Majcenovič. V kratkem kulturnem programu je predsednik prebral pesem o šahu. Prva tri mesta na turnirju so zasedli Branko Kocbek (1.), Stanislav Toplak (2.) in Branko Rot (3). Priznanja jim je podelil Danilo Polajžar. Ob tej priložnosti so se zbrani z enominutnim molkom spomnili na preminula člana sekcije Milana Šeruga in Slavka Vidoviča. Milan Še-ruga je bil glavni ustanovni član sekcije. AnZa Foto: Črtomir Goznik Kevin Venta je na domačem EP pokazal odlično streljanje in s 549 krogi osvojil trenutno najboljšo slovensko uvrstitev v članski konkurenci - 19. mesto. Za najboljšimi finalisti in s tem bojem za olimpijsko kvoto za Rio 2016 je zaostal za vsega štiri kroge ... Utrinek s podelitve najboljšim na turnirju v Spuhlji, levo je Franc Pičerko, desno Danilo Polajžer. tev na 26. mesto v močni konkurenci 60 tekmovalcev. Tretji slovenski predstavnik, Ptujčan Boštjan Simonič, s svojim dosežkom ni bil zadovoljen, s 529 krogi je za dobrih 10 krogov zaostal za svojim ciljem in osvojil 48. mesto. V kvalifikacijah je najboljše streljanje pokazal Ukrajinec Oleg Omelčuk s 565 krogi, po razburljivem finalu z veliko menjavami na vrhu pa se je naslova evropskega prvaka veselil izkušeni 50-letni Portugalec Joao Costa. Ekipni naslov evropskih prvakov so osvojili Rusi z visokimi 1664 krogi, Slovenci so s 1621 krogi osvojili 10. mesto. Stojak z najboljšo uvrstitvijo med Slovenci V mladinski konkurenci s pištolo je najboljšo slovensko uvrstitev na EP do zdaj dosegel mladi Ptujčan Sašo Stojak. Z osebnim rekordom na velikih tekmovanjih s 536 krogi se je uvrstil na 10. mesto, za osmerico finalistov je zaostal le za dva kroga. Perspektivni ptujski strelec je ves čas streljal stabilno in z majhnim odstopanjem po serijah (90, 91, 89, 89, 90 in 87). Slabši zaključek tekme s tremi osmicami in sedmico ga je stal prve uvrstitve v finale na EP. Mladi Ptujčan, ki ga je na tekmovanju spremljala družina, je bil z dosežkom zadovoljen. Trema na prvem EP pa je bila pretežek zalogaj za drugega Ptujčana, 17-letnega Tadeja Širca, ki se je s slabšim dosežkom s 481 krogi uvrstil na 34. mesto. Od svojega povprečnega rezultata v sezoni (490 krogov) je bil oddaljen predvsem na račun slabe tretje serije, ko je po seriji sedmic izgubil koncentracijo in zadel enko. Glede na Tadejevo veliko vnemo in željo po treningu verjamemo, da bodo že kmalu sledile nove priložnosti za izboljšanje rezultata. Tretji slovenski strelec Jože Čeper je po polovici tekmovanja vodil s serijami 94, 92 in 90 krogov, nato pa z 82, 88 in 88 krogi pokva- ril svojo visoko uvrstitev in s 534 krogi osvojil 16. mesto. V ekipni razvrstitvi so naslov evropskih prvakov osvojili Rusi s 1622 krogi, osmi so bili Slovenci s 1551 krogi. Kuharičeva znova presenetila, Vernikova zaostala V neolimpijski disciplini ležečega položaja z malokali-brsko puško med dekleti na 50 m se je med Slovenkami najbolje odrezala Ormožan-ka Urška Kuharič in s 613,1 kroga osvojila 25. mesto, slabše pa se je odrezala druga ormoška strelka, specialistka za ležeči položaj Petra Vernik, ki je s 612,2 kroga osvojila 28. mesto. Tretja Slovenka, olimpijka Živa Dvoršak je s 607,1 kroga osvojila 46. mesto. Naslov evropske prvakinje je osvojila Čehinja Adela Sykorova s 623,8 kroga, bro- EP 2015, rezultati Člani pištola 50 m: 1. Joao Costa, POR 553 +188,8 2. Francesco Bruno, ITA 552 t 187,4 3. Sergej Červjakovski, RUS 559 t 168,6 19. Kevin Venta, SLO 549 26. Blaž Kunšek, SLO 543 48. Boštjan Simonič, SLO 529 Ekipno: 1. Rusija 1664 2. Belorusija 1651 3. Italija 1644 10. Slovenija 1621 Mladinci pištola 50 m: 1. Aleksandar Todorov, RUS 546 t 186,2 2. Anton Zanin, RUS 542 t 182,7 3. Alexander Bassariev, RUS 547 t 163,4 10. Sašo Stojak, SLO 536 16. Jože Čeper, SLO 534 34. Tadej Širec, SLO 481 Ekipno: 1. Rusija 1622 2. Poljska 1609 3. Italija 1607 8. Slovenija 1551 Članice MK-puška leže: 1. Adela Sykorova, CZE 623,8 2. Snježana Pejčic, CRO 621,2 3. Julija Karimova, RUS 619,4 Ekipno: 1. Nemčija 1850,9 2. Češka 1850,4 3. Rusija 1847,9 8. Slovenija 1832,4 nasto odličje pa je bilo tokrat dosegljivo s 619,4 kroga. V ekipni razvrstitvi so bile najboljše Nemke s 1850,9 kroga, Slovenke na 8. mestu s 1832,4 kroga pa so za odličjem zaostale za dobrih 15 krogov. Tekmovanja v Strelskem centru Gaj se nadaljujejo, v naslednjih dneh sledijo pištolske discipline na 25 m, kjer bomo lahko že v četrtek znova spremljali tudi nastop Ormožana Kevina Vente s standardno pištolo. Istočasno pa je zaživelo tudi drugo strelsko prizorišče v Apačah, kjer poteka streljanje s puško velikega kalibra na 300 m v treh moških in dveh ženskih disciplinah, kjer se bodo za odličja potegovali predvsem Rajmond De-bevec in Robert Markoja. Vabljeni k ogledu vrhunskih strelskih tekmovanj v Strelski center Gaj Pragersko in na strelišče Slovenske vojske v Apačah. Simeon Gonc Slovenski nastopi na EP Ženske, članice: - VK-puška trojni položaj in leže: Renata Oražem (27.-29. 7.). Moški, člani: - MK standardna pištola na 25 m: Andrej Brun-šek, Kevin Venta in Peter Tkalec (30. 7.); - VK-pištola s središčnim vžigom: Peter Tkalec, Rudolf Rener, Andrej Brunšek (31. 7.); - trap: Boštjan Maček, Denis Vatovec, Ivo Kom-pan, Tomaž Blazinšek in Matej Žniderčič (28.-29. 7.); - VK-puška trojni položaj, leže in standardna puška: Rajmond Debevec, Dušan Ziško in Robert Markoja (26.-31. 7.). Mladinci: - trap: Kristian Geč, Ti-len Kos Šturm, Miha Nah-tigal (28.-29. 7.). 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 21. julija 2015 Tenis • Posamično EP U-18 in ekipno EP U-12 Sven ugnal trojico s TOP 100, Nina do četrtfinala Sven Lah je bil najmlajši udeleženec osmine finala mladinskega EP. Mladinsko EP v Švici V Švici je pretekli teden potekalo evropsko mladinsko prvenstvo med posamezniki in dvojicami (kategorije B1). Med številno konkurenco 82 fantov in 70 deklet je imel v reprezentanci Slovenije svoja predstavnika tudi ptujski tenis, nastopila sta Sven Lah (TK Terme Ptuj) in Nina Potočnik (Galtena). Kot trener je ekipo vodil Goran Djurd-jevič. Lani je na tem tekmovanju velik uspeh požela Tamara Zidanšek, ki se je prebila vse do polfinala. Podobnega uspeha letos sicer slovenski predstavniki niso dosegli, a so kljub temu opozorili nase z zelo dobrimi predstavami. To v prvi vrsti velja za 16-letnega Sve-na Laha (350. na mladinski ITF-lestvici), ki se je odlično boril tudi s skoraj dve leti starejšimi tekmeci in tako nadaljeval pozitivno serijo, ki jo je začel že na mladinskem ITF-turnirju v Nemčiji, kjer je slavil pred tedni. Zabeležil je tri zmage, vse proti igralcem iz TOP 100 svetovne mladinske lestvice. Največji »skalp« predstavlja 13. nosilec, 17-le-tni Slovak Lukas Klein, 47. mladinec sveta. Le malenkost nižje rangirana sta bila 18-letni Jan Kopriva (97.) in 17-letni Corrado Summaria (72.). Slednja dva je Sven premagal v istem dnevu, za nameček je proti večeru istega dne slavil še v igri dvojic ... Za uvrstitev v četrtfinale, med najboljšo osmerico, se Nina Potočnik se je skupaj z Manco Pislak uvrstila med osmerico najboljših parov Evrope. je Sven meril s 1. nosilcem, Francozom Corentinom Denollyjem (7.). 18-letnik je bil pred mesecem npr. že 3. mladinec sveta, zato je Svena čakal izjemno zahteven zalogaj. Dobro se ga je lotil in bil skoraj dve leti starejšemu tekmecu enakovreden v vseh elementih igre. Razlika se je pokazala šele v zaključkih nizov, ki jih je s svojimi izkušnjami (tudi iz ATP-turnirjev - maja je npr. nastopil v finalu futuresa v Alžiriji) dobil Francoz. Sven je med dvojicami nastopil tudi v igri parov, kjer je bil njegov partner Aljaž Jakob Kaplja. Tudi tukaj jima je pot prekrižal par iz odlične češke teniške šole, Vit Kopriva in Matej Cocel (16. nosilca), Slovenca pa sta ju presenetila in izločila iz turnirja. V naslednjem krogu sta ju s težavami ustavila kasnejša zmagovalca turnirja, 3- nosilca, Nemca Tim Sandkaulen in Louis Wessels. Zanimivo je, da sta jima prav Slovenca odščipni-la največ točk. S svojimi igrami v Švici je Sven odlično predstavil napredek v igri, ki ga je naredil v zadnjem času. Če bo njegov razvoj še naprej šel v začrtani smeri in bo imel možnost nastopa na ITF-turnirjih, bomo zagotovo lahko poročali o še večjih uspehih ... Pri dekletih je 18-letna Nina Potočnik (71.) odlično začela turnir in izločila 13. nosilko Jacqueline Adine Cri-stianovo (45.). V naslednjem dvoboju jo je v osmini finala v treh nizih nekoliko nepriča- kovano ustavila Švedinja Julia Rosenquist (171.), ki je pred tem izločila tudi 2. nosilko, Dalmo Galfi. Bolje je Nini uspel nastop med dvojicami, kjer je igrala z Manco Pislak. Uvrstili sta se v četrtfinale, kjer sta bili premočni 2. nosilki Miriam Kolodziejova in Marketa Vondrousova. Čehi-nji sta se na koncu turnirja veselili naslova evropskih prvakinj. Kvalifikacije za EEP U-12 v Turčiji Pretekli teden so se začeli kvalifikacijski obračuni reprezentanc za nastop na ekipnem evropskem prvenstvu (tekmovanje se imenuje 2015 Tennis Europe Nations Challenge by HEAD). Na štirih turnirjih je skupno nastopilo 32 reprezentanc. V slovenski ekipi deklic U-12 sta nastopili Nika Strašek in Taja Lončarič (obe TK Terme Ptuj), ob njiju še Maja Zucchiati. Dekleta so pod vodstvom Bora Zorzuta nastopila v turškem Mersinu, kjer so bile še reprezentance Avstrije, Gruzije, Latvije, Črne gore, Rusije in Turčije. Slovenke so v predtekmovalni skupini B igrale z ekipama Rusije in Črne gore. Prvo tekmo so igrale s favorizirano ekipo Rusije in izgubile 0:3. Niko je ugnala Ksenia Aleshina, v igri dvojic pa sta Taja in Nika izgubili proti dvojici Bonda-renko/Petrovskaja. Slovenke so bile uspešnejše v drugi tekmi, ko so z 2:1 premagale ekipo Črne gore. Taja je bila uspešna med posameznicami, skupaj pa sta Nika in Taja izgubili med dvojicami. Zmaga je zadostovala za 2. mesto v skupini in napredovanje v izločilne boje, kjer so se mlade Slovenke za končno uvrstitev na EEP merile z domačo ekipo Turčije. Ta je upravičila vlogo favoritov in je slavila 3:0. Jože Mohorič Športni napovednik Košarka • V četrtek v Kidričevem prijateljska tekma Slovenija - Nova Zelandija Slovenska članska košarkaška reprezentanca se pod vodstvom trenerja Jureta Zdovca pripravlja za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Prvo pripravljalno tekmo bo Slovenija odigrala v četrtek, 30. 7., ob 20.30, ko se bo v športni dvorani v Kidričevem pomerila z izbrano vrsto Nove Zelandije. Organizatorji za tekmo pripravljajo vrsto presenečenj, tako se je bosta med drugim udeležila Primož Kozmus in Dejan Zavec, himni obeh držav pa bo zapela Eva Boto. Ob polčasu se bodo predstavili mladi košarkarji Košarkarske šole Sani Bečirovič Ptuj, med odmori pa bo gledalce zabavala plesno-navijaška skupina Tigrice. Posebna zanimivost tekme bo ples haka: tega novozelandski športniki tradicionalno izvajajo pred reprezentančnimi tekmami. Vredno ogleda ... Tekmo si bo mogoče v neposrednem prenosu ogledati tudi na programu Šport TV. Nogomet • Turnir v Podvincih Nogometni klub Podvinci v soboto in nedeljo, 1. in 2. 8., organizira 23. tradicionalni turnir v spomin Janezu Petroviču. Na njem bodo igrale ekipe Dornave, Rogoznice, Bukovcev in Podvincev. Spored, sobota: ob 13.00: Bukovci - Rogoznica ob 14.30: Podvinci - Dornava ob 16.00: tekma veteranov Podvinci - Juršinci Nedelja: ob 17.30: tekma za 3. mesto ob 19.00: tekma za 1. mesto DB, JM ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom ^f ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ich3 vww.radio-ptuj.si Nogomet m NK Stojnci Samoumevna želja: ostati v vrhu Superlige EPP U-18, Klosters, posameznice: 2. krog: Potočnik - Krivelletto (Švica) 6:4, 6:0; 3. krog: Potočnik - Cristian (Romunija, 13.) 6:2, 6:3; osmina finala: Potočnik - Rosenquist (Švedska) 5:7, 6:3, 3:6; finale: Bondar (Madžarska) - Teicmann (Švica) 2:6, 6:3, 6:1. Dvojice: 2. krog: Potočnik/Pislak (7.) - Alibabič/Sunjič (Hrvaška) 6:4, 4:6, 10:4; 3. krog: Potočnik/Pislak (7.) - Detiuc/Sosnovschi (Moldavija, 9.) 6:2, 6:1; četrtfinale: Potočnik/Pislak (7.) -Kolodziejova/Vondrousova (Češka, 2.) 2:6, 2:6; Posamezniki: 1. krog: Lah - Kopriva (Češka) 7:6(2), 7:5; 2. krog: Lah - Summaria (Italija) 6:4, 6:2; 3. krog: Lah - Klein (Slovaška, 13.) 6:7(4), 6:4, 6:4; 4. krog: Lah - Denolly (Francija, 1.) 5:7, 3:6; finale: M. Ymer (Švedska, 2.) - Bernabe Zapata Miralles (Španija) 6:3, 6:2. Dvojice: 2. krog: Lah/Kaplja - Kopriva/Vocel (Češka, 16.) 6:3, 7:6 (4); 3. krog: Lah/Kaplja - Sandkaulen/Wessels (Nemčija, 3.) 6:7(2), 5:7. Že dobrih štirinajst dni se na pripravah potijo nogometaši Stojncev, ki so priprave na novo sezono pričeli v ponedeljek, 13. julija. Rumeno-črni so lani osvojili končno 4. mesto v Superligi, gre pa za tradicionalen klub, ki ima veliko izkušenj z nastopanjem tudi med tretjeligaši. Tudi letos bodo Stojnci storili vse, da se vmešajo v boj za sam vrh, kajti sama tradicija in izkušnje postavljajo rume-no-črne v položaj, ko se zdi borba za najvišja mesta praktično samoumevna. Treningi pod taktirko igral-ca-trenerja Milana Kokota so za zdaj zaradi letnih dopustov nekoliko okrnjeni. V igralskem smislu ni prišlo do večjih sprememb. Iz kluba je odšel le bočni igralec Kristjan Ratek, ki se je vrnil v Dornavo. Ekipi so se priklju- čili štirje kakovostni mladinci iz lastnega pogona, obenem pa se prav v teh dneh na preizkušnji mudi hrvaški napadalec. Stojnci bodo tudi letos odigrali precej prijateljskih tekem, nekaj (z Dravo, mladino Zavrča) so jih že, tekme s Podvinci, Vidmom, Ljutomerom, mladino Drave in še kom pa jih še čakajo. V klubu se bodo še naprej trudili dajati glavni poudarek mlajšim Foto: Črtomir Goznik Milan Kokot (Stojnci, rumeni dres, št. 5) bo vihtel trenersko taktirko članski ekipi Stojncev. selekcijam, ki delujejo v sklopu občinske nogometne šole Korant. V klubu so izredno ponosni tudi na dejstvo, da so se pri njih tudi letos mudile znane in močne ekipe od blizu in daleč, ki so v Stojncih odigrale kakšno prijateljsko tekmo. Tako se na igrišče ob Dravi že nekaj let zapovrstjo vrača ukrajinska Zorya iz Lu-ganska, ki je bila v Stojncih tudi letos. Igrati napadalen nogomet Andrej Lešnik, športni direktor Stojncev: »V igralski kader letos nismo veliko posegali, saj menimo, da je dovolj kakovosten, da se v novi sezoni Superlige vključi v boj za vrh. Prestopni rok sicer še traja in ni izključena še kakšna sprememba, toda po drugi strani zaupamo v svoj podmladek, zato so člane okrepili tudi najperspektivnejši mladinci kluba. V novi sezoni želimo igrati lep in napadalen nogomet in ostati med najboljšimi ekipami lige. Vsekakor želimo tekmovanje končati med prvimi tremi ekipami v ligi.« tp torek • 21. julija 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Nogomet • Prijateljska tekma ■ Rokomet Drava se v Avstriji ni izkazala SV STRASS - DRAVA PTUJ 1:2 (0:1) DRAVA PTUJ: Musič, Da. Krajnc, Roškar, Lonzarič, Perger, Tomažič Šeruga, Lah, Letonja, Lavrinc, Zbičajnik, Ki-rič; igrali so še: Ajlec, Romih, Rešek, A. Čeh, Horvat, Pauko, Tisaj. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave se proti Strassu v gosteh, proti avstrijskemu petoligašu, ki ga vodi Mitja Emeršič, niso ravno izkazali in so na koncu le minimalno zmagali. Domačini so pokazali borbeno predstavo, medtem ko modri tokrat niso bili pravi in so se precej »mučili« v svoji igri. V prvem polčasu so Ptujčani prikazali nekoliko več kot v nadaljevanju, a to je še daleč od želenega nivoja igre. Za Dravo je v prvem polčasu zadetek dosegel Zbičajnik, v drugem pa je bil uspešen Horvat. Pri Strassu se je med strelce vpisal Lutten-berger, tik pred koncem tekme so Avstrijci zadeli še vratni-co. Nogometaše Drave v tem tednu čakata dve prijateljski tekmi, ki ju bodo odigrali v gosteh, in sicer se bodo v sredo pomerili z Varteksom iz Varaž-dina, v nedeljo pa z Luštom iz Beltincev. David Breznik Petek predsednik združenja klubov 1. B-lige Nogomet • NK Ljutomer Uvrstitev med najboljših pet Nogometaši ljutomerskega Avto Rajha se že skrbno pripravljajo za novo tekmovalno sezono v 3. SNL - vzhod. Enaindvajset igralcev bo tudi tokrat vodil trenerski dvojec Hošpel - Vozlič, vodstvo kluba pa je v strokovni kader vključilo še nekdanjega igralca Ljutomera in trenerja s PRO licenco Saša Fijavža. Ekipo iz lanske sezone so zapustili Luka Ciglarič (Odranci), Luka Kotnik (Bakovci), Niki Slana (Mura) in Rok Kocuvan (Avstrija). Članom so se priključili nekateri igralci iz mladinskega pogona, ki so v minuli sezoni osvojili naslov pomurskih prvakov, edina okrepitev doslej pa je Andrej Lotrič (Farmtech Veržej), nekdanji igralec Mure, Kopra in Reke. V matični klub se je vrnil Primož Kristl, ki je nazadnje igral pri Poletu (Martin na Muri). Kot je povedal Mario Hošpel, pričakuje še vsaj tri igralce iz sosednjega Veržeja (2. SNL), saj so se v vodstvih obeh klubov dogovorili o tesnem sodelovanju tudi v prihodnje. Od svojega moštva v klubu pričakujejo uvrstitev med prvih pet ekip, največ možnosti za osvojitev naslova prvaka pa daje Odrancem in Beltincem. Ljutomerčani so v okviru priprav odigrali že dve prijateljski tekmi. V gosteh so izgubili s hrvaškim Poletom 1:2 (Lotrič) ter z enakim izidom doma premagali sosednji Cven (Lotrič, Lebar). Prihodnjo nedeljo bodo v Bakovcih gostili vrsto Ankarana (2. SNL), nato pa sledijo še tekme z Vidmom, Podvinci in Središčem ob Dravi v Ljutomeru ter Ormožem v gosteh. Novo prvenstvo (22. 8.) bodo odprli v Lendavi proti Nafti. Prijateljska tekma: AVTO RAJH LJUTOMER -ANKARAN HRVATINI 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Rakovec (45.), 2:0 Lotrič (63.), 2:1 Banovič (74.), 2:2 Rodica (76). AR LJUTOMER: Lorenčič, Bertalanič, Rakovec, Semenič, Markovič, Kramar, Podgorelec, Piberčnik, Lebar, Munda, Lotrič. Igrali so še: Fajfar, Kardinar, Kristl, Jelen. Trener: Mario Hošpel. NŠ Prireditev v Križevcih Kasaške dirke, nogomet in golaž Konjeniško društvo (KD) Križevci pri Ljutomeru je v križevskem športnem parku pripravilo zanimivo in pestro družabno-športno dogajanje. Medtem ko je osem ekip kuhalo golaž, so se v nogometni tekmi pomerili domači člani KD z Vinsko reprezentanco Slovenije, kasneje pa so potekale še spektakularne kasaške dirke. Najokusnejši golaž je Rokometni strateg ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj Sašo Petek je 16. julija postal predsednik združenja klubov 1. B ženske rokometne lige. To častno in odgovorno funkcijo je nasledil na predlog prvega moža Brežic, ki je to funkcijo opravljal do sedaj. Posavke so se v prejšnji sezoni uvrstile v 1. ligo, klubi pa so Petka soglasno podprli. Sicer je znana tudi že sestava 1. B ženske lige za sezono 2015/16, v njej pa bo le pet klubov. To so poleg ptujskega rokometnega kolektiva še Naklo, Logatec, Litija in avstrijski Ferlach. Igralo se bo po štirikrožnem sistemu, temu bo sledila končnica, kamor se uvrstijo štiri najboljša moštva in kjer se bo igralo po dvokrožnem sistemu. V 1. ligo naj bi se uvrstili prvouvrščeni ekipi. Peterica okrepitev, začetek priprav 10. avgusta Priprave na novo sezono bo ptujska ženska ekipa pod vodstvom Saša Petka začela v petek, 10. avgusta, ko se bodo dekleta zbrala v dvorani Mladika na Ptuju. Treningi bodo potekali na Ptuju, v dvorani Mladika, na Mestnem stadionu ter tekaških stezah v okolici. Predvidoma bodo mlade Foto: Črtomir Goznik Sašo Petek bo ob vlogi trenerja ZRK Tenzor DP-logik Ptuj opravljal tudi funkcijo predsednika združenja klubov 1. B-lige. Ptujčanke odigrale pet prijateljskih tekem, seznam pa še ni znan. V moštvu je prišlo do nekaterih sprememb, predvsem v smeri prihodov. Ekipa se je okrepila s petimi igralkami iz bližnjih Rač, s katerimi Ptujčani že nekaj let odlično sodelujejo. Gre za mlade igralke, kajti v Račah so se odločili, da ne bodo več imeli mladinske selekcije. Zato so se te rokometašice podale na Ptuj, kjer si bodo poskušale izboriti svoj prostor na parketu. Gre za vratarko, levo krilo, desno krilo, krožno na-padalko ter srednjo zunanjo igralka, ki lahko igra tudi na levem zunanjem. Prav tako iz vrst ptujskega rokometnega kolektiva prihaja razveseljiva vest, da se na parket vrača Sindi Zorec, ob tem sta se članskemu moštvu iz kadetskih vrst dokončno priključili Doroteja Lah in Ana Ambrož. Prav tako je ŽRK Tenzor DP-Logik s štirimi igralkami okrepil kadetske vrste, v prvi vrsti z rokometašicami, ki so prišle iz Ormoža. Ob vsem tem omenimo še trenersko rošado znotraj samega kluba: Ernest Pučko bo poslej zadolžen za kadetsko vrsto, medtem ko bosta v novi sezoni mlajše deklice vodila Robi Krasnič in Maks Žuran. tp Pikado • Na EP in SP tudi tekmovalci iz Podravja in Prlekije Številni solidni nastopi, a brez osvojenih pokalov in medalj po mnenju strokovne komisije skuhala ekipa Zlate roke iz Maribora, »nogometaši« pa so se razšli z miroljubnim izidom 3:3 V petih kasaških preizkušnjah so zmagali: Lušt (1:30,7) z Vla-dom Žnidaričem iz Stare Nove vasi, Artis (1:29,7) z Darjo An-tolin iz Grab, Elvira MS (1:25,4) z Borutom Zaletelom z Iga pri Ljubljani, Rožle (1:22,1) z Brankom Seršenom st. in Dante MS (1:20,9) z Brankom Seršenom ml. - oba iz Banovcev. NŠ Branko Seršen je zmagal s 3-letnim Rožletom (2). V znanem hrvaškem letovišču Poreču je v dneh od 6. do 13. junija potekalo svetovno in evropsko ekipno klubsko ter reprezentančno tekmovanje v pikadu. Na njem sta nastopili tudi ženska in moška reprezentanca Slovenije ter tri klubske ekipe Top-Gun iz Grlave pri Ljutomeru. Lanskoletnega naslova evropskih prvakov na Euro-cupu ženski in moški prleški vrsti ni uspelo ubraniti, še več, njihove letošnje uvrstitve so nekoliko pod pričakovanji. V konkurenci 133 ekip se je od treh ekip Top-Gun le eni uspelo uvrstiti na vidnejšo 4. mesto, kar jo neposredno uvršča na naslednje EP. Na SP dvojic sta Andrej Gorjak in Leon Mertuk (Top-Gun) med 129 nastopajočimi osvojila zelo dobro 9. mesto, prav tako deveta je bila na SP ekip slovenska izbrana vrsta v sestavi Mojca Škafar, Andrej Gorjak, Leon Mertuk (vsi Top-Gun) in Jože Vavtar (Velenje). Na EP si reprezentanca Slovenija pod vodstvom Darka Mariniča iz Ljutomera (član Top-Gun) in dveh igralcev Top-Gun (Andrej Gorjak, Leon Mertuk) skupaj z reprezentancami Švice, Italije in Belgije deli 5.mesto. Ženska izbrana vrsta je prvič nastopila na EP (iz Top-Gun sta igrali Mojca Škafar in Monika Jerebic ter Jerneja Gajser iz Poljčan, Darja Kukec iz Divače in Viktorija Klaneček iz Ptuja) in osvojila 9. mesto. V kategoriji T ä™» - . i k Foto: Niko šoštarič Moška in ženska izbrana vrsta Slovenije (stojijo): Jan Grošelj, Andrej Gorjak, Darko Marinič (selektor), Leon Mertuk, Aleš Bač, Damjan Pilinger; (čepijo) Darja Kukec, Mojca Škafar, Monika Jerebic, Viktorija Klaneček, Jerneja Gajser. triple mix EP je sodelovalo okoli 220 ekip, Monika Jerebic, Leon Mertuk (oba Top-Gun) in Damjan Pilinger (Ptuj) so osvojili 9. mesto, Mojca in Dejan Škafar ter Andrej Gorjak (vsi Top-Gun) pa so bili 25. Darko Marinič iz Ljutomera, selektor moške reprezentance Slovenije, je bil z nastopi svojih izbrancev rahlo razočaran. »Naše uvrstitve resnično niso nič posebnega, a velja poudariti, da tokrat sreča ni bila na naši strani. Tudi nekaj novih pravil se je pojavilo, kar nas je stalo napredovanja Škafarjeve, Mertuka, Gorjaka in Vavtarja, saj smo kljub zmagi več kot Španija izpadli zaradi slabše set razlike. Na EP je bil usoden poraz proti Švici, kjer so po maratonsko izenačenem boju odločale malenkosti in znova nas je sreča zaobšla. Vedeti je vendarle treba, da so naši igralci med številnimi profesionalci čisti amaterji, pa tudi pripravljenost na prvenstvo nekaterih posameznikov in ekip je letos bistveno izstopala.« Žensko izbrano vrsto je vodil Miran Mestinšek iz Polj-čan, žal je s poškodbo kolena nastopila Mojca Škafar, za nameček pa si je po nesrečnem padcu med tekmovanjem, nogo poškodovala še Monika Jerebic. »Seveda so bila priča- kovanja večja, a je upanja po boljši uvrstitvi bilo kmalu konec, saj nam je žreb v 1. krogu namenil Španijo, ki sodi med najmočnejše evropske reprezentance. Pa vendar smo se srčno borili in povsem častno izgubili (7:9) ter morali v repasaž, kjer je »padla« Turčija (11:5), toda v nadaljevanju nas je dokončno 'pokopala' še ena velesila - Hrvaška (2:9). Igralke, ki sem jih imel na voljo v danem trenutku, pač niso zmogle več, 'ognjeni krst' je za nami, upam in verjamem, da bomo na prihodnjem prvenstvu uspešnejši,« je povedal Mestinšek. Niko Šoštarič Foto: NS 16 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. julija 2015 Haloze • Predsednik Pahor: »Če ni ljubezni do zemlje, kmetije ne uspevajo« Pahor z 28 let staro »buherco« najprej Krajani Kočic, vasi v občini Žetale, do katere vodi strma asfaltirana cesta in kjer ni ene ravne zaplate zemlje, si bodo 23. julij 2015 zapomnili po to ne zgolj obiskal, z vaščani se je podal na travnik, prijel za buherco in z domačini potil kaplje znoja na več kot 30 °C in si za razliko od njih na Čeprav je bil četrtek, je bil ob prihodu na hribovsko kmetijo Franca Cepa občutek, kot da se prireja pravi kmečki praznik. Pod lipo mize in klopi z domačim pecivom, veselo razpoloženi vaščani, zvok harmonike, kontrabasa in »ribelžna« članov Stoperške bande. Vsi v pričakovanju prihoda težko pričakovanega gosta. In ob deseti uri se je v odprti srajci, kratkih hlačah, planinskih čevljih, kot vedno pred kamerami in fotoaparati, nasmejan pripeljal predsednik države Borut Pahor. Krepko je stisnil roko Jožetu (tajniku) in Francu Cepu (predsedniku delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja), nato pa še vsem krajanom, ki so ga pričakali. »Vi ste takoj za v Haloze,« so mu domačini dejali po končani košnji Povabili so ga na kavo, sprva jo je v smehu zavrnil, češ da mu bodo očitali, da je prišel le na kavico in pecivo ter ne na delo. Po jutranjem obredu so mu nato predstavili orodje, lesene vile FOTO: Mojca Vtič Predsednika republike Boruta Pahorja je z ljudskimi melodijami na delo pospremila Stoperška banda. KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE OdW'lI 101. Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! in grablje ter se odpeljali do kilometer oddaljenega travnika v kraju Planjsko. Najprej so predsedniku v roke zaupali kosilnico. Sprva z negotovostjo, saj košnja z 28 let staro kosilnico zahteva obilo fizične moči in je za manj izkušene težje obvladljiva, še po- Ormož • Dvig socialnega in kulturnega kapitala Poti od mene k tebi Junija so otroci Vrtca Ormož in učenci osnovnih šol Središče ob Dravi, Sveti Tomaž ter Stanka Vraza Ormož združili moči in se predstavili na ormoškem grajskem dvorišču. Vključeni v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala, so na tak način zaključili enoletno sodelovanje, ki je prineslo veliko prijetnih izkušenj in novih poznanstev. Na prizorišču dogodka so izvajalci projekta pripravili razstavo Poštar'c - pisem in drugih izdelkov (risbic, posnetkov, daril ...), ki so si jih otroci in učenci med sabo izmenjevali vsak mesec. Enourno prireditev z naslovom Poti od mene k tebi so sestavljale raznolike točke. Otroci dveh najstarejših skupin VIZ Ormož so zapeli dve pesmi in prikazali gibalne igre, učenci OŠ Sveti Tomaž so odigrali lutkovno predstavo Zajček išče mamico, njihova tretješolka pa je zapela pesem Sreča na vrvici. Zaplesala in zapela sta tudi folklorna skupina in pevski zbor OŠ Stanka Vraza Ormož, s plesom in skečem pa so se predstavili še učenci OŠ Središče ob Dravi. Prireditev so suvereno povezovali kar otroci in učenci sami ter gledalcem tako predstavili poti, ki so jih spletli v tem šolskem letu. VH Poljčane • Studeniški kulturni večer Glasbi prisluhnilo 1500 obiskovalcev Dvorišče samostana Studenice je 18. julija gostilo 17. Studeniški kulturni večer. »Zelo sem zadovoljna z obiskom, saj je prag samostana prestopilo 1500 ljudi. Ob tem smo dosegli cilj, da so ljudje Studenice zapustili zadovoljni,« je povedala Maja Bračko, predsednica Turističnega društva Samostan Studenice, ki je priredilo ta kulturni večer. Studeniški večer je bil tudi letos preplet glasbenega programa, delavnic za otroke, kmečke tržnice, slikarske razstave, ki se je tradicionalno končal z ognjemetom. Ob tem so člani turistič- Foto: Maja Bračko Najmlajši obiskovalci so v otroškem vrtu s člani Društva za razvoj in mladino Poljčane slika izdelovali ladjice in kurili ogenj. nega društva, več kot 100 jih je sodelovalo pri organizaciji prireditve, pripravili sprejem zdomcev, torej nekdanjih prebivalcev Studenic, ki sedaj bivajo v tujini (predvsem v Švici in Italiji) ali v drugih slovenskih krajih. Domači kraj jih je obiskalo približno 50. Sicer pa je studeniški večer oblikovala predvsem glasba. »Letos smo poskrbeli za vse glasbene okuse. Nastopil je ansambel Vera in Originali, vokalna glasbena skupina Mak ter domačinka, ki s pesmimi v hrvaškem jeziku osvaja glasbeno sceno, Nina Vodušek,« je povedala Maja Bračko in priznala, da jim brez občinske podpore ne bi uspelo izpeljati 17. studeniškega večera. MV sebej na travniku, ki naj bi imel 60-stopinjski naklon. Ne, predsedniku s strmino niso prizanašali. Nato so mu obrazložili, katera ročica kaj pomeni in predsednik je začel delati. In medtem ko so mnogi mislili, da bo predsednik pokosil zgolj ozek pas, Pahor ni odnehal. Kljub spodrsavanju in pristanku na kolenih kosilnice ni želel izpustiti iz rok in tako je ob večkratnem aplavzu domačinov, ob spodbudnih besedah »bravo predsednik« šest arov travnika pokosil do konca. Po končani košnji je predsednik Borut Pahor povedal: »Na- Predsednik je izkusil strmino Haloz in težaško delo haloških kmetov. Lenart • Nagrajeni učenci OŠ Lenart in Voličina Priznanja najuspešnejšim učen Na prireditvi ob zaključku šolskega leta in ob dnevu državnosti so posamezni učenci, ekipe in letu na tekmovanjih v znanju, športnih tekmovanjih in drugih primerljivih tekmovanjih na držav nova priznanja. Priznanja so bila podeljena tudi njihovim mentorjem. Iz OŠ Lenart so županova priznanja prejeli učenci, ki so se izkazali v različnih državnih tekmovanjih iz znanj, in sicer Timotej Šuman za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine in državnem tekmovanju za Stefanovo priznanje iz znanja fizike, Žiga Pukšič za osvojeno drugo mesto na državnem tekmovanje mladih tehnikov v panogi raketni modeli s trakom, Martin Zadravec za prvo mesto na državnem tekmovanju mladih tehnikov v panogi avtomobilski modeli vožnja v cilj in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja vesele šole, Lara Žnuderl za osvojeno prvo mesto na državnem tekmovanju mladih tehnikov v panogi modelarski zmaji-ploščati, Tia Neuvirt za osvojeno drugo mesto na državnem tekmovanju mladih tehnikov v panogi modelarski zmaji-ploščati, Luka Smonkar za tretje mesto na državnem tekmovanju mladih tehnikov v panogi modelarski zmaji-škatlasti, Jan Kostanj-šek za osvojeno zlato priznanje Foto: Arhiv občine Zupanovo priznanje so med drugimi prejeli tudi igralci ekipe KMN Slovenske gorice z mentorjem Dejanom Krambergerjem, ki so postali državni prvaki v Futsalu U-15. torek • 21. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 kosil, nato spravljal travo ... prav posebnem gostu. Namreč kraj, kjer naj bi živelo približno 250 ljudi, je obiskal predsednik republike Borut Pahor. In hribu prislužil še žulj ali dva. FOTO: Mojca Vtič Po košnji in polovici opravljenega dela je zbrane na razgrnjenem prtu v senci dreves pričakala malica. \ FOTO: Mojca Vtič mučil sem se kot vselej na kmetiji. Tretjič opravljam delo na kmetiji, na različnih območjih dežele. Povsod so ljudje pridni in nikjer kmetije ne uspejo, če ni ljubezni do zemlje. Pogosto tudi ni dovolj prihodka, mora pa biti ljubezen, da se najde način, da se vzdrži. Slovensko podeželje je lepo zahvaljujoč tem pridnim rokam.« Sicer pa v Halozah tokrat ni bil prvič, tudi delal je že v Halozah, in sicer je pred leti obiral grozdje. »Tako da se s Haložani že dolgo poznamo in družimo,« je še povedal ter tudi dodal, da ni zadnjič tukaj. Sicer pa se je predsednik države odzval vabilu Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja in Haloze obiskal v okviru projekta "SKUPAJ - Spodbujajmo drug drugega", kjer se v različnih slovenskih krajih druži, dela, spoznava in pogovarja z različnimi poklicnimi, generacijskimi, socialnimi in drugimi skupinami. Če bi bili vedno tako zagnani, se Haloze ne bi zaraščale Kljub temu da je predsednik predsednik, mu domačini niso prizanesli z opazkami, da pa vendarle ni vsega pokosil, da je ob robu še nekaj pustil ter da mu bodo to odšteli od »plačila«. Nazadnje je pokosil tudi to. S tem se delo ni končalo. Po košnji in izjavi za medije je v roke prijel lesene vile in se skupaj z domačini, tudi z županom Žetal Antonom Butolenom, odpravil nekoliko nižje »pehati travo«, kot rečejo domačini, da jo je lahko nato Franc Cep z nakladalko odpeljal. Pomagalo je približno 30 domačinov, in kot je bilo slišati, če bi se jih vedno toliko zbralo in če bi bili vedno tako zagnani kot ob obisku predsednika, Haloze ne bi zaraščale. Po napornem delu seveda prija malica. Na prt sredi travnika v senci dreves sta Sto-perčanki Ida Žunkovič in Marjana Kamenšek zložili sirove štru-keljce z ocvirki, domačo salamo, haloško bunko, sir. Po domače, brez pretirane vljudnosti ali sramežljivosti, brez vilic, krožnikov so se »delavci« okrepčali, nato pa hitro končali. »Če bi bilo vedno toliko ljudi, bi zraven kupil še 20 hektarjev površin,« je dejal Franc Cep, ki kmetuje na sedmih hektarjih. Sicer pa so se Haložani še pošalili, da sedaj opravljajo delo na črno, češ da to ni medsosed-ska pomoč, vendar jih je predsednik pomiril, da je legalno, ker je on zraven. Seno je nato pomagal spraviti še na skedenj ter s tem zaokrožil spravilo trave. Po končanem delu so predsednika pozdravili še župan Podlehnika Marko Maučič, županja Majšperka Darinka Fakin ter podžupan Vidma Marjan Se-linšek. In župani so ga res zgolj pozdravili, saj predvidenega pogovora z mladimi prevzemniki kmetij, kmečkimi gospodinjami in člani Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja ni bilo. Očitno domačini niso želeli obremenjevati predsednika s predpisi, ki jih pestijo in jih omejujejo pri kmetovanju. Sicer pa je predsednik od domačinov slišal marsikateri vic, ki razen ene izjeme ni za v javnost. In ta ena izjema govori o predsedniku: »Se Micka in Janez zbudita ob štirih zjutraj v hišici sredi hribovja nekje sredi Slovenije. Pa gre Micka v hlev, da ga bo skidala. Čez trenutek se zadere: Janeeeeeeez, a si ti skidal hlev??? Pa se Janez zadere nazaj: Neeee, Micka, nisem. Pa Micka zaključi: A, potem je bil pa že Pahor tukaj.« Sicer pa je predsednik zbrane domačine, župane povabil na obisk v predsedniško palačo ter obljubil, da se bo potrudil pripraviti tako topel sprejem, kot so ga zanj priredili domačini. Mojca Vtič cem razredi iz OŠ Voličina in OŠ Lenart, ki so v preteklem šolskem nem nivoju dosegli prvo, drugo ali tretje mesto, prejeli župa- na državnem tekmovanju mladih tehnikov v panogi modelarski zmaji-škatlasti in Alen Zorko za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni. Županova priznanja so prejeli tudi mentorji učencev.. Na OŠ Voličina izjemni športniki Medtem ko so učenci OŠ Lenart v preteklem šolskem letu navdušili na tekmovanjih iz znanj, pa so osnovnošolci OŠ Voličina posegali po izjemnih uspehih na najrazličnejših športnih tekmovanjih. Županova priznanja so tako prejeli: Rene Hercog za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu v judu v kategoriji mlajši dečki U12 do 60 kg, Sara Rojs za prvo mesto v kategoriji kate posamezno za mlajše ponir-ke C od 10 do 11 let ter tretje mesto v kategoriji športne borbe med deklicami 10-11 let -42 kg, Lia Ludvik za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu v kategoriji mlajše kadetinje do 63 kg ter za tretje mesto na državnem prvenstvu v kategoriji kadetinje do 63 kg, Nik Mesarec za drugo mesto na državnem prvenstvu WKSA v Murski Soboti v kategoriji kate posamezno za starejše pionirje B od 12 do 13 let, Matic Herga za drugo mesto na državnem prvenstvu WKSA v Murski Soboti v kategoriji borbe posamezno za kadete A +70 kg, Lucija Mesarec za osvojeno tretje mesto na državnem prvenstvu WKSA v Murski Soboti v kategoriji kate posamezno za mlajše ponirke C od 10 do 11 let, Hana Pivljakovič za tretje mesto na državnem prvenstvu v streetdanceu in Tomaž Ornik za tretje mesto na državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v kategoriji dečki B. Županovo priznanje so prejeli tudi igralci ekipe KMN Slovenske gorice (Mihael Dobaja, Marko Bračko, Žan Šprajc Žagavec, Aljaž Ruis, Matic Goznik, Rok Sužnik, Aljaž Goznik, Žan Re-bernik, David Ahmetovic, Aljaž Onič, Nik Kostanjevec in Matija Matic Horvat) z mentorjem Dejanom Krambergerjem, ki so postali državni prvaki v Fut-salu U-15. Monika Levanič Sveta Ana v Slov. goricah • Praznično ob 17. občinskem prazniku Srebrni grb občine Antonu Letniku Občina Sveta Ana v Slov. goricah v teh dneh praznuje 17. občinski praznik. Praznovanje so obeležili s paleto najrazličnejših dogodkov, ki so potekali vse do 26. julija, ko je bila v cerkvi sv. Ane slovesna maša. Vrhunec praznovanja pa je osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, ki je bila minuli petek. 17. občinski praznik oziroma Anin teden 2015 so Anovčani in Anovčanke obeležili s kar 32 najrazličnejšimi dogodki. Praznovanje so začeli 17. julija, ko je potekala likovna kolonija 9. Anina paleta. V teh dneh se je v sklopu praznovanja zvrstilo že kup dogodkov, med drugim zaključek likovne kolonije in odprtje razstave del, nastalih na 9. Anini paleti, kmečke delovne šege in navade na „taverhi", po-topisno-kulinarični večer Drugi svet: Južna Amerika z Matejem Koširjem, „Skoraj pozabljeno" -spomini ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, Poletna noč - večer zabavne glasbe ter srečanje Anovčanov, ki jih je pot življenja popeljala v druge kraje „Kjer sem rojen, so moje korenine, tam je moj dom". Prav tako pa so se zgodili tudi številni športni in drugi družabni dogodki, kot je kolesarjenje po poteh občine Sveta Ana, razni turnirji v vseh možnih športih, med drugim v odbojki na mivki, malem nogometu, badmintonu, tekmovanje v športnem ribolovu, streljanju z zračno puško, gasilsko tekmovanje itd. V petek je bilo odprtje ceste in tekmo- vanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Vrhunec praznovanja - kulturna prireditev ob občinskem prazniku „Tu sem doma" s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad - pa je bil minuli petek. Zbrane je kot osrednji govornik pozdravil in nagovoril župan občine Sveta Ana Silvo Slaček. V nadaljevanju je sledila podelitev občinskih priznanj in nagrad najzaslužnejšim obča- nom. Plaketo občine so prejeli Janez Zemljič, Marinka Nikl Trojner in Dušan Mihelič. Bronasti grb občine so podelili Milovoju Vu-četicu. S srebrnim grbom občine pa je bil nagrajen Anton Letnik. Sicer pa je župan nagradil tudi pridne dijake in študente: „Denarno nagrado je prejelo šest dijakov/ dijakinj in sedem študentov/študentk. Skupna vrednost nagrad po razpisu je bila: 2.650 evrov." Osrednjo proslavo ob 17. občinskem prazniku so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali Cerkveno prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana, otroci iz osnovne šole z etnološko predstavitvijo predelave lanu, Andrej Polič, ki je zaigral na harmoniko, in Julija Letnik, ki je občinstvo razvajala z zvoki klavirja. Monika Levanič Foto: Foto Tone Zupan Silvo Slaček s prejemniki občinskih priznanj na osrednji proslavi ob 17. občinskem prazniku. 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 28. julija 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kaj z rastlinami med počitnicami Julij je čas vročega, suhega vremena, pa tudi počitnic. Mnogi se odpravljate za dalj časa od doma, ne veste pa, kaj narediti z rastlinami, da med tem ne bodo propadle. Vsekakor je najboljša rešitev dober sosed, sorodnik ali prijatelj, ki bo zanje primerno poskrbel. Lahko mu tudi nekoliko olajšate delo, kljub temu pa v poletnem vremenu seveda vsaj občasen obisk potrebujejo vsaj tiste rastline, ki so v koritih ali loncih. Sobne rastline Sobne rastline sama vredno prestavim v svetlo senco, toliko stran od okna, da do njih ne pridejo sončni žarki. Vsekakor jih umaknemo z okenskih polic. Orhidejam zadošča, če jih pred odhodom pošteno namočimo, vsaj za uro naj njihovi lonci stojijo v vodi. Medtem preverimo, ali je v njihovih okrasnih posodah dovolj vode, pa ne preveč, saj sam lonček z orhidejo ne sme stati v vodi. Če nimate posebnega okrasnega lončka, ki je že narejen tako, da lonček z orhidejo ne sede popolnoma na dno, potem si lahko pomagate drugače. Za rastline izberite nekoliko večji okrasni lonček, kot je potrebno. Na dno natresite 10 cm prodnikov, rečnih kamenčkov. Nato nalijete nanje vodo tako, da voda ne prekriva teh kamenčkov. Lahko pa si omislite star, preizkušen namakalni sistem. Vse rastline v stanovanju prestavite na isto mesto v krogu okoli večje posode, v katero nalijete vodo. To mesto ne sme biti na soncu, mora pa biti svetlo. Poiščete kakšno staro rjuho, nekaj kuhinjskih krp, skratka bombažno blago, ki ga ni škoda. Narežete okoli 10 cm široke trakove. Dolgi pa naj bodo tako, da en konec seže na dno posode z vodo, ki smo jo izbrali, drugi konec pa bo ovit po zemlji okoli rastlin. Če so majhne, bo ovit po obodu lonca, če pa so večje, potem nekje po sredini lonca. Nikakor pa ne ob steblu, saj tam rastlina potrebuje najmanj vode. Nato te trake zvijemo v manjšo spiralo, dobro namočimo in seveda en konec ovijemo okoli rastline, drugega pa položimo na dno posode. Zdaj bo ta trak ves čas vlekel vodo do zemlje, korenine rastline pa jo bodo uporabljale. Foto: Miša Pušenjak Avtomatsko zalivanje s plastenkami; bolje bi sicer bilo, da bi bile globlje zakopane v zemljo. Foto: Miša Pušenjak Zanimiva novost tudi v Sloveniji: glinaste posode za avtomatsko zalivanje rastlin, ki pridejo prav tudi v balkonskih koritih. Balkonske rastline Tudi balkonske rastline po možnosti prestavimo v senco ali vsaj na tla balkonov, da niso povsem izpostavljene soncu. Ravno tako lahko naredimo podoben namakalni sistem, le da je tukaj povsem obvezno, da se količina vode v posodi preverja, saj večina balkonskih lepotic potrebuje veliko vode. Žal pa so korita po večini tako polna rož, da je prestavljanje skoraj neizvedljivo. Lahko nad njimi namestite senčila, potem bo poraba vode nekoliko manjša, kljub temu pa bodo potrebovale zlate roke sosedov ali sorodnikov za zalivanje. V veliko pomoč bodo tudi korita z vodno rezervo. Okrasne gredice Okrasne gredice dan pred odhodom močno zalijemo. Tudi če je bila dan ali dva pred odhodom kakšna nevihta ali ploha, gredice Julij Mali srpan AvgUSt Veliki srpan 1"7 petek 1 sobota 13 sobota 2 nedelja * * 1Q ™CE"C i •_/ nedelja 3 ponedeljek „I * 2 0 ponedeljek »J'«t 4 torek * £ fT-k 1 DAKR.O ¿L 1 torek 5 sreda /"S rt "AJDA /L Z. sreda 6 četrtek 9 "Z ¿— O četrtek vr. 7 petek' J, «t 24 petek JS*- 3 sobota * & 2 5 sobota Q •_■' nedelja * 2 6 nedelja 10 ponedeljek 2 7 ponedeljek j-* 1 torek 2 3 torek 12 sreda "im 2 ^ sreda * «e it; ■"»» 1 \J četrtek "Z O ,ultTS O \J četrtek * ggr 14 ST 31 petek o», o 1 5 sobota pre-sa^e t/" 1 G nedelja '"of Pnčnemo s ceojjenjem sadnega orev>» rt Obdelujemo da in jiti namakamo. Pazimo, da Pripravimo shrambo za spravilo sadja. CVETJE in OLJNICE Sončnice-, dkavriiee, vse vrste cvetlic... PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa, - tesen, čebula, rMkev... «t PUOPOVKE in SADJE Paprika, paradižnik, grah, fiioi, vse- vrste sadja.. LISTNATE RASTLINE Sotete, motovileč, ohrovt, zelje, cvetača, blitva- raje še dodatno zalijte. Voda naj počasi teče vsaj dve uri. Nato pa gredice prekrijte, če jih seveda že niste, z debelo plastjo zastir-ke. Primerni so tako lubje kakor predvsem pokošena trava z naše zelenice. Vrtnice bi bilo dobro poškropiti tudi z rmanovim ali kamiličnim čajem, dober je tudi pripravek iz bezgovih, česnovih (čebulnih, drobnjakovih) listov, v trgovinah lahko dobite tudi česnov, presličini ali koprivni izvleček. Vse naravne pripravke, pa naj jih naredite sami ali kupite v trgovinah, naj bodo fungicidi ali insekticidi, uporabite vedno zvečer. Sončni žarki namreč uničujejo njihovo delovanje. V zadnjih tednih sem nekajkrat opazila, da nekateri pripravke hranijo kar v rastlinjakih. Nikar. Visoka temperatura in svetloba, ki prodira skozi steklenice, jih seveda uničijo. Pripravki, ki jih kupite v trgovinah, naj bodo vedno shranjeni v temnem in hladnem prostoru, domače pa pripravljajte vedno sproti. Shranite lahko samo prevrelke, to so pripravki, ki ste jih delali vsaj sedem dni. Zelenjavni vrt Napoved nekoliko manj vročega vremena in nekaj padavin v naslednjem tednu bo pomenilo ponovno nevarnost za vrtnine, predvsem paradižnik. Zato je zdaj čas, da ga spet poškropite s pripravki, ki sem jih naštela tudi za vrtnice. Lahko se odločite tudi za uporabo pripravka iz sode bi-karbone. Če ste poskrbeli, da so imele plodovke v vročini dovolj kalcija, potem nevarnost napada bolezni ni zelo visoka, tisti, ki pa kalcija niste dodajali, resnično zavarujte vaše vrtnine pred glivičnimi in bakterijskimi okužbami. Lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila, ki so dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Bakrena listna gnojila priporočam tudi za papriko in fižol, za slednjega le, če je v dobri kondiciji. Karenčne, čakalne dobe pri uporabi bakrenih listnih gnojil ni, sama pa vendarle priporočam, da počakate tri dni, preden ponovno pobirate pridelek. Seveda pa listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili še nadaljujte, posebej pa tam, kjer nimate urejenega namakanja, kalcij potrebujejo tudi zelje, ko tvori glave, solata, cvetača, kolerabica, zelena in seveda ohrovti. Tudi na zelenjavnem vrtu je treba izkoristiti padavine za dognojevanje plodovk. Ponovno - ne pretiravajte. Najbolje je za 24-48 ur namočiti liste kopriv, gabeza ali domač, ne popolnoma preperel kompost in s tako tekočino plodovke zaliti. Vedno napolnimo plastično ali keramično posodo do 1/3 z izbrano maso, dolijemo vodo do vrha in pustimo stati 12-48 ur. Posoda naj stoji v senci, pokrita tako, da zrak še vedno kroži, a vanjo ne morejo pasti živali. Vsak dan vsaj enkrat premešamo. Če naredimo tako, potem redčenje ni potrebno in v hladnem večeru s tako pripravljenim pripravkom rastline zalijemo, ne poškropimo. Tla okoli rastlin po potrebi okopljemo, prerahljamo, saj so zaradi dolgotrajne vročine in našega zalivanja prav gotovo zbita, nato pa jih pokrijemo z zastirko, ki je pri roki. Najpogosteje je to seveda pokošena trava z zelenice, ki je zdaj sicer ni veliko, lahko je to seno, slama, listje, rogoza, skratka nekaj, kar bo preprečevalo izhlapevanje vode. Ob plodov-ke nastavite doma narejene zali-valke. 1,5 l plastenkam odrežemo dno, zamašek pa velikokrat preluknjamo ali pa ga kar odvijemo. Tako plastenko lahko tudi ob straneh preluknjate z več majhnimi luknjicami in jo vsaj do polovice zakopljete v tla okoli rastlin. Ob vsako rastlino zakopljemo vsaj eno ali kar dve plastenki z zamaškom navzdol seveda. Vanjo nalijemo vodo. Dobre sosede ali prijatelje pa poprosimo, da vsaj dvakrat na teden pridejo in to vodo dolijejo. Ostale rastline na vrtu se bodo nekako znašle tudi same, če boste le dovolj zastrli tla okoli njih. Kjer je izvedljivo, tudi vrt za-strite, zasenčite, da bodo rastline zavarovane pred premočnimi sončnimi žarki. KGZS obvešča Kaj pa početi vrtu v prihodnjem tednu V tednu, ki je pred nami, je zadnji čas za setev črne redkve, repe in podzemne kolerabe. Te korenovke bodo skladiščile poletne sončne žarke in jih pozimi vračale. Zadnji čas je tudi za setev letnih, glavnatih radičev in endi-vije. Pričnemo pa setev kitajskega kapusa. Vsi nestrpneži že lahko posejete motovilec, vendar ga sej-te v senco paradižnika ali visokega fižola ali pa setev dobro zasenčite. Pred setvijo pa seme vsaj za nekaj dni dajte v zamrzovalnik. Posejete lahko tudi špinačo, tudi to v senco, ter peteršilj in blitvo, ki bosta prezimila. Svetujem pa tudi setev majskega srebrnjaka. Posejete ga v vrstico, nekoliko gosteje, v jeseni pa boste sadike razsadili. Tako bo veliko manj rastlin cvetelo. Preglejte gomolje krompirja v zemlji, mnogi so pričeli kaliti ali poganjati nove gomoljčke. Predvsem so k temu nagnjene rdeče sorte. Take sorte je treba previdno izkopati in ohladiti v temnem in zračnem prostoru. Prav gotovo pa je nujno, da vsaj uničite nadzemne dele rastlin, da ustavite vegetacijo. To naredite tudi takoj, ko opazite, da so listi pričeli obolevati, črneti. Tako se bolezen ne bo prenesla na gomolje, s tem pa skrajšala skladiščne dobe. Mnogim so grmičaste bučke in tudi kumare že zbolele. Namesto da se ukvarjate z njihovo zaščito, raje posejte nove. Še je čas. Svetujem pa, da vzgojite sadike s koreninsko grudo. Miša Pušenjak Za spremembo 79. člena o vodah Komisija za VVO pri KGZS nadaljuje z aktivnostmi na temo spremembe 79. člena Zakona o vodah (ZV), saj nadomestnih zemljišč kmetje ne dobijo, denarna nadomestila pa so še vedno državna pomoč, omejena navzgor in odobrena za določeno obdobje s strani EK ter ne realna odškodnina za izpad dohodka, zmanjšano vrednost zemljišč in kmetij zaradi zahtev vodovarstvenega režima. Konec letošnjega leta se priglašena državna pomoč izteče in komisija zahteva, da se do takrat sprejme sprememba 79. člena ZV tako, da bodo kmetje lahko izbirali med možnostjo pridobitve zemljišč izven VVO I ali realno odškodnino, ki ne bo več državna pomoč, ampak se bo izplačevala po določbah civilnega prava na osnovi pogodbe med upravičencem in zavezancem. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v juniju pripravilo predlog sprememb ZV, kamor se je po številnih sestankih in usklajevanjih Komisije za VVO s pristojnimi, uvrstil tudi predlog spremembe 79. člena ZV. Sprememba je bila 30. junija že potrjena na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v DZ, nato pa naknadno umaknjena iz nadaljnje obravnave. Koalicija in pristojna ministrstva so se namreč odločili, da predlog spremembe 79. člena posredujejo najprej v presojo EK in ga v primeru pozitivnega mnenja EK vključijo v ZV ob naslednji spremembi zakona v jeseni 2015. Vsi člani komisije so zato izrazili precejšnje razočaranje nad situacijo in dogovorili so se, da na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovijo protestno pismo. Pri tem opozarjajo, da so nekateri podatki, ki jih podajajo predstavniki občin in izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo, zavajajoči, saj govorijo o visokih podražitvah vode zaradi izplačila odškodnin kmetom. Po izračunu Komisije za VVO bi bila povprečna podražitev cene vode zaradi izplačila odškodnin kmetom na VVO I v Sloveniji le 0,2 centa/m3 vode. Člani komisije so enotni, da bodo vztrajali na zahtevanih spremembah 79. člena ZV, s čimer bodo seznanili tudi oba pristojna ministra. V primeru, da do navedene spremembe 79. člena ZV v letošnjem letu ne bo prišlo, bodo kmetje, ki kmetujejo na VVO I, pričeli z izvajanjem državljanske nepokorščine. KGZS Vir: splet torek • 21. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 19 Domača rasi Neic Pačnik O avtorju Star sem 16 let in prihajam iz Slovenske Bistrice. Sem dijak Gimnazije v Slovenski Bistrici. S pisanjem poezije sem se začel ukvarjati v devetem razredu. Potrebo po pisanju sem začutil kar sam in s pesmijo sem se poistovetil z ideali, ki jih je težko doseči. Udeležil sem se 14. in 15. Pesniške olimpijade v Dravogradu, kar mi je dalo navdih, da sem svojo poezijo malce povzdignil in ji dodal potrebno metaforiko. S profesorjevo (mag. Gregor Artnik) in mentorjevo pomočjo (dr. David Bedrač), ki sta me strokovno podkovala, moja poezija ne bi bila to, kar je. Moje pesmi doslej še niso bile objavljene in menim, da bodo s časom postale še bogatejše in zato primernejše za več različnih literarnih objav. O objavljeni liriki Pesmi Nejca Pačnika stavijo na razmerje: majhen obseg proti eksplozivni vsebini. Lirski subjekt, ki se izpoveduje, je mlad človek, ki išče svojo identiteto in položaj v družbi, vznemirjajo ga neenakosti med ljudmi in odkrivanje neke resnice, ki ne bi bila samo njegova. Takšen občutek ga vodi v željo po doseganju dna, skrajnosti torej, a se hitro zave, da je doseči absolut prej velika želja kot resnična možnost. Ena od možnosti, ki subjektu omogoči komunikacijo s samim seboj in širšim kolektivom, je prav izpoved skozi ljubezenske verze. Ti delujejo po eni strani otipljivo, kot da nagovarja točno določeno osebo, po drugi je določene verze ali celo pesmi mogoče brati na razpršeni, abstraktni ravni, saj gre zgolj za žensko prano, njena oblika pa ni določena. Se pa prav v tej komunikaciji z žensko (dekletom) odpirajo mehke in ranljive lege, ki običajno najbolje zazvenijo. Ritem avtor se na teh mestih upočasni, kot da ta postane nekoliko utrujen, a prinaša očarljive hipnosti, v katerih se subjekt med drugim samoizprašuje - tudi o pesmi, pesnjenju in smislu tega početja. Pesmi, ki svoj izraz in podobo še intenzivno iščejo, ki se včasih skrčijo, drugič razširijo, vsekakor pa utripajo s posebno močjo in nagovarjajo; slutiti pa dajejo tudi, da se bodo izoblikovali še mnogi novi obrazi te mladostne pesniške pokrajine. David Bedrač MODRO OKO Zdi se kot laguna. Globina pregloboka. Žarki zenice svetijo v Ne prostranstvo tvojega zaliva, Odkriti dno je delo fanatika. NE GRE BREZ Ne, ne gre brez solz. Solz usode, ki tako bistre padajo na grešna tla. Ne. Ne ni izhoda brez moje krvi drugam. Ne gre brez tebe, a ti si že tam. Kje sem jaz? DELTA Deltast izhod. Preveč poti, premalo opcij. Deroča vode pere dejstva. Nimam izhoda; odnaša me resnica. Sem ujetnik, sam svoje pravice. To je delta. NISEM BLIZU KORAKOV SMRTI Sedaj resnica je tista, ki jo res potrebujem, To neskončno pot. Zate ni več prostora! Daj prestopi to mejo realnosti za ideal na Zemlji. POSTAJA BELA Adiabatno ohlajanje duše. Vpliv človeka na srce, na sovraštvo, na ... Boli, ko si mi uhajala iz rok, tako brezmadežna. Nisem te znal razbrati, ko so tvoje oči švigale po življenju, Za zadnji trenutek si si ogledala svojo nesmrtnost. MOJA GLAVA Kot Orfeju, si mi odsekala glavo! In ne, nisi je vrgla v morje, ampak pod nagrobnik; da je nihče ne sliši. PESEM To je nekaj, kar je oprijemljivo na dotik, Je moje srce na belini lista. Prebiraš lahko dušo preteklosti, razmazano na listu. Krvna sled, ki jo prepoznava zunanji Svet. Le delček besede s pogledom bo ostala v srcu veličanstva Človeka. OGRAJA Obljubil sem ti rostfarjevo. sploh je ni, tudi med nama sem obljubil steber, ga ni. Obljubila si mi sebe, a tebe ni. NJENO SRCE Z otipljivo ljubeznijo se dotaknem tvojega srca, s svetlo barvo pleskam prihodnost, a ti imaš raje modro. Ne gre živeti z železnim obrazom. Bi me marala, če bi imel mavrično steno? Naj bo rdeča, barva krvi, mene in tebe. SPOMIN Midva, črno in belo. Presvetlo-pretemno. Vedno na istem listu spet in spet . V vsakem pogledu premalo naju ... Preveč stvari na listu-preveč bele. Morda sva res nasprotje, ampak naju loči le barva! S svetovne glasbene scene Kitajske oblasti so odpovedale nastop ameriške pop rock skupine Maroon 5 na Kitajskem. Člani te popularne zasedbe so nameravali septembra v okviru azijskega dela svoje koncertne turneje nastopiti tudi v Pekingu in Šanghaju. Kitajske oblasti sicer niso podale uradnega pojasnila o tem, zakaj so preprečili koncerta, najverjetneje pa so to storili zaradi tega, ker člani zasedbe javno sim-patizirajo s tibetanskim verskim voditeljem Dalajlamo. Njihov klaviaturist Jesse Carmichael je v začetku meseca javno zaželel Dalajlami vse najboljše za njegov 80. rojstni dan. Omenjeni glasbenik pa naj bi sodeloval tudi na proslavi, ki so jo ZDA priredile v čast tega budističnega voditelja. Dalajlama je že dolga leta zaradi statusa Tibeta v sporu s kitajskimi oblastmi in že od leta 1959 živi v izgnanstvu v Indiji. Za svoje delo je leta 1989 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. To pa ni prvo takšno dejanje uradne kitajske politike, saj so že tudi v preteklosti svoje državljane prikrajšali za kar nekaj zanimivih koncertov. Tako so leta 2009 odpovedali nastop skupine Oasis, ker je Noel Gallagher leta 1997 nastopil na koncertu Free Tibet v New Yorku. Zaradi podpore Tibetu na njegovi poti k neodvisnosti pa v tej državi ni dobrodošla tudi slavna islandska pevka Bjork. Jesse Carmichael vsa^c četrtek ©B i®, y m BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F 7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV 1. ČUKI-Ti luna nagajiva 2. ATOMIK HARMONIK-Nora noč 3. SAŠA LENDERO - Ona ali jaz 4. TJAŠA& FLORA -Pleši 5. FRANC GORZA - Sinko moj 6. TILEN - Lepo dekle iz apartmaja v Luciji 7. VIKTORIJA-Kdo bi ljubil me tako 1. VESELI SVATJE-Se ti kaj kolca 2. POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi 3. MODRIJANI-Noro ljubim 4. VITEZI CELJSKI & IRENA VRČKOVNIK - Sprejmi dlan 5. UNIKAT - Kar je moje je tvoje 6. Ans. HINKA KRČKA S PRIJATELJI - Halo taksi 7. STIL - Čedna mlada trmasta . _____________________ ilLOTIiSMH POP 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina Kendrick Lamar - Alright The Weeknd - Earned It Nick Jonas - Chains NAJBOLJŠI VIDEO ŽENSKE IZVAJALKE Beyonce - 7/11 Taylor Swift - Blank Space Nicki Minaj - Anaconda Sia - Elastic Heart Ellie Goulding - Love Me Like You Do NAJBOLJŠI HIP HOP VIDEO Fetty Wap - Trap Queen Nicki Minaj - Anaconda Kendrick Lamar - Alright Wiz Khalifa ft. Charlie Puth - See You Again Big Sean ft. E-40 - IDFWU NAJBOLJŠI POP VIDEO Beyonce - 7/11 Ed Sheeran - Thinking Out Loud Taylor Swift - Blank Space Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk Maroon 5 - Sugar NAJBOLJŠI ROCK VIDEO Hozier - Take Me To Church Fall Out Boy - Uma Thurman Florence + the Machine - Ship To Wreck Walk the Moon - Shut Up and Dance Arctic Monkeys - Why'd You Only Call Me When You're High? NAJBOLJŠI DUET/SODELOVANJE Taylor Swift ft. Kendrick Lamar - Bad Blood Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk Wiz Khalifa ft. Charlie Puth - See You Again Ariana Grande & The Weeknd -Love Me Harder Jessie J, Ariana Grande, Nicki Minaj - Bang Bang Nominirancev v najprestižnejši kategoriji skladba leta še niso odkrili. Janko Bezjak Foto: splet 30. avgusta bodo v Microsoft TJjeatru v Los Angelesu podelili letošnje MTV VMA nagrade. Svečano podelitev, na kateri imajo največ možnosti za zmago Taylor Swift, Ed Sheeran in Beyonce bo vodila kontroverzna ameriška pevka Miley Cirus. Ker MTV VMA nagrade vsako leto dvignejo veliko prahu, poglejmo nekatere letošnje najpomembnejše nominacije. VIDEO LETA Beyonce - 7/11 Ed Sheeran - Thinking Out Loud Taylor Swift ft. Kendrick Lamar - Bad Blood Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk Kendrick Lamar - Alright NAJBOLJŠI VIDEO MOŠKEGA IZVAJALCA Ed Sheeran - Thinking Out Loud Mark Ronson ft. Bruno Mars - Uptown Funk t V ca I MAROON 5 1. PHOTOGRAFH - ED SHEERAN 2. THIS SUMMER'S GONNA HURT - 3. SHINE - YEARS & YEARS 4. SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON 5. WAITING FOR LOVE - AVICII 6. STOLE THE SHOW - KYGO feat. PARSON JAMES 7. REALITY - LOST FREQUENCIES fea JANIECK DEVY 8. WANT TO WANT ME - JASON DERI 9. BLACK MAGIC - LITLLE MIX 10. AIN'T NOBODY(LOVES ME BETTER) - FELIX JAEHN feat. JASMINE 11. CHEERLEADER - OMI (FELIX JAEHN) Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah BS.B^S.č» 104^3 bo Janko Bezjak 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 28. julija 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK testenine z mesom rižota s perutninskim polnjene paprike, stročji fižol s korenč- bograč, palačinke s orada na žaru, trža- juha, paradižnikova iz pečice, endivija mesom, endivija v pire krompir, kom v omaki, kuhan sladoledom ška omaka, pope- solata s klobasami, v solati, breskov solati, ledena rulada sladoledna kupa krompir v kosih, čene bučke, čebula, sadje kompot jabolčni zavitek paprika, paradižnik Hitra torta s keksi Sestavine: 500 g keksov petit, 4 rumenjaki, 6 žlic sladkorja, 4 žlice moke, 0,5 l mleka + mleko za namakanje keksov, 1 vanilijin sladkor, žlica masla; po želji sneg iz beljakov ali sladka smetana. (Ime recepta je zavajajoče: narejena je res hitro, ampak potem mora čez noč počivati.) Zavremo pol litra mleka, 4 žlice sladkorja in maslo. Rumenjake zmešamo z 2 žlicama sladkorja, vanilijinim sladkorjem, moko in malo mleka (masa naj bo tako tekoča, da jo lahko vlivamo). Zmešano maso vlijemo v vrelo mleko in ves čas mešamo. Kuhamo dve minuti. Damo hladit. (Najhitreje se bo krema ohladila, če jo vsipljemo na večji pladenj, da pa se ne naredi po vrhu kožica, prekrijemo s polivinilasto folijo za živila.) Kekse namakamo v toplo mleko in zlagamo na pladenj (nam je prišla velikost 4 x 3 keksi). Premažemo s polovico kreme, ponovno prekrijemo z namočenimi keksi in premažemo s preostalo kremo. Na vrhu spet zložimo namočene kekse. Prekrijemo z aluminijasto folijo, čezenj položimo desko in obtežimo ter postavimo v hladilnik (najboljše čez noč). Preden drugi dan narežemo, lahko okrasimo s stepeno smetano ali s snegom iz beljakov in sladkorja. Testenine z mesom iz pečice ¿"t • f iS t m« Sestavine: 500 g testenin, 500 g puranjega fileja, 1 čebula, česen, zelena in rdeča paprika, 4 olupljeni paradižniki, sesekljan peteršilj, nariban sir (edamec, jošt...), 4 jajčka, 1 kisla smetana, olje, sol, poper, bazilika. Testenine skuhamo v slani vodi in jih odcedimo. Posebej na olju prepražimo čebulo in dodamo na trakove narezano meso. Ko je meso že malo prepraženo, dodamo vso sesekljano zelenjavo, sol in poper in dušimo do mehkega. Na koncu dodamo baziliko. Zalivamo lahko z juho, pasira-nim paradižnikom ali vodo. Pekač namažemo z margarino in potresemo z drobtinicami. Polovico testenin vsujemo v pekač, po njih prelijemo mesno omako, na vrh pa spet testenine. V skledi razžvrkljamo jajčka in kislo smetano. Nariban sir potresemo po testeninah, preko sira pa prelijemo jajčka s smetano. Pod drobnogledom ZPS • Najbolj priljubljena sladica na svetu - sladoled Sladoled ne vsebuje le mlečnih maščob, temveč tudi obilo sladkorja »V McDonald'sovi reklami s sloganom 'Eno mleko za seboj, prosim.' se mlečni sladoled McSundae z jagodnim prelivom reklamira kot porcija mleka, zato nas je zanimalo, kakšno hranilno vrednost in profil ima 100 g mlečnega sladoleda McSundae z jagodnim prelivom v primerjavi s 100 g mleka s 3,5 % mlečne maščobe (m. m.),« so povedali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Za boljšo primerjavo hranilne vrednosti med omenjenima izdelkoma so uporabili semafor, z njihove spletne strani www.veskajjes.si. Ugotovili so, da McSundae sladoled z jagodnim prelivom kot tudi mleko s 3,5 % m. m. po semaforju vsebujeta srednje veliko vsebnost maščob in nasičenih maščob-nih kislin na 100 g izdelka (oranžna barva) in malo soli (zelena barva). A je mlečni sladoled McSundae z jagodnim prelivom za vsebnost sladkorja prejel rdečo barvo, saj v primerjavi z mlekom vsebuje kar petkrat več sladkorja kot mleko s 3,5 % m. m. Ob zaužitju ene porcije (145 g) mlečnega sladoleda McSundae z jagodnim prelivom potrošnik pokrije kar 39 % priporočenega vnosa sladkorja za povprečno odraslo osebo (2000 kcal). Ob pregledu drugih mlečnih in kremnih sladoledov, ki so zbrani na omenjeni spletni strani, se je prav tako izkazalo, da imajo vsi sladoledi zelo visoko vsebnost sladkorjev ter srednje ali veliko nasičenih maščobnih kislin. Slednjih so manj zabeležili zgolj pri čokoladnem sladoledu Spar premium. Lučka naslednje letos praznuje 57 let »Sicer pa so se z nečim mrzlim in sladkim na Daljnem vzhodu sladkali že v drugem stoletju pred Kristusom. Prav tako je znano, da je sladica ugajala Aleksandru Velikemu, kralju Salomonu in Neronu. A šele Marco Polo je v 13. stoletju z enega svojih potovanj po Vzhodu prinesel prvi recept za sladkano zamrznjeno vodo, za katerega zgodovinarji pravijo, da je rahlo spominjal na to, čemur danes pravimo sorbet. Minilo je še nadaljnjih tristo let, da se je prvi ledeni poskus razvil v sladoled, ki so ga uživali predvsem na angleškem in francoskem dvoru, navadni smrtniki pa ga niso poznali vse do sredine 17. stoletja. Dandanes si resne proizvodnje sladoleda ne moremo predstavljati brez sodobne tehnološke opreme, ki omogoča, da je sladoled takšen, kot si ga želi potrošnik. Torej ravno prav kremast, gladek in kljub hladu s prijetnim občutkom topline v ustih med zaužitjem. Industrija izkorišča izsledke znanosti in jih pretvarja v ledene slaščice,« so zgodovino najbolj priljubljene sladice strnili v Ljubljanskih mlekarnah, kjer so leta 1958 začeli izdelovati sladoled na palčki Lučka in to je ime, ki je postalo ime za sladoledne izdelke na palčki. MV (Vir: ZPS) Kaj je sladoled? Foto: Mcdonalds.ro »Seveda pa ni vse, kar je zamrznjeno in sladko, sladoled. Sladoled se izdeluje iz maščob in beljakovin z dodatkom sladkorjev, snovi za doseganje barve, arome in okusa ter z dodatkom stabilizatorjev in emulgatorjev. Specifična in nepogrešljiva sestavina sladolednih izdelkov je zrak. Vpihan zrak naredi sladoled lahek, kremast, lahko topljiv in ledeno gmoto spremeni v posladek. Vodni sladoled je sestavljen večinoma iz vode in sladkorja. Vodni sladoled z najmanj 15 odstotki dodanega sadja je sadni sladoled. Sorbet je zamrznjen desert brez maščobe, pripravljen iz sadnega pireja z vpihanim zrakom. V nekaterih državah se uporablja tudi strokovni izraz šerbet. V osnovi gre za nadgradnjo sorbeta - izdelku sta lahko dodana največ dva odstotka mlečne maščobe, kar pripomore k večji krema-vosti in manjšemu občutku hlada,« so pojasnili v Ljubljanskih mlekarnah. Ob tem v ljubljanskem podjetju ugotavljajo, da je v zadnjih letih iz Amerike prišla novost, ki si hitro pridobiva krog privržencev. To je frozen yoghurt (včasih tudi froyo), kar pomeni zamrznjeni ali pa ledeni jogurt. Kot so dejali v Ljubljanski mlekarnah, ta desert vsebuje mlečnokislinske bakterije, tipične za jogurt, in običajno manj maščob kot sladoled. Priljubljena različica je soft serve*, to je le delno zamrznjen izdelek, namenjen neposredni prodaji, možna pa je tudi industrijska proizvodnja globoko zamrznjenega izdelka. Priljubljenost »mehke« različice gre pripisati delni zamrznjenosti, ki deluje manj hladno, ter možnosti, da si potrošnik sam izbere preliv in posip. torek • 28. julija 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je na območju holer-muške bioplinarne gibanje res omejeno, saj se po neurejenem dvorišču izteka gnojnica; ker pa je tudi izven ograjenega območja bioplinarne na robu mesta na stotine ton gnoja, morajo prebivalci zaradi smradu imeti ponoči in podnevi okna zaprta. Govori se... ... da je največji svetovni levičar papež Frančišek. Prekaša celo našo Združeno levico. ... da bi si zaslužil Nobelovo nagrado izumitelj cepiva proti slovenski prepirljivosti, tožarjenju, potvarjanju zgodovine, dvoličnosti in kleče-plaznosti. ... da Slovenci vsaj enkrat prehitevamo Američane. Ti so imeli le en Watergate, mi pa jih imamo vsaj štiri: Pi-rangate, Krajnervurstgate, Terangate, Lipicanergate. kroguSi?»« 'N kajenje v I Vroča linija Radia Ptuj Oddaja Vroča linija je na počitnicah. Ponovno bo z vami po poletju 3. septembra! oči liniii boste lahko sodelovali tuo Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: na-biralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo tedna je posnela Klara Rakuša, in čeprav je precej časa čakala na objavo, je še kako aktualna. »Na fotografiji sta Meta in Lucija, ki iščeta školjke za spomin,« je pripisala avtorica. Foto: Klara Rakuša Foto: Tajno društvo PGC ... da se v letošnjem vročem poletju poslavljata vsaj dva vrhunca: vrhunec peklenske vročine in Vrhunec s kliničnega centra. ... da bi marsikdo tudi danes odšel v hosto, pa spoštuje nedotakljivost cerkvene in privatne posesti, pa tudi zaradi »bogomoljk«, lubadar-jev, klopov in drugih zaje-davcev. . da je poetovionska su-perbabica dokaz, da je lahko še dobra varuška otrok od jaslic do male šole. ... da bodo vodovodarji, elektrikarji, centralhajcar-ji in smetarji kljub odpisom dolgov najsiromašnejšim še vedno poslovali z dobičkom. . da bodo odpisali dolgove tudi tistim, ki prihajajo na Rdeči križ in Karitas po pakete za svoje nebogljene sorodnike kar z mercedesi. ... da bi se tudi holermuški svetniki lahko zgledovali po izsledkih deklet 13. raziskovalnega tabora »Higiena skozi čas«. Lahko bi začeli izdelovati naravno milo in prati umazano perilo, ki se kopiči na Hardeški šumi. ... da je povsem razumljivo, da župan od sv. Martina uporablja poetovionski telefon za stike z državnimi birokrati, ko pa imajo isti delovni čas kot on. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 8 4 9 9 8 3 6 2 9 8 7 5 1 1 6 3 1 5 9 2 7 6 4 3 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© €€ o Bik vvv ©© € ggg Dvojčka vv © €€€ oo Rak v ©©© €€ ooo Lev vv ©© €€€ o Devica vvv ©©© € oo Tehtnica v ©© € ooo Škorpijon vv ©©© €€ o Strelec vv © €€€ o Kozorog vvv ©© € ooo Vodnar vv © €€€ oo Ribi v ©© €€ ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 28. julija do 3. avgusta 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 28. julij 10:00 Juršinci, gospodinjski dom: teden odprtih vrat gospodinje, otroške delavnice, od zrna do žemljice, ptički, rožice 10:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, otroški festival, kavarniške urice lepopisja, obv17.00 glasbene pravljice, pihala z Liljano Klemenčič in učenci GS Karola Pahorja 16:00 Ptuj, mestno jedro: 7. glasbeni festival Arsana, otroški festival, poulična kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez, ob 18.00 ustvarjalne delavnice, izdelava tortic na palčkah s Heleno Sovec 19:00 Ormož, grajski park: O.F.A.K. doživetje, zdrava prehrana 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 7. glasbeni festival Arsana, Gala večer klasične komorne glasbe 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. glasbeni festival Arsana, koncert Gal Gjurin in Temna godba z gosti, Severa Gjurin, otroški zbor sv. Petra in Pavla, plesalci kluba Swing story 22:00 Ptuj, hotel Mitra: 7. glasbeni festival Arsana, vinski večer Sreda, 29. julij 8:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: pohod po okolici Slovenske Bistrice 9:00 Ormož, MCO: sredine počitniške delavnice 10:00 Juršinci, gospodinjski dom: gospodinjski praznik, teden odprtih vrat, sv. maša, ob 11.00 okrogla miza na temo gostoljubnost doma in družine, Na gospodinji dom stoji, druženje gospodinj, prleški pisker 10:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: glasbeni festival Arsana, otroški festival, kavarniške urice lepopisja, ob 17.00 glasbene pravljice, kitara z Liljano Klemenčič in učenci GŠ Karola Pahorja 16:00 Ptuj, mestno jedro: 7. glasbeni festival Arsana, otroški festival, poulična kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez, ob 18.00 ustvarjalne delavnice, izdelava nakita 19:00 Ormož, grajski park: O.F.A.K. doživetje, sabljanje, ob 21.00 na grajskem dvorišču večer s ŠKM bando 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 7. glasbeni festival Arsana, koncert mladih evropskih solistov 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. glasbeni festival Arsana, koncert Klape Šufit 22:00 Ptuj, hotel Mitra: 7. glasbeni festival Arsana, Jan Čizmazija trio Četrtek, 30. julij 6:30 Ptuj, CID: Poletna potepanja z Viktorijo Dabič, Z vlakom v Celje, na celjski grad in v otroški muzej Hermanov brlog 10:00 Juršinci, gospodinjski dom: gospodinjski praznik, teden odprtih vrat, različne delavnice ročnih del, izdelava cvetja, Društvo gospodinj Marta 16:00 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, nogometni turnir za otroke, ob 18.00 delavnice za otroke in predstavitev oratorija, razstava malih živali, ob 19.00 otroški Fire combat, zabava za otroke, peka palačink 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: glasbeni festival Arsana, otrovški festival, glasbene pravljice, balet z Liljano Klemenčič in učenci GŠ Karola Pahorja 18:00 Ptuj, mestno jedro: 7. glasbeni festival Arsana, otroški festival, ustvarjalne delavnice, poslikava telesa 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 7. glasbeni festival Arsana, večer samospevov in opernih arij, Nika Gorič - sopran in Adriana Magdovski - klavir 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. glasbeni festival Arsana, koncert Estudiantina Ensemble 21:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: O.F.A.K. 2015, Salsa night 22:00 Ptuj, hotel Mitra: 7. glasbeni festival Arsana, Kubanski večer 22:00 Ptuj, Slovenski trg: glasbeni festival Arsana, poulično dogajanje, skupina Infected, vstop prost Petek, 31. julij 9:00 Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, turnir v kegljanju, ob 18.00 šahovski turnir, 19.30 koncert moškega PZ Obrtnik z gostujočimi zbori, ob 21.00 Dalmatinski večer s klapo Šufit 15:00 Juršinci, gospodinjski dom: gospodinjski praznik, teden odprtih vrat, zdravilni učinki in degustacija domačih čajev in ogled kmečkega vrta v Zagorcih, kulinarična razstava in prodaja peciva, 20 let delovanja društva 16:00 Ormož, Mestna graba: O.F.A.K. 2015, Beach Volley in Streetball, Klub ormoških študentov 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. glasbeni festival Arsana, koncert Katalena 21:00 Lenart, Dom kulture: monokomedija Oh, teater, igra Barbara Vidovič 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, J Spencah in Siti hlapci Mestni kino Ptuj Četrtek, 30. julij: 19:00 Eden. Petek, 31. julij, sobota, 1., in nedelja, 2. julij: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Lažna mesta; 21:00 Eden. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Tisti hip, ko se ti bo v srcu porodilo posebno čustvo, ki se imenuje ljubezen, in boš občutil njeno globino, radost, in njeno ekstazo, boš odkril, da se je svet zate spremenil.« Jiddu Krišnamurti »Ljubezen preneha biti užitek, ko preneha biti skrivnost.« Aphra Behn »Ljubezen kot načelo, red kot temelj in napredek kot cilj.« Auguste Comte »Veliko je, če zmoremo trpeti in ljubiti - to je v bistvu največ, kar je mogoče storiti na tem svetu.« Charles de Foucauld »Nadomesti hudobijo z ljubeznijo in tvoje trpljenje se bo končalo.« Lev Nikolajevič Tolstoj »Vera vodi človeka k Bogu, ljubezen ga vodi k ljudem.« Martin Luther 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 28. julija 2015 Radio-Tednik Ptui v sodelovanju s PP Gostinstvom IL znova na Ptuiski noči w i! « • 11 s % * rm • m M \ 4S F i * v # .. /rv Ti**»! i 1 gibJI Ča&a/o ras bogate nagrade (tridnevniizletvSarajevo in ostala Perutnina Ptuj Siš čevap 4-80 g + Gurmanska pleskavica 240 g Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si spoštovani Družba Radio-Tednik PtujJ v sodelovanju s TermanmBE prireja presenečenje iffetjs Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z \ Daliborjem ali Marjan,oin: Skupaj se bomo družili irv zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. . j JKLbOSig jDb i^m^ BIH BHffli i I - '/.Déclina bfhiiôa, etja. w ^ Vu_bJj .yijjj m 'b'b VrJJiJ Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev. Terme Ptuj SAW HOTELS & RESORTS llj'W iif'-Vil eneCenja). "vabljeni! C s/j 'I i Gostilna PP I Cradioftuj Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 C rV S. ^ I . ' • / ]D I___ Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto J PTUJSKj Ptujskih 5 DJ-ev, otroške ustvarjalnice in obrazne poslikave, Groove On, Groovin' High, Drum-attic, Štajerski fakini, Jasmina Buč, Smile, plesna skupina KAT, Mladi gamsi, Daniel Popovic, Drugo dugme, J-Spencah, Siti hlapci, Kula, Led Zeppelin Tribute, Gadi, Begini, MI2, Krokodili, Tanja Žaga večer s srbsko glasbo, Summer House Parade 2015, Blue & Deep and friends, Božo Sax, Gitano band, . Lidija Bačic, ¿W-> Hooruk v0* Ptuj V MESTNA OBČINA PTUJ javne službe kRADIOPTUJ 7-1 89.8.98,2.10« otajerski PeTV - PTUJSKA TELEVIZIJA. KOMUNALA PTUJ. KAVARNA BODI, KAVARNA EVROPA, KAVA BAR FLORIJAN, KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV. DON CAFFE. RADIO TEDNIK. GOSTINSTVO PP. FIT 2000. BEST BIKE CAFFE. RICK'S CAFE. BAR SAŠ. GOSTILNA PRI POŠTI. PRIREDITVE D.O.O. www.tednik.s tednik@tednik.s torek • 28. julija 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 Planinski kotiček Planinarjenje po Alzaciji (Francija) -Niederbronn, Felsenweg, Strassbourg Od 10. do 14. oktobra 2015 Pred nekaj leti smo ptujski planinci gostili planinske prijatelje iz Alzacije v Franciji. Že po zaključku zelo uspešnih izletov Francozov na območju Ptuja in okolice so nas francoski planinci povabili v Alzacijo, ki leži v vzhodni Franciji. Po lanskem uspešnem planinskem izletu v Alzacijo smo povabilo francoskih planincev prejeli tudi letos. Za nas so pripravili povsem nov program pohodov. Poti nas bodo vodile na Loewenstein, s prelaza Col de la Schlucht na goro Hohneck, na goro Kaysersberg, ki je rojstni kraj dr. Alberta Schweitzerja, planinarili pa bomo tudi na območju Strassbourga in Colmarja kot gostje tamkajšnjih planinskih društev. Seveda ne bo manjkalo kulinaričnih ter enoloških užitkov. Ljubitelji pestrega preživljanja planinskih izletov, prijetne družbe ter francoske gostoljubnosti vabimo vas, da se nam tudi letos pridružite na planinarjenju po francoski deželi Alzacija. Sobota, 10. oktobra 2015 Udeleženci planinarjenja po Alzaciji se zberemo ob 3.00 na železniški postaji Ptuj. S turističnim avtobusom (TV, WC, klima) se bomo popeljali mimo Gradca, Salz-burga in Stuttgarta v mestece Niederbronn Les Bains v Alzaciji, kjer nas bo pričakala dobrodošlica francoskih planincev. Nastanili se bomo v hotelu Mercure****, nato pa krenili na krajši spoznavni pohod po Niederbron-nu. Sledila bo večerja v restavraciji Hohenfels in sladko spanje. Nedelja, 11. oktobra 2015 Po zajtrku in jutranji kavici se bomo podali v Gimpelhof, od koder bomo planinarili čez Fleckenstein in Krappen-stein na Loewenstein. V gostilni Pfaffenschlick nas bo čakalo okusno kosilo. Popoldan se bomo podali v Clebo-urg, kjer nas bo čakala degustacija vin iz Alzacije. Sledil bo povratek v hotel in v Reichshoffenu večerja s prijetnim planinskim druženjem ob Flammkuchnu. Ponedeljek, 12. oktobra 2015 Zajtrk nam bo dal energijo za odkrivanje lepot Vogezov. Pot nas bo vodila po najlepši planinski poti v Alzaciji. S prelaza Col de la Schlucht se bomo podali po poti Felsenweg (Sentier des Roches) na Hohneck. Kosilo nas bo pričakalo v restavraciji Au pied du Hochneck, popoldan pa bo sledil povratek na prelaz in v Niederbron les Bains. Zvečer pa se bo prilegla večerja v gostilni Hohenfels. Torek, 13. oktobra 2015 Po zajtrku v hotelu se bomo podali na planinsko pot po gori Kaysersberg, kjer je rojstna hiša dr. Alberta Schwe-itzerja. Med vinogradi nas bo pot vodila do restavracije - pivovarne Hassendorfer, kjer si bomo privoščili kosilo. Popoldan bomo planinarili na območju Colmarja, saj bomo gostje lokalnega planinskega društva. Po vrnitvi v Niederbron se bomo odpravili do planinske koče Wintersberg. Večerjo nam bo tudi letos pripravil planinski prijatelj Henri Bastian, ki je tudi velik lovec in lastnik več tisoč hektarjev velikega zasebnega lovišča. Slovi kot odličen kuhar divjačine in ponovno nam je obljubil poleg drugih dobrot divjega prašiča na žaru, ki ga pripravljajo po stari recepturi. Nočitev v hotelu Mercure. Sreda, 14. oktobra 2015 Dan bomo začeli z zajtrkom v hotelu, nato pa nas bo pot vodila na območje Strasbourga. Skupaj s prijaznimi planinci iz Strasbourga bomo planinarili po eni od njihovih markiranih poti. Sledilo bo kosilo v tipični alzaški gostilni Strissel. Popoldan pa nas bo pot vodila nazaj proti Sloveniji, kamor bomo prispeli v zgodnjih četrtkovih jutranjih urah. Opremite se turistično za vožnje ter planinsko za pohode (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Cena potovanja in planinarjenja po Franciji vključuje prevoz s posebnim avtobusom, cestnine, štiri polpenzio-ne, nočitve in zajtrki v hotelu Mercure**** (nastanitev v dvoposteljnih sobah), večerje pa po programu, tri kosila po programu in degustacijo vin v kleti Clebourg oziroma ostale aktivnosti po programu ter znaša 426 EUR. Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 18. avgusta 2015 oziroma do zasedbe prostih mest v busu. Akontacija ob prijavi 120 EUR, preostanek pa najkasneje do 6. oktobra. Vse podrobnejše informacije na 777 15 11 (PD Ptuj). Priporočamo plačilo na TRR: 04202-0000493764 pri NKBM, sklic 2015-12. Pojdite z nami in odkrijte lepote Alzacije, kot nam jih bodo predstavili francoski planinski prijatelji. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. 08:00 160 let Pihalnega orkestra Ptuj 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 12. srečanje; Prijatelji, zapojmo s 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 19 Dan gasilcev OGZ Ptuj 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani r^ o d ¥ LJ H cc t- LJJ ■O 08:00 30 let folklore Oš Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Veseloigra iz Velike Nedelje 20:00 Polenšak - Petje pod lipo 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj, tel. 041 760 884, več na www.enekas.si. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAM suhe deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod 20 mm deb., cena 4 do 6 EUR, in bruna. Možna dostava. Informacije na tel. 040 351 580._ KUPIM železni koruznik za sušenje in skladiščenje koruze. Tel. 031 839 764._ KUPIM traktor Ursus, IMT Zetor, Deutz, Štore ali Univerzal in traktorske priključke. Tel. 041 235 349. PRODAM telico simentalko v 9. mesecu brejosti, pašno. Tel. 757 50 51. BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, prodajamo. Boris Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE, rjave, v 1 9. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246._ PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949. Prodaja poteka zjutraj do 10. in popoldan od 16. ure dalje._ PRODAM odojke. Tel. 051 423 260. RAZNO NOVO moško kolo, 28-colsko, za višino 1 75 cm, z opremo, še nerabljeno, z garancijo, prodam za 180,00 €. Tel. 031 895 431. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 "I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2 "104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo NARÖCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Slovenija • Pomanjkljivosti pri turističnih aranžmajih Kako ukrepati, ko se zaplete pri koriščenju turističnega aranžmaja Glavna sezona počitnikovanj je v polnem teku. Številni tako odhajajo na počitnice preko turističnih agencij, zato smo na Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) tokrat povprašali, kakšne so pravice potrošnikov oziroma kako je treba ukrepati, če gre pri turističnem aranžmaju kaj narobe. Ključno je, da vsako pomanjkljivost že na kraju samem sporočite predstavniku agencije. Foto: Črtomir Goznik Na ZPS ugotavljajo, da so vprašanja, vezana na turizem, med pogostejšimi vprašanji, ki jih prejemajo. Njihovo število pa se nekoliko poveča (razumljivo) v poletnih mesecih. Zato nas je zanimalo, kako ukrepati, če pri turističnem aranžmaju ni vse tako, kot so na agenciji obljubili. Kot opozarja- jo na ZPS, je pravilno in pravočasno ukrepanje bistvenega pomena, da bo lahko reklamacija ugodno rešena. Na ZPS v tem primeru svetujejo, da vsako pomanjkljivost, ki jo opazite med potovanjem, čim prej sporočite predstavniku agencije; torej na kraju samem: „Agencija vam mora že pred začetkom potova- nja posredovati ime in priimek lokalnega predstavnika turistične agencije, njegovo telefonsko številko oziroma podatek, kam lahko naslovite reklamacijo. Če lokalnega predstavnika ni, morate dobiti vsaj telefonsko številko." Če namreč na pomanjkljivosti ne boste opozorili takoj, po vrnitvi domov ne boste mogli vložiti pisne pritožbe. ZPS še svetuje: Zahtevajte zapisnik „Večina agencij kot pogoj za obravnavanje pritožbe po končanem potovanju zahteva zapisnik, iz katerega je razvidno, da pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti na kraju samem. Če imate težave s pridobitvijo zapisnika, o tem nemudoma obvestite agencijo." Shranite račune, fotografirajte pomanjkljivosti „Če ste imeli zaradi neustrezne izvedbe potovanja dodatne stroške, shranite vse račune. Fotografirajte pomanjkljivosti, kot so npr. neustrezna namestitev, oprema hotela, plaža. Kopije računov in fotografije priložite pritožbi." Pritožbo najkasneje v dveh mesecih „Pazite na rok za vložitev pritožbe. Zakon namreč določa, da mora potrošnik poslati pritožbo organizatorju potovanja najkasneje v dveh mesecih po končanem potovanju." Pritožite se posamično „Turistične agencije v splošnih pogojih opozarjajo, da ne bodo obravnavale 'skupinskih' pritožb. Svetujemo, da napišete samostojno pritožbo, kot dokaz pa lahko priložite skupno izjavo potnikov. Poleg zahteve za znižanje cene ali za vračilo vplačanega zneska lahko zahtevate tudi povrnitev morebitne škode. Ko agencija ne izpolni tistega, kar obljublja v svoji ponudbi (v katalogih, prospektih ...), ali pa krši zakon, lahko o tem obvestite tudi Tržni inšpektorat RS. Pri oceni zahtevka za znižanje kupnine zaradi pomanjkljive izvedbe turističnega aranžmaja vam je lahko v pomoč t. i. Fran-kfurtska tabela, ki je objavljena tudi na www.zps.si." Monika Levanič ti Osebna kronika Rojstva: Tjaša Kirbiš, Bodkovci 47, Juršinci - deček Tin; Katja Korošec, Ribiška pot 12 a, Ptuj - deček Nel; Sedina Vilic, Kungota pri Ptuju 160, Kidričevo - deklica Ella; Danijela Toš, Jurovci 11, Videm pri Ptuju - deček Tai; Maja Ozmec, Cvetkovci 49, Podgorci - deklica Tita; Mihaela Kukovec, Nova vas pri Markovcih 31, Markovcih - deček Vid; Nataša Lončarič, Stojnci 113 a, Markovci - deček Nejc; Tamara Rotvein, Tržec 10 c, Videm pri Ptuju - deček Mark; Suzana Stopajnik, Strmec pri Leskovcu 12, Zgornji Le-skovec - deček Liam; Tea Hrnčič, Potiskova ul. 16, Maribor - deček Jan; Monika Gojkošek, Čufarjeva ul. 16, Ptuj - deklica Dora; Monika Horvat, Vlahovičeva ul. 5, Kidričevo - deklica Meta, Suzana Golob, Dornava 17 a, Dornava - deklica Katarina; Patricija Kač, Ločlška cesta 27, Polzela - deklica Alea; Samanta Podgoršek, Dragonja vas 23, Clrkovce - deček Mark; Gordana Tomlč, Praprotnlkova ul. 8, Maribor - deček Marco; Valerija Vrečar, Blš 13, Trnovska vas - deček Swen; Karmen Gaber, Na Dobravi 12, Miklavž na Dravskem polju - deklica Julijana; Renata Ozmec, Placerovcl 4, Gorlšnlca - deček Tlan. Umrli so: Marija Kuhar, roj. Maje-rlč, Sovjak 11, roj. 1943 - umrla 11. julija 2015; Jožica Krajnčlč, roj. Hrušman, Dražencl 100, roj. 1961 - umrla 12. julija 2015; Jožef Kme-tec, Lancova vas 17, roj. 1932 -umri 18. julija 2015; Janko Premu-žlč, Njlverce, Proletarska ul. 7, roj. 1932 - umrl 17. julija 2015; Marija Zemljlč, roj. Voglar, Ptuj, Rabelčja vas 24 b, roj. 1962 - umrla 18. julija 2015; Angela Turk, roj. Metllčar, Kungota pri Ptuju 148, roj. 1929 - umrla 19. julija 2015; Janez Smollnger, Lovrenc na Dravskem polju 48, roj. 1937 - umri 20. julija 2015; Ivana Jurčec, roj. Poharlč, Ormož, Gubčeva ul. 4, roj. 1929 -umrla 20.07.2015; Alojz Fekonja, Sakušak 74, roj. 1941 - umrl 20. julija 2015; Edvard Turk, Velika Var-nica 46, roj 1961 - umrl 19. julija 2015; Bibijana Derbuc, roj. Čelec, Ptuj, Čučkova ul. 3, roj. 1928 -umrla 21. julija 2015; Marija Ra-kuš, roj. Milošič, Ptuj, Kraigherjeva ul. 29, roj. 1957 - umrla 21. julija 2015; Marija Novak, roj. Špindler, Mezgovci 14, roj. 1922 - umrla 10. julija 2015; Alojzija Šafranko, roj. Meznarič, Strelci 4 a, roj. 1953 -umrla 21. julija 2015; Ludvik Ostro-ško, Ptuj, Turniška ul. 22, roj. 1931 - umrl 23. julija 2015; Jožef Ovčar, Zg. Gruškovje 32, roj. 1961 - umrl 22. julija 2015. Poroke - Ptuj: Gregor Sagadin, Ob gozdu 8 b, Njiverce, in Ksenija Kampuš, Vrhloga 63; Primož Marko, Zgornje Partinje 73, in Natalija Korent, Črmlja 12. Poroke - Ormož: Blaž Cvetko, Ul. heroja Megle 5, Ormož, in Nataša Puklavec, Hardek 41, Ormož; Marjan Rep, Gornji Ključarovci 33, Sveti Tomaž, in Metka Žalar, Trgovišče 33, Velika Nedelja; Mitja Plavec, Loperšice 24 b, Ormož, in Tadeja Štagar, Trgovišče 60 a, Velika Nedelja. Danes na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. V Vipavski dolini in na Goriškem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 29 stopinj Celzija. Obeti V sredo bo sprva delno jasno, popoldne se bo pooblačilo, začele se bodo pojavljati plohe in nevihte. V četrtek bo oblačno, občasno bo deževalo, na Primorskem bodo tudi nevihte. Hladno bo. Vremenska slika Nad zahodno Evropo je ciklon-sko območje z vremensko fronto, ki sega od južne Skandinavije prek srednje Evrope do Alp in zahodnega Sredozemlja. V višinah priteka s šibkimi jugozahodnimi vetrovi razmeroma vlažen zrak. Primer kršenja pravic potrošnikov: Zvišanje cene aranžmaja »Decembra 2013 sem pri turistični agenciji zase in za moža kupila novoletno darilo - vikend paket v Istanbulu. Teden dni pred odhodom me je turistična agencija obvestila, da je morala zaradi spremembe lokalnega ponudnika in posledično večjih stroškov zvišati ceno paketa s 350 na 395 evrov po osebi. Zaradi praznikov v agenciji nisem dobila sogovornika, zato sva se z možem odločila, da bova kljub vsemu doplačala in odšla na potovanje. V Istanbulu sva v pogovoru z drugim parom izvedela, da onadva nista pristala na doplačilo, saj takšna zahteva le nekaj dni pred odhodom ni dovoljena. Je to res?« ZPS: »Da, to je res. Če je do odhoda manj kot 20 dni, agencija v nobenem primeru ne sme povišati cene. Če pa je do odhoda ostalo več kot 20 dni, se lahko cena poviša le, če so se spremenile tarife prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja, ali pa menjalni ali valutni tečaj. Možnost zvišanja cene potovanja mora biti predvidena že v potrdilu o potovanju.« Primer kršenja pravic potrošnikov: Sprememba programa »Od nekdaj sem želel doživeti puščavo, zato sva se z ženo odločila za aranžma, ki je ponujal dvodnevni safari in pet dni počitnic v hotelu na Djerbi v Tuniziji. S hotelsko namestitvijo ni bilo težav, hrana ni bila ravno odlična, vendar zadovoljiva, zapletlo pa se je pri safariju. Popoldne pred dnevom odhoda naju je na recepciji čakalo obvestilo, da nama agencija namesto dvodnevnega safarija ponuja poldnev-ni izlet po otoku in obisk krokodilje farme. Razloga za spremembo nama niso pojasnili. Seveda se s ponujenima nadomestnima izletoma nisva strinjala, kar sva agenciji tudi sporočila. Ta nama je ponudila 5-odstotni popust pri novem aranžmaju. Razočarana sva morala v Tuniziji na svoje stroške organizirati druge dejavnosti. Zanima naju, ali lahko agencija spremeni program in kakšne so najine pravice?« ZPS: »Agencija po sklenitvi pogodbe ne sme spremeniti programa potovanja. Zakon izjemoma dovoljuje spremembo zaradi izrednih okoliščin. Mednje sodijo npr. naravne nesreče, stavke, oboroženi spopadi in podobno, na katere agencija ni mogla vplivati, se jim izogniti ali jih preprečiti. Če agencija bistveno spremeni program med potovanjem, plača potrošnik, ki odstopi od pogodbe, samo stroške dejansko opravljenih storitev, agencija pa odgovarja potrošniku za povzročeno škodo zaradi delne neizpolnitve programa. Potrošnik ima pravico zahtevati od agencije povračilo kupnine za neizvedeni del programa ter povračilo nastale škode.« Napoved vremena za Slovenijo