Danes popoldne vsi v Salež na svečanost odkritja spomenika padlim partizanom!
• ■• ■ i	„	m	11 ■lHlfllim~*m-. 1 Bil IB^Mf llllIlTlir UI¥I—IHn—BTIMrTMMMMTMITTrTFrTnTI ^1             
PRIMORSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE
UREDNIŠTVO:
Ulica Montecchi št. 6 - III nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808
UPRAVA
se nahaja začasno v ulici S. Francesco št. 20
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST nedelja 18. julija 19fr8
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 952
DVE POTI
Po skoraj treti tednih, odkar je bila objavljena resolucija mfombiroja glede položaja v KP Jugoslavije, lahko na-pravimo prve zaklju ke v pogledu posledic, ki jih je povzročilo delovanje Vidalijeve skupine pri nas radi njih zahteve, da se demokratične gibanje izjavi glede dileme; «Mo-skva ali Beograd»■ To, kar je bila v prvem trenutku slutnja in sicer, da se za akcijo tukajšnjih kominformistot skriva načrt povezave z revizionističnimi silami v stremljenju priključitve Trsta k Italiji — to so v teku teh dni popolnoma potrdili dogodki, ki so sledili- Protijugoslovanska usmeritev propagande, ki se izraža s sistematičnim klevetanjem Jugoslavije na ta način, da se izmaličijo dogodki ali se jih °elo izmislijo, kot n. pr- vprašanje zlata, obsednega stanja, beograjskih dijakov itd~, poizkus, da se pripiše jugoslovanskim voditeljem odgovornost za to, če se bodo na pariški konferenci Združenih narodov *dogodki razvili na škodo Trsta*, nato direktiva, da se napnejo vse sile, da se zruši OF.
Predvsem pa epada v to akcijo odločno odbijanje, da se Pošlje na Varnostni svet OZN Memorandum o gospodarskem Položaju Trsta, ki jasno prikazuje, da Trst gospodarsko Propada, ker je dejansko vklju-cen v italijansko gospodarsko celoto in ker mu je zaprta vsaka pot do zaledja s tem, da se zabranjujejo vse trgovinske
vezi
V*e t0 dokazuje, da politika ldalijeve proitalijanske sku-pirie vodi z največjo naglico na revizionistične pozicije- Na rugi strani je značilno dejstvo, kako tisk, ki je. v rokah te skupine, nqče nikakor pobijati trditev, v izjavi in v pro-Olasu Centralnega komiteta KP Tržaškega ozemlja, kjer s° razloženi na zelo jasen način cilji, ki jih politika pod vodstvom Vidalija zasleduje Vri nas.
Ne smemo tudi prezreti važ-”esa stališča italijanske vlade, ki le prav v tem trenutku ču-]La Potrebo slovesno izjaviti, da namerava predložiti na pri-ho&nji seji Združenih narodov vprašanje Trsta na energičen način.
V Pogledu domačih prilil: ahko ugotovimo, da reakcionarni desničarski tisk ne vidi :'lavnega sovražnika številka 1 1'oibanju, ki ga vodi V id ali in lit?. pr°9la*a za internaciona-Mičnega, revolucionarnega in *e kaj drugega sličnega, ki bi ’lu torej moral biti brez dvo-la največji sovražnik, temveč matra kot takega gibanje, ki e veže z večino Centralne/ga *0rniteta KP STO-ja. Istočasno j,a se Uri parola o volitvah v rstu — bajč v noven,bru. —
0 Pomeni: volitve za skupšči °t kjer bi velika večina čla-ov, skupno z izvoljenimi Ijud-
^li iz proitalijanske Vidalije-e skupine proglasila stojo vo-0> da se Trst priključi Italiji. Prav isti razvoj dogodkov, ki ?e. dovedel do razbitja tukaj S-^e9a demokratičnega bloka, v a*nem na nacionalni podla-< le znak, ki kaže na težnjo, J Ss ?e pojavila v prid Italije . slu!:<ijno, da prav tist• Ijud-•g’ ki so svoj čas tvorili glavno Kp° *nformacijskega urada a 1 v Trstu, sestavljajo tudi anes glavno jedro ptepagan ;e’ ki sili k odločitvi glede di emc «Beograd ali Moskva»•
I °sebno poučljivo pa je sta-, ki so ga zavzeli v pogle-memoranduma■ SIAU, ki
1 Oa bilo treba poslati _a Varnostni svet. Stali-s' e mčmoranduma zahteva, da £ nadaljuje politična linija,
smo jo svoj čas ža-rtali- To lt.e^ina mogoča linija, ki je v eresu svetovnega in doma<e ® demokratičnega gibanja ter sploh- S tem da so dklonili poslati ta memoran-um, so v bistvu tejoilll, da °'e1° več delati na osnovi do ^dvnje, edino pravilna linije
Pa pomeni, da se ne stri-
mio z vsem dobro znane ugo ®viivij0' da VU krši vdrovno Zgodbo. Te kršitve memoran-{U7n namreč odkriva pred sve-
om.	strinjaj0	sg iorej ?
^kazom, da Trst propada av zato, ker je gospodarsko °Vezan z Italijo in ker nima
nikakršne vezi s svojim zaledjem. Prav tako se ne strinjajo torej z dejstvom, da ima Varnostni svet dolžnost spoštovati mirovno pogodbo ter zagotoviti Trstu dokončno ureditev na podlagi sprejetih mednarodnih dogovorov. Konec koncev se strinjajo torej z revizionističnim stališčem, ki trdi ravno nasprotno od tistega, kar dokazuje memorandum SIAU-ja-postopoma postaja ljudskim rrinožicam stvarnost jasna in sicer: da se za namišljeno dilemo ,Beograd ali Moskva’ skriva dejansko resnična dilema »spoštovanje ali revizija mirovne pogodbe*. Prav zato pa ljudske množice zasledujejo z rastočim nezaupanjem vse, kar dela Vidalijeva proitalijan-ska skupina, ter vidijo stvarno, edino in možno enotnost domačih demokratičnih sil samo na osnovi borbe za izvajanje politične linije, ki je doslej preprečila, da se Trst spremeni v Singapur, ki je doslej upro-pastila vse načrte imperialistov, ki bi hoteli izročiti Trst Italiji, a pridržati v tem mestu njihove oborožene sile.
Možno je, da bodo pristaši Vidalijeve skupine izražali na demagoški način svojo ljubezen do Jugoslavije, da bi bolje zakrili svoje načrte. Toda to ne more spremeniti stvarnega bistva, niti ne spremeniti splošne protijugoslovanske u-smeritve, ki so jo dali U ljudje vsemu svojemu političnemu delovanju.
Na vsak način se dogodki razvijajo z veliko naglico.. Zaključna bilanca teh prvih tednov je brez dvoma pcučljiva in .gotovo ne v korist ji akcio-našev, čeprav so uspeli v prvem trenutku zavesti dobršen del demokratičnega gibanja. Ne morejo pa zakriti svojih dejanskih ciljev ter se zato skva-lificirajo pred ljudskimi množicami. Pot borbe za spoštovanje mirovne pogodbe, ki jo podpirajo vse resnično demokratične sile v svetu s Sovjetsko zvezo na čelu, ki je odločna pobornica spoštovanja mednarodnih obvez, jr preizkusni kamen za vsa domača gibanja, ni hočejo ostati zvesta ne le frazerskemu interna-cionalizmu, temveč stvarnemu, dejanskemu, internacionaliz-mu, ki je v korist mednarodnih in domačih demo ki etičnih sil. Koliko to odgovarja stvarnosti, potrjujejo in bodo potrdili bodoči dogodki. Dovolj je pomisliti na dejstvo, da se že sedaj širijo parole v sledečem smislu: unteresi mednarodnega demokratičnega gibanja zahtevajo, da se Trst priključi Italiji»; «italijansko demokratično gibanje bo mnogo pridobilo s priključitvijo Trsta k Italiji; potrebno je torej, da se dela na to, da se Trst priklju či k Italiji». Začasno širijo te parole na skrivaj, da se pripravi javno mnenje-
Vse ostalo pa bo prišlo pozneje
PO SPLOŠNI STAVKI ZARADI PODLEGA ATENTATA
ge prva dolžnost sedanje vlade
Togliattijevo zdravstveno stanje neizpremenjeno -Atentator je hotel streljati že v parlamentu
RIM, 17. (ATI) — Po končani stavKi se je ozračje v Italiji pomirilo, vendar pa še vedno vlada med delovnim ljudetvom napetost in borbeni duh. V parlamentu so poslanci demokratičnih strank ostro napadali vlado tako v predstavniški zbornici kakor tudi v senatu. Poslanca Di Vittorio in Nen-ni sta s prepričljivimi besedami tolmačila opomin italijanskega delavstva De Gasperijevi vladi. Di Vittorio je dejal «Atentat na Togliattija je politična gesta, ki je bila mogoča v posebni situaciji, ki se je v državi ustvarila in italijansko ljudstvo je dokazalo, da ima človečanska čustva, predvsem pa je dokazalo, da ima ogromno politično občutljivost. «Nenni je poudaril da je bil atentat poskus zadušiti glas opozicije ter da so fašistični ostanki tisti, katere mora sedanja vlada predvsem odstraniti. To dejstvo je ugotovil celo konservativni angleški list «Times». Nenni je dejal: «Cutim se globoko ponižanega, da moram predsedniku vlade citirati besede tega angleškega lista*. Znani vojni zločinec podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Marazza, ki je znan po svojih zločinih v Sloveniji med vojno, je pred parlamentom poročal o številu mrtvih v teh dneh pri tem pa je popolnoma pozabil omeniti tiste tovariše iz vrst delovnega ljudstva, ki jih je pobila policija.
Zdravniško poročilo št. 9 o zdravstvenem stanju tov. Togliattija izdano nocoj ob 21. uri se glasi: Nič novega, stanje nespremenjeno, temperatura 38,6, puls 107, dihanje 30 krvni pritisk 125-70.
Obtožbe glede napačnih zdravniških poročil o Togliattijevem zdravju so imele odjek tudi v parlamentu. De Gasperi je izjavil, da mu je neki kirurg, katerega imena ni hotel povedati, jamčil za zadovoljivo stanje voditelja KPI, kajti nobena treh svinčenk ni ranila vitalnih organov.
Iz Moskve pričakujejo prihod osebnega zdravnika generalisima Stalina, ki bo zdravil tov. Togliattija.
Medtem se je izvedelo, da se spisi nanašajoči se na atentatorja nahajajo še vedno v centralni kvesturi v Rimu, Javni tožilec Je izjavil, da se bo postopalo proti atentatorju tudi mogoče «per direttissima«, toda zelo verjetno dravltev, da bi tako izpopolnili preje, da bodo počakali Togliattijevo ozdravitev, da bi tako izpopolnili pre-
V Jeruzalemu
prenehale sovražnosti
LAKE SUCCESS, 17. — Grof Bernadotte je sinoči javil novinarjem, da je obvestil arabske in izraelske oblasti, da bo ukaz za prenehanje sovražnosti stopil v veljavo v nedeljo ob 15. Med drugim je tudi izjavil, da je prosil ZDA, da mu dajo na razpolago 125 opazovalcev, Francijo za isto število in Belgiio za 50 opazovalcev.
Belgijska vlada je sprejela ponudbo Bernadotta in mu je dala na razpolago 50 častnikov. Ob dveh danes zjutraj so Arabci prekinili sovražnosti v Jeruzalemu. Javljajo, da so do tiste ure divjali ne-prenehni boji.
Romunija in CSR
la sklenili priiali
PRAGA, 17. — Nocoj je odpotovala v Bukarešto, kjer bo podpisala pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Romunijo in CSR, češkoslovaška vladna delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Zapotockega in zunanjega ministra Ciementisa.
iskovalni postopek. Pri tem pa ni popolnoma izključeno, da bodo atentatorju sodili v teku poletja pred posebnim porotnim sodiščem. Javljajo tudi, da bodo članek saragatovca Andreoni-ja, v katerem je v Saragatovem listu «Umanita» ščuval proti Togliattiju, pregledali z vso dokumentacijo tožilstva vred.
Preiskava o atentatu je ugotovila, da je zločinec Anton Pallante nameraval streljati na Togliattija v zbornici. A-tentator je upal, da bo govoril s Togliattijem, toda ko je videl, da ga Togliatti noče sprejeti, se je odločil, da ga bo počakal pred izhodom zbornice.
V znak protesta proti atentatu na Togliattija sta francoska komunistična partije Italije! CK kitajske komuni-rali veliko zborovanje na pariškem ve-
lodromu. Na zborovanju je govoril MAURICE THOREZ, ki je ožigosal reakcijsko protikomunistično kampanjo. Zaradi tega je velikanska množica zahtevala razpust oboroženih degoli-stičnih oddelkov, ki ogrožajo francosko svobodo in mir.
CGIL je poslala poziv milanskim delavcem ter jih je povabila, da zopet začnejo z delom, da se ne bi pojavile frakcije.
Predstavniki krščanskih delavcev so se danes sestali ter so na svoji seji «poudarili» nujnost avtonomnega krščanskega sindikata. Zaradi tega dogodka se je sestal izvršilni odbor CGIL, da preuči vprašanje enotnosti v sindikatih. Na koncu sestanka je izvršilni odbor izdal proglas, ki poveri predsedništvu CGIL možnost rešitve tega vprašanja.
Razprava proti sindikalnim predstavnikom zaključena
KOT NEKOČ, SO TUDI VČERAJ
obsodili delavce po fašističnem zakonu
Kazen s Po šest mesecev zapora z odgodttvijo i'st 16.000 Ur globe za vsakega obsojenega predstavnika našega delavstva
Ob napovedani uri je stopil v sodno dvorano major Haupt in takoj začel citati svoj pravdorek proti štirinajstim članom tovarniških odborov. Ne da bi obravnaval položaje posameznih obtožencev, je major svoj pravdorek prebral v rekordnem času v dvajsetih minutah. Začel je kar naravnost, da so obtoženi tovariši kršili proglas št. I člen 7. v zvezi s členoma 505. in 511. italijanskega kazenskega zakonika, češ da so obtoženi kot delavski zastopniki v tovarni odgovorni za vse protestne stavke. Major je dalje učil, da je dolžnost teh odborov ta, da svetujejo ali odsvetujejo delavcem stavko in da jih pouče o njihovih pravicah do delodajalcev. Sala-monsko pa je dodal, da VU prizna-
Sovjetskd nota vsebuje vse pogoje za rešitev nemškega vprašanja
ZAUPANJE v MIR
SE JE UTRDILO PO ODGOVORU SZ
Angloameriški zračni most je nezadosten za obdržanje pozicij v ISerlinu - Položaj v Biconiji je vedno težji
BERLIN, 17. — Tisk zapadnih področij Nemčije ni y celoti objavil sovjetskega odgovora na note zapadnih držav. Nemški demokratični tisk pa j.e mnenja, da vsebuje sovjetska nota vse pogoje za celotno rešitev nemškega vprašanja, seveda če bodo vsi prizadeti pokazali dobro voljo.
Lipski radio poudarja, da je zračni most za Berlin popolnoma nezadosten, da bi Anglo-američani lahko dolgo vzdržali' svoje pozicije v Berlinu. Francija se skuša iznebiti obvez, ki so ji jih vsilili glede ustanovitve ločene zapadne nemške vlade, ker bi se po mnenju pariških političnih krogov taka vlada lahko vzdržala samo z orožjem.
Madžarski list «Szabad Nep» piše, da je sovjetska vlada dala za-padnirn vladam odgovor, kakršnega jo zaslužili. Sovjetska zveza, ki je ze enkrat strla fašizem in dokončala njegov poraz v Berlinu, ne more dovoliti in ne bo dovolila, da bi to mesto postalo oporišče za protidemokratične elemente. Kdor se je odcepil od potsdamskih obveznosti, poudarja list, je izgubil pravico ostati v Berlinu. List «Nepszava» piše, da je odgovor sovjetske vlade pomiril narode vsega sveta in utrdil njihovo zaupanje v mir.
Agencija ADN je objavila noto, ki so jo objavili vsi listi na sovjetskem področju. Med drugim pravi, da se berlinsko vprašanje ni nikoli smatralo kot ločen problem. Kdor koli bo pokazal dobro voljo za rešitev nemškega vprašanja v duhu medsebojnega sporazuma, v interesu miru in nemškega ljudstva, bo nedvomno našel v sovjetski noti trdno osnovo za rešitev tega vprašanja.
Medtem postaja v Berlinu in vsej zapadni Nemčiji gospodarski položaj vedno težji. Kakor poroča Te-lepress, so anglo-ameriške okupacijske oblasti sporočile, da se bodo
Odpor v Franciji
proti ogromnim vojaškim izdathom
Schuman postavil vprašanje zaupnice - Komunisti zahtevajo znižanje vojnih izdatkov od 300 na 200 milijard
PARIZ, 17. — Danes je francoska zbornica razpravljala o vojaškem proračunu. Minister za vojsko Teitgcn je izjavil, da je vlada zaradi stroškov z okupacijo v Nemčiji in zaradi obrambe francoske unije prisiljena vztrajati, da se odbijejo vsi predlogi za znižanje stroškov. Vlada ne more iti preko znižanja 8,5 milijard, ki ga je že sprejela.
Govoril je nato vladni predsednik Schuman, ki je izjavil, da predstavljajo vojaški stroški 31% vsega proračuna, če se vračunajo stroški za položaj na Madagaskarju in Indokini. Brez teh izdatkov bi znašali 24%, t. j. približno toliko kakor v času med obema vojnama. Skušal je dopovedati, da gre samo za nekaj milijard na 300 predlaganih. Ce ne bo zbornica sprejela zadnjega predloga in bo tako odklonila zaupanje vladi, bo treba najti druge može, ki bodo to zaupanje zaslužili.
Predsednik socialistične parlamentarne skupine Charles Lussi je izjavil, da bodo 103 socialistični poslanci glasoval: za predlog za spremembo, ki ga je predlagal radikalni poslanec Anxionnaz. ki zah-
teva znižanje za 12 milijard frankov.
Govoril je tudi komunistični poslanec Duclos, ki je izjavil: ((Ostajamo zvesti našemu stališču: vojaški izdatki se morajo omejiti na 200 milijard. Ne trdimo samo mi, da je efektivna vojska prevelika. Zahtevamo znižanje vojaških izdatkov, ki predstavljajo za Francijo preveliko breme.
V imenu socialistične skupine je Andre Philip izjavil, da skupina podpira predlog socialista Capde-villa, zato da se že sedaj podvza-mejo odločni. ukrepi, da vojaški proračun ne bo prihodnje leto presegal 25% vseh državnih izdatkov.
Opazovalci so zelo rezervirani glede izida glasovanja, posebno še, ker je Schuman postavil vprašanje zaupnice. Zbornica je soglasno sklenila, da bodo o vprašanju zaupnice, glasovali v ponedeljek.
Prebivalstvo Kitajske
SANGAJ, 17. — Na podlagi podatkov kitajskega notranjega ministrstva šteje Kitajska 463 milijonov prebivalcev.
Voščila tov.Togliattiju
TOV. TOGLIATTIJU — RIM Slovansko-itali Janška antifašistična unija Tržaškega ozemlja obsoja atentat, s katerim se je hotelo zadeti voditelja Italijanske demokracije v borbi proti reakciji, Izraža svojo solidarnost ter pošilja voščila za čimprejšnje okrevanje.
* *
TOV. TOGLIATTIJU — RIM siovansko-ltali Janška antifašistična unija iz Trsta se zgraža nad podlim atentatom proti voditelju italijanske komunistične partije, ki mu SIAU želi naglo okrevanje, da bi zopet zavzel mesto borca za zmago miru In demokracije v svetu.
O *
TOV. TOGLIATTIJU — RIM Okrajni odbor ASIZZ iz Doline pri Trstu tl želi čimprejšnje okrevanje In obsoja fašistični atentat proti najbolj, šemu voditelju italijanskega naroda.
Romunija bo sodelovala na podonavski konferenci
BUKAREŠTA, 17. — Romunska vlada je sklenila, da bo poslala svojo delegacijo na podonavsko konferenco, ki bo 30. julija v Beogradu.
BEOGRAD, 17. — Bivši poslanik v Sofiji Obrad Cicmil je bil imenovan za novega poslanika v Londonu, v Sofijo pa bo postavljen Josip Djerdja, ki je do sedaj opravljal posle poslanika v Albaniji.
stroški okupacije zvišali od pet na 6 mark na osebo. Medtem je marka zgubila včeraj na borzi v Zue-richu 50% svoje vrednosti zaradi gospodarske zmede, zmanjšane proizvodnje in povečanja brezposelnosti v Biconiji.
Telepress poroča, da so ameriške oblasti v Berlinu stavile izven zakona nemško svobodno sindikalno zvezo, ki je priznana od Svetovne- sindikalne zveze in predstavlja močan činitelj za demokratizacijo Nemčije. Priznale pa so sindikalno organizacijo, ki jo podpira ameriška AFL, ki predstavlja tretjo silo in ne delavcev. V britanskem sektorju Berlina pa organizirajo posebno policijo, ki naj bi delovala proti sindikalnim organizacijam v primeru važnih stavk ali v primeru ((ogrožanja javne varnosti«.
Poljski list «Zycie Varszawy» piše, da skuša angloameriška propaganda na vse načine prevarati jav-
Dan letalstva v SZ
PARIZ, 17. — Moskovski radio je objavil proglas generala Bulganina sovjetskim letalcem ob priliki dneva letalstva, ki ga bodo proslavljali jutri po vsej Sovjetski zvezi. V Moskvi bodo izstrelili 20 topovskih salv in tako tudi v vseh prestolnicah sovjetskih republik.
nost, da bi tako rešila nemško vprašanje, toda vzhodnoevropski narodi so si pridobili dovolj izkustva, in se ne bodo dali prevarati. Nikoli ne bodo dovolili, da bi se nemško vprašanje rešilo brez njih ali proti njihovi volji.
va sicer stavko, vendar le tako, s katero si hočejo delavci izboljšati življenjske pogoje. Protestne stavke pa oblast ne dovoli, ker nasprotuje proglasu in nasprotuje členoma 505. in 511, na podlagi katerih se morajo obtoženci zagovarjati.
Ko je major opravil s poukom o stavkah, je začel deliti nauke glede zborovanj po tovarnah. Zborovanja so sicer dovoljena, vendar pa nihče ne me zahtevati, da bi jih imel na prostoru, ki ni njegova last, zato je treba vprašati ravnateljstvo za dovoljenje. Ravnateljstvo pa je treba zaprositi to dnvoljnje vsakokrat, kadar mislijo sklicati zborovanje; obenem je treba ravnateljstvu navesti čas, kraj in razloge zborovanja. Prav tako ima ravnateljstvo pratneo, da pozna ime onega, ki bo govoril, kaj bo govoril in koliko poslušalcev bo prisotnih (Skratka: v tovarni naj vlada policijski režim). Seveda ravnateljstvo pa potem odloča, ali dovoli ali pa prepove zborovanje, ali pa celo izda omejitve.
Ko je major končal z zborovanji se je zopet oprijel prvega argumenta: stavk. Izjavil je, da sta bili stavki 5 in 6 t. m. tudi protestni stavki. Ker pa so tovariši kot člani tovarniških odborov delavski predstavniki, so kot taki odgovorni za ti stavki, kakor jim očita obtožnica.
Po tem pravdoreku so spregovorili zagovorniki za omilitev obsodbe.
Odvetnik Baša je opozoril sodišče, da sta bila Macor in Pobega že obsojena od fašističnega sodišča prav na podlagi onih fašističnih zakonov, na podlst-gl katerih VU obtožuje sedaj delavce. Odvetnik Kaluža Je povedal, da so
M A N El S
v Saležu pri Sv. Križu
odkritje spomenika na čast borcem, ki so padli v osvobodilni borbi
Ob 15. uri bo blagoslovitev spomenika. Sledil bo govor tov. Ada Slavca v slovenščini in tov. prof. Ferlana v italijanščini. Sledijo deklamacija „Žrtvam“, pevski zbori, koncert godbe is Sv. Križa
Prometne zveze: z vlakom iz Trsta v Nabrežino (Bivio) ali s tramvajem na Opčine in od tam z avtobusom na Prosek, od koder Je 20 minut do Saleža.
prav ti delavci, ki so sedaj na zatožni klopi, oni, ki so rešili naše ladjedelnice pred uničenjem s strani Nemcev.
Takoj po govorih odvetnikov, ne da bi major prekinil razpravo, je razglasil sodbo. Na podlagi členov 505, in 511, kazenskega zakonika so bili tovariši obsojeni vsak na 6 mesecev ječe; vendar pa je zaporna kazen odgodena. Poleg tega pa bo moral plačati vsak tovariš po 16 tisoč lir globe in sicer v desetih dneh.
Ustaški zločinci
so dobili zavetišče v samostanih
Nadaljevanje procesa proti vohunom in vojnim zločincem v Zagrebu
BEOGRAD, 17. (Tanjug) — Na današnji razpravi proti ustaškim teroristom je obtoženec Ivica Gr-žeta, ki je držal zvezo med ustaši in tujimi agenti, izjavil, da so takoj po begu ustaških voditeljev iz Jugoslavije imeli v Rahstadtu v Avstriji Pavelič, ustaški general Moškov in minister tako imenovane hrvatske države Sušič razgovor. Na tem razgovoru so sklenili, da se bo Moškov vrnil v Jugoslavijo in dal zvezo z zagrebškim nadškofom Stepincem, ustaša Rosan-dič in Pavičič pa naj bi šla v Italijo, da organizirata emigracijo ustaških voditeljev. Gržeta je nato povedal, da so Paveličevi ministri Balen, Frkovič. Canič in Starčevič našli zavetišče v samostanu v Cen-tocelle. Vojnega zločinca pravoslavnega popa Djuiča, ki je med okupacijo dal pomoriti na tisoče hrvatskih katoličanov, so italijanske oblasti izpustile skupno z drugimi ustaškimi zločinci na podlagi posredovanja katoliškega duhovnika Draganoviča.
Zaslišan je bil nato obtoženec Stanecki, ki je podrobno govoril o navodilih, ki so jih dajali ustaškim teroristom za njihovo delovanje v Jugoslaviji Organizirali so tečaje za radiotelegrafijo in prave tečaje za vohunstvo. Obtoženec sam je bil poslan v Jugoslavijo in je dobil potrebna navodila za pošiljanje informacij dvakrat na dan. V Gradcu je prejel radijski aparat.
Na vprašanje javnega tožilca je obtoženec izjavil, da je bila šola za vohune v Nieder Abschau spe-
cializirana za vohunsko delovanje v državah južnovzhodne Evrope. Razprava se nadaljuje.
Aretacija teroristov v CSR
PRAGA, 17. (CTK) — Notranje ministrstvo in ministrstvo za obrambo sta izdala poročilo o aretaciji 76 civilistov in treh vojakov v zvezi s terorističnim delovanjem češkoslovaških elementov, ki so prišli v državo z ameriškega področja v Nemčiji z namenom, da organizirajo vohunsko službo in politične umore. P.oročilo navaja tudi, da so ti zločinci imeli namen umoriti ministra za obrambo generala Svobodo med zadnjim sokolskim zletom. Za to je dobil nalogo dezerter in bivši agent ameriške CIC Miloslav Darak.
Policija je zaplenila radijske aparate in večje količine orožja in streliva kakor tudi številne brošure. Eden od aretiranih je baje izjavil policiji, da je član ameriške informacijske službe povabil teroriste, naj sodelujejo z Nemci in podpirajo njihov povratek v CSR. ker «brez njihove pomoči ne bi češkoslovaški begunci mogli izvesti svojih političnih načrtov«.
Velike izgube
grških monarhofašistov
ATENE, 17. — Radio Svobodna Grčija javlja, da monarhofašistična vojska ni uspela v zadnjem mesecu izvesti svojih načrtov in se približati utrdbi Gramos. Od 13.
junija do 13. julija je imel sovražnik velike zgube, in sicer 190 častnikov in 1856 vojakov mrtvih, 212 častnikov in 3848 vojakov ranjenih, 12 častnikov in 352 vojakov ujetih. Skupno znašajo sovražnikove zgube 6566 mož. 14 letal je bilo sestreljenih, 4 tanki pa uničeni.
Fronta miru se utrjuje
BUDIMPEŠTA, 17. — Ves madžarski tisk poroča pod velikimi naslovi o podpisu prijateljske pogodbe z Bolgarijo. «Szabad Nep» piše, da ta pogodba utrjuje ma-džarsko-bolgarske prijateljske vezi. Utrjuje tudi fronto miru in demokracije
Madžarska delegacija je na svojem potovanju v Sofijo potovala skozi Beograd. Na postaji so delegacijo pozdravili zunanji ministri Simič in drugi uradniki ter madžarski diplomatični zbor. «Borba» objavlja članek Vladimira Dedije-ra, v katerem poudarja važnost, ki se v jugoslovanskem tisku daje dogodkom v Sovjetski zvezi, zato, da se poglobi ljubezen jugoslovanskih narodov do Sovjetske zveze.
Trgovinski dogovor
med FLRJ in sovjetsko cono Nemčije
BERLIN, 17. — Agencija ADN poroča, da se pripravlja važen trgo-vinsEi dogovor med sovjetsko okupacijsko cono v Nemčiji in Jugoslavijo. Berlinske tovarne bodo dobavile Jugoslaviji električne aparate in druge naprave v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Ista berlinska tovarna se pogaja s Finsko za sklenitev dogovora na podlagi kompenzacij za znesek 16 milijonov dolarjev.
Tudi CSR in Bolgarija se pogajata s sovjetsko okupacijsko cono. Bolgarija ponuja živila v zameno za kovinarske izdelke, CSR pa kemijske izdelke v zameno za bromove solu
Besede in.,, dejanja
Vidalijeva skupina Je imela včeraj popoldne v Trstu na'trgu Sv. Jakoba zborovanje, na katerem sta govorila tov. Bernetič Marija in Vit. torio Vidali. Oba sta zatrjevala na ves glas, da je njuna skupina za sptv štovanje mirovne pogodbe z Italijo, torej za to, da se resnično ustvari Svobodno tržaško ozemlje. Proglašala sta tudi svojo globoko ljubezen do jugoslovanskega ljudstva, priznavala velike zasluge Jugoslavije v narodnoosvobodilni borbi in požtvovalno pomoč jugoslovanskih narodov tržaškemu demokratičnemu ljudstvu v borbi prot; imperializmu.
Besede Vidalija in Bernetičeve o spoštovanju mirovne pogodbe In lju-bežni do jugoslovanskih narodov so bile res lepe In zapeljive.
Kakšna pa so dejstva?
Zakaj nista slovenski in Italijanski govornik niti z besedico omenila dejstva, da predsednik in podpredsednik SIAU tov. Pogassi in Ferlan nočeta odposlati memoranduma Varnostnemu svetu z zahtevo spoštovanja mirovne pogodbe in ki protestira proti dejanskemu vključevanju Trsta v Italijansko državo? Kaj pomeni ta molk?
Zakaj o tej stvari ne govorita niti Vidali niti Bernetičeva na JAVNEM zborovanju?
zakaj se tov. pogassi in Kerian ne branita obtožbe, ki je bila JAVNO Izrečena v našem dnevniku?
Zakaj njihovo glasilo «11 Lavora-tore* ni črhnilo o tej obtožbi niti besede?
Zakaj nista Bernetičeva in Vidali pobijala govorice, ki jih širijo njihovi pristaši med tržaškim delovnim ljudstvom, «da Je priključitev Trsta k Italiji v interesu mednarodnega demokratičnega gibanja«?
Ta njihov molk je vsekakor značilen.
Pomeni pa:
Vidalijeva skupina hoče s takšno taktiko postopoma pripraviti tržaško delovno ljudstvi in ustvariti med njim razpoloženje za priključitev Tr. sta k Italiji. To dejstvo danes premnogi vidijo. Zato tudi tisti, ki so Vidalijevi skupini verjeli, danes njegovim besedam V JAVNOSTI o spoštovanju mirovne pogodbe ne verjamejo več.
Eno so besede, drugo so dejstva. Naši čltatelji naj presodijo, ali Je to Internacionalizem in borba proti nacionalizmu?
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Godina Ljudmila 100, Zupin Olga 100, Fornasaro Marcella 50, Millo Michele 300, Sancin Benjamin 50, Olivo Violetta ICO, Pavlovič Marija 50, Bubičič Ana 100, Stepančič Alojzija 40, Rener Alojzija 100, Mužina Marčela 50, Grilanc Favla 70, Grilanc Ivana 100, Stoka Ignacij in Marija 200, Sancin A. 100, N. N. 350, Salvi Jolanda 100, Luin Justina 100. Marc 150, Merlak Petrina 50, Toscan Carlo 200, Toscan Claudio 100, Brc-zovec Ana 20, Brezovec Anton 25, Otta Francesco 25, Millo Maria 50, Suman Mihael 59, Lucchesi 50, Luin Alojz 50, Brezavšček Stanko 150, Go-dina Blažiča 200, Leban iRaa 209, Riko 50. Sancin Peter 100, Slopln Marija 30, Gianna 50, Pobega Neri-na 20, Pajer Ivana 50, Bolčič Antonija 20, Kofol Ivana 50, Coop Rudi 500, Baučer 200, Ivančič K. 30, Sancin Justina 50. Flego 200, Adelič Ivana 200; Sv. Ana: Sedmak Franc 209. Zucco Jolanda 50. Šušteršič Jožef 300, Germani Emilia 301), Mikl-vec Lucija 80, Pcrsan Olga 59, Franko Marila 200, Bloker Zofija 50, Pavletič Karlina 50, Furlan Julij 100, Se-devčič Jožef 100, Mezgec Ana 100, Schaff 20; Skedenj: Bralnko Reza 100, Škrinjar Albina 50, Rosani Na-zario 300, Zudič Marjan 209, Dam-brosi G. 200, Pis!ak Angela 50, Co-vra Maria 50, Millo Emilia 50, Lukač Josipina 200, Blokar Marija 103, Fortuna Marija 50, Belet-č Angela 50, Suban Danica 55, Mahnič Milena 20, Porro Anna 100, Crismsni Fr. ICO, Zidarič Ivan 50, Oblak Marija 300, Werk Albina 50, Sluga Regina 50, Cekada Zora 100, Kaplan Ana 50, Košane Albina 50, Bralknvič 500, Mrhelj Lovrenca 100, Grfgc^lč Marija 100, Ivančič Ciril 100, Segu-lin Josip 200, Divis Mery 50, Jaz-bar Alba 100, Menduzzl Nada 100,
Prebivalci iz Prebenka 835, Prosvetno društvo »Slovenec« Iz Boršta od čistega dobička proslave (Praznik naše pesmi« 10.000, skupina vaščanov 630, Ivan Komar iz Ricmani SOO, čltatelji v Italiji:	Pavel	Renko
lir 2000, Jelinčič Mira lir 500, Brešan 500, Mervič Danilo SCO, Kos Alfonz 500, Komjanc Lojze 500, vsi iz Gorice; čitateljl v Steverjanu 670,
(Nadaljevanje v torek.)
Povišana radijska naročnina
Prav gotovo ni razveselila nikogar vest, da se bo naročnina za radio povišala še v tem semestru. Ukaz 291 vojaške uprave predvideva takojšnje dvakratno zvišanje radijske naročnine, ki bo sedaj znašala za eno polletje 1250 lir,
Ta povišek predstavlja za današnje težke gosopdarske razmere precejšnjo obremenitev finančnega položaja skoraj vsake tržaške dru žlne, ker ni namreč danes radijski aparat več luksuzni predmet, tem več ga imajo danes malo da ne vsi, Vojaška uprava bi torej morala to razumeti in upoštevati in ne izda jati v takšnih trenutkih ukaze višanju naročnin, končno če pogle damo so ameriški vojaki tisti, ki se sprehajajo z radijskim aparatom ali pa ga imajo v avtomobilih in prepričani smo, da prav gotovo ne plačajo tako obupno visokih davkov-
Ce hočemo potem še na kratko omeniti program, ki ga dajeta obe tržaški radijski postaji in ki do«ti-krat ne odgovarja popolnoma nič željam poslušalcev, se nam nehote vsili vprašanje: ali se sploh izplača plačevati naročnino samo zato, da se poslušajo odda je,ki nikogar ne zabavajo in ne nudijo nobenega po sebnega užitka.
Razen tega oddajata obe tržaški radijski postaji, ki sta pod vodstvom AIS, vsak večer propagando v korist zahodnih velesil in ne-sramno obrekujejo države ljudske demokracije; ta propaganda je prav gotovo naveličala vsakogar in mogoče celo tiste..., ki mislijo prav tako kot AIS. Cas bi že bil, da bi se že prenehala ta kampanja in da bi vodstvo radia računalo s tem, da so poslušalci njihovih oddaj lahko različnih političnih prepričanj. To lahko danes zahtevajo vsi prebivalci.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Labodji spev občinskega sveto
Včeraj dopoldne ie imel občinski svet za Trst svojo poslednjo sejo pred razpustom. K besedi se je oglasil predsednik, odv. Forti, ki je omenil, da se z današnjo sejo zaključuje delo občinskega sveta v smislu uredbe VU,
Odv. Forti je nadalje dejal, da so posebno na zadnjih sejah mnogo razpravljali o stanovanjski krizi in o šolskih poslopjih ter da svetniki v svojih besedah niso šli nikoli preko objektivne politike.
Za predsednikom je govoril svetnik prof. Sciolis, ki se je zahvalil vsem svetnikom in tudi prisotnim novinarjem za njihovo delo ter končal z željo, da bi člmprej zaplapolala na občinskem stolpu in na stolpu Sv. Justa italijanska zastava. Pri tem smo se spomnili na vse tiste resolucije in pisma, ki so jih prav ti svetniki pošiljali v Rim de Gasperijevi vladi, kateri niso ob nobeni priliki pozabili izraziti svojo globoko predanost ter se u pali govoriti celo v imenu Tržačanov, čeprav tudi sami dobro vedo, da so bili na svoja mesta imenovani in pri njihovem imenovanju VU ni vprašala Tržačanov za njihovo mnenje. Ali je tudi to »objektivna politika* o kateri je govoril predsednik Forti?
Na koncu je spregovoril nekaj besed tudi predsednik občine Miani in takoj potem je odv. Forti zaključil sejo, ki je trajala okrog tri četrt ure.
Strokovni tečaji
za skupine mladih delavcev
Pred nekaj meseci sta bila na podlagi upravne odredbe vojaške uprave ustanovljena upravni svet in izvršilni odbor konzorcija za tehnično izobrazbo. V ta konzorcij so bili povabljeni tudi nekateri predstavniki Zveze enotnih sindikatov. Ze na prvi seji upravnega sveta so predstavniki ES zahtevali otvoritev strokovnih tečajev za kmečko, trgovsko in obrtniško delovno mladino, kateri danes primanjkuje st role ovni pouk.
Seji tega sveta je kmalu nato sledila seia izvršilnega odbora. Predstavnik ES je zopet ponovil svojo zahtevo po strokovnih šolah in je poudari! potrebo, da bi se v prihodnjem šolskem letu ustanovili strokovni tečaji za vse tiste kategorije mladih delavcev, ki teh še niso imeli. Razen tega Je predstavnik predlagal, da bi konzorcij posredoval pri sindikalnih organizacijah delavcev in delodajalcev, da bi končno odobrili zahteve mladih delavcev o ustanovitvi tovarniških strokovnih šol, v katerih bi se vršil pouk med delovnim časom. Ta predlog pa ni sprejela večina članov izvršilnega odbora.
Na drugi seji izvršilnega odbora — ki se je vršila 28. junija — so navzoči odobrili več važnih zahtev, med katerimi so otvoritev sledečih strokovnih tečajev v prihodnjem šolskem letu: 1) tečaji za mlade vrtnarje; 2) tečaji za trgovske vajence; 3) tečaji za ženska ročna dela in šivanje; 4) tečaji za brivce in lasularje; 5) tečaji za motoriste.
Razen tega bodo ponovno odprti sledeči tečaji: 1) industrijski in obrtniški tečaj; 2) tečaj za ribiče; 3) tečaj za kamnoseke; 4) tečaj za tehnike.
Zelo živahna diskusija se je razvila o predlogu predstavnika ES, ki je zahtevala, da bi bila v delovnih pogodbah posebna točka, ki bi zahtevala, da je obiskovanje strokovnih tečajev obvezno, da bi prejeli obiskovalci teh tečajev ob zaključku posebno izpričevalo, ki bi bilo dokaz njihove strokovne usposobljenosti, in da bi se vršil pouk v teh strokovnih tečajih med delovnim časom.
Člani izvršilnega odbora kakor tudi predstavnik Delavske zbornice so odbili zadnjo točko tega predloga, sprejeli so pa prvi dve točki.
V teh dneh bodo podpisali
dsiovno posodilo za usiitite morskih kopali
Kot smo izvedeli, bo najbrie v kratkem podpisana mezdna pog id-ba za vse uslužbence morskih kopališč. Ta pogodba bo prav gotovo precej izboljšala položaj teh Jsl .2-bencev, ki so bili do sedaj predani na milost in nemilost delodajalcem. Ti delodajalci so namreč do danes sklepali s posameznimi delavci sa mo individualne delovne pogodoe, ki so jih seveda ob vseh mogocili prilikah kršili na škodo delavstva, katerega bo nova delovna pogodba ščitila.
Razen tega se bori Zveza enotniii sindikatov v svojih sedanjih pogajanjih vedno za to, da bi se uvedla klavzula, ki prepoveduje vse obstoječe individualne delovne pogodbe In da bi bili delodajalci primorani ponovno zaposliti vse tiste delavce, ki so bili pri njih že uslužbenk V primeru, da bi delodajalci ne hoteli odobriti poslednje zahteve, bi bili vsi uslužbenci primorani molčati ter ne bi smeli niti izreči kakšne zahteve, ker bi st bali, da jih v prihodnji sezoni ne bi sprejmi zopet na delo.
ALI Sl 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Po starih stopinjah
fašističnega raznarodovanja
Ponovno se moramo vračati na članek »Položaj italijanskih šol v občinah Tržaškega ozemlja*, ki je bil objavljen 13. julija v «Messag-geru venetu«. Ta članek je predvsem zaradi tega vzbudil vso pozornost slovenskih čitateljev, ker kaže nazorno vso šovinistično zagrizenost ljudi okoli tega lista, ki skušajo za vsako ceno dokazati neupravičenost zahtev Slovencev po slovenskih šolah v miljskih hribih. Obenem se pisec članka spušča v polemiko, da Slovenci v čisto slovenskih krajih, kot so Dolina, Boršt in Ricmanje, nimajo niti pravice do svojih slovenskih šol, »er zahteva, da bi se naj za italijanske otroke (?) v teh krajih morala odpreti italijanska šola.
Med drugim pravi, da bo v kratkem odprta v Miljah nova šola (misli seveda na italijansko, op. ur.) in da imajo v načrtu zgraditi tudi v drugih krajih podobne šole, kot je to izjavil šolski nadzornik ob zaključku šolskega leta. Upamo, nadaljuje člankar, da se bo prihodnje leto položaj v teh krajih še bolj normaliziral in da bo dana v teh
Dajte mednarodni značaj
tržaškemu velesejmu T
Na konferenci za tržaški tisk je dr. Laghi pojasnil v precej optimističnem tonu, kaj je do sedaj pripravil odbor tržaškega velesejma in kaj vse pride v poštev v celotnem programu, ki naj zagotovi razstavi »brilanten* uspeh — kakor se je dr. Laghi izrazil pred zastopniki tiska.
Toda. kljub obširno zasnovanemu programu, ki predvideva razne športne prireditve, nogometno, mednarodno tekmo, jahalne tekme, filatelistično razstavo in kongres, kljub avtomobilski dirki do Opčin, jadralnim in strelskim tekmam, nadalje predvajanju na beneškem festivalu nagrajenih filmov, dvomimo, kljub vsem mnogovrstnim atrakcijam, v realen gospodarski uspeh te druge tržaške razstave.
Po vsem poteku priprav bo upravičena domneva ,da že sama ideja o razstavi ni zasnovana na izključ-
no gospodarski podlagi kakor je pri vseh prireditvah take vrste na svetu. Dodelitev razstavnega prostora razstavljalcem ni v skladu z mednarodnim značajem velesejma. Inozemske tvrdke dobijo skupaj le toliko prostora kolikor Italija sama, čemur sicer ne nasprotujemo. Na ta način pa inozemski razstavljalci ne pridejo do vidnejšega izraza, ker je pomanjkanje prostora že itak občutno.
Drugo dejstvo je zapostavljanje in neodgovarjajoče ujjoštevanje zalednih držav v tisti meri in v tistem obsegu, ki jim glede na gospodarsko važnost za tržaško Ozemlje dejansko pripada. Zdi se, da prireditev ne sloni na načelu mednarodne enakopravnosti in da bo »revizionistična tripartitna nota* naglašena, kar bo v škodo razstave in razstavljal-cev.
Slovencem - slovensko
dvorazredno trgovsko šolo
V našem časopisju smo že večkrat obravnavali vprašanje slovenske dvorazredne trgovske šole ter zahtevali od šolskih oblasti pri vojaški upravi, da še pred začetkom šolskega leta ukrenejo vse potrebno, da bomo tržaški Slovenci dobili to šolo. Prav tako nam tudi starši stalno dopisujejo in nas sprašujejo, kaj bo s šolo in ali jo mislijo šolske oblasti odpreti ali ne.
Zato se moramo ponovno vračati na ista vprašanja in venomer trkati na vojaške oblasti v Trstu, naj te enkrat sprevidijo potrebo po slovenskih šolah. Smatramo, da bi vojaške oblasti same morale že takoj v začetku rešiti to vprašanje načelno ter dati, kot- so dale Italijanom, tudi Slovencem v Trstu vse tipe šol ter pri tem upoštevati zlasti poseben gospodarski značaj tržaškega mesta.
Slovenci imamo vse pogoje zato, da se lahko brez zavlačevanja odpre slovenska trgovska šola, ker imamo na razpolago močan kader slovenskih učiteljev-domačinov, ki je znan po svoji strokovni usposoo-ljenosti pri učenju. Dvorazredua trgovska šola je za nas Slovence življenjskega pomena, saj živi v tem trgovskem mestu in okolici mnogo Slovencev. Poleg tega pa vojaška uprava prav gotovo ve, da je v Trstu zelo veliko število slovenskih obrtnikov in trgovcev, katerih od Rovarja prav ta tip slovenske šole. Zato pozivamo šolske oblasti pri vojaški ppravi, da storijo čim prej vse potrebno.
Gradnia zadružnih ciomov v Dujščini
2e dalj časa le ljudstvo v Bujah na delu pri pripravljanju terena za gradnjo zadružnega doma. Preteklo nedeljo je delalo pri kopanju temeljev 80 oseb. Dela se je Udeležilo tudi nekaj žen, ki so kar tekmovale z mlajšimi pri delu. Ljudstvo Buj se je odločilo, da bo dokončalo gradnjo doma do konca te-ca leta. Obvezali so se prispevati 250.000 lir v denarju in 7500 prostovoljnih delovnih ur.
V Materadt je ljudstvo v nedeljo pričelo z veliko manifestacijo gradnjo svojega zadružnega doma. Navsezgodaj zjutraj so prihajale skupine prostovoljcev na delo s pesmijo in z godbo na čelu. Na vzvišeno mesto so postavili harmonikarje, 81 oseb pa je šlo z navdušenjem na delo. Napruvili so 350 delovnih ur. Poleg teh je delalo te 18 vozov z vpregami, kateri so prepeljali 45 m3 kamenja za gradnje. Izkopali so tudi jamo za apno 5 x 5 m.
Delovna mladina nadaljuje
s pripravami za svojo razstavo
Vaze iz krašlcega kamna, motorni čoln, lutke in ročna dela - vse to so izdelki delovne mladine v zadnjem tednu
nase
V zadnjih tednih smo morali precej prepričevati mladino, zakaj ni bilo še razstave delovne mladine, ki smo jo že tolikrat obljubili in tudi o njej pisali. Ker smo morda obrazložili te vzroke zamude samo nekaterim mladincem, bodemo ob tej priliki javili te vzroke tudi vsem ostalim. Razstave delovne mladine ni bilo mogoče ie prirediti, ker niso mogli nekateri mladinci še izgotoviti raznih predmetov za razstavo, ki zahtevajo mnogo dela in pa zaradi tega, ker prejema pripravljalni odbor še vsak dan nove vpise.
Kaj je vse izgotovila v tem času delovna mladina v raznih tovarnah in okrajih? Iz pripovedovanja mladega mizarja smo zvedeli, da pripravlja leseni mozaik iz mogana in palisandra. Čeprav se ne spoznamo preveč v mizarski stroki, smo si že po njegovem pripovedovanju ustvarili sliko tega krasnega izdelka ia upamo, da bo tudi v resnici lep.
Tudi skupina mladih kamnoseških delavcev je obljubila, da bo s svojimi izdelki pripomogla k uspehu te mladinske razstave. Se prav posebno pa so poudarili, da bodo njihovi najlepši izdelki trije črnilniki iz marmorja, ena vaza in majhen kip.
Prav posebno razveseljivo Je dejstvo, da so sklenili prispevati k uspehu razstave tudi trije mladi brezposelni delavci, ki so izjavili, da bodo razstavili nekaj mehaničnega orodja. Ti mladi delavci zaslužijo še prav posebno zahvalo prav zato, ker bodo s svojimi skromnimi denarnimi sredstvi nakupili potrebni material ter si bodo poiskali tudi prostor ali delavnico, kjer bodo lahko te izdelke izgotovili.
Mladi kotlarski vajenec, ki se ni nikoli bavil z izdelovanjem čolnov in podobnega, je sklenil razstaviti motorni čoln. Kot nam je sam zatrjeval, je motor v čolnu zelo enostaven, vendar pa bo imel moč, do ga bo gnal. Res zelo zanimivo dejstvo, da je ta mladi vajenec prišel na tako originalno idejo, še prav posebno zato, ker se ni v tem izučil.
Skupina delavcev, ki do danes se ni dala svojih predstavnikov za razstavo delovne mladine, se je prav tako oglasila. Prav gotovo boste hoteli vedeti, katera je ta skupina. To so namreč električarji, ki so se tudi odločili ,da bodo razstavili svoje Izdelke. Eden izmed mladih električarjev Je obljubil, da bo Izdelal električno napeljavo v miniaturi, drugi pa je izjavil, da bo izdelal razen električne luči tudi še nekaj drugega — kaj bo to, pa nam ni hotel povedati. Torej nam ce preostaja drugega, kot da počakamo na razstavo.
Mlade delavke, ki se rade spominjajo svojih otroških let in svojih lutk, ki so jih imele prav v posebni časti, so sklenile razstaviti ne-
kaj lepo oblečenih lutk, od katerih bodo nekatere tudi v narodnih nošah. Tisti, ki so videli ie izgotovljene lutke, so nam zatrjevali, da so te prav tako lepe, kot že svetovno znane lutke znamke «Lenci». Prepričani smo, da bodo njihovo trditev odobrili tudi obiskovalci razstave.
Razen tega pripravljajo dekleta kar cel kup pletenin, ročnih del, risb itd.
Ob koncu članka bi hoteli opozoriti vse tiste mlade delavce in delavke, ki bi hoteli sodelovati pri razstavi, pa do danes niso še izgotovili svojih predmetov, ali pa se sploh niso vpisali, da pohitijo, ker pričakuje namreč vse tržaško prebivalstvo že z nestrpnostjo to razstavo, ki bo ponovno potrdila sloves naše delovne mladine.
Ni dvoma, da takšna enostranost tržaškim trgovcem ne more iti v račun, toliko manj pa inozemskim.
Nezadostno upoštevanje tujih raz-stavljalcev, predvsem tistih iz zaledja — jugoslovanskih, češkoslovaških in madžarskih — je doslej bilo jasno izraženo v izključitvi teh jezikov na propagandnem gradivu, plakatih in različnih tiskovinah (sejmski pravilnik), ki so tiskane la v italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Te napake bi uprava velesejma mogla do otvoritve popraviti ter dati razstavi resničen mednarodni videz. Zanemarjanje tistih držav, ki so bile nekoč izvir tržaškega vzpona in blagostanja, pomeni, da uprava velesejma ni na višini svoje naloge. Ta zahteva nima ničesar opraviti s kakšno narodno nestrpnostjo, ampak je le zahteva po zagotovitvi tistega mesta, ki tem državam pripada glede na njihovo gospodarsko važnost za Tržaško ozemlje in ki je globoko zasidrana v nespremenljivem zemljepisnem položaju Trsta.
S temi opazkami, ki se kajpada morejo brez škode odstraniti, bo šele razstava postala res mednarodna ter bo dala vsem razstavljalcem brez izjeme možnost, da pokažejo pred svetom svoj gospodarski napredek.
Zadovoljiti razstavljalce in obiskovalce velesejma pa pomeni za gotoviti sl uspeh.
Lačni in žejni gostje
Prejšnjo noč so bili na obisku v gostilni v ul. Negrelli, ki je last Lucije Dascutti, nepoznani gostje, je bila zaradi prepozne, ali
Ker
bolje zaradi prezgodnje ure, gostilna še zaprta, so si kar sami pomagali s tem, da so odtrgali železen drog pri oknu in okenski okvir ter tako prišli v sobo.
Kot obzirni gostje niso hoteli nikogar buditi in so si lepo sami postregle ter še celo pazili, da bi koga ne zbudili. Ko so se dobro najedli in napili, so vzeli še nekatere stvari s seboj za spomin in po isti poti odšli.
Ko je gostilničarka zjutraj odprla lokal, je našla marsikaj v neredu, ker nočni gostje menda niso imeli časa, da bi pospravili za seboj. Obenem je ugotovila, da so ji odnesli žepno uro, 3 kg sira, 13 kg salam okrog 30 litrov vina, par ženskih čevljev in nekaj malega gotovine. Vsa škoda znaša preko 35 tisoč lir. Tatvino je javila policiji, ki sedaj išče tatove, da bi videla, če jim je še kaj ostalo.
vsa možnost, da se čim bolj razbohotijo italijanske šole V številnih občinah, ker čuti ljudstvo za to že veliko potrebo, čeprav se ne upa tega naravnost izraziti (!). Naravnost smešna se uam zdi taka naivnost pisca tega članka, ki je verjetno «strokovnjak» in zelo dobro pozna razmere v teh krajih. Mislimo, da ni treba še posebej poudarjati, da gre pri tem za čisto tendenciozno politiko nekaterih učiteljev, ki so verni pristaši »Lege nazioale*, ki bi skušala prikriti dejstvo, da je okolica Trsta popolnoma slovenska.
Šolske oblasti pri vojaški upravi pa bi samo vprašali, ali so morda tudi takrat, ko so otvorih na Škofijah dva razreda Italijanske osnovne Sole, hodili okoli staršev razni inšpektorji ter ugotavljali, ali so zah'e ve po tej šoli upravičene ali ne.
Znano nam je namreč, da obisku-jejo to italijansko šolo otroci policistov, ki so se priselili na blok, in nekateri otroci nezavednih slovenskih staršev. Med temi policisti, pa smo izvedeli, so celo nekateri begunci, ki so pribežali pred ljudsko oblastjo iz Bovca, Tolmina itd Ce pa mislijo šolske oblasti zgraditi v Miljah novo šolsko poslopje, kjer bo, kakor mislijo ljudje okoli «Mes-saggera veneta*, »zacvetelo italijan-stvo novega kova*, jih vprašamo, ali so pomislile na to, da so v Miljah tudi slovenski otroci, ki imajo pravico do svojih slovenskih šol?
Se enkrat pozivamo odgovorne šolske oblasti, da se gredo prepričat na sam kraj o utemeljenosti naših trditev ter ne dopustijo možnosti, da bi se razni šovinisti tipa «Mes-saggero veneto*, mogli s klevetami znašati nad našim slovenskim živ-’.jem, češ da so slovenski starši bili prisiljeni zahtevati slovenske šole in da so bili celo njihovi podpisi ponarejeni.
»MB
Nedelja 18. julija
Miroslav Sonce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.48. Doižina dneva 15.18 Luna vzhaja ob 18.26, zahaja ob 1.35. Polna luna 21. t. m. ob 3.31.
Jutri 19. julija Zlata, Vincenc
Spominski dnevi
1591 je umrl Jakob P. Gallus, skladatelj svetovnega slovesa. 1311 se je rodil William Thakke-ray, angleški romanopisec. Umrl je 24.XU.1S63.
ZOPET ZABOJ Z MUNICIJO
Včeraj popoldne okrog 14,30 je našla policija na Katinari lesen zaboj in, ko so ga odprli, je bilo v njem okrog 400 nabojev raznih tipov. Pri natančnejšem pregledu pa so dognali, da so skoro vsi naboji pokvarjeni in da jih že razjeda rja. Verjetno je tudi ta material ostal od zadnje vojne. Policija ga je izročila pobiralcem min.
Slavka petrolejskih delavcev iraja te 18 i
Čeh našel na ulici
V petek popoldne je prinesel Madotto Ivan iz ul. Del Monte 17 na glavni sedež civilne policije ček za 27 tisoč lir, ki ga je našel dopoldne v ul. Mazzini. Cek je naslovljen na ime Chermetz Guido ki ga policija išče, da bi mu ga vrnila.
Z avtom je hotel v šolo
Včeraj ponoči okrog 2,20 je nek angleški avto, ki je privozil iz ul. Colonna zapeljal v hišo št. 3 v ul. Tigor in razbil štiri šipe pri oknu šole F. Venezian. Avto sam je od' nesel lažje poškodbe na sprednjem levem blatniku in na radiatorju. Ranjen na srečo ni bil nihče.
SPOMH PADLIM BORCEM
bo odkrila ZPP v Portorožu
V nedeljo 1. avgusta bo ZPP v Portorožu odkrila spomenik z vdelano spominsko ploščo padlim borcem iz Portoroža in okolice. Ob tej priliki bodo borci za ideale delovnega ljudstva ponovno in javno izpričali, da so njihovi cilji višji od ciljev tistih elementov, ki so tedaj ko so ob njihovi strani padali tovariši, katerim sedaj odkrivajo trajen spomenik, živeli v varnem zavetju daleč od bojnih poljan. Zato bodo odrekli vsako pravico vmešavanja, razdvajanja in uničevanja onega, kar so njihovi tovariši z lastno krvjo zgradili. Pozivajo se vsi borci, oJcttuisti, člani SIAU in drugih množičnih organizacij, da se odkritja spomenika udeležijo in s tem dokažejo, da so vedno pripravljeni na bratstvo, enotnost, mirovno pogodbo in ljudsko oblast.
S tem da odkrivajo nov spomenik padlim borcem v coni B STO-ja, dokazuje tukajšnje ljudstvo, kako odgovarja na dogodke, ki se v zadnjem času razvijajo med Kominformom In KPJ in na poizkuse nekaterih, da bi vplivali na opredelitev širokih ljudskih množic, množičnih organizacij in s tem povzročili trenja, spoie in razdor med našim ljudstvom.
Na zahtevo ljudstva, ki gleda na ideološki spor kot stvar, ki jo bosta rešila Jugoslavija in SZ, ter s prepričanjem, da bosta oba bratska naroda to ugodno rešila v najkrajšem času, zahteva tukajšnje ljudstvo, da se čim preje skličejo plenumi organizacij, katerim pripadajo. Potrebno je razkrinkavanje ljudi na vodilnih mestih, ki ta spor izrabljajo za
klevetanje Jugoslavije in navezovanje na Italijo, za cepljenje enotnosti in bratstva ter rušenja ljudske oblasti. Resolucije, ki prihajajo iz vrst ljudstva, jasno izražajo zahtevo, da se te ljudi odstrani z vodilnih mest in s tem ohrani slovensko-italijansko bratstvo in pridobitve NOB.
Mrtvega so pripeljali v bolnico
Včeraj popoldne kmalu po 15 uri sta pripeljala Kumar Franc in Danovi Ivan v glavno bolnico 30-letnega Kula Franca, doma iz ljU' tomerskega okraja na Štajerskem in sedaj bivajočega na Nabrežini.
Kul je že več časa zaposlen pri podjetju USVL na Katinari. Včeraj pa ga je nenadoma prijela slabost, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico, kamor pa je prišel ie mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je verjetno zadela srčna kap. Truplo so položili v mrtvašnico za sodni pregled
Nočni zbiralec preprog
Poleg dnevnih zbiralcev preprog, ki hodijo od ene trgovine do druge in kupujejo blago, ki jim ugaja, pa imamo tudi take ljubitelje teh redkosti, ki hodijo ponoči v stanovanja in sl tam brez posebnih formalnosti oskrbijo blago, ki jim ugaja.
Tako je prejšnjo noč vlomil v klet 75-letnega Petra Borgija v ul. Quercie 8 v Rojanu neznan tat tn odnesel 5 sobnih preprog, Da bi pa hitreje prišel iz nevarne okolice je odpeljal še kolo. Ukradeno blago je vredno preko 200 tisoč lir. Policija je pozneje našla kolo v isti ulici in ga je vrnila lastniku.
Petrolejski delavci trdno odločeni nadaljevati stavko
Včeraj zjutraj se je vršila v ul Conti ob navzočnosti ogromnega števila delavcev skupščina petrolejskih delavcev
Tajnik Zveze kemičnih delavcev Enotnih sindikatov je prikazal izčrpnem poročilu pomen njihove stavke in je navedel vzroke, ki so do te stavke vodili. Poudaril je, da je v Italiji 2asedlo vojaštvo vsa petrolejska podjetja, kar ie jasen dokaz, da se vlada vmešava v sindikalne zadeve. Ker niso do danes še delodajalci y ničemer popustili in ker so se odločno uprli vsakemu sporazumu pri pogajanjih, ki se vršijo v Rimu, so tržaški petrolejski delavci sklenili nadaljevati stavko, dokler ne bi spremenili svojega stališča delodajalci, ali pa se ne bi zgodilo kaj takega Italiji ali na Tržaškem ozemlju, kar bi dajalo možnost rešitve vseh perečih vprašanj.
Kar se tiče denarnih podpor stavkajočim petrolejskim delavcem vemo samo to, da daje Delavska zbornica svojim članom denarna posojila, ki jih bodo morali ti teku enega meseca po končani stavki povrniti. Delavska zbornica je nakazala vsakemu delavcu 10 tisoč lir, uradnikom pa 5000 lir.
Zveza enotnih sindikatov ni mogla dati takega posojila, ker so skoraj vsi petrolejski delavci včlanjeni v ES in ker zaradi svojega razrednega položaja nasprotuje vsakemu zavezništvu z ljudmi, ali ustanovami, ki se ne borijo za pravice delavstva.
Na Tržaškem ozemlju je danes važno še eno vprašanje in sicer vprašanje Aqulle, ki pa ga bodo obravnavali na skupščini, ki Jo je sklical tovarniški odbor tega podjetja v ponedeljek ob 8.30. Vsi delavci, uslužbeni pri Aquili. naj se te skupščine v čim večjem številu udeležijo. Ker se bo vršila skupščina prav v podjetju, bodo avtobusi, v primeru, d* bodo že na razpolago, vozili delavce ob 8 uri zjutraj s trga ex Impero. Kar se pa tiče razbijanja enotnosti stavke, lahko rečemo, da se Je nekaj manjših primerov zgodilo v Italiji, kjer so posamezni stavkokazi pričeli voziti, toda na našem ozemlju je do sedaj stavka ie vedno popolna. Na skupščini petrolej skih delavcev smo izvedeli, da dela v uradih Aquile v ul. Dante pet stavkokazov, ki so člani Delavske zbornice.
Po govoru tajnika Zveze kemičnih delavcev ES se je razvila živahna diskusija, iz katere je bilo jasno razvidno, da so petrolejski delavci pripravljeni nadaljevati s svojo borbo,
Cepljenje kokoši
Poizkusi cepljenja kokoši proti kokošji difteriji ali davici, že v širšem obsegu izvajano v italijanski republiki, je vzbudilo pozornost tudi pri naših kmetovalcih.
Dosti pa je kokošjerejcev, ki sc ne brigajo ali pa sploh zanemarjajo obrambna sredstva ali pa se poslužujejo izkustvenih ali kemijsko zdravilnih sredstev, ki jim jih nudi y različnih oblikah spretna
propaganda, s katero pa ne dosežejo nobenega uspeha proti imenovani bolezni Navadno dosežejo le obraten uspeh, y splošnem pa nezaupanje do vsakega zdravljenja proti tej bolezni perutnine.
Z namenom, da bi se vedno bolj širilo cepljenje proti kokošji davici, ki je edino sredstvo, s katerim uspešno preprečimo okuže-nje, so že brezplačno razdelili občinam področja več tisoč doz cepiva.
Toplo priporočamo našim kmetovalcem, da dajo cepiti vse svoje kokoši. Cepili bodo občinski in konsorcialni živinozdravniki.
OBČINA TEST
V Trstu — pri živinozdrayni-škem uradu — ulica Cologna št 24 vsak dan od 8 do 9.30 ure. V občinskem krematoriju v ul. del-1’Istria vsak dan od 8 do 9.30.
V Bazovici:	(pri	veterinarski
ambulanti — gostilna «Leban») vsako drugo soboto od lo do 11.
Na Proseku: (pri plemenilni postaji «Dolenc») vsako drugo sredo <> 10 do 11.
OBČINA MILJE
V Plavjah: (pri plemenilni postaji »Eler Anton*) vsak ponedeljek od 15 do 17.
OBČINA DOLINA
V Mačkov-ljah: (pri plemenilni postaji «Parovel Maks*) vsak torek od 15 do 17.
V Boljuncu: (pri plemenilni postaji »Strajn Jože*) vsak petek od 15 do 17.
OBČINA ZGONIK: (pri veterinarski ambulanti — »posest. Gruden*) vsak petek od 10 do 12.
Cepivo je brezplačno! Kmetovalec bo plačni samo zdravnikovo delo.
PRESKRBA
Razdeljevanje olja. V ponedeliek 19. t. m. bodo v mestu in podeželju začeli deliti po 4 decilitre olja na odrezka I in II — olje — živilskih nakaznic. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 220, v podeže lju 222 lir za liter.
Dvig nakazil. Do jutri morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila riža.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepra-lu.
DAROV! IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico daruje Cok Amalija 500 lir.
BS® RADIO Sil
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi na dvorišča Prosvetnega doma danes 18. t. m. ob 21 uri ljudsko igro v 3 dejanjih in 9 slikah »Mlklova Zalas. Sodeluje orkester, pevski zbor-in balet.
Vstopnice za predstavi v prodaji v Ljudskem domu. Vozil bo izredni tramvaj.
IZLETI
Planinsko društvo sprejema vpisovanja za letovanje v Bovcu. 31. t. m. bo odšla iz Trsta druga skupina letoviščarjev, za katere se bo zaključilo vpisovanje 20. t. m. v trgovini Marcela Nadliška, ul. Giulia-ni 13.
PDT priredi o nedeljo 1. avgusta izlet v Skocijan. Odhod ob 7. uri iz ul. F. Severo. Vpisovanje in informacije pri Pircu, Settefontane 3 in pri Geču, Trg Tra i Rivi v Rojanu do 1. t m.
Kulturni krožek Sv. Sobota sporoča prijavljenim, da bo izlet v Ljubljano in na Bled 30. t. m. ter izlet v Reko in Opatijo pa 1. avgusta t. L
Vrtna veselica na Kolonkovcu
Demokratične organizacije Sv. Ane priredijo danes 18. t. m. od 17.30 dalje na travniku v bližini gostilne »Bako* na Kolonkovcu veliko vrtno veselico.
Sodelovali bodo harmonikarji ladjedelnice Sv. Marka, pevski zbori «Velesila», »Rota*, Ivan Cankar in pionirji. Preskrbljeno bo za pijačo in prigrizek. Od 20 dalje bo ples (šagra).
Ce bo slabo vreme, bo vrtna veselica v nedeljo 25. t. m.
RAZNO
Razdeljevanje ovsa. Opozarjamo vse rejce konj. prašičev, in goveje živine, da bodo od 19. do 27. t.
m. začeli deliti na občinskem uradu kmetijskega nadzorništva nakazili za oves po 27 lir za kg, po spodaj navedeni lestvici:
Bikci in biki po 100 kg za glavo, krave 40, konji 50 in prašiči 30 kg za glavo.
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU
obvešča svoje člane in odjemalce, da je prejela te dni vzorce lesene posode za trgatev in žehtnice.
Ker se ta posoda izdeluje dandanes v omejeni količini in le proti predplačilu tudi zaradi visoke cene lesu, vabimo kmete, da prijavijo pravočasno svoje potrebe.
Prijave za posodo in raznovrstne stroje sprejemajo urad zadruge, ul. U. Foscolo, 1 — tel. 9438G, ter prodajalni v Trstu, ul. S. Mercadantv Št. 4 (poleg knjigarne Štoka) in v Miljah, kjer se prodajajo vse kmetijske potrebščine.
7.30. Koledar. 7.3. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. Maša - prenos iz cerkve Sv. Justa. 11.15. Skladbe za klavir. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljska glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 14.00. Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.15. Zabavna glasba. 16.30. Južno-ameriška plesna glasba. 17.00. To kar vsakdo rad posluša. 18.00. Sprehodi po podeželju. 18.15. Operna glasba. 19.00. Ali že veste? 19.15. Pesmi starejših skladateljev _ poje komorni zbor. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Iz glasbenih del romantikov. 20.45. Operetna glasba. 21.00. Vesela ura. 21.30. Lahka glasba. 22.00. Artur Bliss: Koncert za klavir in orkester 22.38. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
KINO
ROSSETTI: »Pustolovščina v Bomba* yu», C. Gable.
SUPERCINEMA: «Ujeiniki usode*, P,
Calvert.
FENICE: «Bratje Karamazovi*, F. Gia« chetti.
FILODRAMMATICO: »Sonce bo kh
sijalo jutri*, M. 0’Brien.
ITALIA: «Marija Antonietta*, T. Po» wer.
ALABARDA: aDve dekleti in raornanf
J, AUyson.
MASSIMO: »Zadnji rdečekožec*, Pj Foster.
NOVO CINE. «Zaupni agent* C. Boye8 KINO OB MORJU: »Krvava arena»i mehikanski film.
ARMONIA: »Brez greha* R. Saint Cyf SAVONA: »Zena na sliki*, J. Bennefc IDEALE: »Kri na soncu*, J. Cagney, MARCONI: «Ljubim samo tebe*,. RADIO: «Ta zemlja je moja»j C, Langhton.
VITTORIA: »Hočemo živeti*, Lombardo in Benni.
BELVEDERE: »Ce si, potrkaj dvakrat*, Gianni in Pinotto. GARIBALDI:	»Sloveča žena*, E.
Joung.
VIALE:	»Močvirje smrti*, VValte*
Brennpor.
VENEZIA: »Razbojnik*, A. NazzarL AZZURRO: «Bagdadski tat*.
IMPERO: »Alanovo znamenje*, D. Da-rieux.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. julija 1948 se je rodila 12 otrok, umrlo je 11 ljudi, poro* pa je bilo 9.
Cerkvene poroke:	mehanik Ri-
chard Walker in zasebnica Ivanka Kogoj, šofer Romeo Puzzer in zasebnica Antonija Mlak, električar Karel Novak in uradnica Nerina Sricchia, učitelj Jože Faltinelli in uradnica Karla Mion, šofer Erme* negildo Visintin in uradnica Miranda Musizza, narednik ameriške Vojske J. Ij. Massev in uradnic« Helena Venftirini, šofer Willy Gros-ser in zasebnica Antonija Cherva* tin, natakar Dominik Giuricin ir* zasebnica Ivana Sponza, uradniŠ Vitalino Battelini in zasebnica Ar-gianna Orel.
Umrli: 70-letni Virgilij Pleskovič. 47-letnl Ivan Geri, 68-letni Nikolaj Marsche, 46-letni Ettore Lui, 69-let-ni Peter Maraspin, 86-letna Mihaela Gulli, 86-letna Marija Pečenko vd. Ferluga, 59-letna Marija Be-nussi, 38-letni Jurij Fozzer, 70-let-na Marija Tuk.
Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod
MALI OGLASI
VAJENCA za trgovino jestvin sprejmem. Fabio Severo 105.
V nedeljo 29, t. m. priredi
MLADINA IZ BAZOVICE ples v gostilni pri PreMovih. Začetek ob 17.
Uri draške avlomobllnu zveze h o.
na progi Trebče-Trsi in obralno
6.13,
6.20,
OB DELAVNIKIH:
Trebče, odhod v Trst ob 8.05, 14.10.
Padriče, odhod v Trst ob 8.10, 14.15.
Bazovica, odhod v Trst ob 6.45,
8.30, 14.30, 18.30.
Prihod v Trst ob 7.03, 8.30, 14.50,
18.45,
Odhod iz Trsta ob 7.30, 13.00,
18.00, 19.10.
Bazovica, prihod lz Trsta ob 7.50,
13.25, 18.25, 19.30.
Padriče, prihod iz Trsta ob 7.55,
13.35. 19.35.
Trebče, prihod iz Trsta ob 8.00,
13.40, 19.40.
OB PRAZNIKIH:
Trebče, odhod v Trst ob 7.00,
9.30, 13.30, 19.00
Padriče, odhod y Trst ob 7.10,
9.35, 13.35, 19.05.
Bazovica, odhod v Trst ob 7.30,
10.00, 14.00, 19.30
Prihod v Trst ob 7.50, 10.20, 14.20,
19.50.
Odhod lz Trsta ob 8.30, 12.30,
15.00, 20.30.
Bazovica, prihod iz Trsta ob 8.50,
12.50, 15.25, 20.60.
Padriče, prihod iz Trsta ob 8.55, 12 55, 15.30, 20.55 Trebče, prihod iz Trsta ob 9.00,
13.00, 15.35, 21.00.
Vojaško blago pri starinarju
V četrtek popoldne okrog 15 je napravila civilna policija z Istrske ceste preiskavo v starinarnici Bal-bija Franca v ul. Bosco št. 8. V trgovini so našli zavoj ameriških manifestov, več lesenih skrinjic, prazne sode in v enem sodu tudi okrog 100 litrov mešanice olja -nafte in bencina. Ker Je bilo vse blago vojaškega izvora, ga je policija zaplenila in Balbija pridržala
Izlet v
POSTOJNO
15. avgusta
Prijave sprejemajo vsi potovalni uradi do 24. julija.
IZLETI ZA BOVEC, OPATIJO IN LJUBLJANO, ki bi morali biti 8. avgusta, so odgodeni na 15. avgusta. Pojasnila tel. št. 29.243
MIZARJI!
MIZARJI!
E
E
in maicesnove, trde vrste lesa, vezane plošče raznih debelin. C A L E A — Vlale Sonnino št. 24 Telefon 90-441
v zaporu zaradi preiskave.	
KINO NA	OPČINAH
predvaja samo še DANES v ponedeljek ob °9 velečim NOTORIUS (Iz(juli!i5ii8 Mica)	
Tudi za prihodnji teden nudimo V TOREK morebiti že v pone- I deljek živahno razgibani film |	svojemu obi- nstvu pester spored- MEJE SUEZ POSTAV
V SREDO in ČETRTEK nekaj | za stare in mlade	g	SOKOM RIU m
LJO pa nekaj izrednega v eksotičnem Ulmu..................
MALAJSKE SENCE
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi na dvorišču Prosvetnega doma DANES v NEDELJO 18. t. m. ob 21 ljudsko igro v 3 dejanjih in 9 slikah
99
a
•Sodelujejo pevski zbor | OHKIOSTKH IX HAI.HT |
/adnja prmlslui/;i v lej sezoni
Vstopnice za predstavi so v prodaji v LJUDSKEM DOMU.
Vozil bo izreden tramvaj.
•n udeležencev °rmbiroja, kot
Žene v Sovielski zvezi
Osnutek programa
Komunistične partije Jugoilavlje
X VRHOVNEM SOVJBRJ SOVJETSKE 'VEZE IMAJO TUDI ARMENKE SVOJE ZASTOPNICE,
KI JIH VIDIMO NA SLIKI.
SKLEP CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje in konec.)
Na koncu je treba naglasiti, da je Ljudska fronta Jugoslavije taka množična organizacija, v kateri se Komunistična partija Jugoslavije, da bi mogla uspešno izpolnjevati svojo vodilno vlogo, uči od delovnih množic, posluša njihov glas pri določanju svoje politike in svojih konkretnih nalog in v kateri ima zato Komunistična partija najbolj množičen instrument nadzorstya za pravilnost svoje politike.
Na tej osnovi se bo Komunistična partija v bodočnosti borila za čim širši razmah vsestranske iniciative frontovskih množic in za stalno dviganje njihove zavesti, da bi tako dosegla čim bolj popolno politično in idejno enotnost vseh članov Ljudske fronte.
V svesti si ogromnega pomena Ljudske fronte za mobilizacijo množic v boju za socializem, za dvig navesti množic in krepitey moralno-politične enotnosti ljudstva, postavlja V. kongres Ko-
munistične partije naslednje naloge:
1. organizacijska, politična in idejna krepitev Ljudske fronte Jugoslavije;
2. razširjenje vrst Ljudske fronte z delovnimi ljudmi, ki že niso pritegnjeni v Ljudsko fronto, a obenem čiščenje Ljudske fronte elementov, ki so sovražni in tuji interesom delovnega ljudstva;
3. vsestransko razvijanje budnosti v Fronti glede na razdorno delovanje sovražnikov tako v njej kakor tudi izven nje;
4. vsestransko delo za ideološko in politično dviganje članov Ljudske fronte in vsestranska krepitev agitacijsko - propagandnega dela v Ljudski fronti in preko nje v ljudskih množicah;
5. vsestranska krepitev politične, gospodarske in kulturne dejavnosti Ljudske fronte.
Razredno sindikalno gibanje je z organiziranjem delavcev v boju
proti izkoriščevalcem tei" z dviganjem njihove revolucionarne razredne zavesti odigralo ogromno zgodovinsko vlogo v naši državi.
Brez vztrajnega in doslednega boja Komunistične partije pred vojno y delavskih namejčenskih sindikatih proti oportunistični in izdajalski politiki socialno-demo-kratskh vodij in drugih kapitalističnih ter režimskih agentov bi bilo nemogoče, da bi odigral delavski razred Jugoslavije vodilno vlogo v boju za osvoboditev Jugoslavije in za rušenje buržoa-ske oblasti.
Zlasti veliko vlogo so imeli sindikati v povojni dobi, ko so dvigali zavest delavskih množic in najširše mobilizirali ter organizirali delavski razred in druge delovne ljudi za naglo obnovo porušenega gospodarstva • in za nagel prehod na pot socialistične graditve.
V boju za socialistično preobrazbo naše države je duna ena najvažnejših vlog sindikatom de-
I ((Resoluciji Informacijskega L l.ro^a komunističnih partij o r*JU v Komunistični partiji Ju-viješ je praški časopis «Rude ravo» objavil članek Gustava kn^K ° *odBovornosti jugoslo-
psfcjh komunistov*.
E«6** po2:na,n pisca čtenfea i*-L casa> ga moram vprašati i L star tovariš i prijatelj i kot ali si smel, Gustav, kot posvetovanja kot eden vodilnih bratske Partije Ceško-sebi dovoliti, da si iz-idla • ne*°^ne stvari in da na Lti.gl teb izmišljotin žališ našo Jo in našo državo? AH se nad tem zamislil, ko si se lo-I Posla, da obravnavaš problem h i °fnos^ komunistov, kolik-
E, e tvoja osebna odgovor-f.11} v, kako smešen položaj se •M'®*’ ne samo pred našo . in našimi narodi, ampak j V sv°j° Partijo in drža-^ er uporabljaš izmišljotine targtUmen*e in dodajaš k tem ki;- nam °*cvir teoretičnih priim,03	marksizma	-
irk?’ da Precei poznaš teorijo L uma'leninizma. Mislim, da P Pozabil, kako je Lenin za-sofiste, ki se s pomočjo TOfl	bistva	stvari.
‘e§a nisi upošteval, ko si rr,0 s triki dokazati, do je belo ej]V' fares, lotil si se Izredno južnega posla.
|S| 11 skrbi za ((odgovornost >u-j °',ari3kih komunistov*, si se . »tnirai klevetami pridružil 0-. ] boleči krivici, ki so jo v g, Rodovini doživeli naša ju-l0a Partija, delavski razred, lvj.ne množice, vsi narodi Jugo-L To je toliko bolj boleče, lttijem. kako si občudoval naSo (j našo borbo in koliko le-si izrekel med svojim V na^’ državi, ptlj^’ C*a izva5a vodstvo naše ih yP' v yseh osnovnih vprašanje vie Politike «nepravilno sr(!ci nima nič skupnega z tj.l^om-leninizmom«. Te *vo--Rj ■ ’ kl dejansko kleveta te(l- ln njene dosledne demo-Vnanje politike, ne pota^ 2 navajanjem kakega Ih ,e^a vprašanja mednarod-taist°S°V' v katerem je naše ‘ ?av ’n državno vodstvo bali n,*?1?310 ((nepravilno linijo*, [taja ” m°B°če pod osnovnimi (če P ■''' o katerih pišeš, na »tata^ uSoslavijc do vojnih huj-<jfciP|' Marshallovega načrta, le .na Naničije, do Madžarov n. drugih demokratičnih Ihov:	narodov, katere so
L. Predvojni protlljudski re-fih „?r1avil> v tabor hitlerjev-* ftov? Po pravici upamo, h	Spomnil	te	bom	sa-
ti jJ.j*Vla3ben, toda zelo značl-Mova • ' s* Potoval na potka nje Informbiroja, je ame-Uj^-.^akcijo organizirala v
i tir, m Pristanišču stavko, da
"ePr<
nske
natovarjenje naše to k, nskc‘ ladje «Radnik»,
* [aj l 80 bile v kabini kapita-
*	tovarišev	Stalina
* Sa • Ti dve sliki, s katerima ')ria da naie ladje režejo Po ,n ^eane, temveč sta glo-pa parczant v srcih vsakega pavij.,art^e> vsakega poštenega «i na naše države, ti dve K: sir?bo1 naše zunanje in f tsga ?°**tike. Zato ne more-
‘tiki si naPisa' 0 zunanji naie?a partijskega in .^ač ? vodstva, imenovati liti j?, °t zlonamerno kleveto, ?a s. razPolu«o nimaš niti vn ^e?a argumenta iz eno-^ja2loga, Ker takih argu-
L0r,»ae^a8* sk*°Pov resolucije !**» stm*» e®a biroja o »sploa-[VJetsk U v°dstva KPJ do 1 PravP Zvpze» navajaš v «Ru-Ibj pU,> tudi tole: «Trdili so, rti v0rt'-V ?,a Prav morala pre-1 f«v0i Ino vi°R° mednarodne. [?Uvii0Uc^°narncga «if>anja Ju-r ho J’;.In dalje: «V Jugosla-[iš<; 0[,,.a'e odkrili nove popol-I iavt,« državne organizacije pt^orf iiv,5pnja kot v ZSSR nilnik J® to nedavno pisal eden pd	KPJ». Vprašam te
t m članov Komunistič-'	^p5koslovaBk«*, pred
f^stj TfCei°tne jugoslovanske r'aši p. ? jp' kje in kdaj trdil • (ia ^!Jrtiji ln v vsej nrui drža* 4 Mod1 <<rn°rala prevzeti vodil-Mednarodnega revolu-ga gibanja prav za prav
Odgovornost
Odgovor
tovarišu Barešu in
Rude Pravu
Jugoslavija?« Vprašam te: kako se imeneuje «eden vodilnih ljudi KPJ», ki je napisal, da so v Jugoslaviji odkrili «nove popolnejše oblike državne organizacije in javnega življenja kot v ZSSR«. Kje je to napisano in objavljeno, kdaj je to «nedavno» bilo? Vem, da na ta vprašanja ne boš odgovoril, ker na njih ne moreš odgovoriti, ker tudi sam dobro vež, da kaj takega v Jugoslaviji ni bilo nikoli napisano ali rečeno.
Prav tako pišeš o naši Partiji in njenem vodstvu, da sta ((prevzela arzenal klevet proti Sovjetski zvezi od trockistov in drugih najhujših sovražnikov«. Ko odgovarjam na to čudovito trditev, te moram spomniti, da je bila naša država med drugo svetovno vojno edina država v zasedeni Evropi, v kateri so na večjem delu njenega ozemlja vsak poskus klevetanja Sovjetske zveze smatrali kot zločin proti narodom Jugoslavije, da ?e peščica trockistov, ki so se med vojno pokazali v pravi luči kot sodelavci in agenti okupatorja, sramotno končala pred ljudskimi sodišči, da je' bila naša domovina od prvega trenutka osvoboditve edina država v Evropi, razen, kar je razumljivo, Sov-
viti »arzenal kleveti), ki so ga kot nesramno žalitev tako surovo vrgli v lice vsej naši Partiji, vsemu delavskemu razredu, vsem narodom Jugoslavije? Ali si pozabil, da smo v Jugoslaviji svojo ljubezen in vdanost do Sovjetske zveze, svojo zavest o vodilni in osvobodilni vlogi Sovjetske zveze dokazali ne samo po zmagi nad fašizmom, ampak tudi tedaj, ko se ie to moglo dokazovati le z največjimi zavestnimi žrtvami?
Takšne tvoje klevete dokazujejo, da je zares treba razpravljati o odgovornosti komunistov, predvsem pa o tvoji osebni odgovornosti. S svoje strani lahko rečemo, da jugoslovanskih komunistov te in podobne klevete ne bodo oddaljile s poti, ki jim jo kaže njihova Partija. Jugoslovanski komunisti bodo še naprej vztrajali na poglobitvi prijateljskih in bratskih odnosov s Češkoslovaško republiko, njeno Partijo in ■ ljudstvom. Vprašam, če je tvoja odgovornost na isti višini? To vprašanje je mogoče postaviti tudi v zvezi z drugo tvojo navedbo, to je z vprašanjem »skrivanja resnice pred množicamS). Kdo skriva resnico? AH naša partija
DOBRO JUTRO
ZELI HEROJ SOCIALISTIČNEGA DELA TATJANA REPI-NA, KI JE ZAPOSLENA V KOLHOZU OKTOBRSKE REVOLUCIJE.
jetske zveze, v kateri ni mogel izhajati in ni izšel r.oben časopis s klevetami proti Sovjetski zvezi, v kateri ni moglo biti in ni bilo nobenega zborovanja, na katerem bi nastopili proti Sovjetski zvezi. Navedi poleg Jugoslavije še kako drugo državo v Evropi, v kateri je bilo zaradi moči, neomajne vdanosti domovini socializma in budnosti Komunistične partije 100%no onemogočeno vsako klevetanje Sovjetske zveze. Kolikor hočeš, lahko iščeš po zemljepisni karti Evrope, toda kar je naravno, razen imena Jugoslavije ne boš mogel izgovoriti nobenega drugega. Kje ie tedaj tisti čudo-
ali nekdo drugi? Dejstva so takšne stvari, proti katerim ni mogoče ničesar napraviti. Čeprav bi dejstva se tako zamolčevali ali pa se jih izogibali, ostanejo vendarle — dejstva. Poglej samo, v kako smeien položaj se postavljajo češki komunisti s tem. da so objavili, kar velja danes za primer v «Rude Pravu«, da se je partijska organizacija na beograjski univerzi uprla vodstvu Partije. Ne bi bilo slabo, če bi pre-čitai «Borbo» od 3. t. m., v kateri boj našel stališče partijske organizacije na beograjski univerzi, ki je popolnoma drugačno od tistega, kar piše «Rude Pravo*.
komunistov
Mimogrede ti lahko povem še to, da sem eden delegatov partijske organizacije beograjske univerze za V. kongres.
Zelo nehvaležna stvar je ponarejati dejstva. V enakem položaju kot «Rude Pravo* sta se znašla tudi rimski časopis «Unita» in pariški časopis «Humanite», ki svojim čitateljem trdita, da si Komunistična partija Jugoslavije ni upala objaviti resolucije Inform-biroja. Čeprav je ves svet vedel, da je partijsko glasilo «Borba» objavilo resolucijo, se ni pomišljal tov. Duclos zapisati v časopisu «Humanite» tole: «Dejstvo, da jugoslovanski voditelji niso objavili resolucije Informbiroja, jasno priča, da niso trdni v svojih argumentacijah in se boje povedati resnico ljudstvu«. Na isti liniji so tudi druge nedostojne obtožbe v časopisu «Humanitč», n. pr. o tesnem sodelovanju z ameriškimi imperialisti, pri čemer zlasti poudarjajo argument o jugoslovanskem zlatu, blokiranem v Ameriki. Vsemu svetu je znano, kako dolgo se že naši gospodarski in diplomatski predstavniki bore za deblokiranje zlata. Znan je tudi govor sovjetskega predstavnika v ekonomskem svetu OZN o tej stvari. Sedaj pa naenkrat izpade tako, kot da bi bilo pametneje prepustiti ameriškim imperialistom naše ljudsko premoženje, ne pa uporabiti ga za uresničevanje petletnega plana v korist narodov Jugoslavije. Najmileje rečeno: čudna logika. Glede našega stališča do imperialistov so lahko i naši prijatelji i naši sovražniki prepričani, da se politika Jugoslavije kot sestavne sile svetovnega demokratičnega in antiimperialističnega tabora ne bo niti za las spremenila.
Pri vseh teh stvareh okrog «skrivanja resnice pred množicami« ne smeš, tovariš Bareš, pozabiti, da se doslej ni dogajalo, da bi v komunističnih partijah neresnice uporabljali kot argumente tako v polemiki kakor tudi v pisanju kritičnih člankov. To je prvič, da se pri nas komunistih uporabljajo neresnice kot argumenti.
Zato se še ostreje postavlja vprašanje odgovornosti komunistov pred Partijo, delavskim razredom in ljudstvom svoje države za vse tisto, kar se piše, govori in dela.
V isto skupino klevet spada tudi tvoja trditev, da v Jugoslaviji «ne sme noben komunist odkrito priznati svoje članstvo v Partiji*, da vlada pri nas v Partiji «de-spotični režim, ki surovo obračunava z vsemi, ki se drznejo kritizirati«. itd. Ali moreš tako govoriti. ne da bi te bilo sram. o ljudeh katerih telesa so preluknjana s fašističnimi streli, katerih bratje in sestre so junaško padali za skupno stvar naprednega človeštva, vzklikajoč Komunistični partiji, Sovjetski zvezi, Stalinu in Titu. S tem trdiš, da je naša junaška Partija — partija strahopetcev, ki ne smejo povedati, da so komunisti in da se deset- ter stotisoče ljudi s ((spomenico borca iz leta 1941» s številnimi odlikovanji, z znakom Zveze borcev, udarniškim znakom itd. tajno sestaja in trepeta iz strahu, da jih ne bi kdo opazil, da niso nič drugega »kot «poslušno orodje« in podobno. Take klevete pišeš o avantgardi narodov Jugoslavije, ki se je prekalila pod vodstvom Centralnega komiteja s tov. Titom na čelu v sto in sto srditiji bojih proti sovražnikom ljudstva Jugoslavije. Vem, da tudi ti dobro veš, da niso ljudje stopali v Komunistično partijo Jugoslavije iz zapečkov in diskutantskih salonov, ampak iz prvih vrst borbe za boljše življenje delovnega ljudstva. iz strelskih vrst naših brigad, Iz n e« trud nega dela za zgra-
ditev socializma, toda to si v teh trenutkih namenoma pozabil.
Ko čita tvoj članek, tov. Barež, se mora človek spomniti, da so izdajalci delavskega razreda, različni Trockiji in Buharini, s podobnimi besedami klevetali Partijo boljševikov. Tov. Stalin jim je na te klevete odgovoril 1923 leta s temi besedami: ((Mastnih besed in psovk na naslov CK vsekakor ni bilo malo. Pravda je bila polna člankov in člančičev, ki so obtoževali CK vseh smrtnih grehov. Manjkalo je samo še to, da bi ga obtožili japonskega potresa* — Te dni tudi naš CK in našo Partijo obtožujejo vseb smrtnih grehov. Psovk in mastnih besed je še preveč. Tem psovkam si dod§i |e ti nekaj svojih. Preostaja samo še, da našo Partijo obtožijo poplave v Nišu in okolici, ki .sg..je, zgodila, ko si ti zasedal v Informbiroju.
Po takšnih nedopustnih žalitvah kakor tudi vrsti znanih neutemeljenih obtožb glede notranje politika naše Partije z njeno linijo pri graditvi socializma, opozarjaš jugoslovanske komuniste, «da morajo danes izbirati«. Pridružuješ se pozivu, poslanemu članom KPJ, naj uničijo enotnost svoje Partije, naj se upro njenemu vodstvu. Opozarjaš komuniste Jugoslavije, «da ne morejo izdati na desettisoče tistih, ki so v narodno-osvobodil-nem boju dali svoje življenje v enotni fronti s sovjetsko armado in komunističnimi borci vseh držav«. Bareš in časopis «Rude Pravo« pričakujeta vsekakor odgovora na ta svoj razbijaški poziv. Iz Jugoslavije moreta dobiti samo en odgovor: Mi smo že izbrali. Naša Partija je izvolila Centralni komitet s tov. Titom
na želu in pod njegovim vodstvom ojeklenela, postala čista kot blesteč oster meč in postala sposobna odstraniti verige suženjstva ter povesti narode Jugoslavije po slavni poti v svobodo, v socializem. Od dneva do dneya, od prvega strela osvobodilne puške v naši domovini, je na naši jugoslovanski fronti proti fašizmu volilo Tita sto in ito tisoč borcev, glasovalo zanj vsak dan in stokrat dnevno z jekleno kroglo v srce nacistom. Jugoslovanski komunisti so ostali zvesti padlim herojem in borcem naše Partije, ki so umirali z imenom Stalina in Tita na ustih, za socialistično Jugoslavijo. Na milijone delovnih ljudi naše države uresničuje danes po<J slavno zastavo naše Partije rfaj-plemenitejSe sanje naiiii padlih tovarišev. Tudi z vsako opeko, z vsakim kosom jekla, z vsakim udarcem krampa, z vsako zmago v boju za socializem i/la.iujejo komunisti in vsi delovni ljudje Jugoslavije iz dneva y dan za tovariša Tita, pod vodstvom katerega so hile napisane najslavnejše strani naSe domovine.
VELJKO VLAHOVIČ
Spopadi na Javi
HAAG, 16. (TASS) —■ Kakor poroča list (dndische Courant«, je na otoku Javi prišlo na več krajih do spopadov. V zadnjih dneh je na obeh straneh narastto število mrtvih in ranjenih. Batavijski list «Het Dagblatt* piše, da so holandski vojaški oddelki in policija izvršili 14. julija v Djakarti več aretacij med indonezijskim prebivalstvom. Iz zanesljivih virov poročajo, da je policija tudi na otoku Celebesu izvedla svoje akcije.
lavcev in uslužbencev, in sicer tako glede dviganja produktivnosti dela, množičnega nadzorstva nad proizvodnjo in boja proti birokratizmu, kakor gletie pre-vžgajanja množic v duhu socializma Z najemanjem čim širjena kroga delavcev in nameščencev v sindikalno gibanje.
S področja sindikalne politike postavlja Partija naslednje naloge:
1. izpopolnjevati sindikate kot šole komunizma;
2. vsestransko krepiti sindikalno gibanje, njegovo organizacijsko in ideino-politično učvršča-vanje, zajemati v sindikalno gibanje vedno nove in nove množice delavcev in uslužbencev;
3. idejno in politično vzgajati sindikalno članstvo v duhu mark-sizma-leninizma;
4. krepiti vlogo sindikatov v proizvodnji,' zlasti v boju za dviganje proizvodnosti dela, za organizacijo socialističnega tekmovanja, za množično kontrolo proizvodnje in za boj proti birokratizmu in birokratskemu načinu vodstva:
0. krepiti vlogo (sindikatov V prizadevanju za zboljšanje življenja delavcev in nameščencev.
Mladinski organizaciji Jugoslavije — Zveza komunistične mladine Jugoslavije in Ljudska mladina Jugoslavije — sta častno izvršili vse naloge, ki sta jih pred nji postavili Komunistična partija in Ljudska fronta, ter imata pomembno vlogo v današnjem boju za zgraditev socializma v naši državi.
Zveza komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) je organizacija, najbolj napredne in Komunistični partiji najbližje delavske, kmečke in iolske mladine, ki se je razvijala pod neposrednim vodstvom Komunistične partije.
Ljudska mladina je zrasla v dolgoletnem delu Zveze komunistične mladine, ki se je pod vodstvom Komunistične' partije borila za enotnost mlade generacije proti fažizmu, za demokracijo in svobodo, kasneje pa proti fašističnim okupatorjem in izdajalski buržoaziji. Celotno delo Ljudske mladine se razvija v smeri boja za socialistično preobrazbo države.
V teku razvoja čedalje bolj izginjajo politične in ideološke razlike, ujed. Zy;zp, komunijtjčpe mladine JtigoSlatoje in Ljudsko mladino Jugoslavije. To sta organizaciji,, .v kaierUi-se zbira delavska, kmečka in šolska mladina naše države. V teh organizacijah se vzgaj^ mladina v duhu ljubezni do svoje socialistične domovine, v duhu socializma. Zlasti velik pomen imajo mladinske organizacije v dobi boja 7,a zgraditev socialistične družbe kot mo-bilizator in vzgojitelj najširših množic mladine. Te organizacije dajejo mlade rezerve za vse ostale množične organizacije in za vse panoge uprave.
Zaradi vsega tega ima Komunistična partija za naravno, da pride do popolnega zlitja obeh organizacij na podlagi enotnega programa v duhu socializma in na podlagi najširiih organizacijskih oblik.
Komunistična partija postavlja naslednje haloge:
1. Da se Zveza komunistične mladine Jugoslavije in Ljudska
mladina Jugoslavije zlijeta v eno organizacijo;
2. da mladinske organizacije zberejo v svojih vrstah čim širše mladinske množice ter vzgajajo mlade ljudi v neutrudljive in neomajne graditelje socializma, da razvijajo v mladini zvestobo in ljubezen do socialistične domovine, da goje v njej duha solidarnosti in sodelovanja z demokratično mladino drugih dežel:
3. da se mladinske organizacije stalno organizacijsko krepe in dvigajo idejnopolitično raven svojih članov na podlagi znanosti marksizma-leninizma.
Antifašistična fronta žena je široka množična organizacija delovnih žen in patriotinj nove Jugoslavije ter je nastala pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije v narodnoosvobodilni borbi, ko je izpolnila ogromno vlogo v dviganju zavesti žen in in mobilizaciji žen za osvobodilno vojno, za pomoč fronti, za krepitev zaledja in povezovanje fronte ter zaledja.
Antifašistična fronta žena zbira danes najširše množice žena in jim pomaga, da se kulturnopolitično dvigajo in da se na vseh področjih aktivno vključujejo v graditev države. Posvečati mora posebno pozornost onim že* nam, ki iz kakršnih koli razlogov še vedno niso politično aktivn« ali pa ne pripadajo nobenim organizacijam.
Komunistična partija Jugoslavije se bo posebno borila za vsestransko krepitev aktivnosti Antifašistične fronte žena v delu za vzgojo žena v duhu socializma, v delu za večjo mobilizacijo žena pri graditvi socializma, za okrepitev dosežene ženske ena* kopravnosti in za zagotovitev te enakopravnosti s stalno skrbjo za njihov kulturni in politični dvig, s skrbjo za mater in otroka kakor tudi za njihovo čim bolj množično vključevanje v vsa področja družbenega življenja; Ena najvažnejših nalog Antifašistične fronte žena je solidarnost in sodelovanje z ženskimi organizacijami in ženami sveta v boju za mir in demokracijo.
* *
Ko stopa s tem programom pred množice delavskega razreda, delovnih kmetov, ljudske inteligence in vseh ostalih delovnih ljudi, ki so, sledeč pozivu in geslom Komunistične partije Jugoslavije, zmagale v narodnoosvobodilnem boju proti tujim zavojevalcem ter odvrgle oblast kapitalistov in monarhije ustanovile oblast delovnega ljudstva in začele veliko delo graditve socialistične družbe, klice Komunistična partija Jugoslavije v svoje vrste vse delovne ljudi, ki so pripravljeni, da se z aktivnim delom zavzemajo za uresničenje tega programa, programa zmage graditvi socializma v naši državi program n uresničenja boljšega in srečnejšega življenja ljudskih množic, programa okrepitve enakopravnosti, bratstva in enotnosti, narodov Jugoslavije ter zagotovitve njihove svobode in neodvisnosti, njihovega napredka in blagostanja.
Komunistična partija Jugoslavije poziva vse množične ljudske organizacije, naj sprejmejo ta program kot svoj in zastavijo vse svoje sile za njegovo popolno uresničenje.
SMEEISEI
»življa nemški
KAPITAL
imperializem
P.RAGA, (IP) — Berlinski dopisnik švicarskega dnevnika «Vorvaerts» piše, da je našel v razvalinah berlinskega urada ge-stapa v Prinz Albrecht Strasse v sobi referenta Dangeja spise, ki dokazujejo zveze skupine, ki se je zbirala okrog dr. Hjalmara Schachta z Američani. Ti spisi samo potrjujejo že davno znano dejstvo, da j,e bil dr. Schacht po agentu gestapa H. B. Giseviusu v zvezi z Allenom W Dullesom, šefom ameriške vohunske službe v Švici, s katerim pa je bil zopet povezan dr. Bmening in skupina zastopnikov nemškega kapitala y ZDA.
Tudi starejši Dullesov brat znani John Foster Dulles je za kulisami napravil vse, da bi bil Schacht oproščen, kajti ž njim je bil že nad 25 let v stalnem stiku. Brata Dulles sta se zanimala za Nemčijo že od nekdaj. Allen W Dulles je bil od leta 1917 član ameriškega poslanstva v Bernu, v letih 1918 in 1919 se je udeležil mirovne konference v Versaillesu in konec leta 1919 je bil poslan v Berlin. John Poster Dulles je bil na pariški mirovni konferenci svetovalec predsednika VVilsona v finančnih in repa-racijskih vprašanjih in kot Hooverjev sodelavec je bil član najvišjega zavezniškega gospodarskega sveta in prve medzavezni-ške reparacijske komisije.
Pred izbruhom druge svetovne vojne je bil Allen W Dulles član ravnateljstva Schroederjeve banke v New Yorku, medtem ko je bil Kurt von Schroeder v Koel-nu na Renu Hitlerjev osebni zaupnik V krogih nemške težke in-
dustrije. John Foster Dulles je potoval v letih 1931 in 1932 kot svetovalec Morganovega trusta v Nemčijo, kjer se je tudi udeležil konference o vprašanjih nemških dolgov, na kateri je imel glavno besedo dr. H. Schacht, ki je leta 1931 odpotoval v ZDA, da bi in-teresiral Wall Street za Nemčijo. Dr. Schacht je imel v Ameriki popoln uspeh in zaupniki ameriškega kapitala, med njimi je bil tudi John Foster Dulles, so leta 1931 odpotovali v Nemčijo, kjer so — kakor je pred sodiščem pod prisego izpovedal Kurt von Schroeder — izrazili pogoj, da mora biti v Nemčiji zaupana moč ((stabilni vladi«, to je vladi A-dolfa Hitlerja.
John Foster Dulles je načeloval skupno g senatorjem Van-denbergom in bivšim predsednikom Hooverjem izolacionistom, ki so se bojevali proti vstopu ZDA v vojno. Ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je bil senator Dulles proti vsaki podpori Sovjetski zvezi s strani ZDA in je po bitki pri Stalingradu propagiral kompromisni mir samo zato, da ne bi sovjetska armada uničila nemškega fašizma. V istem času je bil njegov brat Allen W. Dulles v Švici v. stalni zvezi z najožjimi sodelavci Hitlerja v namenu, da bi pripravil in zasedel najvažnejša mesta in položaje v povojni Nemčiji v imenu predstavnikov ameriškega kapitalizma. V letu 1947 je John Foster Dulles javno zahteval u-stanovitev samostojne zapadne Nemčije, katere ((gospodarsko srce« naj bi bilo Porurje. Kot član ameriške delegacije je pro-
pagiral na sejah zunanjih ministrov razdelitev Nemčije, vključitev zapadne Nemčije v Marshallov načrt in vojaški blok za-padnih držav proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
John Foster Dulles je želel postati ameriški zunanji minister in ta položaj mu je leta 1944 obljubil tedanji Rooseveltov nasprotnik pri predsedniških volitvah republikanec Dewey (izgo-
vori Djuji) V decembru 1947 je imel Dulles dolge razgovore z. De Gaullom, katerega je hotel napraviti za diktatorja Francije in poveljnika zavezniških armad proti Sovjetski zvezi. Za sebe pa pripravlja položaj zunanjega ministra ZDA. katerega namerava zasesti, če bi pri letošnjih predsedniških volitvah v ZDA zmagal republikanec De-wey.
Tako delajo z roko v roki ameriški reakcionarji 6 francoskimi, da bi oživeli stare Hitlerjeve in Goebbelsove načrte, naperjene proti Sovjetski zvezi. Marsikaj, kar se v sedanji povojni dobi odigrava v Nemčiji, se lahko obrazloži tedaj, če se zavedamo interesov ameriškega kapitala, ki ga ima pri razdelitvi Nemčije in ki ga podpira tudi Marshallov plan.
SOVJETSKI DELAVCI GOLUBAR, TROJAN IN KUCAKOVSKI. KI SO IZPOLNILI SVOJE NALOGE V PETLETKL
BOGOMIR MAGAJNA
Železne dveri
Pesnik, pisatelj in ljudstvo postajajo eno in isto. Prečudno intimno se «pletejo niti od srca do srcai). Se nikoli ni bilo vse to tako blizu drug drugega. Ta leta romajo družine po domovini s kraja v kraj, iz doline v dolino, iz mesta v vasi, iz vasi v mesta, družine pesnikov in pisateljev, da bi ljudstvu iz obraza v obraz povedale svoje besede in da bi ljudstvo povedalo svoje njim. Mnogo poletov so napravili mladi in stari v nekaj letih. Pa saj pray za prav ni več mladih in starih kar vsi nekam enaki postanejo, bodisi v vagonu, bodisi v pešhoji po cestah, Prečudna stvar; nič več ljubosumja med literati, saj cilj je vsem eden in isti: graditi novo življenje. Inženirji duš sicer tekmujejo med seboj, toda radi se imajo. Prevelik je cilj, da bi še moglo biti kaj mržnje v njihovih srcih. Vse je oplemenitilo veliko notranje trpljenje v času domovinske vojne.
Kamor koli gredo, gredo kot domov, kot med svoje brate in sestre kot k svojim očetom in materam. Tako sem šel med pesniki in pisatelji tja v Šempas na Vipavsko. Nekaj tisoč ljudi, bratov in sester, očetov in mater se je zbralo tam na prostem pred dw> rano. Dosti premajhna je bila dvorana za veliko množico. Obkrožili so nas na trati in smo brali povestice in pesmi. Potem smo zapeli, zaplesali in pili'zlato vipavsko vino. Zamaknili smo se v globoke oči šempaskih deklet, kjer so viri za nove pesmi, nove povesti. V Brjih je ljudstvo s cvetjem potreslo našo pot in glej: iz rihenberških razvalin je prikorakalo ljudstvo ter nam zapelo čisto in dovršeno svoje pesmi, večnožive, neuničljive. Nekaj desetletij strahotnega preganjanja po črnih fašistih, požigi, pokolji niso uničili v Rihenberku teh pesmi: kot ptič Feniks so planile ie razvalin in pogorišč vse bolj žive kot kdaj, med nas. Nekaj tisoč ljudi nas je bilo tam, pa vsi le ena družina. Skupaj smo poromali takrat še mimo Angležev, na vrh v skoraj porušeno vasico na visokem hribu, da bi zapeli razvalinam na čast — in glej, med petjem se je med temi razvalinami odprla klet, iz nje pa je prikorakal mož z vrčem vina v rokah: «Pijte, tovariši in tovarišice«, je rekel — »vrnili smo se nazaj domov«. Sli smo v Hrpelje. Priromalo je ljudstvo z vseh kamnitih gmajn pa truma gimnazijcev tamošnje gimnazije, sinovi malih kmetov, ki so se učili o Prešernu tam ob kraških gmajnah. Sli smo v Socerb, na ogromno pečino, s katere je videti Trst in morje, pa smo brali na vrhu v gradu šolskim otrokom: kot širno in globoko morje so strmele v nas njihove oči. V teh očeh, v teh globinah in širinah smo iskali novih pesmic, novih povesti.
Sli smo na raoj rojstni dom. Zgoraj v sobi mi je tisto noč umiral in umrl oče. Težka stvar je bila to hoditi gori k očetu in prisluškovati zadnjim utripom njegovega velikega srca, ,v katerem je bilo v njegovem življenju skritih tisoč in tisoč lepih dejanj in nobenega grdega dejanja — in pa hoditi med tem doli med pesnike in pisatelje, napraviti brezskrben obraz. Nisem jim povedal, da oče umira, niti mati, brat in sestra jim tega niso povedali za-tole, da bi sožalje ne zavrlo toka misli. Toda vedel sem, če bi oče mogel še zaslutiti, da so spodaj Bor. Slodnjak in drugi, bi se v zadnjem hipu razvedrila njegova duša. Saj je bilo kot simbol, da so v njegovih zadnjih hipih napolnili hišo pesniki in pisatelji slovenskega ljudstva.
Sli smo v Tržič in se sredi noči težko odtrgali od prijaznih ljudi. Ne bi se ie, pa je Miško rekel, da čaka zopet delo v Ljubljani. Sli smo v Novo mesto, v Črnomelj, v Metliko obujat spomine, kako je bilo takrat — v Metliki pa je bilo premalo prostora. Ljudstvo je posedlo tudi po rampi samega odra. Tam smo recitirali in deklamirali skupaj z otroki, prepevali z mladino, prisluškovali godbi v dvorani in potem nas je šele zora odtrgala od dobrih ljudi. Sli smo v Dubrovnik, Split, Maribor, Cetinje in Titograd — vsaka pot kos novega življenja zase. Člani družine so se izmenjavali, pa sem bil povsod med njimi kot med enimi in istimi in vedel sem, da istočasno letijo druga krdela pevcev v Zagreb, Novi Sad, Beograd, Skoplje, Trbovlje, Celje, na Jesenice, v Reko in drugam in drugam.
Domovina za vse. vsepovsod širom Jugoslavije, v vsakem kotičku Slovenije. Nič več ni pevec Kurent in deseti brat zavržen in ?apuščen, bogatejši je tisočkrat kot je bil, kajti vsepovsod, kamor koli pride, najde svoj dom, svoje brate in sestre, svojega očeta in mater, ki ga radostno sprejmejo v svoje naročje.
Zadnjič pa smo romali v Ljutomer in Železne dveri. Godina je žarel, kot bi imel belo tulpiko v gumbnici, saj se je peljal proti svojemu rojstnemu kraju tam v Prekmurju. Zato pa je vzel tudi petletnega sina s seboj. Velika prijatelja sva si postala s tem sinom, kateremu ni treba več pri-povedati pravljic, ker že sam čita knjige. V Ormožu je stopil sam iz vlaka pogledat, kakšen je svet v tem kraju, in smo ga našli zunaj med ljudmi. k<* se je vlak že skoraj pomikal naprej. Minati in Šinkovec sta strmela na vinske gorice kot bi bilo ob vsaki trti po eno dekle. Ze sivolasi Cerkvenik je obujal kdo ve kake spomine, kajti od časa do časa mu je ustnice spreletel smehljaj, tih in otožen. Ze v prvi svetovni vojni je hodil po težkih poteh tja proti soškim in drugim bojiščem — potem pa je bilo še toliko hudega in težkega — sedaj pa, ko se
odpira v bodočnosti veliko in široko življenje, se je njegovo začelo nagibati... in naenkrat — Cerkvenik se je zagledal v sočne gorice in otožni smehljaj se je izpremenil v vedrega: Le če bi vse ljudstvo umrlo, bi bila smrt — druge smrti pa ni».
Kot sonce samo se je lesketala Drava, da je bilo težko gledati v ta divji, hitro se premikajoči blišč — pa se mi je le zazdelo, da vidim, na. njej Ingoliča, kako vodi splav daleč proti jugu’, zatem pa trume partizanov, ki pode ob zmagi fašiste po bregovih Drave navzgor proti severovzhodu. Toda v dneh pred zmago je bilo težko preiti Dravo; težko tako, da že pišejo in še bodo pisali romane o tej reki. Vse, kar smo pisali o tem in takem doslej, je bil le uvod in še ta dosti prekratek. Romani bodoče družbe bodo sil-nejši od romanov: Z ognjem in mečem, Malega viteza, Tarasa Buljbe, Vojne in mira, Barbare, Poloma, Ognja in Lesenih križev. Lepši bodo in veličastnejši kot je bila Iliada sama.
Tam nekje mimo Ponikve je pokazal Godina na griček: «Cez oni grič sem nesel radioddajno postajo. Tu spodaj je bilo dosti Nemcev in smo jih dobro čuli z griča med tistimi hišami pa smo brzojavili v glavni štab na Dolenjsko, da je tukaj dosti Nemcev«.
(Nadaljevanje sledi)
VOJNI ZMAGOVALEC.
Z RAZSTAVE POLJSKIH ILUSTRATORJEV V TRSTU: «DON
QUIJOTE».
O razvoju žive prirod«
»Varava in človek znata spreminjati obstoječe g in ustvarjati nove vrste živih organizmov I
Cim so začeli ljudje opazovati živo prirodo, so ugotovili, da izgradnja, navade in način prehrane organizma, odgovarjajo prilikam, v katerih ti ljudje žive. Volkovi na primer se hranijo z mesom živega plena, ki ga morajo zgristi. Imajo močne čeljusti in zobe podobne ostrini žage. Jeleni se hranijo z listjem, lubjem mladega drevja in travo. Njihovi zobje so ploščati in široki torej pri. lagojeni mletju grobe, suhe hrane. Zelena rast dobiva hrano iz zemlje: s koreninicami vsrkava vodo z raznimi solmi, a listje črpa ogljikovo kislino iz zraka.
Velik angleški učenjak Darwin je dokazal, da so se ustroj in navade živih organizmov razvijali počasi na podlagi prirodnih sil ter se tako prilagodili prilikam, V katerih ti organizmi žive.
S svojo teorijo je Darwin dokazoval zgodovino izvora domačih živali in kultiviranih rastlin. Te organizme je človek dobil v divji prirodi in jih nenavadno izpremenil. Učenjak je ugotovil, da so se pri kultiviranih rastlinah spremenili prav oni deli, ki jih je potreboval človek. Poglejte, pravi Darvvin, kako so listi raznih vrst zelja različni, medtem ko so
Kitajski
tlakovali s tisoči
To delo predstavlja čudovit primer človeškega napora. Viseči vrtovi Babilonije, rimski zidovi in celo egiptske piramide se izgubljajo v primeri s tem, kar so Kitajci imenovali Una-lik-ang-ken ali «zid desetih tisočev milj». Začenja se pri zalivu Liautungu na jugu Mandžurije v bližini mesta San-hai-kuana. Od tu nadaljuje vijugavo pot proti zapadu vse do nad Pekinga, od koder se odcepi en del proti severu, ki pa takoj zavije proti zapadu, a drugi proti jugu. Oba kraka se ponovno združita in zapreta celo pokrajino v bližini Rumene reke. Zatem gre zid dalje južno-zapad-no do Ningsiafua, kjer še enkrat trči ob Rumeno reko. se ponovno spusti proti Lian-dou-fuu in se konča severno-zapadno od Kuan-dou-fua.
Qd začetka do konca doseže njegova dolžina zračne črte 2020 km. Ako upoštevamo vijuge in krivulje, moramo tej dolžini dodati že najmanj 4Q0 km. Višina zidu doseže žtiri in pol do devet metrov, širina temeljev pa preko 7 m in ker je vrh zidu širok 4 in pol metra, ga mirtie duše lah-
ko smatramo kot cesto. Zapadni deli zidu niso tako široki in dobro zgrajeni kakor ostali. Na nekaterih mestih je zid prekrit z opeko in kamenjem. Pred stoletji, ko j.e še predstavljal vojaško trdnjavo, je bilo na njem preko 25.000 stolpov in 15.000 stražarskih mest. Se danes, ko je njegova prejšnja slava že zasenčena, se je na njem ohranilo 20.000 stolpov in 10.000 stražarskih čuvajnic.
Tudi najbujnejša fantazija si težko zamišlja zid v dolžini 2.400 km. Toda Kitajska je dežela zidov. Teh je toliko, da l?i drug ob drugem presegli zemeljski premer (okrog 12.000 km). In je dokaj čudno, da o tem čudovi-šču niso govorili prvi evropski potniki, ki so zašli na Kitajsko.
Leta 221 pred našim štetjem je zasedla kitajski prestol močna kitajska osebnost z imenom Si-Huang-Ti ali «prvi cesar«, ki je hotel zasenčiti veličino vseh svojih prednikov. Ukinil je fevdalni sistem in razdelil cesarstvo na pokrajine. Toda kakor egiptski faraoni, je hotel tudi on
2400 km dolga kamnita kača, ki so ji sedem m široke temelje človeških trupel
postati veliki graditelj. V svoji prestolnici je zgradil palačo z velikansko sobo, y kateri je bilo prostora za 10.000 ljudi. Poleg tega je dal sezidati mnogo palač za svoje žene. Te palače je razporedil v obliki zvezdnatega neba. Potem ko je zgradil ta in podobna čuda, se je leta 214 hotel lotiti zidu, ki bi po dolžini dvajsetkrat presegel zemeljski obod. Nemara je delal to zaradi lastnega ponosa; nemara tudi zato, da bi s tako gradnjo ostalo njegovo ime v spominu skozi veke. Toda neki kitajski pregovor pravi: Ne boj se tigra z juga, varuj se petelina s severa. «Prvi cesar« je imel nekoč sanje, ki so mu napovedovale nesrečo s severa. V svoji lahkovernosti je bil takoj prepričan v njihovo resničnost. V ostalem nikakor niso bile potrebne preroške sanje za odkritje te nevarnosti, ki je Kitajski stalno pretila od divjih narodov na severu.
Izročilo zatrjuje, da ie cesar prisilil tretjino sposobnih mož,
t/ra
G (mU{hkakiCmikik m kifmSfMMmkik
hkuttoo uci in snanoii pohjuje, da je blehelnemu človeku pofrie&no doho laično počutje, da je Uekefmemu polletna btalna doka kondicija olganoo
Poznam krčno sredi Ljubljane, kjer se zbirajo pijanci. Moj prijatelj ji pravi Singapur, menda zaradi tega, ker spominja na pristaniško beznico. Zame ta krčma ne bi bila zanimiva, če se ne bi zbirali v njej sami zakrknjeni idejni nasprotniki, sami antifiz-kulturniki.
Nasprotnika pa je treba poznati!
Športnikom sem predaval nekoč o higieni treninga. Izvajanja o škodljivosti nikotina sem skušal podkrepiti z izjavami svetovno znanih tekmovalcev in trenerjev. Imel sem vtis, da me poslušalci razumejo in mi pritrjujejo, ob koncu so celo ploskali, toda v odmoru sem jih spet zasačil s cigaretami v rokah.
PROŽNOST, LEPOTA IN SKLADNOST OBLIK
Čutil sem se poraženega.
Potem je bilo na vrsti vprašanje o vplivu alkohola na športno zmogljivost. Spet je bilo vse v redu, vsi smo si bili edini: od fiz-kulturnika zahtevamo zmernost glede opojnih pijač, športniki specialisti pa, ki tekmujejo v nogometu, boksu ali v skokih s planiške skakalnice, morajo biti abstinenti.
Toda stvarnost je močnejša od teorije, življenje prepričljivejše od predavanj. In tako sem povabil svoje poslušalce na kratko poučno ekskurzijo naravnost v ljubljanski Kint>apur. V krčmi, zakajeni od tal do stropa, smrdljivi in mračni, so se pomešali med vinske bratce in sestrice, ki so pili, peli in se pogovarjali ter prerekali križem kražem.
Ko smo se vrnili na tabor, smo spet ugotavljali, kaj smo videli in doživeli. »Med temi bi zaman iskali športne talente«, se je odrezal Jure iz Celja.
Glede fizične konstitucije pijancev smo ugbtovili: Tisti, ki kaj imajo, r?cimo jim buržujski vinski bratci, se neredko odebelijo, glas jim je hripav, v obraz so zabuhli, po postavi so podobne j ši sodčku ko človeku. V športu bi jih lahko uporabili za dviganje ročk ali za rokoborbo, vendar kaže izkušnja, da za to viti nimajo prave moči niti veselja. Opazite pa v Singapuru tudi suh«, naravnost vitke, skoraj bi rekel elegantne bratce. Same hlače so jih. To so tisli, ki neprestano kadijo in si celo pri jedi p>itrguje-jo, samo da ne bi bili nikoli trezni. Po postavi bi bili sposobni za teke na dolge proge in celo za maraton, toda kaj bi z ni,mi, ko imajo izprijene notranje organe.
Singapurcem ni za dober zrak, ni iim za sonce in tudi ne za sprehod, da ne govorim o športu. Tako živijo, kakor da bi jim bilo veliko na tem, da bi bili čim ne-sposobnejši za življenje, da bi bili čim betežnejši na stara leta.
Trdim, da gre za antifizkultur-nike, in bom povedal zakaj.
Ni namreč važno, če si kdaj v mladih letih smučal ali telovadil,
PRETIRAVANJE TUDI V ŠPORTU NI ZDRAVO:	NEKJE	PREVEC,
DRUGJE PREMALO
tudi je brez pomena, če si kdaj med gledalci na tej ali oni tekmi — važno je, v čem se udejstvuješ in kako živiš sedaj. Važno je, če si si dejansko prisvojil športni, to je zdrav stil življenja.
Singapur in Stadion — oboje ne ere skupaj!
Toda kdaj pa kdaj je le koristno. da greš v Singapur, v ta ali oni, saj jih je v Ljubljani še vedno preveč. Koristno je, da na živih primerih vidiš, kam vodi predanost alkoholizmu. Potem se tem bolj prepričaš, kako dragocena je fizkulturna vzgoja, ki je mnogo tehtnejša, mnogo učinkovitejša od protialkoholne propagande.
* *
Povsem odkritosrčni pa niso tile naši vinski bratci. Celo to bi trdil, da jih je malo sram priznati, da spadajo v tabor pijancev. Drugače je s fizkulturniki. Radi se pojavljajo na ulicah, pojo in korakajo ter nosijo transparente z gesli o zdravju, o radosti, o delovni zmogljivosti, in Singapurci? Saj imajo svoja gesla «Več vina!« in podobno, tudi bi radi videli, da bi se začelo jutro šele tamle okoli desetih dopoldne, toda ob priložnostih, ko bi lahko svoje zastopali, se vam kar potuhnejo in pomešajo med najpoštenejše stanove, med sindikate, godbenike ali pa celo med svoje najhujše nasprotnike, med fizkulturnike.
graditi ta zid. Pred tem je sežgal vse knjige kitajskih klasičnih piscev in svete knjige Konfucija ter obranil le knjige o poljedelstvu, zdravilstvu in čarovništvu. To uničenje knjig, ali bolje rečeno bambusovih ploščic, na katerih so bila vrezana znamenja, je bilo za Kitajce, ki jim je pisana modrost predstavljala nekaj svetega, naravnost porazno. Čeprav s tem niso bila potomcem povsem uničena izročila velikih učiteljey, ni bil cesarju nespametni odlok nikdar pozabljen in oproščen. Se danes se kitajski učenjaki ne spominjajo Si-Hu-ang-Tia kot graditelja velikega Zidu, marveč kot požigalca svetih knjig. Zgodovinarji so tekmovali z žalitvami in ponižanji na račun vladarja, ki ni pomišljal, ko je bilo treba neopreznega književnika ali sodnika poslati na dela k Velikemu zidu. Naj je bil kdor koli, bogat ali siromak, učen ali neveden, čim je bil kaznovan, je bil takoj odveden na Veliki zid, da doprinese svoj delež pri gradnji. In tu so nadzorniki one. ki niso doyolj hitro delali, enostavno pobili in njihova trupla zakopali v temeljih med kamenjem in opeko. Koliko ljtudi je bilo na ta način uničenih, nihče ne ve, toda Kitajci pravijo Velikemu zidu »najdaljše pokopališče na svetu«, s čimer je dovolj jasno povedano, koliko ljudi je moralo pustiti tu svoje življenje.
To velikansko delo ni bilo do-gotovljeno za časa «pryega cesarja«; ne vedo niti, do kje je bil zid dograjen za časa njegovega življenja. Dela so bila zaključena pod upravo Lia Panga. Nekateri vladarji Minga so zid ponekod prenaredili, vendar njegove vijugave poti niso spreminjali in se lahko trdi, da so današnji ostanki stvarno zid, ki so ga sezidali takratni magnati in plutokrati.
Okoli tako velikega podviga se je, naravno, splelo mnogo legend, ki prikazujejo «prvega cesarja# kot vrača na konju, ki jezdeč po nebu določa smer Velikemu zidu. Nešteto drugih pravljic in pripovedk je v preprostem kitajskem človeku utrdilo vero, da je bil zid zgrajen v obrambo pred nadnaravnimi silami, medtem ko je v resnici imel namen braniti deželo pred barbari s severa in severovzhoda. O njem je neki pisec dejal:
«Ta zid niso dokončali Kitajci, marveč Tatari«. In v resnici je treba priznati, da zid ni igral pomembne vloge kot bojna obramba, ker niso bili Kitajci nikdar bojevit narod.
Zelo verjetno je, da so bili prvotno zgrajeni le stolpi, ki pa so jih kasneje z zidom povezali, da se ognejo napornim prehodom preko rek in gora od stolpa do stolpa. Da si ustvarimo približno sliko tega velikega dela. ni dovolj govoriti o širokih prekopih, ki so bili izkopani za temelje, in o samem zidanju. Legende pravijo, da so uporabljali koze kot tovorno žival, mnogo verjetneje pa je. da so morali kamenje in sploh vse te neznanske količine gradiva znositi ljudje na svojih plečih. Zid zleze ponekod v višino 1.200 m. drugod zopet je podprt s tremi vnanjimi zidovi. S tem šele si lahko predočimo ogromne napori in žrtve, ki so jih morali graditelji doprinašati
Da bi si mogli zid predstaviti v vsej njegovi mogočnosti, si ga moramo zamisliti v dobi. ko še ni bilo vlakov in puhajočih lokomotiv. Ta kamenita kača. ki ni poznala ovir, čeprav jih ni bilo malo, je morala na svoji poti preko gora iij sotesk, preko puščav in rek učinkovati na človeka res veličastno in strašno, ako je pomislil na kri, s katero je bila oškropljena...
njihovi cvetovi enaki in obratno, kai;o je raznovrsten cvet vrtnice, medtem ko so njeni listi popolnoma enaki. V prvem primeru je človek ustvarjal povrtnino, ki jo je potreboval za prehrano, a v drugem okrasne rastline.
Nekaj podobnega lahko opazimo pri domačih živalih. Domače kokoši in race nesejo mnogo več jajc kakor divje. Domače kokoši izvirajo od divjih, ki žive- v tropskih gozdovih južne Azije. Divja kokoš znese letno 8 do 12 jajc, plemenite vrste domačih koko.H 150 do 200, a kokoši, ki imajo nekak rekord, celo 300 jajc letno. Plemenite vrste krav so ljudje spremenili v svojevrstne žive stroje, ki dajejo ogromne količine mleka. V sovhozu Karabajevo v kostromski oblasti daje krava «Njitka» letno 13.279 litrov mleka, a krava «Blagoda» 12.710 litrov. Krava «Poslušnica» je dosegla svetovni rekord: v teku 1 leta je dala 16.262 litra mleka.
Uspeh ustvarjanja novih .izbranih vrst domačih živali in kulturnih rastlin zavisi od tega, v koliko so ljudje v stanju odbrati in odgojiti najprimernejše organizme.
Darvvin je dokazal, da se v naravi dogaja nekaj podobnega brez posredovanja človeka. Pri divjih Živalih in rastlinah v divjini se pod uplivom prilik, ki jih obdajajo, prav tako javljajo raznovrstne spremembe. V prirodi tudi nastaja neko odbiranje, toda tu se odbirajo svojstva, ki so potrebna in koristna samemu živemu bitju. V divjini nihče ne goji rastlin in ne varuje živeli, kakor to dela človek s kulturnimi rastlinami in domačo živaljo, nasprotno v naravi ogroža življenje živih bitij, zlasti v mladosti, na tisoče nevarnosti. Mnogi tisoči poginejo, vztrajajo, vzdrže ter puščajo potomstvo le one, ki se pri-lakode življenjskim razmeram.
Selekcija v prirodi brez človekovega posredovanja je zasnovana na delovanju naravnih sil: ob-drže se elastičnejši organizmi, ki se tem silam najlaže prilagodijo.
Ptice, ki lovijo mrčes, hranijo sebe in svoje mladiče z mrčesom in njegovimi jajčeci. Ker stalno letajo, trosijo mnogo energije in jim je zato potrebno mnogo hrane. Zlasti sovjetskega učenjaka A. N. Promptova so pokazala, da uniči siničji par, ki hrani komaj izlegle mladiče, v tej dobi najmanj 10 tisoč insektov. Ptice imajo oster vid: s tem da uničujejo ves mrčes, ki ga lahko naj-
Časovne dobe
Stari narodi so spravljali časovne dobe .v zvezo z raznimi pomembnimi dogodki. Fizkulturna vnema je na pr. privedla Grke do tega, da so šteli leta po olim-piadah, pobožni Bizantinci pa so si enostavno umislili ((ustvarjenje sveta« in od tedaj naprej številčili leta. Muslimani so začeli računati s časom leta 662., ko je moral namreč Mohamed od-petati iz Mekke v Medino, medtem ko so v Evropi do 6. stoletja šteli leta od dne, ko je cesar Dioklecijan zasedel prestol. Način štetja, ki se nanaša na važnejše zgodovinske dogodke, imenujemo dobe ali «ere»: ((krščanska era«, ((Dioklecianova era«. Beseda je sestavljena iz začetnih črk latinske rečenice «Ab exor-dio regni Augusti« — od začetka Augustovega cesarstva, ker so se v Aleksandriji do cesarja Okta-vijana posluževali tega načina štetja.
Pošta že 1.1062
Redna pošta je na Švedskem delovala že pred 650 leti. Papeška bula iz leta 1298 pošilja apostolski blagoslov novi pošti v Stockholmu, ki jo je ustanovil državnik Birger. Redni poštni promet je bil med Rimom in Stockholmom preko številnih celinskih mest. Opravljali so ga zlasti potujoči redovniki.
Največji slapovi '
Ruski učenjak Konstantin lzra-stov je že pred leti opisal divni sopot, ki ga ima francoski otok Haka v Nuku Hivi. Po njegovem mnenju je to najvišji vodopad na zemlji. Po dosedanjih računih dosega namreč 350 metrov. V znanstvenem pogledu je nukuhivski šum še nepoznan. Doslej se je trdilo, da tvori največje slapove reka Zambezi v Južni Afriki. Vendar merijo te sopotnice samo 343 čevljev. Novo svetovno čudo stoji na levi strani doline Hakani, okoli 5 km od 'morja.
Homerski smeh
V «lliadi» in »Odiseji« p.uvi Homer smehu bogov «asbestos helos« — smeh, ki se nikdar ne neha — torej nekakšen neskončni, večni smeh. Zato rečemo tu in tam, da se krohotovci regljajo s Homerskim smehom.
Panični straH
Kozjenogi, dolgobradi Pan je starogrški gozdni bog in pastirski patron. Kakor vemo, da se je potepal po gorah in gozdeh ter brlizgal na svojevrstno svirel. Od časa do časa pa se je pozabaval s tem. da oplašil samotnega popotnika, malokrat tudi cele vojske, ki so pred njim bežale čez hribe in doline. Tako bajajo, da je v maratonski bitki ostrašil Perzijce, ki so jo urnih krač ucvrli tja, od koder so prišli, kajpada, v paničnem strahu.
dejo, vršijo prirodno selekcijo. Pri tem iztrebljanju se rešujejo le insekti, ki niso vidni. Evo, zakaj je neke vrste mrčesa zavarovan z varovalno barvo: bube in žuželke, ki žive na drevesni skorji, so pokrite s pikami in drobnimi progami, ki sličijo drevesni skorji. Mrčes, ki živi v travi, je zelene barve. Žuželke, ki se hranijo s sokom raznih rastlin, so podobne njihovim cvetom. Vsa ta varovalna svojstva so se razvila zaradi
selekcije, torej kot rezultat uničevanja opaznejših in zavarovanja manj opaznih insektov, ki so puščali sebi enako potomstvo.
Darwin je preučeval danes obstoječe živali in rastline ter njihovo izgradnjo in razvoj zametka, prav tako fosilije živih organizmov, ki so obstajali v davnini. Dokazal je, da rodovi, vrste divjih živali in rastlin ne ostanejo neizpremenjeni, marveč se spreminjajo, čeprav zahtevajo te spremembe dolge dobe. V najstarejšem času, pred dvemi ali tremi miljardami let, so se na zemlji pojavila prva živa bitja. Iz njih so se v življenjskih prilikah, ki so se stalno menjavale, razvili
različni rodovi ter vrste živ* rastlin, ki jih imamo danes zemlji.
Svojo teorijo je Darwinj v knjigi «Izvor vrst na OT prirodne selekcije«, ki se F javila ob koncu leta 859. R Engels, Lenin in Stalin so s' razili zelo povoljno o Darvi® učenju, ker je on kot prvi* pravilno razlago o razvoju1 prirode.
Darwinova preučevanja soj
go koristila učenjakom Ti#
zovu, Mečnjikovu, Sevjercofl
drugim. Povsem novo sme*1 daljnjemu razvijanju Dar«* teorije pa je dal I. V. Mif Menjajoč svojstva rastlin j* | Mičurin v severnih predeli!1
navadno dobra jabolka, višnje, črešnje, ki po svoji, kovosti niso zaostajale za j"1 sadjem. T. D. Lisenko nacU in razvija Mičurinovo delo P1 stveno glede žitaric in povit Primeri Mičurina in Lisenfc* žejo, da Darwinova teorija n* jasnjuje le načina nastani* razvoja žive prirode, marve« maga in izboljšuje ter ustj nove plemenite vrste doma^ vali in kulturnih rastlin.
Le
S
Singer šivalni stroj
popolnoma nov za 12.000 lir, drugi pogrezljiv, prodam. Sprejemam vsakovrstna popravila s popolnim jamstvom po ZELO UGODNI CENI.
COSLOVICH - TRST, ul. Manzoni 4
POZOR!	REDKA	PRILIKA!
Zaradi odhoda prodam kompletno
zakonsko spalnico
z vzmetmi in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. — Šivalni stroj «Singer», moderne zastore, štedilnik, motorno kolo, preproge in radijski aparat za 15.000 lir. TRST — Vlale Raffaele Sanzio 20, I.
NECCHI
B D U
šiva, veze, krpa, obšiva luknje, prišije gumbi in čipke brez <M
PLETILNI STROJI
fiillin Ufataj 3
Ži
TRST UL. C. BATTISTI 12, TEL.
Podružnica v TRZICU — 1(1
UIVOD
D. D.
VI/OZNI IN IZVOZNI ZAVOD - POSREDUJE VSE VRS^ POStOT S TUZEMŠTVOM IN INOZEMSTVOM
TRST, ul. Cicerone ®
TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-38
POZOR!
POZORI
POZO*
V trgovini GEC ALOJ?
TRST - ^PIAZZA TRA I RIVI 2 - TRS1
VELIKA RAZPRODAJA ŽENSR1R, 0TR0ŠRIR II« MOŠKIH ČEVLJEV PO TOVARNIŠKIH CENAH
OGLEJTE SI IN SE BOSTE PREPRIČA1,1
.1 Žit in ra; Pr Tr soj tu br Sk od Ju in sla žic , Bi 1 T0 ku H fcc nj
o?
se
Ida
pc
■Ur
J>c
30
bo
bc
sc
h
se
Vi
Sa
9C
Oc
»n
te
m
«(
ii
m
STROJNO MIZARSTVO
ROMAN B ARINI - BARV
TRST — ULICA RUGGERO MANNA ST. 21 — TELEFON
II*
Ravnokar nain je (Inspnla
nova pošiljki
najmodernejših ženskih, mošlfih in olrošM
Čevljev
TREVISAN -Trst. ul. VasarilO- THEVISAj
ODHODI IZ SV. NIKOLA^ legalna ura Motorna jadrnica dLeva" ji
7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, »'
13.30, 14.15, 14.45, 19.10.
'OBMORSKO KOPALIŠČE'
Sv. NIKOLAJ
Restavracija - Bar - Buftet-Odlična postrežba-Ples na prosti
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik «Itala», parnik «Vettor Pisani«, motorna jadrn. «Levante»:
9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 17.30,
18.15,	19.00,	19.30,	20.00,	21.00,
21.30.
V<*
Cene	kombiniranih	voznih listkov (vožnja tja, kopaliSCe I" p’
nja nazaj)	ob	nedeljah	in	praznikih:	za odrasle 180.— lir, za otrok* j
3 do 10 let 120,— lir.
URNIK OB DELAVNIKIH:
ODHODI IZ SV. NIKOLA^ legalna ura	dj
Motorna jadrnica ((LevaH : 9.30, 12.35, 16.30, 19.20, 21.30. I
Cene kombiniranih voznih listkov (vo2nJa tja, kopališče in nja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160.— lir, za otroke od 3 do 1" j 100.— lir.
Motorna jadralca IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url.
Ob praznikih avtobusna vožnja:
PORTOROŽ - KOPER . SV. NIKOLAJ In obratno.
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna Jadrnica «Levante»: 8.30, 10.30, 14.