Posamezna številka Din !•—.
Poštnina plačana v gotovim.
ii||| i|||h| ji
V30ilneli30številk
4 strani ob ponedeljkih In dnevih po prazniku
G strani ob delavnikih
® strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev metečBO
nudi v Sloveniji samo
„GE.AS NARODA."
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandro va c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NAKODA
Št. 152 izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 30. septembra 1935
Današnja številka vsebuje:
Nedeljska kronika Otvoritev učiteljskeg-a doma Sport
Naš Korotan še o raku Kultura
Križem po Sumatri
Rokopisov ne vračamo LetO I.
Svobodna Jugoslavija na zunai, svobodna tudi
B9	Hažne načelne izšave predsednika vlade v Sarajevu - Jugoslavija /e
Vf	Cffif VdAff	delo skupnih naporov vseh treh plemen, zato mora biti skupno ognji-
šče vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev — Jugoslavija ne sme biti udobni pristan samo enega plemena
Mostar, 29. septembra. Na potu iz Erceg-novega v Mostar se je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič s svojim spremstvom ustavil v vasi Plani.
V	Koritih na meji gracaniskega sreza sta predsednika vlade pozdravila poslanca Sekula Zečević in Rista Gržić. Pojasnila sta mu težko stanje prebivalstva.
V	Gackern so postavili slavolok. Sprejem V tej občini je bil izredno prisrčen. Predsednik vlade g. dr. tSojadinovič se je zahvalil županu, ki ga je pozdravil v imenu prebivalstva.
Po kratkem postanku v Kišinovem selu je g. predsednik vlade s svojim spremstvom prispel ob 17.45 v Nevesinje, kjer mu je prebivalstvo priredilo impozanten sprejem.
V Mostarju
Na nadaljnji poti do Mostarja se predsednik vlade s svojim spremstvom zaradi kasne ure ni več ustavil. V Mostar je prispel ob 9-30. Nasproti mu je prišla dolga kolona avtomobilov najuglednejših meščanov. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Na glavnem trgu je bil postavljen slavolok. Tu je g. predsednika vlade pozdravil načelnik občine med viharnimi ovacijami
Na pozdravni govor župana Nabala je s- predsednik vlade imel na banketu tale govor:
»Spoštovani gospodje! Dragi prijatelji! 'Morda bi bil moral s svojimi tovariši iz vlade začeti svoje potovanje po kršni Hercegovini od Mostarja, ne pa da ga končam V Mostarju, če Vam pa povem, da smo v teh šestih dneh s svojimi tovariši opravili nove posle, mislim, da mi boste oprostili. Pred vsem smo otvorili novo cesto in nov most čez Taro, ki bo vezala Sandžak s črno goro. V črni gori smo posvetili temeljni kamen nove moderne gimnazije. Na svojem potovanju smo položili temelj novi železniški postaji v Nikšiču in s tem začeli gradnjo poti, ki bo spajala Lasvo z Bile-čem, Trebinjem, kasneje pa tudi z Gatskim in Fočo.
Na poti smo videli hude gospodarske razmere. Verujte mi, da je bil to razlog, da sem hotel službeno obiskati najprvo kraje, kjer je pomoč najnujnejša. Tod se je že pojavljalo malodušje. Potrebno je že bilo pojaviti se in mu vliti nove volje. Povedali smo mu, da nanj mislimo, da zanj delamo in da je tu vlada, ki je prišla z geslom »Z narodom za narod!« (viharno odobravanje, klici »Tako je!«)
Vi, ki sedite za to mizo in ki kot vodi-telji’dobro poznate zgodovino svojih krajev, Veste n. pr., da so pravoslavni in muslimani kili prvi, ki so se že četrto leto po okupaciji uprli okupaciji.
Žal pa smo morali naposled dočakati, da so se pravoslavni in muslimani razdelili v flva sovražna tabora. Vsega tega ne morejo takoj in tako lahko popraviti.
, Sporazum, ki smo ga sklenili, mislim, da 00 koristil vsemu narodu. Prepričan sem to vsi želimo — da ga bomo razširili na tiste, ki so sedaj še na strani, za
atere so mesta izpraznjena.
Prisotni so sprejeli govor g. predsednika .rade dr. Stojadinoviča z nedeljenim odo-r avaniem in dolgotrajnim ploskanjem. Po vj°ncani večerji se je g. predsednik vlade čitku^ °d Pehotnih in se napotil k po-
Na poti v Sarajevo
j Sarajevo, 29. septembra. Davi ob 9.30 se SnrBe^sedni^ ylade g. dr. Stojadinovič v novl^vn ministrov, bana primorske ba-rne Jablamoviča in večjega števila na-
rodnih poslancev in senatorjev zetske in | primorske banovine odpeljal iz Mostarja v Sarajevo. Pri slovesu mu je občinstvo in vsemu spremstvu priredilo ponovne viharne manifestacije. Na poti v Sarajevo se je g. predsednik vlade dr. Stojadinovič ustavil v Jablanici, Ostrovcu in v drugih mestnih občinah.
Posebno navdušen je bil sprejem v Pasariču. Tu je g. predsednika vlade pozdravil minister pošte, brzojava in telefona Ka-ludžerčič in ban zetske banovine Lukič.
y Blažuji je predsednik vlade izstopil iz avtomobila in se napotil s svojim spremstvom v tamošnjo cerkev, kjer so grobovi 16 mučenikov, ki jih je pobila avstrijska soldateska 1. 1914.
V Sarajevu
Sarajevo, 29. septembra. Sprejem predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča in gg. ministrov v Sarajevu se je izpremenil v veličastno manifestacijo vsega prebivalstva, ne glede na veroizpoved in strankarsko pripadnost. Današnja manifestacija spada po svoji mogočnosti med najlepše, kar jih je doživelo v zadnjem času mesto.
Pri vhodu v mesto so visoke goste sprejele čete konjenikov v živopisnih narodnih nošah.
Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je s svojim spremstvom prispel na Marijin dvor točno ob 13. uri. V njegovem spremstvu so bili ministri dr. Behmen, ing. Bobič, Stosovič in Kaludžerčič, ban zetske banovine Lukič, ban primorske banovine dr. Jablamovič, veliko število poslancev in senatorjev in drugi dostojanstveniki. Ko se je pojavil avtomobil predsednika vlade, je ogromna množica priredila visokim gostom navdušene ovacije.
Tu sta predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejela prometni minister dr. Spaho in sarajevski načelnik Vikađžić. Sarajevski načelnik je pozdravil predsednika kraljevske vlade z govorom, v katerem je tolmačil veliko čast, ki je zadela Sarajevčane z obiskom g. predsednika vlade in gg. ministrov.
Govor predsednika vlade
Ko se je vihar navdušenja polegel, je povzel besedo predsednik vlade in rekel:
»Dragi bratje in prijatelji!
• če je kje mesto, kjer so se križale poti Srbov in Hrvatov, katoličanov, muslimanov in pravoslavnih, spada med taka divna in najlepša vsekakor Sarajevo. Pravoslavni, muslimani in katoličani, Hrvati in Srbi lahko tu kakor nikjer drugod čutijo in morajo čutiti, da so duša ene duše in kri iste krvi. (Navdušeno vzklikanje »Tako je!«, »živel predsednik vlade!«, »živel dr. Spaho!«, »Živel dr. Kaludžerčič!«) Težki in burni so bili ne le dnevi, meseci in leta, marveč cela stoletja naše preteklosti, ko je močni sovražnik zlomil prvo in najstarejšo državo Jugoslavije in ko je naš narod padel v suženjstvo. Tuje vladavine so stoletja mučile naš narod vseh treh plemen, ga vodile na siromašno palico, mu vsiljevale celo svoj tuj jezik, običaje in zakone ter vrhutega zaorale tako globoke brazde, ki jih mora celo sedanjost zdraviti in ozdraviti. Le na podlagi ogromne življenjske sile našega naroda smo lahko prišli do tega, da se želje, delo in stremljenje naših sovražnikov, ki so si ga postavili z nalogo, da nas uničijo, niso izpolnile. V težkih in burnih dneh naše zgodovine so se porajali in so neustrašno delali za dobrobit in veličino naroda naši narodni velikani iz vseh plemen Jugoslavije. Ako sežem daleč v našo preteklost, lahko vprašam: Ali more kdo zanikati Mehmeda pašo Sokoloviča, velikega vezirja, tedaj vsemogočnega turškega cesarstva, da ni delal kot pravi sin našega naroda? Za njegove dobe je srbskohrvatski jezik zavzemal orvo mesto na sidtanovem dvoru. Patrijaršija v Peči pa se je ohranjala skozi stoletja našega trpljenja in muk na podlagi njegove močne pobude in listine, ki jo je sam se-. stavil in izdal.
. Pojdimo bliže in povejmo, da so bili Ka-radjordje, Njegoš, dr. Krek in Strossmayer istih misli in istih stremljenj. In tudi bosanski frančiškani s svojo knjigo »Ugodni razgovori naroda slovenskoga« in srbski duhovniki z evangelijem v eni roki in z mečem v drugi roki, so delali za isti cilj: za osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, za zedinjenje v skupno močno dr-
žavo. Kljub tem velikim stremljenjem in delu naših veleumov in narodnih delavcev, se moramo zavedati, da so težkoče preteklosti zapustile globoke praznine, celo med posameznimi deli taistega plemena, kaj šele med tremi našimi plemeni Hrvati, Srbi in Slovenci.
Dolžnost, da se izravnajo stare brazde Zato je nas vseh sveta dolžnost, da stare brazde izravnamo, da ’ stare rane izlečimo in da tako ozdravljenemu in okrepljenemu organizmu naše države vlijemo novega duha brez vzdiha in pritožb, ker je kraljevina Jugoslavija delo skupnih naporov vseh treh plemen in ki mora biti skupno ognjišče vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubiti jih mora z istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano: »Ni po babu ni po stričevima, več po pravdi Boga istinitoga!« (Viharno vzklikanje in odobravanje »Tako je!«, »živela kraljevska vlada!«)
Jugoslavija ne sme biti udobni pristan enega plemena
Jugoslavija ne sme biti udobni pristan samo enega plemena ali samo enega dela našega naroda. Nočemo nobene posebne nadoblasti, marveč hočemo oblast in nadoblast vseh! (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Ves jugoslovanski narod se je boril in si je priboril svojo svobodo. Radi te svobode imamo dolžnst, da jo skupaj varujemo brez izjeme in brez vsakega pridržka. Na prvem mestu svobodo kraljevine na zunaj, a tudi svobodo na znotraj. (Ploskanje in odobravanje.)
Jugoslovani se niso borili za svojo svobodo, da bi kasneje v tej svobodi robovali komurkoli. (Ponovno viharno odobravanje.)
Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, pravoslavni, katoličani in muslimani morajo imeti enake pravice in enake dolžnosti. Jugoslovanski državljani morajo biti vsi enaki pred zakonom, svobodni državljani v svobodni državi. (Viharno ploskanje in vzklikanje »Tako je!«) Takšen je cilj in takšno je pojmovanje kraljevske vlade, ki ji imam čast predsedovati.
Sarajevo je bilo vedno ponosno na svoj gospodarski in trgovski pomen, kakor tudi na svoje veličastne zgradbe in na lepoto svojega položaja. Njegovo bogastvo in krasote opevajo pesmi, o njegovem sijaju pripovedujejo književniki. Sarajevo pomeni križišče vzhoda in zapada. To daje temu mestu na Miljački svoj posebni čar in pe-strot. Zaradi svoje sloge v verskem in plemenskem oziru čaka Sarajevo v našem nacionalnem življenju vloga končnega zbli-žanja in premostitve vseh razlik, ki so med nami nastale radi posebnih zgodovinskih razlik. Zaradi svoje tradicije in svojih možnosti bo moglo Sarajevo premostiti vsa nasprotja in s tem nadaljevati tradicije svoje vodilne vloge med našimi mesti.
Ta Vaš današnii pozdrav, ki sem ga pravkar doživel, tisoče Sarajevčanov, tisoče in tisoče meščanov in kmetov iz bližnje in daljnje okolice, sta najboliše upanje in vera, da bo Sarajevo to svojo novo zgodovinsko poslanstvo v naši veliki državi s ponosom in v celoti izpolnilo.
Govor predsednika vlade je množica sprejela z ogromnim navdušenjem. Zopet so se ponovile nepopisne manifestacije za kra-lia, za kraljevski dom, za predsednika vlade, gg. ministre in kraljevsko vlado. Govor predsednika vlade je napravil zaradi svoje načele jasnosti na vse prisotne najgloblji vtis.
Po končanih ovacijah na Marijinem dvoru se je predsednik kraljevske vlade svojim spremstvom napotil skozi gosti špalir prebivalstva v hote! »Evropa«, kjer mu je sarajevska občina priredila svečan banket.
Sarajevski načelnik Bikadžič je pozdravil g. predsednika vlade v daljšem govoru. Načelnik sarajevske občine je nato govoril o gospodarskih potrebah in stiskah Sarajeva in njegove okolice.
Govor predsednika vlade na banketu
Po govoru načelnika sarajevske občine je povzel besedo g. predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič, ki je rekel: »Spoštovane gospe in gospodje! Dragi bratje in prijatelji!
Ko sem davi prispel do Sarajeva, me je neki prijatelj pozdravil izven mesta in mi
med pogovorom rekel tole:
Dragi predsednik! Vi ste prepotovali Sandžak, črno goro, Bosno in Hercegovino in ste dali Sandžaku mostove in ceste, črni gori železnice, Hercegovini gimnazijo. Kaj pa boste dali nam Sarajevčanom? Bojim se, da ste že vse razdali, kar ste imeli, vsakemu po nekaj, za nas pa ni ostalo ničesar.
S tem strahom me je davi sprejel ta prijatelj pred vrati lepega Sarajeva z očitno otožnostjo v srcu.
Kaj Vam bi mogel prinesti? Vi imate kakor vsi mnoga stremljenja in želje. A tudi jaz imam željo, ki bi Vam jo najrajši prinesel. To naj bo popolna sloga in popolno bratstvo Sarajevčanov, popolna sloga in popolno bratstvo med pravoslavnimi, muslimani in katoličani. (Viharno odobravanje!) Želel bi prinesti Vam to ne le radi Vas samih, temveč tudi radi države kot take, naše širne Jugoslavije. (Tako je!)
Lepo ste rekli, da je Sarajevo mala Jugoslavija v miniaturi, kjer se spajajo plemena in kjer se mešajo veroizpovedi. Kakor imajo drugi dogodki v Sarajevu svoj odjek, tako naj velja tudi obratno: Sarajevo lahko prednjači s svojim primerom vsej državi. To versko slogo in strpnost smo že imeli. Bila je trdna,, da je ni bilo mogoče omajati. To se je zgodilo šele v zadnjem času. Našli so se ljudje, ki so se na vsakem koraku, vsak dan in tudi po večkrat na dan tolkli na prsa in govorili: Mi smo za državno in narodno edinstvo. Toda ti, ki so to vsak dan ponavljali, so v zadnjem času dosegli tu v Bosni, da so razdvojili pravoslavne in muslimane, ki so desetletja živeli v zajednici. (Splošno ploskanje in odobravanje.)
Videli ste, kako so ti integralni Jugoslovani, kako je skupina Pogorelcev, pardon, Pohorcev (bučen smeh) imela tu svoj sestanek. Videli ste, kako razumejo državno politiko in kako pojmujejo državno in narodno edinstvo. Razdvojili so, kar je desetletja bilo združeno in kar je šlo skupaj in delalo ramo ob rami.
Moj prijatelj, Vaš odlični someščan, minister dr. Spaho (burno ploskanje in vzkliki: živel dr. Spaho!), in jaz, midva sva storila korak, da bi vsaj tod ne bilo več korakanja nazaj. Ustvarila sva nekaj, kar še ni popolnoma dokončano, kakor bi želeli — kaj ne, g. Spaho — da bi bilo še širše, da bi obsegalo vse tri brate v kolu. Za zdaj pa je to začetek. Storili smo nekaj, da morejo muslimani in pravoslavni v Bosni sedaj in za vedno korakati ramo ob rami, da napravijo slogo, ki jih nikoli več ne bo ločila. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Moja želja je, naj bi se ta sloga razširila tudi na druge brate, na tiste, ki do zdaj še niso v tem kolu. Upam, da samo začasno nismo ž njimi. Prepričan sem: Ko bomo to dosegli, potem bomo rešili tudi druga težka vprašanja, mislim ljudske šole, gimnazije in da uredimo tudi vprašanje nedograjenega poslopja, ki sem ga videl pri vhodu v Sarajevo in ki ga ti integralni Jugoslovani niso mogli dokončati, čeprav je ta stavba že dolgo pod krovom. Mislim tudi tisto, kar je omenil gospod predsednik občine, kajti če kaj služi edinstvu, potem je to gotovo normalna proga iz Beograda do Sarajeva, ki jo ti integralni Jugoslovani niso mogli izvesti.
Ko bomo izvedli svojo narodno slogo, se bomo lahko posvetili tudf velikim gospodarskim in finančnim vprašanjem in jih zadovoljivo rešili.
Ko je v starih časih neki francoski kralj vprašal svojega finančnega ministra, zakaj so finance slabe in zakaj gospodarstvo ne uspeva, je ta odvrnil: Dajte mi dobro politiko, pa Vam bom lahko dal dobro gospodarstvo in dobre finance. Potruditi se moramo, da dobimo v svoji državi dobro politiko, dobra pa je tista, ki se opira na ljudstvo in ki dela za ljudstvo. Mislim, da bomo mogli s to dobro politiko rešiti vsa gospodarska in finančni vprašanja in tudi ta, ki jih je g. predsednik Vaše občine malo prej navedel.
S to željo, in za to slogo, za ta sporazum, za splošni narodni sporazum, za ta pogovor, ki hišo gradi, dvigam svojo čašo in Vam kličem »živeli! Hvala Vam!«
Govor predsednika vlade so prisotni poslušali z največjo pozornostjo.
Nedella v Ljubljani...
Prlmorie
Ljubljana, 29. septembra.
Panes popoldne je odigralo Primorje na svojem igrišču drugo tekmo za vstop v ligo 1936.
Današnji nasprotnik Primorja je bil zagrebški Gradjanski, ki je preteklo nedeljo gladko odpravil Haška s 6:1. Radi tega. posebno pa zaradi slabe igre Primorja v nedeljo proti Iliriji je malokdo računal na uspeh. Toda danes je Primorje zaigralo dosti boljše in bi tudi sigurno zmagalo, ko bi igrači igrali celo tekmo resno. Vodili so sigurno do 20 min. drugega polčasa ter so imeli poleg tega še mnogo prilik, da rezultat še povečajo. Toda zdelo se jim je potrebno, da se nekoliko poigrajo z nasprotnikom. In rezultat tega poigravanja, sta bila dva nepotrebna gola in s tem tudi ena dragocena točka manj.
V ostalem je Primorje zaigralo zlasti v prvem polčasu prav dobro. Obramba je bila sigurna in tudi hal« so ta čas zadovoljili. Napad je svojo nalogo opravil zadovoljivo le Pupo je bil nekoliko premehak in počasen. Stanko se pa na zvezi ni mogel znajti. V drugem. polčasu pa je zlasti half linija zelo popustila in je bil n. pr. tudi Boncelj mnogo slabši kot navadno. Tudi Starec v golu, ki v I. polčasu ni imel skoraj nobenega dela, je bil zelo nesiguren.
Gradjanski pa je zaigral zlasti v prvem polčasu zelo mizerno. Edini, ki je nekoliko zadovoljil je bil Žalant na desnem krilu. V drugem polčasu se je sicer nekoliko popravil, vendar pa tudi še ni pokazal igre s katero bi zaslužil dana gola in priborjeno točko. Prav đober^ je bil le Bratulič, ki je v par primerih odlično branil. Bekovski paf pa ni pokazal nič izrednega. Odlikovala sta se le desni half Pogačnik in kot že omenjeno tudi Žalant na desnem krilu, ki je bil jako 'hiter, zelo prodoren in nevaren.
Potek igre:
Gradjanski ima začetni udarec ter mora igrati proti soncu. Primorje dobro začne. Že v 4 min. ima Uršič priložnost, da doseže vodstvo za P., toda je nekoliko prepozen. Takoj za tem je Pupo sam pred golom G., a strelja mimo. V naslednji minuti se stvori pred golom G. gneča v kateri ima Pupo ponovno priliko zabiti gol toda tudi to pot zgreši. Primorje je stalno v premoči.
V	8 min. strelja Janežič prvi kot za Primorje. Žogo prestreže Pupo in jo pošlje neubranljivo v gol.
1:0 za Primorje.
Igra se še nadalje na prostoru Gradjanskega.
V	10 min. zopet kot za P. V nadaljevanju P. nekoliko popusti in igra postane enakovredna, ter se razvije na sredini igrišča s poredkimi prodori pred en ali drugi gol. V 27. min. doseže Gradjanski prvi kot, ki pa ostane neizrabljen.
V	30 min. Janežič prodre sam pred gol G. in mesto, da bi streljal poda žogo Pepčku in tako »pusti prav lepo priliko. V 42 min. doseže G.
drugi kot. Do konca polčasa se rezultat ne menja. '
Drugi polčas otvori Primorje zelo uspešno. Takoj v prvi minuti pošlje Stanko žogo Pepčku, ki jo podaljša do Janežiča. Ta dribla nekaj časa nato pa odda Uršiču. Slednji pa iz neposredne bližine pošlje žogo mimo osuplega Bratuliča neubranljivo v gol.
2:0 za Primorje.
V naslednji minuti Uršič zopet resno ogroža vrata Gradjanskega toda sodnik igro ustavi zakadi faula. V 11 min. desno krilo Gradjanskega Žalant nenadoma prodre pred gol, ter močno strelja s same ant črte. Starec je na mestu in v lepem padu ujame žogo. Takoj nato v 13 min. rešuje HassI nekaj centimetrov pred gotovo črto, sicer siguren gol in pošlje žogo v kot. V 15 min. pošlje Pepček' Uršiču lep pas. Uršič ustavi žogo na kazenski črti, ter si jo hoče pripraviti za strel. Sodnik pa nepravilno piska of side, nakar občinstvo burno protestira. V 20 min. HassI po nepotrebnem odbije v kazenskem prostoru žogo z roko, na kar sodnik prisodi enajstmetrovko, iz katere uspe Gradjanskemu doseči 1. gol.
2:1 za Primorje.
Igrači Grad janskega ojunačeni po tem uspehu močno pritisnejo, in v 25 min. Novosel iz gneče izenači.
2:2.
Po izenačenju se prične ostra mestoma tudi surova borba za zmago. Primorje preide sicer v vidno premoč vendar pa ne uspe. V 38 min. izsili P. kot. Malo za tein pa se nudi Primorju idealna priložnost zabiti vodilni gol. Toda žoga se je nekajkrat odbila od nog igračev Gradjanskega, dokler se žoga končno ne odbije daleč v polje. Primorje še nadalje močno pritiska in hoče doseči zmago, ki jo je po igri tudi zaslužilo. V predzadnji minuti ima zopet priliko toda tudi ta gre mimo. Malo za tem pa odpiska sodnik konec.
Tekmo je ne baš dobro sodil g. Bilač iz Splita. Mnogo je grešil v presojanju fouiov ter ol-sideov in je vse preveč žvižgal in po nepotrebnem ustavljal igro.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Starec — HassI, Jug — Kukanja, Slamič, Boncelj — Janežič, Pupo, Pepček, Stanko, Uršič.
Gradjanski: Bratulič — Hu^l, Rajkovič — Pogačnik, Premrl, Sinkovič — Žalant, Novosel, Bokor, Antolkovič, Marinčič II.
Primorje : Ilirija 2:0 (1:0)
V predtekmi je Primorjanska rezerva gladko odpravila Ilirijansko. Primorje je bilo ves čas pred golom Ilirije, vendar pa v njegovem napadu ni bilo strelca, ki bi znal izkoristiti nebroj zrelih šans. Igra je bila prav lepa in zanimiva.
Ljubljana, 29. septembra. Današnja nedelja je minevala v znamenju miru. Izredno ugodno vreme je mnoge meščane izvabilo na razne izlete. Zato so bili zjutraj vsi vlaki natrpano polni potnikov in. izletnikov, ki so se spomnili večno plodne grude.
Občni zbor marljivih skavtk
Dopoldne je v lepi slogi na II. drž. realni gimnaziji zborovala ženska mladina,.združena v steg planink kraljice Alenčice.
Vrle skavtke so sicer napovedale prej svoj občni zbor v mali dvorani bolela »Union«, vendar to ni motilo vestnih novinarjev, da ne bi pazno zasledovali njih lepega dela. Zborovanje na gimnaziji je podalo zvesto sliko te organizacije, ki ji v prospeh naše mladine želimo kar najlepšega razvoja. Podrobnejši potek občnega zbora objavimo kasneje.
Najvažnejši dogodek današnje nedelje pa je bila slovesna otvoritev Učiteljskega doma v Ziherlovi ulici. Zadruga
Učiteljski dom
je bila ustanovljena pred 40 leti. Misel zanjo je 'sprožil oče današnjega predsednika JUU, blagopokojni g. Jakob Dimnik. Kar je bilo 28. XII.
1. 1894. idejno spočeto, to je bilo 3. XI. 1934. dejansko rojeno, ko je namreč zadruga kupila poslopje nekdanje šulferajnske šole v šiški.
Odtlej do danes je bil čas izpolnjen pre-ureditvenimi deli, ki sta jih z veliko požrtvovalnostjo vodila in brezplačno napravila zanje načrte gg. arh. Hugo Schell in inž. Stanko Dimnik.
K današnji otvoritveni slavnosti se je zbralo častno število zastopnikov(-ic) učiteljskega stanu in mnogo zastopnikov oblasti in društev.
Podnačelnik zadruge Učiteljski dom g. Josip Michler je v otvoritvenem govoru pozdravil vse navzoče, imenoma pa zastopnika bana in zast. šefa prosv. oddelka g. Štruklja, zastopnika Prof. društva, sekcija Ljubljana, g. dr. Stanka Gogala, zastopnika Udruženja meščansko-šolskega učiteljstva Hočevarja, JUU, sekcija Ljubljana, go. Završanov« in tajnika Kumlja, pred. Udruženja poštno-telegr. in telefonskih uradnikov g. Humerja. Nadalje so bili loplo pozdravljeni gg. poslanec Pleskovič, zastopnik CMD Škulj, zastopnik zadruge Učiteljska tiskarna Engelbert Gangl, preds. Sreskega učit. društva V. Mlebnš, zastopniki tiska, posebno iskreno pa podpreds. Izvršnega odbora JUU Teodor Dim»tri«vi<! in vsi ostali, ki so s svojo pozornostjo dali slavnosti povdarka.
V svojem govoru je govornik očrtal 401etne boje, žrtve in trud za sad, ki je sedaj zrel in ga je deležna mladina. S hvaležnostjo se je spominjal vseh idealnih sodelavcev in podpornikov. Med te spada v prvi vrsti blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj. med učitelji največji in nesmrtni učitelj, čegar ime Im po vsej priliki nosil tudi novi dom. Njegov spomin so navzoči počastili s klici »Slava«, toplo pa so izrazili svojo zahvalo tudi vsem drugim dobrotnikom, med katere spadajo zlasti kr. banska uprava.
JUU, sekcija Ljubljana, Učiteljska Samopomoč, Učiteljska tiskarna in več drugih, ki jim Učiteljski dom izreka najtoplejšo zalivalo.
Po govora je župnik o. F. M. č. g. Metod Novak ob asistenci katehetov gg. Lavriča in Žerjava opravil blagoslovitveni obred, nakar so zadrugi in preko nje vsemu učiteljstvu čestita« številni govorniki. Zast. bana g.* nadz. Slmkelj je izrazil željo, naj bi novo vzgojevališče goiite» misel zedinjenja, ki naj bi jo nekoč gojenci živo ponesli med narod. Zasl. Prof. društva prof. dr. Stanko Gogala, je povdarjai. da tvorijo učitelji osnovnih, meščanskih, srednjih in visokih šol eno družino z istimi cilji. Posebej je naglasa!, naj Učiteljski dom sprejme pod svoje okrilje tudi absolvente meščanskih šol. ki hi se želi« posvetiti učiteljskemu stanu, kakor hitro ho to mogoče. — Predsednik zadruge »Učiteljska tiskarna« g. Engelbert Gangl je v pesniško zasnovanem govoru povdarjai, da brez žrtev ni velikih uspehov. Stremljenje po lepem, dobrem in popolnem je bilo gibalna, sila, ki je učiteljstvo vodila pri vsem njegovem delu in končno dovedla do sedanjih uspehov.
Popreds. izvršnega odbora JUU g. Dimitrije-vie je oprostil zadržanega predsednika, ki^ je duhovno na vsak način prisoten pri današnji slavnosti. Čestital je slovenskemu učiteljstvu ob njegovi vztrajnosti in izrazil željo, naj bi prešla vztrajnost in idealizem našega učiteljstva na vso Jugoslavijo. G. Metod Kumelj, tajnik JUU, sekcija Ljubljana, je povdarjai, da je ta dom naj-lepši socialni spomenik, obenem pa spomenik stanovske zavednosti slovenskega učiteljstva.
Za njim je govoril kot zastopnik učiteljskega doma v Mariboru šolski upravitelj g. Hren iz Studencev pri Mariboru in je posebej naglasil pozdrave in čestitke učiteljstva v severnih obmejnih krajih. Mladino je opozariai, naj si prizadeva. da ji bo ta dom svetišče, ki ohranja zdravo dušo in zdravo telo. Govorili so še gg.
Hu mer kot predsednik uradnikov PTT., učitelj v pokoju Legat, učitelj in zadružni delavec Kocjančič ter ravn. Gaberšček, 1. podpredsednik Učiteljskega doma. Vsem se je zalivali] podnačelnik g. Josip Michler, nakar so se gostje .skupno fotografirali in sj ogledali smotreno preurejene in okusno okrašene prostore Učiteljskega doma. Po končanem oficijelnera delu so si prisotni ogledali vse. prostore v staviti, nakar jih je gostoljubna uprava povabila na zakusko v prijetno okrašeni dijaški obednici Učiteljskega doma.
Čestitkam, ki so bile danes izrečene, se pridružujemo tudi mi z željo, da hi slovensko učiteljstvo po takem uspehu z nezmanjšano požrtvovalnostjo tudi v bodoče opravljalo svojo veliko prosvetno nalogo med slovenskim ljud- , šivom!
Nogo si je zlomil
Včeraj .so pripeljali v ljubljansko bolnico Sajovica Leopolda iz Koprivnice 6. Gledal
ie nek starejši'zid. pri čemur mu je spodrsnilo in si je zlomil nogo. — V Frančiškanski ulici pa si je spahnila nogo Pirc Marija.
Sport
; Gradian^ki 2:2 (1:0)
Narihor : Hapidf 4:1 (2:1)
Maribor, 29. septembra.
ISSK Maribor in SK Rapid sta odigrala danes podsavezno prvenstveno tekmo. Nekoč, ko sta bila še oba nasprotnika v odlični formi, so njuna srečanja privabljala na igrišče številne prijatelje nogometa. Temu sedaj ni več tako. Maribor kakor tudi Rapid sta v zadnjih letih utrpela hude izgube, ko so najboljši igralci odšli pod «druge zastave. Publika je bila prej vedno števil-na in so jo tekme zanimale, sedaj pa ostaja doma in je je pri vsaki tekmi manj. Pri tem srečanju je bilo navzočih komaj kakih 300 ljudi. Tekma je bila zelo zanimiva, posebno Maribor je zelo spominjal na svoje prejšnje boljše čase. Rapid je podal nekoliko odpora samo v prvem polčasu. Ko pa so igralcem pošle moči, je po- |
Dirke na Grad
Motosekcija ŽSK Hermes' je priredila danes pod pokroviteljstvom mestnega načelnika gosp. dr. Vladimirja Ravniharja izredno uspelo dirko na Ljubljanski Grad. Prireditev je poselilo izredno številno občinstvo in bi bila ta v vsakem pogledu prav dobro uspela, da se ni tik pred zaključkom dirke smrtno ponesrečil član Moto-sekcije ŽSK Hermesa Stane Seimig. Ponesrečenec je bil eden najboljših slovenskih moto-dirkačev in je ta športna panoga z njegovo tragično smrtjo mnogo izgubila. O rezultatih dirke bomo poročali jutri.
Zaključek VI. Balkaniade
Carigrad, 29. septembra b. Končni placement Balkanijade v Carigradu: Grška 148 točk, Jugoslavija 123, Romunija 85, Turčija 72, Bolgarija 6, Albanija 3. Grki so že šestič osvojili lahkoatletsko prvenstvo Balkana. Gorenji rezultat je za nas porazen, pričakovali smo zmago, a izgubili z razliko 25 točk. Ta naš neuspeh se da nekoliko opravičiti z veliko smolo naše ekipe.
Drž, nogometno prvenstvo
Beograd, 29. septembra b. BSK : Gradjanski (Niš) 9:0 (5:0). BSK je danes nastopil samo z dvema rezervama in brez velikega truda zmagal z velikim rezultatom.
Jugoslavija : Slavlja (Skoplje) 4:1 (1:1).
Po včerajšnji dobri igri Slavije iz Skoplja je vladalo zanjo veliko zanimanje. Jugoslavija je zmago zaslužila ali ne s tako velikim rezultatom. Gledalcev je bilo 4—500.
Split, 29. sept. b. Hajduk (Split) : Hajduk
Sarajevo 6:1.	. ..
Zagreb, 29. septembra b; Hask : Ilirija 7:2. Concordia : Krajiški (Banja Luka) 1:0.
Osijek, 29. septembra b. Slavija : Grafika 1:1. Zemun, 29. septembra b. Sparta : Žak (Suho-tiča) 4:1.	r Ä
Velika Kikinda. 29. septembra b. BASK : Žak (Velika Kikinda) 3:0.
pustil in igral samo podrejeno vlogo. Kljub nadmoći »Maribora« pa je bila igra precej naj^ peta in zanimiva vse do zadnjega trenutka. Povdariti je treba, da je bila tekma zelo fair, čemur je gotovo pripomogel odlični sodnik gosp. Schneller.
V vodstvo je prišel »Maribor« v 8. minuti po Najžarju, v 20. minuti je iz prostega slrela izenačil Heiler, v 27. minuti je sodnik nekoliko prestrogo dosodil 11 metrovko, ki jo je Ratko pretvoril v gol 2:1 za »Maribor«. V drugem polčasu je v 19. minuti Ratko zvišal na 3:1, končni rezultat je postavil v 41. minuli Miloš. Sodil je odlično g. Schneller. V predtekmi je v .prvenstvenem boju porazila rezerva »Maribora« rezervo »Rapida« z 2:1 (1:1). Sodil je g. Bergant.
Gledalište
Drama
Začetek ob 20. uri
1.	oktobra, torek: Kralj Edip, Kameniti gost. Otvoritvena predstava sezone 1935 36. Red A.
2.	oktobra, sreda: Direktor Čampa, Premijera. Red Sreda.
3.	oktobra, četrtek: Med včeraj in jutri. Premijera. Red četrtek.
4.	oktobra, petek: zaprto.
5.	oktobra, sobota: Tuje dete. Premijera. Red B.
Dnevna pratika
Ponedeljek, 30. septembra:	Katoličani:
Hieronim, sp. Pravoslavni: 17. septembra, Sofija.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Dr. Kmet, Tyrseva cesta 41, Trnkoczy, ded.. Mestni trg 5, Ustar, Selenburgova ulica št. 7.
»Skok preko kože«
»Akad. klub montanistov v Ljubljani« priredi dne 7. decembra po dveletnem presledku zopet svoj tradicijonelni »Skok preko kože«. Naprošajo se vsa društva in ustanove, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. — Odbor kluba.
Dober dan zimsh ---------- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL
Vremenska napoved
Novi Sad: Jasno po celi kraljevini. Jutranja megla po severo-zapadnih krajih. Temperatura se je nekoliko zvišala, najnižja temperatura: Plevlje 0, a najvišja: Manastir 25 stopinj C. Napoved za jutri: jasno po celi kraljevini, le mestoma bo nastopala jutranja megla. Temperatura se bo zvišala. Sonce vzide ob 5.33, zaide pa ob 17.22
..In v Mariboru
Maribor, 29. septembra.
Zborovanje vrlih gozdovnikov
Mariborski gozdovniki so imeli danes svoj jubilejni 10. občni zbor v prostorih deške meščanske šole. Pripadniki gozdovniškega pokreta so se ga udeležili v velikem številu. Občni zbor je otvörll in vodil g. 7 ran j o Klojčnik, ki se je v uvodnih besedah poklonil manom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelj a, nato pa podal pregledno poročilo mariborske organizacije gozdovni-štva, ki stalno pridobiva na pripadništvu. A tudi vsa naša javnost z največjimi simpatijami spremlja njihovo delo. Iz poročit ostalih funkcionarjev je razviden venk napredek in porast organizacije. Pri votitvan je bil izvoljen za starešino g. dr. Mann, za glavarja pa ponovno g. Franjo Klojcmk. Ob desetletnici idealnega_ gozdovniškega delovanja želimo našim vrlim gozdovniškim fantom nadaljnjih uspehov!
Najemniki niso zborovali
Za danes ob 11. uri dopoldne je bilo najavljeno zborovanje stanovanjskih najemnikov, kjer bi razpravljali o pretiranih najemninah. Oblast je zborovanje prepovedala in ga ni bilo.
Anketa tekstilnega delavstva
Danes dopoldne je Delavska zbornica iz j ubijane sklicala v prostorih mariborske odružnice Delavske zbornice zborovanje »kstilnega delavstva, kjer so razpravljali o ednem stanju tekstilnega delavstva. Mimo tevilnih delavskih zaupnikov in drugega ekstilnega delavstva so bili navzoči še šef nspekcije dela pri Dravski banovini inž. Ivgen Baraga, predsednik Delavske zbor-dce g. Golmajer, tajnik g. Uratnik, pred-ednik Nar. strokovne zveze g. Rudolf Juan, tajnik NSZ g. Vladimir Kravos, za Ju-losl. strokovno zvezo g. Rozman in Kores, ajnik marib. podružnice Delavske zbor-tice g. Čeh, za Strokovno komisijo pa gg. ielen in Vidovič. — Glavni referent gosp. Jratnik je temeljito iznesel vse neprilike, i katerimi se mora boriti naše tekstilno lelavstvo in je posebno podčrtal nizke nezde, ki ne dosegajo minimalnega živ-jenjskega standarda. Temu bi se dalo od-ciomoči na ta način, da bi s pomočjo sin-likalnih akcij bile nekatere tovarne prisiljene zvišati mezde. Potreben pa bi ou budi zakon o minimalnih mezdah., Pofjrf " o ja zakonodaja, ki bi morala stvo, je zelo pomanjkljiva in bi bile reforme zelo na mestu. — Po njegovem govoru je povzel besedo g. Sedej, ki je otvori! ia vodil debato. Delavstvo je ob tej pri-
liki izneslo vse svoje želje. Tajnik strokovne komisije g. Vidovič je prečita! osnu- i tek glede minimalnih mezd, no katerem bi znašala minimalna mezda pomožnega delavstva 4 dinarje na uro, profesionalnega pa 5 dinarjev. Učna doba vajencev v tekstilni stroki bi naj trajala mesec dni in bi moral biti vajenec v drugi polovici meseca plačan. Delavstvo je po kratki debati spre- 1 jelo osnutek. Podrobnejše o zahtevah našega tekstilnega delavstva bomo še poročali.
Slovesna otvoritev kmetijsko-obrtne razstave v Ptuju
Ptuj, 29. septembra.
Včeraj so v Ptuju otvorili sresko kmetij-sko-obrtno razstavo. Kolike važnosti je prireditev za naš srez je pokazala velika udeležba ob otvoritvi in za naval na razstavišče. Pokrovitelja bana dr. Natlačena in vs° ^_ vzočne je z lepim nagovorom pozdravu predsednik razstavnega odbora g. vmais. ki se je na koncu govora spomnil tudi našega mladega kralja in pozval vse navzocne, da ga pozdravijo s trikratnim »Živijo.«. Nato so govorili še v imenu mesta Ptuja župan g. Jerše Ladislav, zastopnik tujskoprometne zveze iz Maribora, g- Rebek iz Ljubljane pa v imenu TOI, nato pa podpredsednik razstavnega odbora g- Berlič, ki je zaprosil g pokrovitelja, da otvori razstavo. Vsi govorniki so poudarjali važnost in velik pomen razstave, posebno v sedanjih težkih časih, ko kmet, obrtnik in industrijalce tako težko razpečajo svoje pridelke in produkte. Tudi g. ban je očrtal pomen prireditve in je izrazil posebno zadovoljstvo spričo tega, da sodelujejo na razstavi skupaj kmetje, obrtniki, trgovci in industrijalci, ker le združeni bodo zmogli prebresti težave današnjih časov.
Mobilizacija v Abesiniji
Moskva 29. septembra.
Tukajšni radio je ob 22. sporočil da je abesinski cesar Haile Selaki' je odposlal danes DN depešo, v k»' teri javlja, da je odredil splošo0 mobilizacijo celotne abesinske voj' ske in to zaradi naraščajoče.agr^ sivnosti na mejah Eritreje in malije s strani laških čet.
Meliki manevri naše voiske
Brčko, 29. septembra. Sinoči ob 19.50 je prispel v Brčko minister za vojsko in mornarico armijski general Peter živkovič v spremstvu generala Toniča, načelnika ge-neralštabnega odseka v vojnem ministrstvu, in polkovnika Trifunoviča Ministra za vojsko in mornarico je sprejela vsa generaliteta. Poročilo mu je podal voditelj manevrov, divizijski general Radosav Krstič. Sprejemu so prisostvovali vsi generali, ki se udeležujejo manevrov. Vojni minister je prebil "otrt ure v prisrčnem razgovoru
s prisotnimi, nato se je pa umaknil v salonski vagon, kjer bo stanoval ves čas, ko bo prisostvoval manevrom.
Naloga severne armade Severna armada je dobila tale nalog: Krepkejši južni oddelki se zbirajo na prostoru Doboj—Tešanj—Maglaj—Gračanica, šibkejši pa v okolici Dol. Tuzle. Izvidniški deli južne armade so se umaknili pred moč-breg Save preko Broda, šabca in Orašja.
Na levem bregu Save so se ustavili samo v smeri Otok—Brčko, šibkejši konjeniški oddelki. Glavne sile severne armade potiskajo šibkejše dele nasprotnika in so se pojavile na levem bregu Save v odseku Kobaš— Brod—Orašje, šibkejše pa so dosegle s svojimi sprednjimi oddelki črto Tima n—kota 89 — železniška postaja vasi Vrbanja, poveljnik ima nalogo da olajša delo glavnim severnim silam z energično ofenzivo proti jugu, razen tega pa ima v splošnem skrbeti za zaščito levega krila in leve strani sredine severne armade.
Naloga južne armade Južna armada ima tole nalogo. Glavne sile severne armade potiskajo šibkejše sile nasprotnika in so se pojavile na levem bregu Save v odseku Kobaš—Brod—Orašje, a šibkejše sile so dosegle s svojimi prednjimi oddelki liman-vas Vrbanja. Močnejše sile južne armade se zbirajo v prostoru Doboj—Tešanj—Masrlaj—Gračanica, slabe j še pa v okolici Dol. Tuzle. Slede podatki za izvidniške zaščitne oddelke. Poveljnik južne armade je dobil nalogo, da zadrži prodiranje sovražnika in da čimprej pošlje oddelek iz Tuzle k Savi, da okrepi obrambo.
Nova vrsta cigaret
Uprava državnih monopolov bo začela prihodnje dni prodajati novo vrsto cigaret pod imenom »Mirjana«, škatljica bo stala 7 Din in bo v njej 20 cigaret po 35 par. Nove cigarete so izdelane iz zelo posrečene posebne mešanice južnosrbskega, hercegovskega in dalmatinskega tobaka. Pri kajenju imajo izredno prijeten okus in aromo.
Trideset let Grete Garbo
Greta Garbo je dopolnila trideset let. Tako se tsaj govori. Ker spada med skrivnosti, ki jo obkrožajo, tudi leto, ko je zagledala luč sveta. Znan je mesec njenega rojstva, september. Ali ji je zdaj trideset, trideset eno ali trideset dve ali komaj dvajset devet lef, na to ne more nihče natančno odgovoriti.
Začetek Grete Garbo pred filmsko lečo je bil v Berlinu. Do tedaj je bila Greta, ali kakor se glasi njeno meščansko ime Lovis-e Gustavson prodajalka v neki trgovini v Stokholmu. S 14 leti je dobila mesto v neki brivnici.
Za film je Grelo odkril Moric Stiler, slovili režiser nemih filmov, ki je pred nekaj leti umrl. Videl jo je na ulici in jo angažiral. Njena prva lilmska vloga je bila v švedskem filmu »Gosta Berlins«. S Stilerjem je šla Greta v Berlin in tu je 1924. leta igrala povsem brezpomembno vlogo v filmu »Ulica .brez veselja«. Stiler je čez čas postal režiser v Holywoodu in spravi) s seboj tudi Greto, ki je prejemala od kraja plačo 250 dolarjev na mesec, a danes dobi samo za en tilin tisokrat več.
Njeni filmi so doživeli uspeh po vsem svetu. Po Stilerjevi smrti je stopila v zatišje, vendar je Grela ena izmed igralk, ki so najdlje ohranila filmsko popularnost.
Naše slikarke v Zagrebu
Kakor smo že poročali, je Klub jugoslovanskih likovnih umetnic v nedeljo v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu odprl veliko razstavo, ki so se je udeležile na žalost le tri slovenske članice kluba Mara Jeraj-Kra-Ijeva, Elda Pišcančeva in Anica Zupanc-Sodikova. Kritika je z razstavo prav zadovoljna, saj razstavljajo res najboljše jugoslovanske umetnice. Zanimivo je, da je na razstavi prav mnogo slovenskih motivov. Tako L. Auer-Schmidtova razstavlja »Pogled ha Škrlatico« in več slik iz Podkorena. Tudi Angležinja George Wyn, ki razstavlja kot gost, ima prav dobre »Bohinjske kmete« in »Slovence«, posebno pozornost pa vzbujajo akvareli Zdenke Ostović-Pexiđr-Sriće, ki smo jih občudovali tudi na ljubljanski Jadranski razstavi. Posebno priznanje pa obiskovalci razstave izražajo nežnim, na svilo slikanim stvarem Mare Kraljeve, predvsem pa njeni v Florenci s prvo nagrado nagrajeni »Pieta« in ljubkemu portretu »Deklice« s psom. Anica Zupanc-Sodnikova itak spada med naše najboljše mojstre in je tudi v Zagrebu med prvimi na prav častnem mestu s »Čipkaricami« in dvemi tihožitji s cvetlicami in starim porcelanom. Eldo Pišcančevo hvalijo zaradi njenih barv pokrajin, na žalost pa ni pokazala svojih velikih kompozicij z verskimi motivi. Razstava je v splošnem pokazala, velik, napredek likovnih umetnic, ki se zanj zlasti zanima Nj. Vel. kraljica Marija in je tudi razstava pod njenim pokroviteljstvom.
Modice
Najtežje dete je rodila gdč. Hil v predmestju avstralske prestolnice Melburne. Po rojstvu je dete tehtalo okrog sedem kilogramov, bilo je visoko GO cm. Mati in dete sta ostala oba pri življenju.
Zavoljo nošnje evropskih kril so v Kantonu na Kitajskem dosedaj prijeli nad tristo žen. Nošnja evropskih kril se na Kitajskem strogo kaznuje.
Še o
Poizkusi kemoterapije in biološke terapije rakastih obolenj
Primarij dr. J. Cholewa, Brežice
Radi zahrbtnega nastopanja te bolezni, pride nad 500/o bolnikov v takozvanem ne-operativnem stadiju do zdravnika. Kljub velikim napredkom kirurgije in radiologije je mogoče ozdraviti dandanes do 30°/o vseh rakastih bolnikov, ki iščejo zdravniške pomoči. Tako ima po prof. W. Denku (Eisels-bergu) danes zdravnik dve želji, prvič željo po zgodnji diagnozi pri rakastem obolenju in cirugič po nekrvavih metodah zdravljenja, že stari zdravniki kakor John Hunter in drugi so poskušali dijetetično zdravljenje kombinirati.s kirurškim. V današnji dobi vemo iz preiskav F. Blumen-thala, E. Freunda in drugih, «Ja je mogoče uplivati z določeno hrano na razvi tek in na rast rakastih obolenj, škodljiva na primer je hypervitaminizaeija z B vitaminom in palmitinova mast.
V poštev pride tudi terpentinovo upliva-nje na pri raku obstoječo hyperalkalinezijo.
raku
na zmanjšano oksidacijo tkiva in na gliko-lizo. S takimi metodami so dosegli že opazovanja vredne uspehe. Nadalje pride v poštev kemoterapija v kombinaciji s težkimi metali, event. z obsevanjem. F. Biumen-thal priporoča kemoterapijo v kombinaciji z operativno in radiološko.
Uporablja se že tudi organoterapija in terapija s hormoni endokrinih žlez. Ugotovljeno je, da ekstrakti raznih organov pospešujejo rast raka, drugi ga pa zopet zadržujejo. To je ugotovil že naš veliki kancerolog pok. prof. Gj. Jovanovič, a G. Fischer je postavil teorijo tkzv. onkogene-tičnega ravnotežja. Predvsem je mogoče na rast uplivati z ekstrakti vranice, timusa, limfnih žlez in kostnega mozga. F. Blumenthal in njegova šola so ugotovili, da tudi ekstrakta duodena in pankreasa delujeta v terapevtičnem smislu na to obolenje. Dalje sta B. in H. Zondek ter W. Hartoch ugotovila tako delovanje na zmanjšanje rasti za sprednji reženj hypofize.
Poizkusi kemoterapije in biološke terapije so kot vidimo uspešni in nam s tem dajejo pobudo, da na tem potu ne izgubimo poguma.
Ufaš fCorofan
Fred petnašsto ohletnko
Ponovno so že najvišji naši državni funkcionarji javno priznali našo lojalnost in tudi pravilno naglašali, da imamo Slovenci kot narodna manjšina pravico do samobitnega narodnega kulturnega življenja.
Mi smo te izjave vselej z neko uteho jemali na znanje. Zavedamo se, da je sožitje med narodi mogoče le v poštenem sporazumu in v popolnem spoštovanju medsebojnih narodnih svetinj in onih osnovnih narodnih čustev, ki pomenijo jedro etične narodne celote.
Pozornost je vzbudil v nas sklep deželnega zbora, ki za letošnjo proslavo pbe-biscitne obletnice povdarja, da bodi ta dostojna. že s poudarkom dostojnosti je deželni zbor nekako priznal, da proslave v prejšnjih letih niso bile vse in povsod.take, kakor bi bilo želeti v interesu mirnega sožitja v deželi. Zgodovinsko dejstvo je namreč, pa čeprav je za nas še tako trpko, da Nemci niso dosegli zmage iz lastne moči, ampak le s pomočjo narodnostno izkoreninjenih naših lastnih bratov. In vprav ta okolnost bi morala po našem mnenju navajati naše nemške sodeželane k tisti objektivni umerjenosti, ki tudi manjšini priznava one človečanske pravice, kakor jih danes ves svet pojmuje pod imenom narodove kulture.
Spričo vsega našega ponašanja in ob priznanju najvišjih činiteljev v državi nam Nemci pač ne morejo očitati nič takega, kar bi količkaj v pogledu iskrene lojalnosti metalo kako slabo luč na nas. Zato
se nam zdi, da bi bila plebiscitna proslava ob petnajstletnici samo takrat res dostojna, kadar bi lepemu pozivu deželnega odbora sledila tudi _ primerna dejanja. Dostojno, najdostojnejšo proslavo plebiscitne zmage bi na Koroškem pomenila uvedba popolne pravičnosti nasproti vsemu prebivalstvu, torej tudi nasproti slovenski narodni manjšini. Ta pravičnost pa bi bila dokumentirana s tem, da «Tobimo Slovenci tu slovenske šole, ki jih zahtevamo in se zanje potegujemo s popolnoma isto pravico, kakor se nemške manjšine v drugih državah potegujejo za nemške šole.
Ako bo dostojnost petnajste obletnice ljudskega glasovanja izražena v taki obliki, potem bomo vedeli, da je bila beseda deželnega odbora mišljena iskreno. Ako se pa to ne bo zgodilo, bomo morali pač priznati (in z nami vred tudi Nemci sami), da so bile lepe besede izgovorjene samo skozi okno v široki svet, da ne bi komu kje prišlo na misel, pogledati semkaj in videti naše gorje.
Stvar nemške večine, ki ima vso moč v deželi v rokah, je sedaj, da odgovori na naše pričakovanje kakor misli, da bo za Koroško, ki nam je obojim skupna domovina, najbolj prav. Mi samo pripominjamo, da je tudi v državni politiki pravičnost še vedno rodila najlepše sadove. In mi bi svoji lepi Koroški, ki jo po srcu in občutju smatramo za svojo domovino, želeli kar najlepših in najbolj zdravih sadov.
Amerika pleše...	| Veliko pozornost so vzbudile zlasti plesne
Na veliki kalifornijski razstavi v San Diegu J tekme in med njimi posebno simbolični in nudijo obiskovalcem vse mogoče zabave. I folkloristični plesi ter plesna gimnastika.
Drago Bajt:
PravUica /e umrla...
Kdo ve, če poznate jesen, ki je doma na kmetih? Sonce z modrega neba mehko boža dozorevajoče grozdje in klopotci pojo «vojo pesem. Na polju odcveteva ajda, ob belih cestah in po sadovnjakih pa se šibi brevje pod težo obilega sadu. živina se base po pokošenih travnikih, pastir žvižga ba prste otožno popevko in veter vrtinči bo zraku prvo ovenelo listje. Vidite, to je ?lata jesen, ki razsipno nudi bogastvo zem-lje, sonca in človeškega truda. v V taki jeseni je Franjo vzljubil Kristino, f'baj, ko je vse minilo, se zdi človeku Ttodba samo še pravljica. Saj je v življenju večkrat tako. Ko misliš, da se vresničuje najlepše in najslajše, kar si si nabral v zgradil v mislih, ko ti žare oči in je w si'<:u sladko kot nikoli, pride nenadoma Ab, ko pravljica umre. Človek pomisli, se 4Zre v preteklost, pa si reče v trpkem j p'Znanju, da je bilo vse prevara. Toliko tpfbga, plemenitega in sladkega vtone v Var sP°znanju in nemoč, ki zajame pre-tono dušo in srce, izsili grenak nasmeh, ban ls~ina 3e bila res lepa dekle, morda ž»sa v vsej fari. Na njenih oknih so bip^-1 vrteči nageljni in se je bohotil rož-Va?,111. Ob tihih večerih, ko je valovala nad J° fantemka pesem, se je v njej prebu-be hrepenenje, ki mu ni vedela ne imena Sc Pptooči. Prisluškovala je glasovom in ko J« iz gruče odtrgal en sam vrisk, njej
tako znan in ljub, je vedela, da velja samo njej. Pesem in vriski so se izgubljali v daljavi in Kristina je zaihtela v blazine.
Med vinogradi pelje cesta. Greš po tej cesti in srečuješ ljudi. »Dober dan« in »Bog daj« ter greš svojo pot. če srečaš dobrega znanca, ali zalo dekle, se ustaviš in pogovoriš. Franjo je prišel domov na počitnice prav po tej cesti. In je srečal Kristino. Ljubko kmetsko dekle s šopkom ciklam v roki.
»Dober dan!«
»Bog daj!«
To je bilo dovolj. Mlada človeka sta ob-
»Ti si Kristina, kaj ne?«
»Da, Kristina. In ti si Lužnikov Franjo.«
»Vraga, zrasla si, skoraj bi te ne spoznal.«
Beseda je dala besedo in kmalu je na Franjevih prsih dehtel šopek ciklam. Ko sta odhajala vsak na svojo stran, sta se hkrettu ozrla
»Vraga,« je dejal Franjo po stari navadi sam pri sebi, Kristina pa je zardela...
Zvezde so svetile, ko sta se zopet videla. Sredi vinogradov sta tesno objeta sanjarila. Njene otroške ustne so iskale njegovih. Dvoje src se je zlivalo v en utrip.
Nič ne ostane tujim očem prikritega.
Vaške klepetulje so šušljale: »Lužnikov študent in Kristina ... študent, ki hoče biti far, pa tak bab j ek...« Potem je nekega večera pri Lužnikovih zagrmelo. Stari je tolkel ob mizo in kričal: »Sram te bodi! Doma stradamo, da lahko študiraš, ti pa
letaš za kikljami. Rečem ti: ali hlapec, ali gospod. Sam izbiraj!«
Franjo se je potuhnil. Tisto jesen se je v njem prelomilo. Zgradil si je nov življenjski smoter zase in za Kristino. Potem je večer za večerom popeval s fanti na vasi. Pod njenim oknom je zaukal in vrisk mu je, prav kot dekletu za nageljni in rožmarinom, napolnil srce s sladko bolečino.
Ko se je vračal v mesto, sta se s Kristino poslovila: »Kristina, čakaj me. Ko bo čas, se vrnem. Naj naju ne ločita dalja in čas.« »čakala bom Franjo..,« je zaihtelo dekle.
Kdo bi štel leta? Ko so pred nami, se nam zde dolga, ko minejo, se nam zdi, da jih ni bilo! Spremeni pa se vendar marsikaj. Franjo ni postal duhovnik. Izšolal se je za inženjerja in je bil s tem končno zadovoljen tudi stari Lužnik. Kristina je šla za kruhom v mesto. Doma so pravili, da se ji dobro godi.
Nekega večera je krenil Franjo v majhno zabavišče v predmestju. Divja godba. Ob stenah so pri mizicah sedeli pijani gostje, drugi so se gnetli na plesišču. Takrat in na tem kraju je Franjo uzrl Kristino. Sedela je z moškim pod zasenčeno svetilko. Kadila je in se smejala.
Ko je Kristina krenila z moškim proti izhodu, ji je Franjo zastavil pot.
»Kristina!«
Zrl ji je v oči. Njen pogled je splaval nekam preko njega.
»Jawohl, Kristine!«
Ni ga spoznala. Ko jo je videl pred seboj v obnošeni toaleti, naUšpano in s črnimi kolobarji pod očmi, se mu je zasmilila. »Kristina, me več ne poznaš?«
Trudne oči so se zazrle vanj in njen glas je bil še trudnejši, ko je dejala: »Poznam te, Lužnikov si.« In kot da se je takrat v njej prebudilo, kar je bilo že skoraj pozabljeno, se je hotela opravičiti: »življenje je težko, gospod« — in je odšla.
Franjo je zrl za njo, ko je omamljena od vina in cigaret stopala ob moškem. Vsi lepi trenutki in sladke besede, vse je takrat splavalo mimo njega. Toliko let je minilo odtlej! Živela sta drug za drugega v jjozab-Ijenju, hodila vsak svojo pot. In kar je bilo nekoč, je bila res pravljica, ki je zciavnaj umrla.
Radio
Ponedeljek, 30. septembra. Ljubljana: 12.00 Baletna godba na ploščah, 12.45 vreme, poročila, 13,00 čas, obvestila, 13.15 romunski zvoki na ploščah, 14 00 vreme, borza, 13.00 Barcelona (Maša Slav-čeva), 18.20 operne uverture na ploščah, 18.40 načrt nase opere za sezono 1035 36. (ravnatelj M. Polič), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 Radijski orkester, 21.15 Kolora-turne pesmi in arije (gdč. Majda Lovše-tova), 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Radijski orkester.
Kultura
Dr. Ksenija Atanasijević: Blaise Pascal
Človek in mislec. Beograd 1935.
Znamenita srbska filozofka dr. Ksenija Atanasijević (docentka beograjske univerze), je z neštetimi deli obogatila jugoslovansko znanstveno književnost. Njeno najnovejše delo o Blaisu Pascalu samo potrjuje, da je poleg objektivne filozofke tudi dobra poznavalka človeške duše. Blaise Pascal se nam razgrinja ne le kot slaven znanstvenik (matematik in fizik) in velik mislec, temveč tudi kot človek-mučenik in svetnik. Z znanstvenimi dokazi je ovrgla trditve francoske pisateljice d’Orliac, ki je ožigosala velikega Francoza kot človeka-zver. Pascal, ki se je prišteval k strogi sekti janzenistov, je iskal samo eno pot: k Bogu. Preziral je ničevost tega sveta ter je v svojih »Mislih« označil pot svoje duše iz materialnega v nadzemski svet. V tem delu se zrcali velika duša mistika, moralista in sociologa. Krščanski Bog mu je višek vrednot tu in v onostranstvu.
S svoje najnovejše študije o Pascalu nam je pisateljica dokazala, da ljudje mro, da pa vzvišene misli posameznikov žive ter prehajajo iz rodu v rod enako lepe in enako vredne. Poizkus francoske književnice, izobličiti lik nesmrtnega mistika Pascala, je pa pomnenju naše znanstvenice bolan pojav naše dobe, ki skuša pogosto tudi najsvetejše omadeževati radi ljube senzacije in seveda pri tem tudi radi materialne koristi. S tem je naša znanstvenica podčrtala zlo naše dobe: zmago zla nad dobrim.
Delo dr. Ksenije Atanasijevičeve je napisano objektivno in zanimivo ter ga priporočamo zlasti mladim ljudem, ki so na razpotju. Pascalove »Misli« so pravi biseri, saj jih je pisal v težkem trpljenju (bil je bolan vse življenje), v porteroyalski samoti. Fizično trpljenje ni strlo njegovega velikega duha, ampak ga je prerodilo v enega najglobljih mistikov 17. stoletja. M. Ž. K.
KOMORNI GLASBENI VEČER GLASBENE MATICE
se je vršil zvečer na prostem pod arkadami na ljubljanskem magistratu. Za izbero tega prostora in za njegovo opremo v inscenač-nem, svetlobnem in akustičnem smislu so se čuli glasovi za in proti. Celo v našem listu se je proti aranžmaju nekdo oglasil. V akustičnem pogledu se mi zdi prostor srečno izbran in tudi zelo primeren za intimne glasbene večere komornega značaja. In je francoska serenada moje mnenje potrdila. — Spored je prinesel francosko glasbo, ki je nastala koncem 17. in začetkom 18. stoletja s skladbami Couperina, kralja Louisa XIII., velikega ljubitelja in podpornika glasbene umetnosti, ki je tudi sam komponiral, dalje Guedrona, Lullyja, Rameaua. Izbrane skladbe so izvajali odlična naša pevka gdč. župevčeva, v orkestralnem komorn°m ansamblu pa so sodelovali gg. prof. Karel Jeraj, Pfajfer Leon, Dermelj Albert, Leskovic Bogomir, Lipovšek Marijan, Korošec Slavko in Ko'-jan Rihard.
Dela so naštudirali z veliko ljubeznijo, proniknili z ubranim sviranjem in razumevanjem ter umetniško ambicijo v stil tedanje francoske komorne glasbe ter so jih predvajali vzorno in globoko dojemljivo prilično lepemu številu poslušalcev, ki jim je komorna glasba pri srcu. Koncertantom so se vsi navzoči glasno in oduševljeno zahvaljevali za v Ljubljani redek svojevrsten umetniški užitek.
S podobnimi stilnimi komornimi prireditvami na magistratu spomladi kar nadaljujte!	Z. P.
NOVE SKLADBE
Eno pesem pojmo mi: 20 narodnih pesmi po napevih iz Kokošarjeve zbirke za moški zbor priredil Emil Adamič, Ljubljana. 1935. Izdal in na opalografu razmnožil Roman Pahor, Dravlje pri Ljubljani. Naslovno stran je delala inž. arhitekt Gizela Šuklje. Zbirka, ki stane 16 dinarjev, se dobiva pri založniku R. Pahorju na zgornji naslov. Skladatelj Emil Adamič je posegel že večkrat v zakladnico naših narodnih pesmi, posebno so mu pa ugajali vedno zapiski župnika Kokošarja iz ozemlja zasedenih bratov. Za izdajo je bila že pripravljena že menda nad 100 narodnih pesmi od tam preko, ki jih je priredil za zbor. Da ni zagledala belega dne — dasi je imela založnika — so bile krive razmere. In le škoda, da ni izšla. Pogumno je pa vendar spretni kaligraf Pahor založil vsaj 20 teh pesmi: Eno pesem pojmo mi, Kadar zagledam Oselco, Od vinske trte, Ura bije, čez tri gore, Men’ vse eno je, Napitnica, Oj pla-ninica. Nekaj bi vam rad povedal, Od la-stavke, Pod belim gradom, Dekle v vrtu, Srečna fara, Bela slanca, Od francoske armade, To se m’ luštno zdi, Fantič po polju gre Leži ravno polje, Majolka, Na vojsko pojdemo. Največ teh pesmi je neznanih. Priredil in harmoniziral jih je pa Adamič dokaj priprosto, dasi je v nekaterih uporabljal celo kontrapunktično vodnjo glasov, ki pa ne delajo nasilja niti značajev niti harmonizaciji, se harmonične trdote večkrat krešejo z običajno harmonizacijo narodnih pesmi. Razume se, da se tudi tej zbirki odlikuje Adamič kot mojster zborovskega stavka. Zbirka bo ne samo dobrim, marveč tudi šibkim zborom za njihove nastope dobrodošla in jo toplo priporočam v nakup in izvajanje. Tembolj, ker se dobe posamezne partiture številk po ceni 1 dinar za izvod. Pomnoževanje, prepisovanje in litografiranje teh pesmic je pa po zakonu prepovedano.	”•
Prva seja nove španske vlade
Kakor znano, je novi španski kabinet sestavil Jeaquin Chapaprieta, ki je zamenjal prejšnjega ministrskega predsednika Lerrouxa. Slika nam kaže novo vlado med posvetovanjem na prvi seji. Nova vlada bo v glavnem nadaljevala politiko dosedanje vlade.
Preurediiue gSmwm. kolodvora
Ljubljana, 23. septembra.
To najbolj pereče vprašanje našega mesta se je končno pričelo premikati vsaj toliko, da lahko govorimo o preureditvah. O prestavitvi vsega kolodvora kam drugam ali o poglobitvi tirov seveda še ni govora in tudi otočnih peronov še ne dobimo takoj, vendar smo pa že tudi veseli, vsake najmanjše in najpotrebnejše povečave in prezidave kolodvora.
Kmalu bo gotov novi zahodni izhod in bodo ljudje vsaj pod streho. Delo sicer ni veliko, vendar je pa na novi zgradbi nekaj prav pomenljivega. Doslej smo namreč imeli pri peronih sama železna ostrešja, pri novem izhodu je pa vsa strešna konstrukcija lesena. Lep je ta strop in domač, še važnejše je pa to, da je iz materiala, ki ga imamo doma v obilid in po najnižjih cenah. Stvar je torej v najlepšem redu, da smo za kolodvorske stavbe namesto dragega uvoženega železa pričeli rabiti poceni domači les. Imamo pa še drugo korist od uporabe lesa. Les je namreč mnogo trpežnejši od železa v kolodvorskem vzduhu, prenasiče-nem z jedkimi plini, ki se prav hitro zagrizejo v železo, ko nasprotno žveplo lesu prav nič ne škodujejo in ga razne smole premogovega dima celo še impregnirajo in napravijo trajnejšega. Tudi v Nemčiji, kjer imajo železa preveč m premalo lesa, sedaj rabijo pri železniških stavbah les, zlasti pa tudi za doslej samo železne strehe nad tiri. ki so najbolj izpostavljene dimu. Inženjerji so sicer sila učeni gospodje, ali vendar niso nikdar pomislili, zakaj obešamo v dim klobase na lesenih, ne pa na železnih palicah. Vsak gospodar bi jim povedal, da so te sajaste palice večne!
Odobrena je pa tudi še druga večja preureditev kolodvora, ki se tiče poslopja m tudi pomnožitve tirov.	..	.	.
Ne zaradi baharije in zapravljivosti dobimo končno tudi čedno pročelje kolodvoru. Predelano bo tako, da se bo strinjalo z drugimi poslopji na Masarykovi cesti, ki postopoma prehajajo od živahno razčlenjene Plečnikove palače Vzajemne posojilnice, kjer dominirajo vertikalne linije iz neometane opeke, čez Šubičevo Grafiko, kjer tudi še vidimo opeko m so še tudi povdarjene nekatere vertikalne li-
nije, na skoraj gladko ometan Mušičev hotel Metropol. Arhitekti žel. direkcije so se s polnim razumevanjem prilagodili diktatu okolice in ustvarili tako novo fasado, da bo glavni kolodvor z vso Masarykovo cesto tvoril mirno in monumentalno enoto.
Pa tudi peron ne bo podaljšan zaradi luksuza! Potegnili ga bodo za 22 m proti vzhodu do sedanjega izhoda, ki so ga lani sezidali kraj restavracijskega vrta. Ves prostor bo v smeri sedanjega perona pokrit prav do tega izhoda, edino restavracijski vrt še ostane. Seveda bo tudi ostrešje novega perona leseno in se bo dalo prav učinkovito po domače okrasiti s cvetjem.
Na vzhodni strani pa dobimo tudi še štiri nove tire, poleg te pomnožitve tirov bo pa razširjen tudi most čez šmartinsko cesto in bodo po vsej njegovi širini položeni tiri. Sedaj je namreč izrabljena samo polovica mosta! Z novimi tiri na kolodvoru in na mostu bo promet pred peronom prav izdatno olajšan,^ zlasti pa bo zaradi lažjega premikanja omogočen hitrejši potek osebnega prometa, ki bo za to seveda tudi mnogo bolj varen in zaradi večih vlakov nervoznim in zmedenim potnikom ne bo več vedno grozila nesreča. Zlasti ob nedeljah zjutraj in ob sobotah in nedeljah zvečer ne bo več gneče med vlaki in ljudje bodo lahko
vsi vstopali in izstopali na peronu.
Z železnico je pač tako, da se vedno le kregamo z njo, na drugi strani pa v kolodvorski naglici tudi nimamo časa misliti, kaj prav za prav pomeni za vso banovino. Samo plače železniških uslužbencev znašajo v naši banovini na leto 200 milijonov dinarjev, torej trikrat toliko, kakor ves banovinski proračun! In ves ta denar ostane pri nas, kar se gotovo^ pozna kmetu, obrtniku in trgovcu. In zadnje čase je železnica tudi res pričela z delom. Na Rakeku so razširili peron, zgradili novo restavracijo in napeljali elektriko, kakor tudi v Hrastniku, Škofji Loki in na več drugih postajah. Novo čedno postajo dobe Otoče, povečana bo v Kranjski gori, skratka, pričetek dela je tu, sedaj pa s polno paro in vso brzino dalje, da popravimo zamudo!
Križem po Sumatri
Glavno mesto
Padang je glavno trgovsko središče gorate zapadne obale na Sumatri. Oddaljeno je od pristanišča Emmahavena kake pol ure. To lepo in ponosno mesto je poglavitna izvozna točka za bogate pridelke padang-skega višavja in hkratu sedež civilnih m vojaških oblasti ter glavno mesto nizozem-
skega gouvernementa na zapadni obali Sumatre. To daje Padangu velik kolomalno-političen in gospodarski pomen, zlasti odkar so okrog Umbilije 1. 1868. odkrili velika premogovna ležišča.
Tržni dan
Ob lepi cesti proti Loeboegu Aloengu ra-sto po ravnini bananina in kokosova dre-
vesa v velikih nasadih ter se širijo krasna riževa polja. V tem mestu je ob sredah tržni dan, ko človek najlaže opazuje pestro vrvenje prebivalstva iz vse pokrajine. Ženske zelo cenijo zlati nakit in so dobesedno »obložene« z njim. Pripomniti pa je treba, j da je človeški tip na tej obali izrazitejši nego po karoškem vižavju.
Skozi džunglo
Pri Kajoe Tanamu se začne cesta v str- i mih ovinkih dvigati in se vije skozi Ane j Kloof v Padang Pan tj ang, nekako Švico zapadne Sumatre. Tu se začenja gosta džungla. Svojski je pogled na drevesne praproti, ki jih prepletajo mreže raznih lian in drugih ovijalk, čudovita je pestrost grmičja in nižjega drevja ter nebroj palmskih vrst, med katerimi je zlasti bogato zastopana vitka, visokodebelna areka, bolj poredkoma pa sago in sivo-zeleni bambus.
Kakor začarani dragulji...
Tod je speljana železniška proga in tudi lepa avtomobilska cesta. Obe se poslužujeta neštetih železnih mostov, ki so zgrajeni čez reko, drvečo v globoki tesnini. Na vsakem ovinku se človeku nudi s ceste drugačen razgled in ni peresa, ki bi moglo opisati bujno razkošje rastlinstva v tej pokrajini. Ne odlikuje se toliko po barvnem bogastvu kolikor po raznovrstnosti oblik. Zlasti je krasen tu rastlinski svet zajedalk, katerih pretežno svetlordeče in rumeno cvetje se blesti z visokega drevja kakor začarani dragulji. Prekrasni slap pri Ajeru Mont j ceru pada 75 m visoko čez navpično skalnato steno.
Kakor v ljubkem naročju
Fort de Kock leži 921 m nad morjem in pomeni naravno središče tega višavja. Iz Patang Pantjanga je speljana semkaj zobo-kolna železnica in vozi semkaj dve uri. Tu uspeva najboljša kava, medtem ko po južnih okrajih krog Lambonga uspeva zlasti poprovec, ki ga domačini imenujejo »boe-kit tinggi«.
Fort de Kock je zaradi svojega osvežujočega podnebja in hladnih noči zlasti prikladen za letovišče. Kakor v ljubšem naročju leži med gorskima orjakoma Sing-galang in Merapi. Slednji je ognjenik, k« še vedno bruha, oba pa sta visoka po nekako 3000 m. Na j večjega pomena Je ta kraj ob tržnih dneh, ko se gneto sem ljudje od blizu in daleč in ponujajo svoje pridelke. Razen tega je tu izhodišče za izlete in prekrasne planinske ture, zlasti za pota na oba zgoraj navedena gorska velikana.
Singkarak
Tod je tudi več jezer. Zlasti je lepo gorsko jezero Singkarak. Nepozabno lepa je vožnja po cesti ob jezerski obali, zlasti na večer, ko zahaja sonce in v stotero odtenkih barva jezersko gladino in umetno izrezljani
in poslikane lesene hiše domačinov z značilnimi, upognjenimi strehami. Vse napravlja na človeka vtis, kakor da je zraslo iz pravljice. človek se težko loči od teh prekrasnih slik, ki kakor sen naglo tonejo v večernem mraku. Iz temnega zelenja palmovega gozda se v somraku nenadoma mistično utrnejo bele pojave. To so mohamedanke-ki v belih oblačilih in z belimi pajčolani zastrte ob sončnem zatonu kakor zamaknjene v molitvi kličejo Alaha. — Nc ki je tu nenavadno hladna, skoraj mrzla, sele opozori človeka, da je dovolj sanj. Treba je misliti na streho in toploto.
Tudi v Egiptu se pripravljajo
Nevarnost izbruha vojnih sovražnosti povzroča tudi T Egiptu mnogo skrbi in nervoz-nosth Egiptska armada je pravkar zaključila velike manevre j kraju Abbasra v bližini Kaira. Slika nam kaže egiptske peSadijce pri streljanju.
Društvo reicev malih živali
Ovčjerejsko društvo za Dravsko banovino na Jezerskem je imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih občinske pisarne, pod g. Virnika Josipa. Pomen ustanovitve društva za povzdigo domače ovčjereje je obrazložil tainik Zveze društev rejcev malih živali g Inkret Alfonz. Prečitana s9 bila odobrena pravila. Zbor je sprejel tudi društven poslovnik. Sledile so volitve. Predsednik je g. Virnik Josip, podpredsednik Anko Ivan. tajnica ga. Hoja Justina, blagajnik g- Jm'1] Rezman in ostali odborniki. Spomladi se vrši plemensko ocenjevanje in vpisovanje v
rodovno knjigo.	„	.,
Gorenjski rezec malih živali v Kranju j priredil svojo prvo razstavo malhi živali prostorih Majdičevega mlina v Kranju, K bo odprta do nedelje 7. oktobra. Vrše s tudi razni tečaji in predavanja določene dni. Razstava sama obsega prav vse panoge reip malih živali m je tako skrbno urejena. daJ vzbuja pri vseh obiskovalcih občudovanje in zanimanje. Od vseh strani prihajaj e tovariši rejci na pogovore z domačini in s« tako spoznavajo med seboj.
Društvo Rejec malih živali Goblje vy Domžalah namerava v najkrajšem času pri rediti tudi svojo prvo razstavo malih pvm ’ zato vabi vse rejce kamniškega okraja, o se prijavijo na naslov društva, s kater vrsto in kolikim številom živali razpolagaj0’ Razstava sama bo verna slika reje ma živali v kamniškem okraju. Društvo ima ^ razpolago za člane krmila po znižanih c nah, kakor tudi posodice za kunce m P rutnino. Poslužite se ugodne prilike. .
Kozjerejsko društvo za Dravsko banovi* v Menešu sporoča kozjerejcem, da so * razoolago krasni plemenski kozli bele sa1 ske pasme, in sicer v Mengšu pri predse0, niku Zupanu Ivanu št. 161; dalje Spodm^ Gameljnah pri Sirnik Apoloniji, štev. ■>,, Praprotnem pri Kamniku pri Slevcu Va^rfi) tinu št. 14; dalje v Vrhniki pri Starem u&j pri Urbiču Francu, štev. 56 in na Krki Stični pri Ambrožu Jošku, štev. 2.
GJaia »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga . o. ... predstavnik L Albreht, «a uredništvo odgovarja Mil« Zaduek. tiska tiskarna »Merkur*.
predstavnik O. Mibalek. vsi v Ljubljani-