r S v Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 rn List slovenskih idelaVcev v Amerik!« □ s The largest Slovenian Daily the United Spates. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, ii » —t TELEFON: CORTLANDT 2876. ----- -:-- ----1- Entered as Second Cl&u Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON': CORTLANDT 2876. NO. 71. — ŠTEV. 71. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 26, 1925. — ČETRTEK, 26. MARCA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. OPTIMISTIČNO NAZIRANJE MIN. CHAMBERLAINA Chamberlain vidi znamenje miru y berlinskih predlogah. — Brez angleške pomoči, — je izjavil v poslanski zbornici, — se bo Et/ropa kmalu zopet izpremenila v arzenal. — Lloyd George je povzročil veliko senzacijo s svojim napadom na Poljsko.—MacDonald pa je označil prejšnjega ministrskega predsednika kot evropsko nevarnost. , -i ,-t■.f. Poroča John L. Balderston. LONDON, Anglija, 25. marca. — Včeraj zvečer se je vršila v poslanski zbornici mogoče najbolj važna in pomembna debata glede zunanjih zadev, kar se jih je vršilo po sklenitvi mirovne pogodbe, čeprav se je domnevalo, da ne bo pomenjala ta debata ničesar dragega kot pogrebne funkcije za mirovnim protokolom Lige narodov. Angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain je objavil nemške predloge za evropski mir, jih odločno podpiral ter x;ekel, da pomenja-jo "jutranjo zoro novega dne". Z velikim poudarkom je izjavil: "Od iztoka do zapada prihaja k meni glas, da sta vojna in mir v rokah angleškega impe-t» ri j a. "Ce nočemo vojne," je rekel, "je tudi ne bo. To pomen j a, da se z našo pomočjo lahko zaključi poglavje vojne in da se uveljavi resničen mir. Kljubtakciji sveta Lige narodov,' ki je reserviral odločitev glede protokola šestemu zborovanju Lige narodov, ki se bo sestalo septembra meseca,'in kljub obrambi protokola, katero sta vprizorila MacDonald in Henderson, ki sta bila soudeležena pri njega sestavi, ni pustil Chamberlain niti naj-majnšega dvoma, da ga smatra sedanji angleški kabinet mrtvim in pokopanim. Nemški predlogi, o katerih je govoril Chamberlain v poslanski zbornici, da zre nanje s sumom, so po njegovem sedanjem mnenju odkritosrčni in lojalni. Označil jih je kot temelj razprav, ne pa kot okorenele formule. ''Nemčija je stavila predlog," je rekel, "da sprejme svoje zapadne meje prostovoljno, potom obveznega dogovora, ki naj bi stopil na mesto miru, katerega so vsilili zmagalci premaganepiu. "Nemčija je interesirana pri uveljavljen ju temelja, na katerem bi ji bilo mogoče doseči sporazum s Francijo," je trdil. "Pripravljena je razmišljati o obsežni pogodbi ter skleniti medsebojni dogovor s silami, ki so interesirane pri Porenski. Sli-čne arbitracijske pogodbe bi se tudi lahko sklenilo z drugimi državami, ki imajo skuphe meje z Nemčijo, če bi te države tako želele. ^ "Nadalje bi bil spremijiv za Nemčijo dogovor, ki bi izrecno za jamčil sedanji teritorij alni status quo ob Renu ter bi nadalje za jamčil izvršitev členov 42 in 43 versaillske mirovne pogodbe. "Nemčija je pripravljena opustiti vsako, idejo, da se posluži vojne, da izpremeni tem potom meje kot jih je uveljavila mirovna pogodba . Zbornica je napeto poslušala njegova izvajanja. Vsi navzoči so bili prepričani, da pomenjajo priče-tek nove dobe v angleški politiki. Chamberlain je tako odločno^zagovarjal nemške predloge, da se je pozneje mnogo debatiralo o tem nastopu zunanjega ministra. Zanaprej bo morala Francija računati s tem, da bo stala Anglija prej na strani Nemčije OBRAVNAVA PROTI MORILCU CHAPMANU Chapman je pomagal izbirati porotnike, od ko jih pravoreka je odvisna njegova usoda. — Bandit, ki je kazal veliko hladnost, je rekel le "da" ali "ne" na vprašanja zagovornika, Če mu je porotnik všeč. GENERAL LUDENDORFF BO BAJE VZTRAJAL HARTFORD. Conn., 25. -maj-ea. — Gerald Chapman je prestal prvi dan svojega procesa rati; umora po prvem rodu. Trije Mražniki so sedeli za njim, in kadar jr« v.fta.1, so vstali tudi oni. V kaznilnici so ga zaprli v osamljeno celico. Na poti v sodišče je bil vklenjen, in avtomobilu, v katere/m se je voteU. je sledil avtomobil z nadialjnimi oboroženimi stražniki, dočim sta se vozila pred avtomobilom dva policista na motornih kolesih. Sodnijsko poslopje je bilo zastraženo. Občinstvo bo pri pošteno žele po izbiri porotnikov. Kadar ga je njegov zagovornik G galej — JP —'March 26____ vprašal, če mu ugaja ta ali oni kandidat za porotnika, je enostavno odgovoril "da" ali pa "ne*'. Vse je kazalo, da sam vodi svoj slučaj. Celih pet ur je bilo sodišče zaposleno z izbiro porotnikov. Cliap-mana dolže, da "je v nedeljo zjutraj. dne 12. oktobra ustrelil -James Skef.lv-ja, policista iz New Britain. Skelly je preseaieit.il vlomilce, ki sn skušali izropa.ti prodajalno Da vi d son a. Poročilo, da namerava gen. Ludendorff umakniti svojo kandidaturo kot skrajno reakcijo-narni kandidat za mesto nemškega predsednika, so baje razstrosile stranke desnice. — On je dementiral vse tozadevne vesti. TERORIZEM BO SLEDIL REŽIMU MUSSO-LINIJA NA ME.JI MED ŠVICO iN ITALIJO, 25. marca. ('Kajetan Dunbar). — Soglasno z zanesljivimi poročili iz Rima je bila. pred dnevi "rimska "vlada"" izpostavljena krizi ter morala izbirati med ivuma sredstvoma, da potolaži javno zmedo. Prvo sredstvo je bil. bulcftin, izdan od zanesljivih zdravnikov glede zdravstvenega stanja Mnssoliinija in drugo pokazati možakarja narodu. Vlada si je izbrala drugo sredstvo. Mu«solini je nastopil v nt-dd -jo zjfutraj. po zaključenjn slovesnosti,. vprizorjenih tekom šeste obletnice .obstoja fašizma. Na trgu pred ministrstvom za zunanje zadeve se je zbralo nekako 15.000 ljudi in Mussolini je stopH na balkon ter .imel kratek nagovor, ki je trajal le tri minute. Vsi, ki so ga videli, so se čudili velikanski izpremembi. ki se je za vršila na njem. Postal je nt?~. vrjetno suh. in barva njegovega obraza je pepel na to-siva. Neriadni preobrat v vladi je že pričel kazati posledice. Farinaeci BERLIN. Nemčija, 25. marca. Nac i j r-n al isti" ki so napovrdova
  • popolnoma oproščena. To seveda ni popolnoma izključeno, kajti v ameriških sodiščih, posebno kadar pridejo vpoštev ženske, je pač vse mogoče. Ameriški -poslanik na Dunaju resigniral. DUNAJ", Avstrija. 24. marca. Albert II. Washburn, je danes objavil. da je vložil svojo prošnjo za odstop. Washburn, katerega je imenoval leta 1922 predsed. Harding, :je izjavil, da je navada ameriških diplomatov vložiti svoje resigna-eije. kakorhitro se-za vrši kaka iz-prememba v Beli hiši in da n& pride pri tem vpoštev, če so me-rodajni osebni razlogi. nasprotuje v vseh ozirih Feder-zoniiju, kateremu je bilo poverjeno vodstvo vlade. hoslovaško ter da bo le skušala uveljaviti mejne izpremembe potom miroljubnih metod, kot pa na njeni, če ne bo hotela skleniti dogovora, I Lloyd George je nato povzročil velikansko sen-ki bi vljučeval tudi Nemčijo. jzacijo z svojim napadom na iztočne meje, katere je Tekom svojih zaključnih izvajanj je rekel Chamberlain: "Vpliv Anglije se je neizmerno poslabšal v zadnjih letih vsled našega obotavljanja in naše nedoslednosti. , "Nudi se nam nova prilika potom teh nemških ►redlogov. Brez naše pomoči se bo Evropa zopet* ►remnila v vojni arzenal, — ne v mojem času, ič pa v časih mojih otrok. Chamberlain je odločno poudarjal, da nima nobenega namena napasti Poljskoali.Ce- ustvarila mirovna pogodba. Rekel je, da so bile iztočne meje zaznamovane s krvjo in da je ust valila Poljska pet Alzacij: iztočno Galicijo, Slezijc, poljski koridor, Vilno in sedaj še Gdansk, katerega se Poljaki polaščajo, neoziraje se na sklepe Lige narodov. Chamberlain, ves bled in prepaden, je odločno protestiral. "Odločno moram izjaviti, da nimam nobenega stika s tem, kar je rekel vsečasti vredni gospod," je izjavil. S0VJETI RAZVELJAVILI PETROLEJSKE KONCESIJE Sovjetsko sodišče je razveljavilo petrolejske koncesije Sinclair j a na otoku Sokolinu, ker ni Sinclair v pogojenem času izvedel pogojev, stavljenih pri podelitvi te koncesije. ANGLE2I HOČEJO ZAVAROVATI DALJNI IZTOK 'LONDON. Anglija, 24. marca. Z d veslo in osemdesetimi glasovi proti 120 je zavrnila poslanska zberiea predlog MacDonalda. da naj skrči mornariški proračun v protest proti predlaglani zgraditvi mornariške postojanke v Singa.purju. Tekom debate j«1 igraila veliko ulogo možnost konflikta med belim in rinenim plemenom, med Japonsko in Avstralijo. MacDonald je izjavil, da bo singapurski projekt uničil mornariške proporcije, uveljavljene vsled washdngtonskega dogovora. Po njegovem mnenju pomen j a izvršen je načrta pripravo za vojno. Prvi lord admiralitete, #Bridge-man. je opozoril na dejstvo, da je 'lilo treba tekom svetovna vojne daviti v službo sedemdeset angleških križark proti par nemškim ladjam, ki so rušile blokado, čeprav je bilo celo nemško brodovje zaprto v pristanih ter se 'ni moglo ganiti. To kaže, kaj s.me oričakovati Anglija v slučaju vojne wl drugih sil. Kri žarke same. brez podpore velikih bojnih •adij, pa ne morejo nuditi potrebnega varstva. Ce bd se popustilo v tej zadevi, bi jlrugi narodi ^takoj pokazali zobe. MOSKVA, Rusija, 25. marca. — Sovjetska vlada je izvojevala v tukajšnjem okrajnem sodišču odločitev glede Sinclair Consolidated Oil Company v svoji tožbi zaTanuliranje petrolejskih koncesij, dovoljenih ameriški kompaniji na otoku Sokolinu. Sodišče je ukazalo vladi, naj vrne kompaniji 200,000 rubljev, katere je deponirala kot jamščino, da bo izvedla pogoje koncesij. Proti temu sklepu je seveda mogoče vložiti pri-ziv pri najvišjem sovjetskem sodišču. V pravoreku sodišča se glasi: — — Sinclair jeva kompanija bi morala pričeti s svojim delom v teku enega leta po sklenitvi kon-trakta. Japonske okupacije otoka ni mogoče smatrati kot nepremagljivo oviro. Sovjetska vlada se ni zaobljubila, da bo oprostila otok vseh Japoncev, da bi mogli pričeti Amerikanci s svojimi operacijami in Sinclairjeva kompanija ni imela nobenega postavnega razloga, da zahteva podaljšanje časa, tekom katerega bi pričela z delom. Ta sklep bo imel važen vpliv na koncesijska*pogajanja med Harrimanovimi interesi ter sovjetsko vlado, tikajoča se izrabljanja magnezita. Harri-manova kompanija je uveljavila v svojem kontrak-tu skrajno podrobne določbe za uravnavo vseh spornih vprašanj potom arbitracijske komisije, kateri naj bi načeloval prejšnji angleški ministrski predsednik, Ramsay MacDonald. Sinclairjeva koncesija, ki je obsegala skoro 1 5,000 kvadratnih milj dragocenega petrolejskega ozemlja na otoku Sokolinu, je bila največja koncesija, kedaj podeljena od sovjetske vlade kaki inozemski družbi kapitalistov. Smatralo se jo je za enega najbolj prednostnih kontraktov, kar se jih je kedaj sklenilo s sovjetsko vlado. Razlogi sovjetske vlade, ko je skušala izposlovati razveljavi j en je kontrakta, so bili, da niso pričeli Amerikanci ob pravem času z uvodnimi deli in predvsem prospektiranjem. Sinclair j evi interesi so trdili, da so zadeli na neprekoračljive ovire, ker so baje Japonci zavrnili in izgnali ekspedicijo prospek-torjev, ki so prišli na otok februarja meseca preteklega leta. CHEYENNE, Wyo„ Harry F. Sinclair se bo boril proti sklepu okrajnega sodišča v Moskvi, da se razveljavi petrolejske koncesije, podan Sinclair j e-vim interesom na otoku Sokolinu. To je objavil danes G. Stanford, glavni pravni zastopnik Sinclair j evih interesov. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •GIiAS NARODA* NAJVEČJI SCTjOVRNSKT DNEyNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Duel io naš« cene sledede! JUGOSLAVIJA: 1000 Dill. — $17.00 2000 Din. — $33.80 6000 Din. — $84,00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot m tise« dinarjev nimi U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Petal Cekevnl ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE". 200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50 Pri naročilih, Id znašajo man£ kot 2M lir računano fchcj po lf eeato* za poštnino in druge stroške. BazpoSUja na .zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditu banka Za poAfljatre, ki presegajo FKTTISOS DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti ie poseben popust vrodnoo* Dinarjem In Uram sedaj al stalna, msJ» se tefim» ta Okovano; Iz tega razloga nam al »sfeče padati aotwiino cene i—pn očaramo po eenl tistega dne, ko sam pride pnelsiH denar v roko. -CŠrUTATVE PO BBZOoAVNEM PISMU IZVBfiUJEMO > NAJKRAJŠEM ČASU TEB EACCNAMO ZA STROŠKE $1 Denar nam Je poslati New York Bank Draft. Order all po FRANK 8 AKSEB STATE BANK 82 Cartiaadt Street, Enr York, H. T- XMeftbonei Cortland« GLAS NARODA, 26. MARCA 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS N A R O D A " "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado ........................ $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za, New York za celo leto_ $7.00 Za pol leta_____________________$3.50 Za niozemstva za celo leto $7.00 Za pol leta.............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas S ar od a" izhaja vsnhi dan izvzemši nedelj in praznikov Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjef-' Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, tla se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS jp; A P, O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Corftandt 2876. PAR PODATKOV IN ŠTEVILK v S. X. Minne "V. i-r4 'i" / 11 it < • IS. marea t" i t am o med razpravami o pravilih 1'. .1. tiuTi stviiivn dopis rojaka Martina Paniana z Gilbert, sota. Mr. .»i;.- .•• ..i i'.ij■.i . . naročnik .Glasa Naroda izza leta 1907. Med tt-1'i j-- sk—r ti ve i , pu je najbrž čital naš list, ker se nahaja \ m:--i -mi. k. • <»la> Naroda jako razširjen. ^ ^v ; in v. i razpravo je nehote vrinil stavek, ki ne odgovarja resnici. Mr. Paiiiitn namreč pravi: — "luid bi vedel ime tistega lista, ki se vzdržuje samo z dohodki. Tako ne morem verjeti, da bi delal dobiček Glas Naroda s samimi dohodki. I'o moji misli s.» dohodki v agitaciji za potnike, šifkarte in banko." Mr. Panianu in vsem onim. ki so v tem oziru njegovega mnenja, naj bo povedano, da j.* (ilas Naroda last samostojne tiskovne družbe, ki izdaja Ust. Uprava (.ilas Naroda votli svoje knjigovodstvo in ima svoj čekovni račun. Njegovi dohodki naročnina, oglasi in knjigarna. Tako plača naprini* r Frank Sakser Sštate Bank za oglase in naznanila istotako kot vsako drugo podjetja, ki oglašuje v njem. Da ne d-la (ilas Naroda posebni^ dobičkov, je razumljivo. Kakšni dobički se delajo s slovt-nskinii lisi i v Ameriki, vedo najbolj povedati lastniki oziroma gospoti-rji slown>ko-ameriškega časopisja. Vs<_* t»-hni'"-no osoh*c filasa Naroda je organizirano. Vpoštevati je livba primeroma vix.k<- uuijske pla«"e, plače ostalemu osobju, poštnino i. r ob i «.»d petindvajsetih tisočakov, delniškega kapitala. Kljub temu j«- po i »i i slehernem letnem zaključku ostalo še nekaj za rezervni fond, katerega se bo rabilo za nove stroje in posebne stroške, ki jih v vsaki tiskarni zahteva bodočnost. Z om Naroda so oglašatelji izredno zadovoljni ter radi plačajo malo več za oglas v (ilasu Naroda kot pa v kateremkoli slovenskem listu v Ameriki, ker so si svesti uspeha. Oglaša1 eljeni smo hvaležni, obenem smo pa ponosni na svoje zveste naročnike, katerim j»- naš list neobhodna vsakdanja potreba in obnovitev naročnine prijetna dolžnost. l*ri pravilnt-ui in skrbnem gospodarstvu se vedno nekaj zasluži. V našem slučaju s.- zasluži toliko, da se list sam vzdržuje s svojim , zaslužkom. Glas Naroda ni odvisen od nobene dobrodelne podpore. in dokler bo na takem stališču kot je danes, en bo na dobrodelno podporo reflektiral in tudi prosil ne bode za njo. Stališče ostalih slovenskih listov v Ameriki je seveda povsem drugačno. Vzemimo le '' Pros vet o". Kot dnevnik izkazuje za leto 1924 natanko $8,096.70 priman-kljaja. Ta primanjkljaj je seveda pokrilo s svojimi prispevki članstvo, ki je o ligatno obvezano vzdrževati svoje tedensko glasilo. Jugoslovanska Katoliška Jed not a je plačala leta 1924 za teden-.. sko glasilo $7.501.09.' To je potemtakem .$595.01 manj kot je pla-. * čalo Tlanstvo f>. N. P. J. samo za izgubo pri dnevniku. , Vodstvo S. N. P. J. hoče sicer dopovedati svojim članom, da to ni pravzaprav nobena izguba, ker je baje delal dnevnik reklamo za tš. N. I*. J., češ, da so ga čitali tudi nečlani. Nam ni znano, koliko rojakov, ki niso člani S. N. P. J., je naročenih na dnevnik "Pros ve t o". Število je najbrž tako malenkostno, eta se ga ne izplača vpoštevati. Nasprotno se nam pa zdi vredno omeniti, da je vsako številko Glasila J. S. K. J., ki je bila v zvezi z Glasom Naroda dobilo nad šest tisoč naročnikov Glasit Naroda, kateri niso bili člani Jugoslovanske Katoliške Jednoie. Ker jn> (ilas Naroda kot sredstvo za oglaševanje najboljši slovenski list v Ameriki in ker se trdna vrsta naših vestnih naročnikov neprestano jača. lahko zremo mirno in z zaupanjem v bodočnost. ZASTRUUEVALKA JE BILA TUDI P0Ž1GALKA Zastruljevalka Martha Wise je priznala, da je tudi požigala ter podteknila ogenj najmanj v deset . hiš in gospodarskih poslopij. K vsemu jo je "napeljeval hudič". Medina, Ohio. — O Marti Wise. 41-letni vdovi in zastrupljcvalki. o kateri smo že poročali, prihajajo sedaj še druge reči na dan. Poleg že omenjenih zastrupljen j je sedaj priznala. da je tudi podteknila ogenj v najmanj desetih hišah in gospodarski h poslopjih v Liverpool okraju. Pri v&akem posameznem slučaju. k? ga je izpovedala. je britko jekala m za vsakega je navedla i:e da je obisk Rev. Lamprechta. ki jo je obiskal v njeni celici, največ pripomogel do Ke njene najnovejše izpovedi. — Nekatere požare sem zanetila ponoči. — je dajala. — Neka tere pa sem podteknila podnevi, ko mi jo je prejšnjo noč satan dejal, naj zažg/in. Bala sem se ponoči hoditi ven, kajti' vedno vedno sem «ra videla po.le.gr sebe •in vedno mi je šepetal tn ukazoval kaj novega. — Sprva nisem mislila na to. da bi znal pri požaru kdo priti ob življenje, trnla jpozneje pa sem izprevndela. da je tako. zato sem pričefla požigati ponoči, da bi ogenj presenetil ljndi v spanju. — Na mestu požara nisem nikoli ostala; .skrila sem se kje v bližini, odkoder sem gledala, kako so plameni obli zo val i poslopja. kako je pokalo in prasketalo in kako se je rušilo tramovje. — Toda včasih pa so pogasili ogenj še prodno je naredil znatno škodo, in jaz sem se bala iti nazaj ter ponovno zažgati, da me n . bj opazili. T" tatvine pa ni-o bile ve \ Ta izjava. — je dejali prost. :"k." — je dejal poslujoči pro- \ u or Seam our, — dovolj jasno ^kutor. — in to morda iz razlo- j potrjuje dejstvo, da je ženska sla-_a ker ni imela za to dovolj pri- j bounnia in nagnjena k zločinom. ':k<\ Cc b: pa imela več priložno- j Vsaka možnost, da bi se jo sodi- ti. potem seveida nihlče ne ve, lo zakadi umora, je vsied tega iz--Vdiko bi si bila prilastila. ven vprašanja. Novice iz Jugoslavije* Raznoterosti Honorar psa. V burki 44Pasji kralj", čije premijera se je vršila te dni na Dunaju, ima glavno ali bolje odločilno ulojro pdček. Kot honorar za njegovo nastopanje dobiva lastnica poljjrug mSijon avtnij-skih kron. to je okrog 1200 di-najv. Ker je tudi sama igralka in nastopa tudi v Pasjem kralju"'. dobiva za ves mesec nekaj več kot njen pes. namreč dva mili joria avstrijskih, kron ali.po novem 200 šilingov. Iz tega se vidi, da bodo psi kmalu več zaslužili kot njih«* gospodarji. „ Družbo mednarodnih lopovov so izsledili v Dnessetldor-fu. Ta družba je znala skozi mesece izvabljati od trgovcev ečlarjev. Raznnotrivali smo. ee bi 'bilo bolje stopiti v zakoniki stan ali biti še peelar zana-prej. Seveda, Jože je imel besedo. ker je dajal sladko kapljico. Zatoraj je bil izvoljen tudii za prrdse-irotnike sam izbiral in tudi izbral. To je že preeejšen napredek. Se to naj mu dovole. da si bo izbral državnega pravdnika. kateri naj bi ga toži?, hi sodnika, kateri naj bi ga sodil. Ako Chapmanu to dovole, bodo ameriški kriminalci ' tekmovali med seboj, kateri izmed njih bo dc.segel v zločinih večjo dovršenost in popolnost. * V Ameriko je dospeila iz Pariza ameriška kinematografska iirral- Gloria Swanson. i '-'eb"■] ie prive.lla postavnega IT-V'voza. ki že njen tretji j^o •tav:r" zatkon.ski mož. Vs' newyorlki listi so po dva-ali trikrat objavili njeno sli-' " in in >liko njenega moža. Njen mož se vsepovsod nekam prUilje.no smeji ter je videti v zadregi. Seveda, saj 111 čuda. Ni namreč prav prijetno t.istemiu. .ki se skti--ša greti v senci tiste svetlobe m tcf^ote. katero njegova žena izžareva. Iz Berlina poročajo, da bo tn-di feldmaTŠal Ludendorff kandidiral za predsednika nemške republike. Nemci bodo menda vsaj toliko pametni, da mu pri volitvah n« !iorlo 'zrkazaili te časti. Preponiževalno bi bilo. če hi tVUlmaršal nasledil pri prostem ti. toda izobraženemu sedlarju. ' Za" pokojnega sedlarja Eberta bi bilo namreč -preponiževalno. * V Califormiji se bo zagovarjala prc;d porr.+ o šestnajstletna deklica. ker je usmrtila svojo mater.. Ker imajo sedaj tudi ženske pravico opravljati porotniiiko službo, je morilka v velikih skrbeh. Pravi, da bi rajŠe videla, če bi jo sodili porotniki kot pa porotnice. To je umevno. Porotnice bi jo sodile po njenem zločinu. Porotniki bi jo pa sodili po njenih iKigah in obrazu. Italijanski ministrski preed-nik MuKsodini je nevarno bolan. Pravijo, da ima raka v črevesju. Visak bolnik je pomilovanja vreden, in rak je strašna bolezen. Moderna zdravniška znanost ga le s težavo odlpravi. v največ slučajih ga pa sploh odpraviti, ne more. Včasih ji1 jako priporočljivo po.skušati k pripmstimi sredstvi. Včasih se obnesejo, včasih ne. Mu%olini je ^nnatrai slovensko narodno zavest po naših krajih 7.a veliko in nevarno bolezen. Zato je zapoved al svojim hlap-e^m. da so zlivali našim $ ju dem po Krasu in Primorju ricinus olje v uista. Zdravilo, kljub temu. da je temeljito. se pa ni obneslo. Zakaj se zoper svojo bolezen ne posluži tega sredstva? Precej zanesljiva statistika priča, da je bilo našim ljudiem po Primorju nasilno vlitega v usta nad dve«sto litrov ricinusovega olja. To je1 precej. Mussolini naj ga prostovoljno pet litrov izpije. Bo videl, kafct* | hitro se bo ianebil raka v črevev, j n n Ko je treba vzgajati otroke, ni ničesar bolj važnega v zgodnjem življenju kot primerna hrana. Skrbne matere so previdne. Ne poskušajo te in one hrane. Za prehrano svojih otrok uporabljajo edi-nole Bordenovo Mleko. Če pos'ijete ta o-gias The Borden Company, Borden Building. New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hran^i vašega otroka z Eag's Mlekom. Dept. 1 Na dvajset let ječe 111 contumaciam jr bil ob.sojfn pr< ;1 goriške) porot-o -]o>ij) Kili^vich i/. Tr.-.ta. ki ji* due liti. jii'.ija HJ23 v tiorici zakhd n«ikecl oslabelosti. |>re-več skrbi ali s povrnitvijo do splošnega hišnega gospodinjstva prehitro. se večkrat pripeti, da materino mleko postane nezadostljivo v količni ali kakovosti. V t;ik»'in slučaju j<» mulomestlina hrana potrebna in zelo priporočljivo je. da mati vselej redno uporabljajo prsa kar je zelo umestno ker če namerava odnehati z dojenjem na prsih in otrok sam preneha kadar ne dobi več mleka-. Otrok pa vseeno dobi dovolj hrane, kot mleko, malt mleko, smetano, jajca, meso, sveže zeljenave. sadja in dober kruh, ter da v/i je več tnočnat% hrane. Surova jajca /. mlekom s tepeno skupaj je zelo redilna hrana, lahko prebavno in tudi okusno. Ako S4' je dojilo otroka nekaj časa na prsi in potem samo na steklenico je zelo priporočljivo dokler se otrok ne privadi tega, da se mu daje prav lahko mešane hrane. take kot je prepisana za njegovo starost. Hrana se lahke ojača na vsakih nekaj dni ako je potrebno dokler se ne doseže popolne mere za njega starost. Ako pokaže otrok znake slabe prebavnosti ali druge nerednosti je priporočljivo, da se takoj vrnete nazaj k lažji hrani za toliko časa, da mu to preide. Ako mu hrana ugaja tedaj postane težji po 4 do 6 unč na teden, ne bluva in blato redno odhaja od njega to tedaj znamenje, da je hrana, ki mu jo "dajete pravilno močna in dovolj. POSESTVO NAPRODAJ, hisa s ."> sobami, vsa gospodarska pfyniopja in mizarska delavnica, velik vrt. 3 njive ob cesti v Dom-ž;ilah. podomaiV pri Janezku. Podrobnosti sei zve pri: Peter Vidmar, 46—1. Avt., New York. N. Y. VELIKONOČNE DENARNE POSILJATVE p2i-.lt-> bodo še pravočasno v roko prejemnikov, ak$ jih .puhtite na k;izati potom — ''BRZOJAVNEGA PISMA". Stroški za vsako nakazilo samo $1.00. Cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York I'nslniki med hranjenjem. V prvih tednih se priporoča hranjenje otroka na vsaki dve uri to se pa lahko spremeni kadarkoli potrebno, tla se zadosti otrokovi potrebi. Nemogoče je določiti po-i polnoma natančen eas med hrauje-| njem vsled kakovosti hrane in kar bi mogoče zadostovalo /n enega otroka nikakor ne zadostuje za drugega. Mati se more torej ravnati več po napredku otroka kot pa na predpisena dolečena navodila hranjenja malenčekov. Xekteri uradi trdijo, bi se moralo hraniti otroka na vsake tri ure. da se želodec izprazni. Ako smatrate, da je vredno spremil iti iz dveh na tri ure med hranjenjem tedaj vam priporočamo, da izvršite počasi s tem, da se za vsako hranjenje podaljša čas za nekoliko minut vsak dan in to dokler se ne doseže ves čas do treh ur. Še nekaj' iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Kpledarja za leto,J 925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. * -1 * Stane 40^ centov* Kdor ga hoee imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New york Vi morate držati otroka zdravega jin močnega, skrb na otroke obstoji J v tem. da dobi dovolj hrane in ! pravo pažnjo potem se gotovo zdra-j vo razvija. Otrok se mora vsak (dan skopati in hranili redno. Ako vam ni mogoče dojiti vašega otroka, tedaj poskusite Borden's Eagle Mleko. To ena najizvrstnejših hran, narejeno iz dobrega kravjega mleka in sladkorja nalašč pripravljeno za otroke. To se vedno priporoča po zdravnikih vsepovsod, ker je priporoča po zdravnikih vsepovsod, ker je izvrstno in pravilno pripravljeno. Že več rodov je tisoče mater vzgojilo svoje otroke z Borden's Eagle Mlekom. To so storile, ker se je priporočalo Eagle mleko od svojih prijatelje in se je iznašlo izvrstna ter zadovoljno. Čitajte te članke vsak teden pa-zno in jih ohranite za bodoče potrebe. V New YoTteu se otvora vsakih | detseit minut nova trgovina. Koliko minut portreibuje trgovina, d;' •propade, pa ni povedano. Kulturno delovanje clevelandskih Slovencev. Cleveland so upravičeno lahko [dobre in trdne volje ter pričelo s ponaša da je metropola slovenskih i predstavami, ki so v kralkih pre-nasedbin v Ameriki, kajti steyilo i sledkih sledile druga drugi. Odet našega, živi j a v tem mestu pre.se- j v omenjeni dvorani je bil seveda ga morula že 30.000. Razumljivo' za predstave tega društva mnogo je. da prednjači Cleveland kakor j premajhen in v vseh ozirih naza- v drugih, tako tudi v, kulturnem ozlru, vsem ostalim slovenskim naselbinam v Ameriki. Že kmalu po prihodu prvih slovenskih naseljencev v Cleveland, so slednji občutili najprej potrebo po go-KpfHiarsivi družitvi, to je. da se organizirajo v raznih podpornih društvih, tatkoj zatem pa se je po-javila pri njih tudi potreba duševnega razvedrila in duševne po-hude. Kot dedšcino svojega naroda, od katerega so se ponovili onkraj Atlantskega oeeana. so prinesli s seboj v novo domovino v duši globoko ukoreninjen cut do vseh lepih umetnosti, predvsem do petja in dramatike. Ni torej čuda. da so pričeli stremeti in delovati da se združijo in v kulturnih društvih, kakor »o se •združili in poskrbeli za svojo bodočnost v podpornih. Nimam pri roki tozadevne kronike. iz katere bi lahko črpal natančne podatke glede začetnega kulturnega dela naših clevelandskih Slovencev, vendar se lahko trdi, da je biJo «10 T>n*ili društeT, ki so pričeCa gojiti slovensko dramatiko. društvo I/under - Adamič, spadajoče k Slovenski Svd\ hodom i sel ni Podporni Zvezi. Pričel sem z dramatičnimi društvi, in zato, ker se dramatika izmeti vseh umetnosti v Cleve-lundu danes najbolj goji. Gori omenjeno društvo je pri-ček> s predstavami v znani Grdi-novi oštenega srca in zlate duše, ki je šel društvu v vseh ozirih na roko, tako z nasveti, kakor z gmotnimi sredstvi, vsled česar ga je ohranil vse slovenski Cleveland, ne dovolj i v, toda odpomoči temu ne-d ost a tk u ni biLo nikakor mogoče, dokler ni ibil dograjen Slovenski Narodni Dom, v cigar veliki nno-derni dvorani, z velikim, vzdigu-jočim s« balkonom, se nahaja tfi-di velik in z vsemi modernimi sredstvi opremljen oder. na kate- du. Želeti bi bik>, da društvo nadaljuje in v bodoče s svojim kulturnim delo mna polju slovenske dramatike, kajti dani so mu vsi pogoji, da se s svojimi dobrimi in inteligentnimi mcčzni, s katerimi razpolaga, dvigne do viška tei doseže vse, kar je diletantom sploh -doseči mogoče. Poleg teh je še par drugih dramatičnih društev ter že omenjena dramatična društva v Collin wot«-du, ki vsa živahno delujejo in tekmujejo Clevelandu, kakor v Col HCl pokojnega predsed. roosbvelta rt m nastopi lahko hkrati preko iinw<>;>du in Ne^vburghu? delujejo sto oseb. Po zatrdilu gospe Avgrn ste Danilove ki je mnogo let igrala na slovenskem odru v Ljublja-ni, je ta oder mnogo večji nego je pozornica ijusbljamskega Narodnega gledališča in ga prekaša v Jugoslaviji samo še oder Kraljevega ki.izališta v Zagrebu! Ta oder je bil posvečen svojemu namenu ob otvoritvi Narodnega Doma, ko je prizoril 'Cankar' predstavo "Elga," benefice ge. Dam i love, ki je nastopila v glavni naslovni vlogi. Kmashi po tvor rtv eni predstavi je pozvalo društvo "Ivan Cankar" v Cleveland gospo Avgust o Danilovo, znano slovensko umetnico, ki se je vabilu odzvala ter prispela v Cleveland, kjer je bila angaževana kot režiserka in voditeljica gori omenjenega društva. Njen vpliv in njena šola — tako * zunanjega kakor z notranjega gledališkega vidika — nista izo- in se trudijo z največjo požrtvov-nostjo. ne da bi pričakovali za to drugega plačila, kakor »prijetno zavest, da delujejo v dobrobit ■svojega naroda in v prospeh vseh slovenskih kulturnih ustanov. Petje in glasba. Ivan Zorman! To je ime moža. idealista, slovenskega poeta in vzor-Slovenca, pri kateremu st moramo najprej po mudit i, preden razpravljamo nadalje o naši slovenski pesmi in glasbi. Kot človek je Ivan Zorman skromna, mehka in sanjava dtiša, kot Slovenec krem en it jeklen značaj I Kakršen je sam kot človeik, uprav takšna je njegova poezija: mehka, ljubka in sanjava, domovini in narodu svojem^. posvečen spev neutešenih želja m ljubavi. srečni izlivi ljubezni do domovine zlatega imena . . . Kakor je dejal Zu- ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Forvlgn Languag* Information Iwvlc«. — Jugoslav »htmu.) PREMLADE NEVESTE. I V Ameriki rabimo za deklice,5 dekleta starejšega ameriškega ki so se poročile pred svojim šest-; pokoljenja živijo večinoma na najstim leiom, značilni izraz "neje razpravljatr omenjeno bodi pričanje, v blagem spominu. Za'lc< da so slovenski otroci igVali tedanje razmere sta njegova dvorana in oder zadostovala, pozneje pu se je pojavila potreba po novem, obšimijein odru. Društvo I/under - Adamič je prirejalo to- slovenskem gledališkem narašča-«Vel med gorenjskimi go- iu. kar tmora priznati vsak objek-!rami ter 9Peval "J* Vellča' tivno sodeč človeik, ki je priso-istva in krasote? Trda usoda, ki stvoval otroškim predstavam l *iajs ^ že toliko s krut0 rok° " Janko in-Metka" in "l>dterč-!trgala ®°čne rodne ^rude' Je, Milavec, ki poje sopran kove poslednje sanje." O teh i-itudi vnesla že kot malo 71jlUnih pesmi so vzele tudi nekate grah na tem mestu ne bom podro- dete daleč' dal£* ^ zemfje- ka*Hre gramofon.sk«* družbe ter da- ro izmed vsoh ameriških Sloven na trj? njltne plošče, Med vse- ski operi. To je Miss. Josophim-Mlavec, hčerka znanega sloven-skega rest a v rater j a Mr. Josipa Milavca., Gospodična Milavec študira petje pri profesorju F. -1. Sadiierju, direktorju prej omenjene opere. Miss Milavec se od- eert-ov. Pred leto dni je prizorilo v neki ameriški koncertni dvorani koncert, kjer je z uspehom izvajalo težavno skladbo '-Jefteje-va prisega", ki jo je spesnil "go-r.ški slavček" Simon Gregorie, .komponiral pa na jzasluženejši likuje zlepim in globokim kontra- slovert-iki skiladatelj. pater Hugo altom, in ker je stara jedva IS let. se ji obeta gotovo še lepa bodočnost. Kakor že prej omenjeno, je nastopila v opernem zboru m prej imenovano družbo v Akron, operah "The .Daughters of the Regiment" (Hčerke Regimenta) in "Fra Diavolo" (Brat vrag) v Metropolitan gledališču na E;i-cTid Ave., in 55. cesti. Ta mlada lin Sa'.uer. Ivep in močan pevski zbor ima tudi sncijalistički odsek, i:i sicer }>evski zber Zarja, ki ima istota-ko prav dobre moči. Tudi to pevsko druljtvo je priredilo več dobro uspelih koncertov. V Collin wood u je, kalikor je meni znano, dvoje pevskih društev. in sicer -Jadran in Soča. Sodeč po imenih obeh društev, je pevka je tudi že večkrat nastopi- pri njih menda največ naših za la v slovenski javnosti, in sicer v duetu s svojo sestro MKs Mirni«- Nekaj rej tam od časa do časa predstave, kamere je naš svoje nad vse pričakovanje, govorili so lepo in čisto slovenščino ter jo tudi pravilno naglašali. Če bo šlo to stremljenje in delovanje v tej smeri naiprej, je upati, da sloven-iiki živelj v Clevelandu ne bo še narod tako kmalH izginil v* tujem mor- pridno posečal ter s tem pokazal, da ljubi dramatiko in da jo je pripravljen tudi gmotno podpira- ju, ker naraščaj živi še v poznejših rodovih. Kakor že omenjeno, je društvo li. Da se je omenjeno društvo i Ivan Cankar najagilnejše na pota ko priljubilo elevelandskim Slo- Ijtf slovenske dramatike v Cleve-vencem, gT3 bržkone največ za-1 landu. Glede igralcev se .-zdržu-fcluge za to Mr. Avgustu Grobol-'jem A-sake sodbe in 'kritike, ome- sku. najboljšemu slovenskemu komiku v Clevelandu in menda v Ameriki sploh. Prvo slovensko društvo, ki je bilo ustanovljeno izključno kot dramatično društvo, je bilo društvo "Triglav," čigar prvi usstano-vniki in glavni stebri so bili baš dani omenjene rodbine pokojnega John Grdine. To društvo pokazalo sprva mnogo zdrave živ-Ijenske sile in energije ter je priredilo v presledkih nebroj uspelih predstav, ker je imelo vsvojam krogu primeroma lepo število inteligentnih slovenskih diletan-tov. Pozneje pa s# je pri društvu pojavilo nekako mrtvilo, in društvo je — ne vem. iz kakšnih vzrokov — ždelo v tej letar^iji menda svojih pet ali Sest let. Toda o društvu Triglav bomo razpravljali natančnejše pozneje. — Zatem so se pričela z rapidno naglico ustanavljati še druga drazntft-ska društva, tako v Clevelandu kakorr v Collinwoodu — v zadnji naselbini društva "Lilija," nim naj lie, da je kot igralec in prcdstavijatelj karakteirnih vlog najboljši Mr. L. F. Truger, kot tragedinja in igralka ljubimskih vlog pa Mrs. Debevec ; dobrega igralca ljubimskih vlog društvo nima. Dobro moč je dobilo to društvo tudi v osebi koanika Mr. Gro-boljaka, katerega sem že na drugem mestu omenil. Društvo Ivan Cankar, odnosno oder Slovenskega Narodnega Doma, poseduje tudi krasne gledališke' kulise, kupljene od nekega eleveflandskega mestnega gledišča, poleg tega pa lastuje društvena garderoba bogato Zbirko raznovrstnih kostumov iz Rokoko in Renesančne dofoe, nadalje lasulj umetnih brad in drugih gledaliških rekvizit. J? dnuštvu Triglarv je, kakor sem že omenil, zavladalo nekako mrtvilo, ki je vladalo par let, toda zadnje čase pa se je društvo zopet prebudilo iter pričelo z živahnim delovanjem. Priredilo je So-1 več dramatičnih predstav, med te ča *\ Anton Verovšek, * * ki vsa m 1 tudi eno vodvil predstavo. Mer3 še danes obstojajo —v Clevelan- j vsemi dramskimi predstavami te-du pa je bik> ustanovljeno drama-1 ga društva v zadnjem času je lrila Ivan Cankar," ki baje najboljša veseloigra "Dam- tično društvo je takoj ob svojem rojstvu pdka-zalo krepko življemsko silo, katero je stopnjevaje jačilo in kropilo in ki je še danes najagilnejSo dramatično društvo v Clevelandu. "Ivan Cankar" je pričel svoje predstave v Birkovi dvorani, kate pacij Vagabund," ki je bila pro-izvajana z izbornim igra kakim kakor tudi scenerijskim efektom. Med najboljše in najzaslužnejše igralce tega društva je vsekaikor prištevati Mr. John in Math Grdina ter njmvo sestro, poročeno Mrs. Kalish, Piti pevskih nastopih ro je pozneje premzel tukajšnji | pa se odlikujeta zlasti MiSs Jose-eavedni Slovenec Rude Botžgiav. phina Lausche in Mary Udo-Katkor že prej omenjeno, jo sto-lvich ter njun klavirski spremije-pBo to dsažtvo db tAoj v gažefkn | valeč Dr. Wtiliam LatMdhe, prk- cev on morda najbolj vroče in goreče ljubi! ... Iz idilične, ze'lene Gorenjske, kip«? v nebo mogočni vrhovi gorskih velikanov, ga je vrgel razburkanega življenja val v, mrzlo, kozmopolitsko deželo črnih dimnikov, v deželo satirično se režečega zlatega Mamona. v deželo grenke in trpke proze, kjer je nemogoč vsak svoboden razmah in prost polet njegove velike pesniške duše! . . . Ivan Zorman je začefl pesnikova ti že kot- mlad deček. Kakor sam pravi v neki pesmi, posvečeni njegovemu očetu, mu je vsadil prvo ljubezen do domovine in do slovenske pesmi v mlado srce njegov oče, ki je bil sam -vnet pevec in organist. On mu je dal menda tudi začetni pouk na glasovirju. nakar se je deček nadalje sam glasbeno izobraževal. Dozdaj je izdal že troje del svojih pesnitev, in vsako delo je popolnejše od prejšnjega. Svojim fzadnjim pesnitvam je dal ime "Lirični spevi," o katerih pa žal morem zaenkrat podrobnejše razpravljati, ker teh njegovih poezij nimam liri roki. (Te "lirične speve" je dobiti na 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.) Oul sem pa toliko, da to njegovo delo nadkr.il ju je vse njegove prejšnje pesnitve. Poleg teh pesnitev je Ivan Zorman pre-vel v vezani besedi tudi mnogo naših najlepših slovenskih pesmi, med njimi tudi lepo število Prešernovih poezij. — Iz vseh njegovih pesnitev pa je razvidno, da se njegova pesniška duša šele oprošča vseh okovov in spon, da svojega viška še daleko ni dosegel in da nam bo dano še dolgo se opajati z akordi strun njegove pesniške dluše ... — Bodi še omenjeno, da je ta na5 poet tudi i2Ž>oreiK pianist in skladatelj. V Clevelandu je več pevskih društev, toda imamo tudi nekaj izb ornih pevcev in pevk, ki nastopajo posamezno ali v duetih in kvartetih. Omeniti hočem nekatere teh, m logično je, da moram omeniti najprej pevko, ki je nastopila v dbo-ru Cleveland Opera Company v mi je morda najbolj mična pesmica "Sirotek", prevedena iz češ-čine. Spremlja jo orkester Mr. Viktor Lisjaka, ki je komponiral tudi tozadevno glasbo. Gospodični Josie Lauselie Ii-. Mary Udovich. Obe izbarno in st rokovnjaško izšolani pevki, ki se odlikujeta zlasti po mehki milini svojih glasov. Nastopata a duetu in kot solo pevki. Prva \ sopranu, druga v altu. Obe sta znani tako med Slovenci, kakor med Amerikjinci. Med drugim sta nastopili že večkrat pri različnih koncertih in Triglavovih predstavah v Slovenskem Narodnem Domu. Spremlja ju brat gospodične Lauschetove, dr. "William Lau-sche, mlad in nadarjen umetnik na klavirju, ki s svojim umetniškim igranjem brez dvoma mnogo pripomore k njun um uspehom. Tudi ta trio je. pel že za raizličnf ved'nih Primorcev. — Eno slovensko pevsko društvo pa je v slo venski naselbini Newbursh. Najmočnejša in najboljša slovenska godiba v Clevelandu je godba "Bled," ki ima svoje vaje v nekdanji Grdinovi dvorani, katero ima sedaj v najemu poznani Cleveland ski Slovenec Mr. Frank Krašovic, nekdanji požrtvovalni in dolgoletni vaditelj eleveland-skega sokolskega naraščaja. Ka-pekiiik. godbenega društva Bled j'' svoje godbenike izvežbai do take višine, da s sigurnostjo in preciznostjo izvajajo že najtežje koncertne komade, vsled česar je čestitati tako g. kapelniku, kakor < stallm godfbenikom. Dramatično društvo "Ivan Cankar" ona svoj lastni orkester, ki svira pri njegovih predstavah in med odmori. Orkester Cankar sestoja iz violine (vodilne), klavir. saksofon, odnosno flavta (Mr. Epich), in korne*. Kot klavirska solist in j a delluje pri ''Ivanu Cankarju" gospodična Irma Kaiano-va. Koncem komca se ne sme poza- gramofonske družbe, ki so izdale biti omeniti tudi dveh mladih slo- njihove plošče. Mojemu okusu najbolj ugaja nadvse ljubka pesem "Sirota*", ki jo pevke in pianist precizno izvajajo. V izložbenem oknu Iluterjeve muzikalne trgovine na St. Olair Ave. in 55. cesta, kjer se prodajajo tudi njihove plošče, je razstavljena tudi njihova slika, krasno delo Bukov-nikovega fotografskega ateljeja. Poleg teh imamo še nekaj* drugih solistov, ki'nastopajo ob različnih prilikah. Med temi so sestre Petrovčič. Miss Mary Grill in Miss Švigel ter še nekaj drugih. Med moškimi pevci naj omenim znanega pevca in glavnega tajnika domaiče elevelandske pod porne organizacije, Mr. Primoža Kogoja, — bariton in markantna gorenjska osebnost, ki se je s svojim partnerjem tenoristom Mr. Svigfom tudi udejstvoval na nekaterih ploščah. Vse hvale vreden je tenor Primoževega partnerja, Mr. Švigel, ki je zelo mehak in v vseh višinah 'blagoglasen. Poleg tega obstoja tudi izboren kvartet, ki sestoja iz gg. Primož Kogoj, Lavnič, "Tinček" in Jakšič. Najmočneje slovensko pevsko drnativo je "Lira", ki gojji umetniško. narodno in cerkveno pesem. To društvo ima zelo dobre mod ter je priredilo še -več kon- ven.-škili balerin (plesalke, ki plešejo stoječ koncem slojih palcev) ■ n sicer sta to nedobudna hčerka Mr. i*i Mrs. Dobevec. gospodična Mildred Debevec, in gospodična Fabijan. hčerka slovenskega trgovca. j Sokolstvo. Sff;oj-ko društvo je bilo ustanovljeno v Clevelandu že pred mnogimi leti, toda seveda v prvi vrsti kot podporno društvo, kar je popolnoma uanlljivo za tedanje čase in raizmene. Gojilo je sicer tu d i telovadbo, toda menda ne v takem in tolikšnem obsegu, kakor bi jo bilo moralo. Tako se je stvar razvijala dalje, dokler ni pred dvanajstimi leti dospel sem Vinko Pristov. navdušen mlad Sokol in telovadec dr. Murnikove vzorne tekmovalne vrste, v kateri je tekmoval s. drugimi gimnasti svetovnega slovela v Turinu in Luiks mhurgu. Pokojni« Vinko je videl v tem. da je bilo sokolsko delovanje združeno s podporno organizacijo, poniževanje Sokols-kih ciljev in sokoiske ideje ter se ie temu uprl. dokler ni razcepil društvo v dvoje taborov: v onega, ki je -bil to, dia ostane Sokol kot tak še nadalje podporno društvo, in v ouega> Id je zahteval, da naj ^ 1 tendenco ovekovečiti nedemokra tiči 10 r^zmesrje med spoloma, ki je tako malo v soglasju z ameriškimi ideali o enakosti in tovarištvu med moškim in žensko. "V takih zakonih ^— pravi poročilo — je mož navadno starejši, do-•*tikra.t starejši od deklice-neve-ste. in prevzame odgovornost za njo — orr podane varuh in mentor svoje žene. Prenos nezrele deklice iz varuštva rojstnega doma v Mtalno varu?tvo zakonskega doma. kjer. da bi tja vstopila kas- drugih državah pa najmanjša k! a l ost za poroke j? po zakonu še vedno le 12 let za deklice in 14 l«'t za mladeniče, tako v ilržavah New Yorak. New Jersey. Pennsylvania. Kentucky. Louisiana. Virginia. Florida. Maryland. Rhode II si and. Tennessee, Colorado, Idaho. Maine in Mississippi. Zdi se. da nekateri drugi vzroki za take prerame poroke s-o želja po odrešitvi od domače nesreče, poskus izogniti se šolskim zakonom in želja izogniti se iz neje, bi lahko bila ena izmed' kazn.i za prekršite v kakih drugih dveh enakih dr u gov. mwa neizo- zakonov. gibno pohabljati njeno osebnost, kak-rr tudi o no moža s;umega. Nihče izmeti njiju ne bo morda nikdar vodni, kaj pomenja pristno tovarištvo v zakonskem razmerju " \ Splošno se misli, da večina te.h neverst-deklic so tujerodke ali hčerke tujerodcev. To pa ni res, marveč večina teli .nedoleitnih nevest so hčefrke tukaj rojenih Amq rikaneev. Tako prerano poroke so sicer v navadi v mnogih e\Top--kih deželah, ali preiskava je do- Poroke v prerani starosti so m,no go pogostejše v malih me= steeih in na deželi kot velemestih. Da se ljudje v vročih podnebjih boji j nagibajo "k ranim porokam »kot. v mrzlih podnebjih, je nekaj, kar prevladuje po vsttai svetu. Drugi važni činitclj v tem pro, bi emu je osamljeivo-rt nekaterih mest. vasi in. podeželskih naselbin. kjer je malo sredstev medsebojnega prometa in občevanja in le malo primernih udobnosti za zabavo in vzgojo. Takim razme- gnala. da nova okolica v Ameriki, ram je pripisati prerane poroke ima znaten vpliv na starost, v ka teri so priseljenci in njihovi otro- 111 «xl Amerikanci starega pokoljenja v Appalacluiau .pogorju, kjer ei poročajo. Inozemska navada .-.matrajo, da je osemnajstletna preranih porok ne obstaja več po deklica že stara devica. prvi generaciji. Le 6.3 otteto od "V nekarterih osamljenih ame- dekfic druge generacije je bilojriških naselbinah _ pravi poro- omoženili nasproti 14.3 odsto od : čilo — najdemo še vedno ne le tujerodnih deklic. Navada prera- jako rane ]w>roke. marveč tudi tonih porok se je tako spremenila v > iko že.nltev med bratranci iste-drugi generaciji. da se hčerke j ga družinskega rodu, da tri četr-pr.seljencev poročajo dejanski še; tine va'ikih prebivalcev imajo v kasnejši starosti kot hčerke: dostikrat isti preunek. Večje tukaj rojenih Amerikancev. Raz-j udobnosti pa glede prometa po-lika je pomrtmbna — 13.3 odsto!toni železnice, avtomobilov, tele-od hčerk tukaj rojenih Ameri-1 fona, brzojava in časopisov po-kancev je omoženih v starosti menjajo ne le l>olj raznoAT=tno med 15. in 20. letom, ali le 6.3 hrano in večje kulturne prilike, odsto od deklet druge generacije j marveč tudi širšo izbiro in bržko-je omoženih v teli letih. Ta razi i-, ne tudi nekoliko kasnejše in bolj-ka se ne daje razlagati s tern, da tie izbiranje zakonskega druga". služi Sokol ikot tak samo telovadbi in narodno - vzgojevalnim idejam, kakor usta jih začrtala ustanovitelja in očeta vsega Sokol-stva, brata Fuegner in Thirš. Oni, ki so bili za zadnjo idejo (večino ma mlajši člani telovadci), so prestopili v njegov tabor, nakar je bil ustanovljen "Jugoslo venski Sokol", čigar načelnik je bil brat Vinko Pristov. starosta pa brat Mihael Lah, brat slovenskega pisatelja dr. Ivana Laha. Jugoslovan sik i Sokoli je pod načelstvom Pristova izb orno uspeval, gojil tb-loradbo ter bil v neprestanih stikih s češkimi Sokoli, in prirejal je izlete, v katerih so korakale po log jugoslovanskih Sokolov impo. zantne vrste 'češkega SokoLstva v kroju. Po nesrečni smrti načelnika Pristova (utonil je pri kopanju v Erijskem jezeru, in sicer v cvetu let, komaj 28 let star), pa je j tudi pri jugoslovanskem Sokolu 'zavladalo mrtvilo. Slovenski Sokol je deloval v vsem tem času i-tak samo kot podporno društvo, pri Jugoslovanskem Sokolu pa je pričela telovadba pešati, dokler ni končno tudi tam popolnoma prenehala. Nato pa so se zgenil* nekateri napredni možje in člani Slovenskega Sokola ter delovali na to, da se je v društvo zopet u-vedla telovadba. Sokol je zopet o-živel in danes se goji zopet telovadba z veliko energijo in vstraj-nostjo. Slovenski Sokol je priredil v -zadnjem času par ižbomo u-spelih javnih telovadb v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma, pri katerih je nastopilo članstvo in naraščaj. Zadnji Božič je -priredil Sofeni svojemu na- lop Miklavžev večer, ob kateri priliki je Miklavž bogato obdaroval mlade Sokoliče. Telovadnica Slovenskega Sokola se nahaja v poslopju Slovenskega Narodnega I>oma. Sedanji načelnik Sokola je brat Marinšek, starosta br».,t Ignac, tajnik brat Janko Rogelj. i * IM ^ nr* Literatura in novinarstvo. Za "duševno hrano" cleveland--skih Slovencev skrbi v prvi vrsti velezaslužna Slovenska Narodna Čitalnica, ki ima svoje prostore v Slovenskem Narodnem Domu. Čitalnica ima lepo število knjig, -katere izposojuje vsak četrtek večer. Knjižničar je zaveden primorski Slovenec Mr. Križ-mančič. Poleg Čitalnice pa ima tudi l^po število knjig javna knjižnica na St. Clair Ave., in 5SL cesti katere se tudi naši clevelandski rojaki pridno poslužujejo. V Clevelandu izhaja dvoje slovenskih časopisov, in sicer sta to dnevnik "Enakopravnost" in tro-tednik "Ameriška Domovina". Mr. Frank Kerže pa izdaja.mese,-čno revijo "Čas", ki je razširjena med našimi rojaki sirom Združenih držav. V predidočem je torej v glavnih potezah očrtano kulturno de-% lovanje clevelandskih Slovencev. Opis «eveda še daleko ni popoln, ker nimam pri rokah natančnejših podatkov, vendar pa bo zado-, stoval v toliko, da bodo o tem delovanju dobili rojaki pojm tudi po drugih' ameriških državah in naselbinah, kjenkoli je razširjen "Glas Naroda," ki je poleg "Pro-Bvete" najtr/ij čkan list med a- radea^u v Narodnem Domu tudi meriškimi Slovenci. , ... - v,, _ ■^.vr*-.;;*.' -m j? GLAS NARODA. 26. MARCA 1925 ZADNJE URE RUSKE CARICE-VDOVE Mali umorjenega ruskega carja Nikolaja, carica-vdova Marija Fedorovna, ki je rodom danska princezinja, se je j>o boljše viške-m prevrata v Rusiji umaknila iz medvedovega ear^tva in se je naselila na Danskem. Zadnja leta je bivala izključno v Kop. nhagenu. kjer je živela z«-Io samotno. Dogodki. katw je rodila revolucija, umor carja Nikolaja IL in tn»l-sebojni rodbinski prepiri in sipori so na staro damo vplivali zelo m-ugodn,-. Caric a-vdov a, ki je prej trpela na srčni napaki. se je v zadnjih letih tako i-zpreiiKnila. da jo je danes komaj spoznati. Dama je zadnja leta dosledno odklanjala obiske in razgovore razburljiv«1 narave in si je želela nidi živi;'-ušivih razmer čim prej zapustiti ta svet. Zdaj izgleda, da se ji bo žt-l^i najbrž' izpolnila. Dočim jo .;e prej mučilo sarno ->rce, je zadnje Die>f'ii' na-*"jlilo rapidn** pošanjc v>eli telesnih iu samo vt-liki knez 1'iri' Knjigarna "Glas Naroda" Ljudska knjižnica: Marjetica ........................ .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka ...................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov......£.....90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda ve*................65 Naša leta, broširano ............... .45 Na Indijskih otokih ..............50 ž.. Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino: 35 .40 3. zvezek .................... 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......j,.. 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav .....................35 Spis je ........................ .35 Krvna osveta.......................35 General Lavdon ____.. . ....... .70 Napoleon 1...................... 1.— ^Babica .......*................... 1.20 V gorskem zakotju .. ..............35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Vladimir-vič. ki se .i- dal proti Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 caričini volji oklic a ti za ruskega j Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano StiSl Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 jPrigodfce čebelice Maje trda vez... 1.00 Fabirki in Boža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 namreč zapisala v >voji jms] hi j i j Pravljice H. Majar................30 volji, da ima po umom carja X! Povesti, Berač s stope j ic pri sv. Boku .35 kolaja pravrieo na ruski prestol ed.ino-3'- veliki knez Nik< "aj Niko- carja. Sorodniki čakajo sedaj na smrt Marije Fedorovne. ki predstavlja danes nekako vrhovno po glavarico preostankov ruske dina »tije v tujini. Carica-vdova baje zapuP'a testament važne polinične v>ubiir-. ki je bistveno pravzaprav brr-? pomena, a bo nedvomno povzroči" prepire med ruskimi monarliisti nsi tujem. Marija Fedorovna je ( lajevie. kniti v ti. STATISTIKA MLADINSKIH ZLOČINOV Za statistiko kriminalitete v obče se zanimajo vsi narodi, osobito pa še za statistiko kriminalitete mladine. to'no presojanje v>.-rokov Jtdadiu-kih zl «"-iriov pridejo v pošte v najrazličnejši momenti. Na < ni strani vzgoja mladine, j Slovenski šaljivec .. na drugi duševna in moralna kvalifikacija roditeljev, naobrazba, inaterijalno stanje in vsa druga vprašanja, ki so s tem v zvezi. Celokupna slika mladinske kriminalitete v naši državi sicer še ni znana in s^ hočemo zato za enkrat pečati le s slučaji, o katerih so razpravljala zagrebška sodišča za mladino. Iz zanimivih ]>odattkov posnemamo, da je pri mladini damini-rajoči deiikt — tatvina. Za ta de-Likt se je moralo zagovarjati od 1. 3919. do konca 1923. nič manj kakor 65 delinkventov kar znaša SO odst. vseh deiikt o v. Ostalih delik-tov je biLo v tem razdobju: *1 u-mor. l poskus umora, 5 ubojev. 2u težkih telesnih poškodb. 18 javnih n asi 1st ev, 2 posilstvi, 3 os^ krumbe. 1 detomor. 3 požigi. 4 ropi in 17 slučajev razžaljeiija Veličanstva. Pri proučevanju mladinskih zločinov pa je opažat i še *lrug žalosten pojav, da je namreč pri ženski mladini združena s Tatvino .40 .40 .70 .75 .35 Požigalec ........................ .25 Praprečanove zgodbe ............. .25 ka1 er. um .l,n- Predtržani> Prešera in drugi svetniki v gramofonu..............25 __,Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 j Pj3 litra vipavca............1 svojo pozornost baš vzgoji otrok. Največ delisnlkventov spa da v starostno tlnbo od 17 do 18. trta/ a tudi mladina v dobi od 14.-do 16- leta je prav številno zadto- 3. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi.................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 .35 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. St. 5. Fran Hilčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.,-72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš, • «23 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za mladino priredili tJtw. x 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora....................25 4. z v. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.............30 10. zv. Zvesti sfn. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji ...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. z v. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ... -..........30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez.....%.........75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez.................... 1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano...........75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez. ........ 1.50 Zmisel smrti ..................... .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda .......... ......50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo - vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš....... .75 Za miljoni, >.......... .65 Ženini naše Koprnele..............35 rnlZmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............ .30 .80 .35 .30 .30 Zbtrka slovenskih povesti: 1. zv. \Tojnomir ali poganstvo...........35 2. zv. Hudo brezdno...............................35 3. zv. Vesele povesti........................36 4. zv. Povesti in stike ....................35 5. zv. Študent naj \>o. Naš vsakdanji kruk ............... JB& Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................5C 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... .50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: • Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1JJ0 Zaklad za otroka .................1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Oyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 de sta dva. Šala v enem dejanju .... .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Srivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih ................# .35 >Iati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved simbač....................30 3tarinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka, .......35 Poljub, v dveh dejanjih........... .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih .......................... .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......76 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj....... .70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Plan£arica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov ....... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ............... .75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... .40 Primorske pesmi (Gruden) vez. .... .35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš........... .30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna' lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije ...................... .50 Vijolica. Pesmi za mladost........ .60 Zvončki Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves...... .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske n. zv. (Laharnar)...... .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....... MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ..................... 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv............... Dvanajst pesmi I. in II. z v. izdala Gla sbena Matica ........... .45 .80 .50 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) .............'....". .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ............... .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................49 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 1 Miss a in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................5Q Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) ........................... Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ......................... Oremus pro Pontifice .............40 ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .J..................... 40 Sv. Nikolaj .......................go NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... .25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 .45 1.25 .75 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica____ Nočne pesmi (Adamič) ............ Sest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena, Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ......................... Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. ' nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala NOTE ZA GOSLI- Glasbena Matica .............75 i Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in bariton solo.................20! slovenskih narodnih pesmi .. .50 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj- Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka narodnih pesmi .. . Uspavanka ........... slovenskih .90 .70 ske šego in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi je van jem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: , NQTE ZA K1AVIfi: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 . , . „ . .. ^ 2. Slovenske narodne pesmi (Ba- j Klavirski album za mladino (Pavcic) 1.00 x 4 J Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .50 3. Narodne pesnii "(Gerbič)" .7 * 3U j Tri skladbe za klavlr (Premrl).....45 4. Koroške slovenske narodne pe- ! sanje .................... • • 20 1 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) .............40 Golden ram (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Srčno veselje. Polka franc._ (Jaki) .40 Št. 2-. Zrinjski Frankopan.........15 i Vesela plesalka. Polka mazurka. Št. 4. Pod oknom.................15 j (Jaki) .......................40 št. 5. V sladkih sanjah.............15 j Lj.ubavno blebetanje. Polka mazur. Št. 6. Jadransko morje.............15! (Jaki.) .......................40 srni (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ........................45 MALE PESMARICE: st. 7. Pri oknu sva molče rlonela .. Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) ........................ .25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...........40 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- / kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 o.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. «40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; ^ Domorodna iskrica^ Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski' hiši .................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon. Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnce...........75 CERKVENE PESKI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor............ 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike eerkvenega leta ...----....... .50 12. Tantum Ergo. (Premrl) ........ .50 Masne pesmi za mešan zbor. — (SaU&p) ^ .15 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1._ ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Co-• lorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki PO .........~................ ^ Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali poštoe znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, I komandirajte pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniJ Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NAHODA" ■•••••••••i mešan zbor, •••••• i ^k-i -V: : BLOVENIC PUBLISHING CO. .50 82 Cortlandt St., . How f!T, AX V4RATH *>fi. V A IQO.r; Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. ZGODOVINA FRANCOSKIH USTAV (Nadaljevanje.) Prinesle so ji ga kvatre, vzela ga je noč. Vedeževalka je bila, uiaiia daleč naokrog, pa je še se bi polagala kvatre in ee je zgodilo. da so ji trikrat zaporedom pokazale moža. (Vsar si človek žel t. i rad verjamo, pa eai je tudi kratka Marijaniea \-tt-jf:a v gl§vo. da ji je namenjena zakonska .sreča. In prav veliko pivwnjo. če bi [ker ni sam prišel pričakovan mož, in me uslišali." priskočila je usodi na jiomoč in j Krerka Marijaniea je skromno »dala v listženitno ponudbo, kjer i nagmila ^'avo. Koemurjeva pa I je skromno molčala o *voji teles-: razkladala: 4iMoj mož pravi, ve g poroko. Pa če sta se razumela vse drugo, zastiran hranilnih bukvie se ni<«ta: on jih je hotel, selilo bi ga. da bi prižigal mestne svetilke. Oni. ki jih zdaj. gre o kresu stran. Vse ima župan v ro-* kah. vi ste dobro znani z županovo kuharico . . "S to hinaviko me pa kar v mi-rn pustite!" je prekinila Marija-n '_*a presenečeno .prosilko. Bila je preglasna, dete je zaveli a lo. Obe ženski sta pa-ihiteli k vO-ričkii; kratka Marijaniea ga. je puščala in poleg pela 'aja t.utu" ona jih ni dala. Oge-r je mislil, da' Koemurjeva je s sklenjenima ro-ni dovolj razločen in je i>oudarja: j kama plerfafa črviaka in zašepe-Kvojt* zelje s jx^tjo. Marijaniea je|iala: ' iU.p otrok — ne bodi uro tekla na policijo, naj ji moža na- čen!" uč<' manir. pa ko je mož do bul povabilo, je skrivaj pobral svoje cape in kar mu je prišlo njenih v ro ke in je izginili 111 ni bilo več o njem ne dttha. ne skiha. Za spomin pa ji j«* zapustil majceno suho L11 kričavo dete. Dete je ležalo v vozičku, miža- Že je i zprevidela. da je opravila pri Marijanici — zastonj je bila pot ; Čemu bi se dalj mudila . . Hotela se je posloviti. Kratka Marijaniea pa je zroč svoje dete pokimala z glavo in izjavila: "Ubogi otrok — ki nimaš očeta! — I11 še rečem, nihče lo jv. v usteeih je imelo dudek in;dni:r ni kriv. da ga nima. kakoi-je zdaj pa zdaj po cevi posrkalo županova kuharica. Župan, če bi mešanico le hotel, lahko bi mi ga dal nazaj pri gnati dedca, ako ne drugače. iz steklenico sivkasto mleka in eikorije. Sama kost in koža ga je bila, nebogljemega bitja : lučka, ki jo prvi pih ugasne. Marijaniea. njegova mama, je stala pri oknu in pisala na nizki ]>olici pLvino. O^ zavzel bi sc vsakdo. s kakšno gospodo si je dopisovala ! ** Visokorodna gospa grofica!" In kake lepe stvari so stale v pismu: pefno časti in hvale jegel človek in do zadnjega vinarja dal, kt» bi dobil tako pismo. O. Marijauica je zivaJa pisati ! Koemurjeva je ponižno potrkala. Kožuhova je urno skrila pisa-jnje. z milim glasttm je vzdihnila-.. "Naprej!" in stopienila k vozičku. Mislila je. da ji prihaja v po set dobriwieilna dama. kakršnim |j«' pisarila svoja ginljiva pisma. Ko je zag-edala Kocinurjevo. je [pustila komedijo. "O. gospa Koemurjeva." je re* [kla. "le noter! Že sedem hrvaških let vas nisem videla. Pa sem zadnji čas večkrat mislila na vas.* Odraeala jo v kot in odtod priri-nila do Koemurjeie stol. Sama «c je naslonila na svoj. iljo — sedela je !>olj Koemurjeva je bila vesela, pri , ... [jaznega sprejema, sedla je in j1 rt^ala n*niee, tresla glavo. kratka Marijaniea je nadaljeva- 1 0?ledmala Kocanurko-la: "Gn^pa Koemurjeva. kaj pa ' "Pit as, tref sedmica — izkaže idola vaš mladi gospod f Saj ima Sl> resnica ... Gospa Koemurjeva, nklenjenega. Prosila sem jo. naj govori zame pri župaaiu. š£a sem s;iina na magistrat, še poslušali me niso. Rekli so. da me že poznajo. da sem z zvijačo ujela moža : Tako me je priporočila prijateljica in se^je še hvalila proti drugim, kako me je obrnila ! Z zvijačo da stili ga ujela, jaz. ki mi je bil fia menj n po kvartah!" Prepustila je voziček Koemur-jevi. odstopicala k svoji postelji, iz vnožja privlekla perišče umaza nih kvart in jih prinesla k vozič-lu. Razvršavajoč jih po odejiei je razlagala Koemurjeva in jo pre ' ričfvala. kako ji je bil "on" namenjen in obljubljen, malo drn-iiače kakor zapisan, in kdor govo ri o zvijači, je lažnik in obreko-valec. Koemurjeva je bila s svojimi mislimi čisto drugod, vendar je pritrdila in vzdihnila. da so re> grdi ljudje na svetu. To pritrdilo je bilo zapuščeni če — toda ne!" Rekla je. da gre. Dala je Marijanici roko. otarokn v vozičku je še od,podila z lica nadležno muho in mu napravila križeJc. potem je šla. * *v Na mizi je gorela petrolejka hr senčnika; na stolu je sedel o e Kocmur, s (komolcem se je naslanjal na mizo in gledal 'ženo, ki j«- čepe.'a pri nizkem ognjišču in ravnala večerjo; em neumen, da bi jim delal za dve kroni na danl^Za dve kroni mi ni treba delati: dve kroni najdem na tleh, če hodim pni ure po izprehodu/* Stanko si je prešteval gumbe. "Najdem, vzamem, ukradeni — najdem, vzamem, ukradem ..." "Nemaren fant!" se je razto-got:Ia Koemurjeva. "Ali mi ne tiho.' — Čakaj no, ,da ne po-zabim _ kdo ti je pa ukazal, da hodiš beračit "pred tobačno tovar-•10 .' Tako Jne je bilo sram, ko mi • očitala K^žuliova!" "Tako. tako.'" je vpraševal Kocmur. "Kam si pa dal denar, kaj ?" "Saj mi je vsega pobrala!" je odgovoril Stanko 'in grdo gledal pod mizo. "Ko;ko «.-j pa nabral?" je poizvedoval Kocmur. "Za eno kronieo prisežem. pa ie bilo gotovo več." je odgovoril Stanko. "Mislite, da rad beračim? Pa sem moral, ko mi je bilo treba za zveake. Kje naj dobim drugod? <_'e mami rečem, mi niti ne verjame!" "Ti mesten, tebi treba učitelj dajati zvezke zastonj!" ga je s poudarkom opozoril ojče. "Bom vt ml ar-le moral v šolo. da napravim rod." Imelo pa je rodoljub je Kocmur jt vo še drug »predmet ogorčenja Ne hvalim fanta, da berači. Ampak vprašam: Kaj to briga K žuhovo? Ta niti mestna ni! Ta ni a še manje pravice prositi ka-k r moj fant. Nas;* naj gleda, nt n;» druge! — Denar, ki mu ga je vzela, mora dati nazaj! Z obrest mi vred. Bomo videli!" "Ej. pusti jo!" je mirila Koc- Leta 17S9. je pričela velika francoska revolucija, v resnici ve-svetovna revolucija duhov in držav. Od teiga leta dalje je ime-Franeija po vrsti dokaj ustav 111 režimov, ki so si zlasti v prvi dobi vrstili s kinematografsko na glico in pestrostjo. Bila je doba ekspei imentoy od ekstirema do eksl n ma. Obveljala je še le — petnaj-ta ustava, ona, koje 50-letnic« obhaja Francija danes, listava z dne 25. februarja 187;>. n še ta je bila .sprejeta le — z e-nim gladom večine. Toda ta samcati gla s večine je obvedjal do danes in bo najbrže veljal ali še zt- 0 dolgo. V dobi od leta 1789. do 1925.. ore j v zadnjih 136 litih, je preživela Francija 12 revolucij, tj. načelnih prememb režima. S temi 12 revolucijami je združenih gori omenjenih 15 ustavnih* prememb. Točneje rečeno : Doba eksperimen iranja. teh 12 reAolueij in 15 11-^tav, je trajala od 1789. do 1S75.. torej (sfi let. a zadnjih 50 let je doba miru. konsolidacije, obnove. zmage in slave. Prva francoska revolucija. a;i pričetek velike revolucije, datira z dnem 14. julija 1789.. ko ljudstvo zavzame in poruši Bastilo. Monarhija (fevdalna, cerkvena, pit miška!) Ludvika XVI. še tra-•a, toda kralj je moral dopustiti konstituanto in legislativo. Prva francoska ustava je v kon^tituan- 1 sprejela v sejali od 3 — 14. septembra 1791. Kralj primeže na 11 stavo. Ze leto pozneje sledi drugi čin revolucije hi končna prememba ežima. Dne 21. septembra 1792. izivže legislativa odpravo monarhije in prek lam i ra Vlado previzame narodni konvent 792. — 1795., potem direktorij (1795. — 1799 ). Ta čas si slede v Franciji tri nove ustave, druga 6. messidora leta I. (1793..) ni nikdar 5'topila v veljavo, tretja od frimaira le*a-II. (1794.) in četrta >. frusidora leta III. (1795.) s 'svftom petih stotin" in "stare sinami." Sletl^ tdetja revolucija 18. bru-maira leta VIII. (8. novembra 1. 1799..) Napoleon Bonaparte prev me konzulat (do leta 1801..) peta ustava 24. frimaira leta VIII (15. 12. 1799.) določa "prvega Marijanici v veliko zadoščenje, j murjeva. "Ni vredno! Za sovraži/javila je, da smatra Kocmurje-1 nico jo ne bi ratla imela. — Ne vo za pametno žensko, in ker je; gre mi iz mi€i _ saj ti moram imela kvarte baš v rokah, jih je še j povedati — iz kvart mi je prero- sama Tako so pa- ve stol. Sama -se ...... —^ 10^11. jm je se; povedati — 1Z kvart mi je o jo nizko !>oste-|njl pnjcla Zravnala jih kovala. Nisem ji ukav^la. d j težko. zmešalain Počasi razpoložila , od sebe mi je pričela. Take p", tri in tri, Gubančila je čelo. >rida, č( |te sina. kaj ne! — svetlorjave la-|se ima. kaj ne? — bolj rdečkaste. |bi rekla, in na čelu obrunek ? C'e-len fant! Koliko je star?" Ni je malo veselilo, KOcmurje-», da je vendar še kdo pod milim lebom, ki prijazno govori o nje-»em fantu. "Enajst jih je bil e ložiču," je odgovorila. 'Glejte," se je začudila Mari-|aniea. "pa sem mislila, da jih je trinajst, štirinajst — takšen irust je! Skoda oanj, če bi se iz-fubil! Verjamite mi gospa, ni če taki fantiči beračijo, berači, Htari pretepači! >r berači, tudi laže — saj mo-1, druga-fe mu ne dajo — in kdor iže, ta krade!" 'Pa ne. da je naž . . . t1 * je vpra ila Koemurjeva in se bail a. kaj ji zopet slišati. 'Pred tobačno tovarno je zad-ič prosil. S palico in klobukocn, tor^da ima patent in pravico!'* 'O ti nesrečni otrok!" se je I ovala Koemurjeva. 'Saj ao bili sila je mi nanj dru-|; malo. ki pl&biscit prinese ogromno večino za' ta državni prevrat. Louis Napoleon dobi pooblastilo, da predloži novo, trinajsto u«tavo. ki je sprejeta 14. !. 1&52. in ki odprav! pai fometttarni režim. Šef tlržave dobi ]x> -sikleijm senata 7. novembra 1852. naslov cesarja in..izklju-čno pravico za inieijativo in sankcijo zakonov. Enajsti prvrat mu neposredno sledi 2. XII. 1852.. iz ek^kutive. ie posledica in nadaljevanje pre>-L-njeiga in ustanovi dedno cesarstvo Napoleoaia III. od 2. XII. leta 1852. do 4. IX* 1870. Štiirinaj-•:a ustava od 20. IV. 1870., spreje ta z osem milijonov glasov. "Liberalno" cesarstvo, zopetna uve dva ministrske odgovornosti in parlamentarnega režima. Dvanajsti prevrat sledi 4. IX. 1. 1870.. v.-taja ljudstva, komuna v Parizu, posletlic-a rejjuddika od 4. IX. 1870. dalje. Toda ustavna hor ba traja pet let. Še le 25. II. 1875 sprejme francoska skupščina pet naj-to in sedanjo ustavo. POZDRAVI. OBRESIOVANJE NOVIH VLOG NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT »e prične s 1. APRILOM Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega mesca. Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street STATE BANK New York, N. Y. Izvežbane šivalke — ki znajo šivati kraje h moškim dam ni kom na box strojih, dobe takoj dobro in e-rt aflno delo pri: Mikado Straw Hat Works 112 Wooster St., New York Cit\. , Cena 50 centov. F* konzula," izvoljenega za deset 'et. senat in tribunal. Četrta revolucija maja 1804. odpravi republiko in ustanovi Na pdeonovo cesarstvo do 1S14. sta ustava 28. floreala leta XII. ali 18. maja 1S04. Prva revolucija je bila ljudska, druga je izhajala iz ljudske legislative. naidalnje doslej pa iz ek-sekutive. Peto revolucijo prinese inozemstvo 6. aprila 1814.. ž njo prvo re st a v racijo monarhije s kraljem j U uisoni XVIII., 6. aprila 1814. do marca 1815. Doba. o kateri so rekli, da se Bouborni niso nič naučili in nie pozabili. Ta doba prinese dve novi ustavi, sedmo od maja 1814., osmo od junija 1S14., s tkzv. Charte constitutionelle. Senat, zbornico perov, imenuje kralj. Poslanci so voljeni, toda z zelo omejeno volilno pravico. Šesto revolucijo povzroči zopet Napoleon, ki se z armado 20. mai ca 1815. -vrne z Elbe in vzpostavi svoje cesarstvo za 100 dni, do 22. junija 1815. Deveta konstitucija 2£. IV. 1815. Po preteku teh 100 dni in bitki pri Waterloo — sledi. Sedmi prevrat 22. junija 1815., ki prinese drugo reistavraeijo fr. kraljestva. Zajpored vladata Lroui j XVIII. od 8. YII. 1815. do 16. IX. j 1824., in Charles X. od 1824. do 12. VIII. 1830. Deseta konstitucija 130. junija 1815. Sledi osmi prevrat, julijska re-volucija v dneh od 27. do 29. juli-»ja 1830., ki prinese vlado meščan ' »kega kralja Louisa PhillLppea I. , (od 9. VIII. 1830., do 24. II. leta .1848). enajsta ustava 7. VIII. le ta 1830. z listino. * .Osemnajst let nato sleidi deveti prevrat, tretja velika ljudska revolucija 24. februarja 1848.. ki t prinese retpribliko in . proviaorno vlado, kalen prachse^ije Louis Napoleon Bonaparte. Dvanajsta Predno odpotujem v stari kraj s parnikom "Berengaria", bodi te še enkrat poizdravf jnui v>i mo ji prijatelji s katerimi sem bil kedaj skupaj. Kadar bode še kateri mojih prijateljev nameraval potovati, mu toplo priporočam tvrdiko Frank Sakser State Bank. ker tu se v-.ak lahko čuti popolnoma domačega. Vsi uradniki republiko, j Vas bodo sprejeli kakor bi bili že večletni Vaši prijatelji; vse potrebne li-itiiine za potovanje so mi preskrbeli toCmo in hitro, da sem se čudil. Predno se odpravite na pot. sporočite po kateri železnici in kdaj pridete v New York, da Vas bo uradnik Frank Sakser State Bank pričakal na postaji: jaz nisem namreč sporočil svojega prihoda in taiko sem prišel i roke lopovskt-mu agentu (tujeti). katerega sem se !e s težavo izne-biJ. "Slovenec k Slovencu", to naj bode geslo našega naroda. Lovrenc Hribar, na i)0.tn v Križ pri Kamniku. NAZNANILO Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem ob-.skal naš zastopnik Louis Vessel iz Giiberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Ro iak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik tli je pooblaščen pobirati naročnino za <4GIas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse \ naš delokrog spadajoče posle. Bojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava 44Glas Naroda'' KLOBASE proštrt t/*i tu^sit r žt) it ur l r-iuih ;">ih'., p i'i Jio.n j v rsnku drufjo j> (t. (iiibiz r .s uve k nuj h ,'Wr. Poštnina i'š4, i,i. p,, prt ji mu <1, -narja rum pošlji poznani rojak M. KI! Al S Z. Da ris, \V. V a. ZASTCSS1J slovenska knjižica cjtede prtentov in pola ra skiciranje se pošlic r»a zahtevo. Pišite še danes v slovenščini. BRYANT & LOWRY] F.eglstcrpd Patent Attorneys 320 Victor Bldq.. Washington, O. C.l Ce rariK-ite tak<~.j. vam pošljem 11. kt. p«>/.Uičrn nož z vtrižko. hrezr-laino. NI* 1'C-ŠILJAJTE DEXAKJA. Sa*n.-v pr-sijit«- im»' in n.t-^lov. I'lacajte pismonoši ^".TS 21 tiro, n* ■ž.t«"- in verižico. Vredn i j^* dvakrat ve- . Zadovoljstvo ;ili im e družini Oesnik in Turk. v.i1 v^e. kar mi pomarrali pri mojem odhodu. Ostanite zdravi vsi in nasvidenje v Jugoslaviji John Sluga. * Predno odpotujem s parnikom " President e "Wilson*', pozdrav-•'jam znanee^ i/n prijatelje, poseh-ho pa mojega brata. Vinko TTlijan! Lepa hnala Mike Rutarju iu Jo-• ijini Rut ar. ter isto Anton Rutarju. ki so me spremili na kolodvor. Tvrdki Frank Sakser se zahvaljujem za postrežbo, tebi "Gla.*. Naroda" pa želim obilo uspeha. New York. 24. marca 1925. Frank Ulijan. # Jutri, to je dne 25. marca odpotujem s parnikom 'Beretngaria' v stari kraj; -pfed odhodom pa pozdravljam vse znance in prijatelje v Cleveland, Ohio. Rojakom priporočam tvrdko Fraaik Sakser State Bank, kajti tu je postrežba v vseh ozirih točna. V Predno se vkream^na 'iparnik. še enkrat zafeličem vsem rojakom: '' Nasvddenje"! Joseph Zakrajšek. ♦ Predno se podam na parnik "Berengaria", še enkrat pozdravim brata Anton Lazar in Ignau Lužar teh njih družine. Nadalje pozdravljam vise znance in prijatelje in se jim zah vaju jem za prin jazno spremstvo. ^ Hvala tvrdki Frank Sa&serf State Bank za taiko hitro in dohro postrežbo. * Nasvidenje! D. Lužar, na v L(jubdjano. VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" gotovo, vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : s New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4637. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj »OLIV**'- $2a 0 streiico rs slovenske čr ke, 6,i,i— $25.- OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati ns pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj lafi- rsalr pil« Hitrost pisanja iobite i vajd, * MLOVEHIC PUBLI8HIHO OOMPAlTf W«w York H 1 GU&S NARODA. 26. MARCA ' PAST. ROMAN JZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. TIBETANSKI DUHOVNIKI V PARIZU 48 l (Nadaljevanje.) Obtciitelj je nato napros:! polkovnika, naj nadaljne besede in nekdo je posegel vmes ter rtkel. da je Samoval eden najboljših sabljačev Portugalske. Xasltdnja pripamlha Trdina v na V* -bila'malo preneglje-na, čeprav priznavam, da strm takrat popolnoma soglašal i njo, namreč, da potrebuje Portugalska svojih slavnih sabljačev dosti\nuj-nejše za obrambo dežele proti invaziji kot za povečanje domačih neredov. Lord Wdlington je dvignil pogled od zapksnika ter si pričel gladiti nos. Njegovo lice je bilo hladno in nedostopno, njegove oči so počivale na jetniku, a njegova pozornost je veljala izključno le temu, kar je govoril polkovnik Grant. ' — Ta pripomba je skrajno razkačila Samovala. Zahteval je od kapitana Tremajna, naj bo bolj določen in Tremayne je odgovoril, da je I^noval«m že Lste*a dne. Videl sem grofa, ko je odšel z Hlonsama malt, pozneje in ob do*4e.n«n easu je «1 kapitan Tremav- ne «e vedno v drnibi Lady O'Moy — o čemur lahko priča Lady 4- ma. Prejuv ?1 je preostalo popoldne pri delu z menoj in zvečer sva se napotda skupaj proti domiL Stanujeva namreč skupaj v Alean-tara. ~~ J'e že <**» naslednji dan, — je rdkel Sir Harry — Ali trdite, da niste iagubili jetnika izpred oči eeli dan? — Tega tie trdim, vendar pa mislim- ' ~ se,_d* hoče*« zopet uveljaviti svoja mnenja. — se je oglašal major Swan. - - - VHBUweogi.« UNDUWDOB. m. VJ Pred kratkim je par tibetanskih duhovnikov obiskalo London, kjer so se udeležili nekega v< rskega - zborovanja. Na poti proti domu s« se ustavili tudi Parizu, kjer so se da H slikati. ALI JE STRAH PRED BACILI UPRAVIČEN? ' Neki učeni zdravnik, ki izvaja žarek. Znana stvar je. da je raz-svojo umetnost v. miehiganslkem širjena jet Oca ali tuberkuloza v mestu Ann Harbor, je .ravnokar glavnem med revnimi sloji, ki objavil nov varnostni signal, — rrcibivajo v neprimernih, temnih svarilo, naj se izogibajo ljudje t-an o van ji h in ki so zaposleni > stiskanju rok. Ker imajo navadni nehigijeničnih tovarnah. rovih in smrtniki navadno pogosto segati drugod. S svojimi prsti v usta, je dotičnij Vse zdravniške kapacitete so-gospod doktor v Miehiganu pre 1 plaša^ v nabiranjih da je j etika pričali, da se na ta način uvede v v glavnem bolezen revnih in nečloveški sistem nevarnega povzro- L nažnih. Vzrok nesnage pa je ne-čitelja influence, ki ima navadoVrimema vzgoja, "kajti vsakega vprizarjati strašna opustošenja človeka bi >e moralo od miladosti med človeškim rodom. naprej učiti, da je snaga prvi in Našim čitateljem se ni treba ; koro izključni (predpogoj trd- -C... OMSe ptMNjii.) preveč ustrašiti tega obvestila, kajti strah pred baeili je že davno oostal bolezen, katere opatzimo po vsem svetu. Kogar prime ta strah pred bacili, je bolan na baeivih. ki se ne nahajajo v njegovem telesu, sistemu, temveč izven njega Slišali srno toliko o bacilih m m tako enostranski način, da jih vidimo vseipovsod in da letamo naokrog v strahu, čeprav so nevidni kot peklenšček. Glavni povzročitelj tega strahu pred bacili je brezdvomno ve ilikan na znanstvenem polju, ki je umrl približno pred desetimi leti. profesor Mečnlkov v Parizu. Mi jemljemo v svoje roke žlice, vtiče in m že, kot leže na mizi, brer. vsakega sti-ahu in ne da bi mislili, da nam preti direktna žvljenska nevarnost, — seveda od stran! vsepovsod navzočih bacilov. Močnikov je bil pri tem dosti previdnejši. Bil jia je tudi toliko odkritosrčen ter priznal, da #ved-no izžge pred obedom nož. vilier. in žlico na -plamenu, da zatre ni. ta način vse «l>olezenske kali. Breiz vsakega premišljanja ugri bie človek pri svojem zajtrku ^ lepo rjavo skorjo kruha, ne da bi pomislil, da vsebuje ta skorja nevarne bacile ali mikrobe. Plečnikov pa je -najiprvo spražil kruh, da zamori si obrni bacil, kajti po ,znal je njih pota in zvijače tei jim ni swlel na lini. Vsakdo med nami bo z veseljem ugriznil v banano, potem kr je odstranil debelo kožo. t'e pa m «li. da nimajo baaiane v svojem mesu nikakih bacilov, se grdr moti. Kljub vsej čištoti je v mesu banan dosti bacilov, pravi Meč nikov. Raditega je treba banane ^pražiti, predno se jih zavžije. Navedli bi lahko še nebroj drugih slučajev, ki se tičejo nadležnih bacilov. Mi. navadni ljudje, si ne more inn niti predstavljati, niti misliti ta j vse si je'izmislil svetomo znani učenjak ter skušal izvesti. Vse-tega si tudi ni mogoče predstavljati ter ttidi tki naš namen norčevati se iz zaslužnega moža. ki je storil tfftiko dobresa za znanost ter bo vedno spadal med n jene najbolj sijajne zvetzde. SvoVan čitateljem pa hočemo priporočiti naj se ne udajajo nepotreTmemir strahu, ka jim le greni življenje, ki ribija vesetoest in ki skuša seda^ eelo odnraivkti stiskanje ro-k med prijatelji in znanci. To je ena stran cele zadeve. Druga stran pa je deian<#ci vredna upoštevanja. Baeili in mikrobi, nevidni organizmi živalskega in rastlinskega izvora, moreio n spevati le v nesnagi, v neoč šče- iiega zlravje, poleg p rim rane lira ne in čist riga zraka. Bacili, posebno baeili j^tike. se bodo lotili izključno le oslabljenega organizma, organizma ljudi, ki (so prestali težke bolezni, iki s^ udajajo izgredom vsake vrste, ki o nesnažni ter zanemarjajo tele-■ no gojenje, deloma iz nevednosti, deloma iz malomarnosti. Drugače je seveda pri epide-icičnih boleKnih. katere ]>ovzroC*a-jo baeili, povzročitelj^, takih epidemij. Sedanje prebivalstvo sve-'a je v tako tesnem -medsebojnem • i' nefpi-estanem stiku, da je ni sile. ki bi preiprečila razširjenje e-;»idemij. Ce ne drugače, se širijo take epidemije po zraku ter zahtevajo svoje žrtve predvsem med primitivnimi narodi, kojih iLStroj ie manj odporen proti tak'm boleznim kot pa ustroj civiliziranih narodov, ki so na gotov način in do "gotove mere imunizira^ii. REVMATtZEM Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima. L.eta 1893 me je napadel imskularni i n podakutni revmatizem. Trpel sem več kot tri le\a tako kot vedo le oni, ki ga imajo.- Poskušal sem zdravila za zdravilom, toda vsa pomoe, ki sem jo dobil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me je popolnoma ozdravilo ih moje pomilovanja vredno stanje se ni nikdar več vrni-Ioy Dal sem ga številnim, ki so bili hudo bolni, privezani na posteljo, nekateri 70 do 80 let stari, pa posledice so bile iste kot v mojem slučaju. Moja želja je, da bi vsak, ki trpi na katerikoli vrsti muskularnega ali podakut-' lega revmatižTua, poskušal veliko vrednost mojega izboljšanega 'domačega zdrav-! jenja' vsled njegove čudovi-1 te zdravilne moči. Ne pošlji-1 te niti centa, pač pa samo' svoje ime in naslov in poslal /am bom brezplačno poskusijo. Ko bQste uporabili in ko se bo izkazalo, da ste po dolgotrajnem proiizvedovanju lobili nekaj kar prežene revmatizem take vrste, pošljite en dolar. Toda zapomnite si, la jaz nočem vašega denarja, dokler ga z zadovoljstvom ie pošljete. Ali ni to pošteno? Zakaj bi nadalje trpeli, če se vam nudi brezplačna }omoč ? Ne mudite I Pišite lanes. MARK H. JACKSON No. 111-K Durston Bldg., Syracuse, N. Y. Mr. Jaeksoo Je odgo\uren. Zgrni ?t> [ncoforilo Je rpstiii'nn Mretanje parnikov - Shipping News 28. marca: Olympic. Cherbourg; Paris. Havre; Prea. Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio. Cherbourg In Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: ' Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1. aprila: Mauritania. Cherbourg. 2. parita: Deutschland Boulogne In Hamburg 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 7. aprila: Resolute, Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg In Bremen. I. aprila: Aquitania, Cherbourg; La Savot«. Havre. 9. aprila: Zeeland, Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. II. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan, 'Cherbourg; Volendam. Boulogne Id Rotterdam; Conte Verde. Genoa. Ri.chambeau, Havre. 14. aprila: Martha WashniKton. Trat. 15. aprila: Berengarla, Cherbourg; De Graase. Havre; America. Cherbourg In Bremen. . 16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George "Washington, Cheibourg In Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp, 22. aprila: MauretanifU Cherbourg; fiuffren. Havre. 25. "aprila: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg. Orduna Cnerbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp Luetzow. Bremen. 29- aprila: Aquitania. Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg; Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. mala: Paris, F/avre. — Š tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. COSULCH LINE Znižane cene. DO" TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nwzaj $162 I'r'.ig-j razred 5135. Tj:i in -rturuj Turistov, razred 5120. Tja In n^znj $1S2 EDI};A ČRTA DO JUGOSLAVIJE MARTHA WASHINGTON 14. aprila PRESIDENTE WILSON — 12» maja Lepo potovanje. Kratka pot 7. železniro PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y NAPRODAJ 80 AKROV lepa rodovitna zemlja v lepi legi, 3 milje ono je zvesto, poslušal svojega gospodarja. pregleda! tudi naert. moteni rav nič ne ugaja. Vi ste pač •naredili načrt, 'kako boste napadli ležečo, ali kako pridete .potem i2 ležele, za to tere se ipredtfajo v pustni no-* i javno pri razpravi, katero vodijo "oče norcev," "sodni norci*- tiih, vlažnih, smrdi id vib brio- in pisar norcev. Na raispolago so ph. kjer manjka svežega 2raflca|iim "norm-teikači,'' kakor nek-m kamor ne posije nikdar solnčm.daj. To sodišče norcev poalnje se SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge U 99 PARIS 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. - Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. ^ Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73. Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulata pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanja dovolj. 1 FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati < stari kraj. Je potrebno, da Je na tančno iK>učen o potnih listih, prt IJagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih Eamoren* dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudJ t IH. razredu. Glasom nove naselniške postave ti Je stopila v veljavo s 1 julijem 11»24, tamorejo tudi nedržavljan dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSkl komisar v Wash lngton, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi N"ew Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca lz starega kr-ija, naj nam prej pLše za pojasnila. Iz Jugoala vije bo pripuSČenih v prihodnjih treh letih, od 1. juUja 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa E&more) dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kToto. S ta riši in otroci od 18. 0* ZL. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vae pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York DR. LORENZ 642 Penn Aw, PITTSBURGH, PA. ■OINI auOVCNftKO GOVOREČI ZDRAVNIK IPKUAUIT MOiKlH BOLEZNI, stroka J« spravljanj* akutnih |„ kronen.* Jmx Z""* ™ a '"••»» skuinj« v vash botanlh ■ popolnoma rmmoU In w>» lolwiH, pctfravlm In vrnm moč In zdrovjo. Skozl as PpMoMI pooobrto ekutajo n.artravljmj. molkih botanU. popolnoma »miti m wins, moja akrb pa jo, tfa Vaa i m* odlotajto. aqipak prMHo ftimprojo? in cspravim aaatwipljano kri. maculjo m II« *** m^T \ ooiaboloot. tweno In botantT nwrj^ MiMh,jpftrafc. Matfeifc lep. roomallxain. katar, afatottlo,i UMnaI uro; T pmrt««, mmtm ta potok p« 9. dopoldan do I v tarok. Cotrrok ta aokPtn od «. do. a. ^^ Pozor čitateljLj Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupu lete ali naročate in ste e njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu 4'Glas Naroda", 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda Prav vsakdo—I kdor kaj išče; kdor ponuja; kdor kaj kupuje] kdor kaj prodaja; prv vsakdo priznava, da fenaj čudovit uspeh —* MALI OGLAAI ▼ "Glas Hiroda'j AD VEETISE in GLAS