Št. 129 (16.165) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v o*' 'oboienem Trstu, kjer ie izšla zadnja številka. Bil je cci.,„'..uani pari:. . ski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 010/7786303_______
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 D-Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190________________
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM
10UU LIR Spedizione in abbonamenlo poslale 45% Arl2,comma 206, bgge 66296-Riale diThesle
5
OUCH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
v_______________:_____________y
SREDA, 3. JUNIJA 1998
m
n
Namerno
dvigovanje
poMčne
napetosti
Vojmir Tavčar
Poskus, da bi reformirali temeljna pravila igre in jih prilagodili novim potrebam in novim razmeram, je spodletel. Včerajšnja seja poslanske zbornice je jasno pokazala, da so razlike med strankami prevelike, da bi jih lahko zapolnili in da bi se °koli predloga, ki ga je izoblikovala dvodomna komisija, zbrala zadostna vecina. Massimo D’Alema, ki se je v največji meri angažiral za spremembo pravil, je moral vzeti na znanje, da je njegov poskus propadel, Čeprav je Se lani poleti - ko je večina v dvodomni komisiji podprla predlog ustavne reforme ' kazalo, da bo Italija po dvajsetletnih poskusih le reformirala ustavo.
Naj več j o odgovornost, da je ustavna reforma propadla, ima Silvio Berlusconi, Id je v zadnjih mese-' ih začel dvigovati ceno za Podporo tej reformi. Ob Pristojnostih novega pred-Sednika republike pa je ^rv namenoma nategnil do take mere, da se je pretrgala.
Berlusconiju so bile pristojnosti predsednika de-}mta briga, njegov cilj sta blli korenita in njemu Ugodna reforma pravosodja, ob tem pa tudi potrditev bderske vloge v desni sredini, saj je v zadnjih easih zlasti voditelj Nacionalnega zavezništva Gian-hanco Fini ubiral dokaj samostojno pot in je ogro-
Berlusconijevo vodilno vl°go.
Od tod odločitev, da strne vrste Kartela tako, da Z-aostri napetost.
Berlusconija so v tej tak-md podprh tisti, ki bi radi Zavrli proces bipolarnosti demokracije in spet obno-vm nekdanji veliki center ž močnim zadahom po s*ari Krščanski demokraciji.
Spodleteli poskus ustav-de reforme bo nedvomno ^cgativno vplival na ita-Bansko politično sceno, Pretresi bodo neizgibni že zaradi veliko bolj zaostre-dcga odnosa med večino 111 opozicijo.
Večina je v zadnjih ted-jji skušala zaščititi vlado, a bi je potres spodletele-
Poskusa ustavne refor-d*6 ne zrušil. To ji bo ppelo samo, Ce bosta zna-. v’ada in večina, katere ?raz vlada je, osmisliti ^Ogi del zakonodajne do-ŽJ! s pomembnimi cilji, i Osti pa z uspešnim °>em proti brezposelno-
V Samo veliko večja . cmkovitost, večja decen-
trar
. '•iizacija in nova pro-/rktivna delovna mesta : do lahko zajezila krizo
RIM / ZARADI ODKLONILNEGA STALIŠČA PREDSEDNIKA Fl SILVIA BERLUSCONIJA
Pokopan poskus korenite reforme italijanske ustave
D'Alema je menil, da je včerajšnji dan pomenil poraz za ves parlament
RIM - Poslanska zbornica se bo formalno izrekla Cez teden dni, toda včerajšnja debata je že dokazala, da se je poskus reforme italijanske ustave izjalovil. Razlike med Oljko in Forza Italia so prevelike, da bi jih lahko zapolnili.
Silvio Berlusconi je skupaj s Francescom Cossigo predlagal, da bi sedaj ubrali pot ustavodajne skupščine, kar pa je predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema zavrnil. Po njegovem mnenju bi se tudi ta pot izjalovila. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik NZ Gianfranco Fini, ki je nakazal kot možno pot, predvideno s 138. členom.
Na 2. strani
KOSOVO / VEČA SE ŠTEVILO KOSOVSKIH BEGUNCEV
Srbske sile etnično čistijo območje na meji z Albanijo
TIRANA, ŽENEVA -Zaradi etničnega čiščenja vasi ob meji z Albanijo je na območje Tropoje od nedelje prispelo že 3.000 kosovskih beguncev. Položaj se je že tako izrodil, da je albansko obrambno ministrstvo vpoklicalo rezerviste s severovzhodne Albanije. Vesti o srditi ofenzivi srbskih varnostnih sil, ki imajo prav tako izgube (na sliki AP), je v Ženevi potrdil Visoki komisariat OZN za begunce (Unhcr), ki je navedel, da je srbska vojska na Kosovu začela veliko ofenzivo, da bi pregnala kosovske Albance iz vasi ob meji z Albanijo.
Na 9. Strani
Tožilec zahteval 5 let in pol zapora za Berlusconija
MILAN - Javni tožilec Francesco Greco je na procesu o zadevi Ali Iberian zahteval 5 let in pol zapora in 15 milijard lir globe za Silvija Berlusconija in štiri leta ječe ter prav tako 15 milijard lir globe za nekdanjega tajnika PSI Bettina Craodja. Berlusconijev Finin-vest naj bi preko svoje družbe Ali Iberian predal socialistični stranki čednih 20 milijard lir. Na 2. strani
Na zasedanju IL0 bodo spet spregovorili o delu otrok
ŽENEVA - Boj proti delu otrok je osrednja tema rednega letnega zasedanja Mednarodne organizacije za delo (ILO), ki se je včeraj začelo v Ženevi. Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov naj bi oblikovali konvencijo proti skrajnim in nedopustim oblikam dela in izkoriščanja otrok. Po podatkih ILO trenutno dela v svetu približno 250 milijonov otrok.
Na 9. strani
KOLESARSTVO / PREOBRAT
Marce Pantani strl Zulleja in prevzel vodstvo na Giru
S sijajno vožnjo v prvi in prevzel vodstvo na zahtevni dolomitski etapi skupnem vrstnem redu je Italijan Marco Pantani kolesarske dirke po Italiji strl Švicarja Alexa Zulleja	Na 13. strani
Fassinov obisk preložili na danes
LJUBLJANA - Zaradi notranjepolitičnega položaja v Italiji je obisk podsekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu Piera Fassina v Ljubljani, ki naj bi se začel včeraj, preložen na danes.
Kot so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu, bo Fassino obisk, ki naj bi bil po prvotnih načrtih dvodnevni, skrčil na en dan. Srečal naj bi se vsekakor s slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem in s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom. Tako je bilo vsaj napovedano.
Danes v Zgoniku krasovke za naslov
V zgoniškem športnem centru se drevi (pričetek ob 20. uri) obeta velik namiznoteniški spektakel. V boju za naslov ženskega prvaka bodo za zeleno mizo stopile igralke Krasa Generali in prvakinje Castellane iz kraja Castelgoffredo. Napoveduje se oster in kakovosten dvoboj, v katerem se krasovke vnaprej ne predajajo favoriziranim gostjam, za katere igra tudi prva dama italijanskega pingponga Fliura Bulatova. V prizadevanjih krasovk za čim boljši izid bo seveda dobrodošla tudi pomoč s tribun.
Na 13. strani
Uspehi mladih matematikov
TRST - Slovenski nižješolci so dosegli izjemne uspehe na dveh matematičnih tekmovanjih. Na tekmovanju za zlato Vegovo priznanje je dijak proseške nižje srednje šole Fraina Levstika Andrea Matijačič dosegel zlato priznanje, na Matematičnem izzivu mladih matematikov iz naše dežele, Slovenije in Avstrije pa je osvojil 1. mesto, Zinaj-da Kodrič iz iste šole pa drugo.
Na 5. strani
Trgovci opravili triletni obračun dela
TRST - Člani sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ so imeli v ponedeljek na Opčinah občni zbor, na katerem so opravili obračun triletnega dela z nekaj spodbudnimi rezultati in celo vrsto problemov, ki sicer tarejo ves trgovinski sektor. Poročili sta podala predsednik Ervin Mezgec in tajnik Egon Meden, na koncu pa so udeleženci izvolili nov odbor.
Na 12. strani

| Deželne volitve v Benečiji
Danes se predstavljajo:
Firmi no Marinig (Progetto Autonomie);
Vilma Martinig (SKP);
Na 3. strani
PRIMORSKI DNEVNIK
v Trstu
ima novo
telefonsko številko:
7786300
USTAVNE REFORME / DOKONČNO ODLOČITEV ODLOŽILI ZA TEDEN DNI
Berlusconijev odklonilni odgovor pokopal osnutek dvodomne komisije
Massimo D 'Alerna obtožil nasprotnike reforme, da samo spodbujajo razkroj države
RIM - Poslanska zbornica bo čez teden dni spet debatirala o ustavni reformi. Včeraj so namreč načelniki skupin na predlog tajnika Ljudske stranke Franca Marinija odložili glasovanje za teden dni. Toda ustavna reforma, vsaj tista, ki jo je nakazala dvodomna komisija, je propadla. To je vCeraj jasno podčrtal tudi predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema, ki je ocenil to dejstvo kot poraz za ves parlament. »Zmagali so samo tisti, ki si želijo razkroj države,« je grenko komentiral tajnik Levih demokratov.
Franco Marini je vCeraj predlagal, da bi razpravo odložili za nekaj Časa. Formalno tej zahtevi ni nasprotoval nihče, toda odzivi v parlamentu so jasno pokazali, da se je pot predloga reforme, ki ga je izdelala dvodomna komisija, konCala. »Zakaj bi poglobili nasprotja?
Ali ni bolje, Ce ugotovimo, da je razdalja prevelika in da je ni mogoCe zmanjšati,« je poudaril predsednik poslancev For-za Italia Giuseppe Pisanu. Po njegovem mnenju odložitev ne bi koristila, edina rešitev je lahko pot ustavodajne skupščine. Pisanu je tudi poudaril, da je njegova stranka zaman Čakala na protipredlog večine in na »odgovor, ki bi zadostil problemom, ki smo jih nakazali in ki so odraz potreb države«. Po njegovem mnenju je propad poskusa dvodomne komisije tudi dokaz, da parlament, kot konstituirano telo oblasti ne more reformirati samega sebe. Zato je potrebno neko drugo zunanje telo, ustavodajna skupščina.
»Mislim, da gre za napako, toda dvodomna komisija je konCala svojo pot. Sedaj se moramo samo dogovoriti, kako bomo odnesli truplo,« je
dodal predsednik nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Predsednik Nacionalnega zavezništva je dejal, da se njegova stranka ni prilagodila tezam sopotnika Silvia Berlusconija, ampak je le vzela na znanje dejstvo, da ni zadostne večine, ki bi podpirala osnutek dvodomne kopiisije. Po njegovem mnenju pot ustavodajne skupcine ob sedanjem razmerju sil ni možna, saj ni zadostne večine za tako rešitev.
Preden so se predsedniki skupin zbrali k posvetu s predsednikom Lucianom Vio-lantejem, je v svojstvu predsednika dvodomne komisije prosil za besedo Massimo D’Ale-ma. Po njegovi oceni je z včerajšnjim dnem poskus dvodomne komisije res privozil na mrtev tir, toda »s tem nismo nakazali poti k ustavodajni skupščini, ampak smo le zabe-
ležili poraz za ves Parlament«, je menil D’Alema. Dodal je predlog Franca Marinija ni odločilen za rešitev reforme, vendar lahko ponudi možnost, da »omikano rešimo problem«.
D’Alema je odloCno branil osnutek, ki ga je izdelala dvodomna komisija in menil, da je šlo za »dober in inovativen predlog«. Dodal je, da je šlo za osnutek, ki ga je bilo mogoCe popraviti in spremeniti, kot dokazuje dejstvo, da so bili izglasovani predlogi Forza Italia o federalizmu. Zato po oceni predsednika dvodomne komisije ravnanje FI ni razumljivo, saj propad dvodomne komisije »koristi samo tistim, ki bi radi rušili državo in njene ustanove in bi hoteli zbrisati bipolarno demokracijo«. Gre za zgrešeno potezo, ki se bo obrnila proti pobudnikom, je menil D’Alema.
Dodal je tudi, da pot ustavodajne skupnišCe ni obetavna. Parlament bi moral najprej sprejeti ustavni zakon, ki bi omogočil izvolitev ustavodajne skupščine, nato bi morali razpisati volitve in skupščino izvoliti, skupščina bi se hotela najbrž lotiti tudi splošnih načel, ki so v prvem delu ustave, nato pa bi se spoprijela z nerazrešljivimi vozli podobno kot svodomna komisija. D’Alema je dodal, da bi ob soočanju o osnutku dvodomne komisije našli rešitev, ko bi bil prevladal ustavodajni duh in pristop. Zal se je ta duh razblinil.
Belusconi je skušal sprevreči obtožbe na večino. V pogovoru z novinarji je dejal, da je imel Kartel svoboščin doslej vedno ustavodajni pristop, ne bo pa imel takega pristopa, ki bi opozicijo samo podrejal izbiram večine. Berlusconi je
menil, da je ustavodajna skupščina edina smiselna rešitev. Takoj nato je obtožil večino, da je s svojim ravnanjem v bistvu preprečila dogovor saj na) bi dokazala, da »levica mora prehoditi še veliko poti preden bo imela res zrelo pojmovanje demokratične države«.
Za ustavodajno skupščino se je opredelil tudi bivši predsednik republike Francesco Cossiga. Po njegovem mnenju ustave ni mogoče spremeniti s postopkom, ki ga predvideva 138. člen ustave (to je predlagal Fini), ampak je potrebna ustavodajna skupščina. Po njegovem mnenju je Berlusconi, ki je zavrnil »skrpucalo o reformah«, ravnal kot lider.
D‘Alemi pa se je zahvalil predsednik vlade Romano Prodi. Po mnenju predsednika vlade je v vodenju dvodomne komisije dokazal »pogumno doslednost«.
PROCES / ALL IBERIAN
-i JEDRSKI POSKUSI / PREDSEDNIK SCALFARO KRITIČEN DO PARIZA
Berlusconi tvega 5 let in pol ječe
Javni tožilec zahteval zanj tudi 15 milijard lir globe
MILAN - Pet let in pol zapora ter 12 milijard in 15 milijonov lir globe, to kazen je zahteval javni tožilec Francesco Greco za Silvia Berlusconija na procesu, ki je v milanskih sodnih krogih znan z imenom Ali Iberian.
Predsednik Forze Italia je obtožen lažne bilance in nezakonitega finansiranja strank. Greco je zahteval obsodbo še za 10 obtožencev. Tako je za Bettina Craxija zahteval obsodbo na 4 leta in 15 milijard lir globe, za Giancarla Fo-scaleja pa 5 let in 12 miliard lir globe. Proces je zadeval nepravilnosti pri finansiranju strank, Ali Iberian pa je bila družba, preko katere naj bi italijanske stranke, predvsem socialistična, prejela Berlusconijevo nezakonito denarno podporo. Greco je med svojim govorom poudaril, da je bil edini lastnik
družbe Ali Iberian Berlusconijev Fi-ninvest, ki je družbo ustanovil izključno z namenom, da bi lahko razpolagal s črnimi fondi za finansiranje strank. Milanski sodniki so prišli na sled družbi po zapletenih preiskavah v Italiji in v tujini.
Silvio Berlusconi je bil že obsojen na eno leto in štiri mesece zapora zaradi lažne bilance na procesu o nakupu kinematografske družbe Medusa in je poleg tega še vpleten v dva procese (zaradi podkupovanja finančnih stražnikov in za nakup zemljišča okrog vile v Mac-heriu. Poleg tega so uvedli proti njemu sodni postopek v zvezi s kupoprodajo nogometaša Gianluigija Lentinija in (skupno s Previtijem, Squillantejem in Pacificom) v zvezi z domnevnim podkupovanjem rimskih sodnikov.
PREVOZI / TUDI VCERAJ NEZGODA
Italijanske železnice v vse večjih težavah
RIM - Ne mine dan, ne da bi prišlo na italijanskih železnicah do incidenta. Tako se je tudi včeraj pripetila nezgoda, sicer k sreči brez hujših posledic. Opoldne je iztiril voz tovornega vlaka na postaji Montero-todno nekaj desetin kilometrov daleC od Rima. Zaradi incidenta je bila proga Rim-Orte skoraj uro zaprta.
Medtem pa se nadaljujejo polemike zaradi nezgode, ki se je pripetila v soboto in vsled katere je najsodobnejši italijanski potniški vlak ATR 500, ki vozi na progi Rim-Milan, kar štiri ure stal v predoru brez elektrike in torej v popolni temi. Sam pooblaščeni upravitelj Državnih železnic Giancarlo Cimoli je včeraj priznal, da je v reševalnih akcijah prišlo do 80 minut zamude. Notranja preiskava v podjetju bo skušala pojasniti, od kod takšna zamuda, kakor tudi, kako to, da vlak ni bil opremljen na obeh koncih s sklopko.
Toda sobotni incident je dal povod za veliko resnejše polemike. Tako je npr. sindikat prevoznikov FIT-CISL včeraj objavil tiskovno noto, v kateri je zatrdil, da so Italijanske železnice pred nekaj leti kupile hitre vlake, kot so ATR 500, pendolino ipd. pod političnim pritiskom, pri Čemer naj ne bi upoštevali, da železniško omrežje ni usposobljeno zanje.Iz sindikalnih vrst se je ponovno dvignila kritika, češ da je treba enega glavnih razlogov za incidente iskati v množičnem odpuščanju osebja.
K vsemu temu naj dodamo, da je tudi finančno zdravje Državnih železnic na psu. VCeraj je njihovo vodstvo objavilo, da je podjetje zaključilo leto 1997 s 7.200 milijardami lir izgube. Zaradi vsega tega je opozicija včeraj ponovno zahtevala, naj minister za prevoze Burlando odstopi.
MILAN / RAZKRITJE ORAZIA CIGALE
MILAN - Stilista Mauri-zia Guccija ni umoril Be-nedetto Ceraulo, temveč neka druga oseba, katere imena Orazio Cicala ni hotel povedati, očitno iz bojazni, da se morilec ne bi maščeval nad njegovo družino. Cicala je včeraj sodnikom obrazložil, kako je prišlo do umora, h kateremu so ga nagovarjali Ivano Savioni, Pina Auriemma
»Ustaviti bi bili morali najprej Francijo«
Tako je predsednik republike dejal v govoru diplomatskemu zboru ob dnevu republike
RIM - »Huda napaka je bila, da svet ni učinkoviteje reagiral, ko je prisl0 do obnovitve jedrskih p°' skusov.« Tako je med drugim dejal predsednik republike Oscar Luig1 Scalfaro, ko je včeraj dopoldne ob dnevu republike skupno z zunanji111 ministrom LambertoD1 Dinijem sprejel na Kvifi' nalu diplomatski zbor.
Čeprav je ni neposredno imenoval, se je Scalfaro v navedeni izjava očitno nanašal na Franc1 jo. Le-ta je namreC julij3 1995 izvedla jedrske p° skuse na atolu Mururoa v Tihem oceanu, ki s° sprožili nekakšno nov° tekmo v jedrskem oboro ževanju in pripeljali tud do jedrskih poskusov, k1 sta jih v zadnjih caA izvedla Indija in Pak1 stan. Scalfaro je dejal, d OZN zdaj upravičeno o soja omenjeni azijski d1^ žavi, da pa bi morala ena^ ko nastopati do vseh, 51 cer bo postala vprašljiv njena verodostojnost. 1
di v tem primeru se je1 lijanski predsednik 0 ^ tno nanašal na relativ11^ pasivnost, s katero 1 OZN sprejela francos ^ jedrske poskuse izpre treh let.	je
Spomniti velja, da J Scalfaro julija 1995 obs dil Francijo zaradi jeCL_ skih poskusov, kar je P. vedlo do precejšnje oh. ditve odnosov med F ,• zom in Rimom. Vid
bomo, ali bodo včerajShl izjave italijanskega P1® sednika izzvale podo učinek.	. ^
Scalfaro se je v svop^ nagovoru diplomatske zboru seveda dotaknil di drugih tem. Govort^g o pravilnosti odlocl ,a Italije izpred 50 let,vg„ vstopi v Atlansko za . zništvo, ter pozdravil
Guccijev morilec naj bi še na prostosti
Cicala pa njegovega imena ni hotel povedati, češ da se boji za svojo družino
Hotel je registrirati pogovore z Reggianijevo in jih zatem posredovati možu, vendar mu je Auriemmo-va to odsvetovala, češ da ga bo Gucci vrgel skozi vrata, a denarja od žene ne bodo veC videli.
Naposled je Cicalo obiskala sama Reggianijeva, pripeljal jo je Savioni. Razložil ji je, da potrebuje še 50 milijonov, naslednjega dne jih je Savioni prinesel. Z Reggianijevo se je še enkrat srečal, prosila ga je, da pohiti, obljubila mu je tudi vso pomoč v primeru, da bi kaj šlo narobe, da ga bi aretirali ali kaj podobnega: plačala mu bi odvetnika, skrbela za njegovo družino. Cicala je tedaj zaCel iskati primemo osebo, povedal je, da zanj to ni bilo enostavno, naposled jo je našel: zaradi težav, v katere je zašel, je razpečeval tudi mamilo, bil je obsojen, spoznal je nekega lopova. Ta naj bi umoril Guccija, sedaj je svoboden.
in sama Guccijeva žena, Patrizia Reggiani. Dejal je, da se je znašel v velikih finančnih težavah, najel je posojilo za nakup restavracije. Nekega dne mu je Savioni omenil, da pozna žensko, ki bi se rada dokončno znebila moža, ho-Ce ga spraviti pod zemljo. Vprašal ga je, Ce bi si lahko prevzel to nalogo. Cicala je odgovoril, da ni pripra-
vljen, vendar se je zatem premislil, zahteval pa je 500 milijonov lir. Auriem-mova in Savioni sta mu začela prinašati obroke po 20-30 milijonov, vsega skupaj je dobil 150 milijonov. Minevali so meseci, Reggianijevo je nameraval prelisičiti: dejal je, da so osebe, ki naj bi umorile Guccija, aretirafi, in da denarja ne more dobiti nazaj.
SLOVENIJA-ITALIJA
AVSTRIJA / NARODNOSTNI SOSVETI
Zaradi težav v Italiji Fassino preložil na danes obisk v Ljubljani
Predstavnik liberalnega foruma kritizira urad zveznega kanclerja
Poslovodja socialdemokratov zavrača očitek poslanca Kiera, češ da so narodne skupnosti »talci urada zveznega kanclerja Klime«
LJUBLJANA - Zaradi notranjepolitičnega položaja v Italiji je obisk podsekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu Piera Fassina v Ljubljani, ki naj bi se zaCel včeraj, preložen na danes.
Kot so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu, bo Fassino obisk, ki naj bi bil po prvotnih načrtih dvodnevni, skrčil na en dan. (STA)
DUNAJ/CELOVEC - Večmesečno zamujanje državnih oblasti v zvezi s konstituiranjem narodnostnih sosvetov za Slovence na Koroškem in Štajerskem ter za Madžare na Gradiščanskem - funkcijska doba obeh sosvetov se je iztekla če lani - zdaj povzroča vroCe razprave tudi med parlamentarnimi strankami. Govornik Liberalnega foruma Volker Ki-er je te dni ostro napadel urad zveznega kanclerja in mu očital, da so narodne skupnosti postali »talci tega urada«. Od zveznega kanclerja Viktorja Klime je zahteval, naj le-ta ukine »politično blokado« s tem, da z ukazom podaljša mandatno dobo obeh sosvetov. S tem bi omogočil pravočasno razdelitev finančnih podpor
za tekoče leto, saj gre konec koncem za večmilijonske vsote, ki jih manjšine nujno potrebujejo.
Poslovodja avstrijskih socialdemokratov Andreas Rudas je izjavo poslanca Kiera ostro zavrnil in poudaril, da so narodnostni sosveti »pomembni posvetovalni gremiji zveznega kanclerja«. Glede sosveta za Slovence je Rudas še dodal, da je bil urad zveznega kanclerja tisti, ki je vladi predlagal vključitev zastopnika štajerskih Slovencev, kar je ta tudi sprejela s soglasnim sklepom. Da doslej še ni prišlo do konstituiranja razširjenega sosveta za Slovence je odgovoren glavni odbor državnega zbora, ki zadevo še ni dal na dnevni red. Takoj ko bo odbor sprejel poziti-
Sindikat slovenske šole zahteval, naj skrbništvo razpiše natečaje za stolice
TRSTA - Sindikat slovenske šole je ob stavki nestalno nameščenega osebja, ki so jo za 3. junij sklicale konfederalne šolske sindikalne organizacije, ponovno pisal deželnemu šolskemu skrbniku s prošnjo, naj Cimprej odredi razpis natečajev za poučevanje na slovenskih srednjih šolah. Deželni šolski skrbnik je namreč po zakonu pristojen, da razpiše natečaj, komaj so na slovenskih srednjih šolah proste stolice. Ker je na slovenskih višjih srednjih šolah približno 20 prostih stolic in ker so bili natečaji po izpitih in naslovih razpisani 1. 1991, je Sindikat slovenske šole večkrat posegel, vendar zaradi omejitev v finančnih zakonih so bila vsa prizadevanja zaman. Letošnji finančni zakon dopušča razpise natečajev, zato slovenski Solniki zahtevajo, da se v kratkem izpolnijo njihova pričakovanja. 2e vrsto let so na zaCetku šolskega leta zavlačevanja z imenovanjem suplentov ter težave z rednim začetkom pouka. Vsemu temu bi se lahko izognili z rednimi razpisi natečajev.
DUNAJ / POSEG POLICIJE
Poslanec Haiderjeve FPO zaprt zaradi malverzacij
DUNAJ - Avstrijska policija je vCeraj aretirala poslanca opozicijske nacionalistične stranke FPO Jorga Haiderja v deželnem parlamentu Spodnje Avstrije, osumljenega poneverb sredstev znotraj FPO.
Bemharda Gratzerja, ki so mu v petek odvzeli poslansko imuniteto, so aretirali na dunajskem letališču ob vrnitvi s počitnic na otoku Mauricius. Vpleten naj bi bil v malverzacije svojega pomočnika, poslanca Petra Rosenstingla, ki je na begu pred policijo zaradi poneverb 500.000 šilingov (38.500 mark).
Oba poslanca je vodstvo FPO sredi maja izključilo iz svojih vrst; Gratzerja je obenem odstavilo s položaja vodje FPO v Spodnji Avstriji.
Joig Haider, ki ne zamudi nobene priložnosti za obsodbe »korupcije, kaosa in pajdašenja« vladajočih socialdemokratov (SPO) in konservativcev (OVP), je sprožil reformo financ FPO, v katere naj bi imeli v celoti vpogled.
Blagajne FPO bodo po Haiderjevih besedah poslej »mesečno preverjah neodvisni izvedenci,« uslužbenci in poslanci stranke se bodo morali obvezati, da bodo spoštovali obljube, kršitelji pa bodo morah stranki plačati kazni, napoveduje Haider. (STA/AFP)
SLOVENSKI ODER / GOSTOVANJE
Uspeh Malih dam v Selcah
Stike z gledališko skupino iz Selc je navezal Radijski oder
TRST - Ob koncu šolskega leta, ki je °benem tudi delovno leto za razna ^Uštva, organizacije in skupine, se je atoaterska gledališka skupina Sloven-^ oder odpravila še na eno gostova-u1' v Slovenijo. Odrsko igro »Male da-tlle<< (Piccole donne) je tokrat odigrala n.a °dru Krekovega doma v Selcih, in sicer v nedeljo, 17. maja.
,, V vasici med Škofjo Loko in Železni-I deluje kulturno društvo, ki ima tudi 6‘edališko skupino, s katero je pred leti avezal stike tržašld Radijski oder. Ra-ai)ski oder je takrat omogočil, da so /Radi iz Selške doline nastopili v naših rajih, zdaj pa je podprl gostovanje RRadih tržaških amaterjev v Selcih.
V poznjih jutranjih urah sta se sku-WHi srečali v centru Selc. Po skupnem °silu pa so gostitelji svoje goste po-. Premili na Sorico, prijazno vasico (ki ena izmed najvišje ležečih vasi v °veniji), obdano z zelenimi gorskimi Faniki in s Čudovitim pogledom na j re- Tam se je rodil znani slovenski JjRpresionist Ivan Grohar. Mladi so s j .ali Groharjevo rojstno hišo, kjer je si rai spominska soba, majhen etnolo-|,.1 Rjuzej in pa glasbena in likovna de-/Rice, v katerih se lahko pozabavajo v Rpine obiskovalcev. Tudi člani Slo-r tlskega odra so se preizkusili v glas-Rsni in likovnem ustvarjanju: izku-
šnja je bila prav zabavna in pouCna, saj so na primer lahko zaigrali kak inštrument tudi tisti, ki se z glasbo nikoli prej niso ukvarjali.
Napovedani večerni nastop je mlade igralce prisilil, da so se vrnili zopet v dolino, saj je bilo treba pripraviti sceno in si obleci kostume. Čeprav je bila to že deveta ponovitev igre, so bili igralci pred nastopom napeti, saj so se želeli cim bolj izkazati. Ko pa se je zastor dvignil je napetost izginila in mladi igalci so zaigrali sproščeno in prepričljivo. Publika, ki je napolnila dvorano, je dogajanje spremljala z zanimanjem in se vanj vživela. Igralci so imeli veliko zadoščenja, saj so ves Cas Čutili, da se publika zabava ob njihovem igranju, saj se je odzivala s smehom in na koncu igralce poplačala z navdušenim aplavzom.
Lep uspeh, ki ga je igra imela v zamejstvu in v Slovenji, je najveCje plačilo in zadoščenje za režiserko LuCko Susic in za ansambel (Francesca Simoni, Ivana Sole, Jasna Simčič, Miri-am Čermelj, Nadia Roncelli, Tomaž SusiC, Matjaž Rustja, Andrej Maver, Alenka Giugovaz, Mitja Petaros, Manica Maver, Breda Susic, Stefan Pahor in Matej Susic), ki so v ta projekt vložili večmesečni trud.
B.S.
Karel Smolle se bo 16. junija vrnil v državni zbor
CELOVEC - Koroški Slovenec Karel Smolle bo 16. junija zaprisegel kot poslanec avstrijskega državnega zbora. Kot smo poročali, bo v naslednjih desetih mesecih kot poslanec Liberalnega foruma nadomestil koroškega gradbenika Hansa-Peterja Haselsteinerja, ki je-odstopil. Smolle je od leta 1986 do 1990 že bil državni poslanec v vrstah Zelenih. Ker so ga na državnozborskih volitvah leta 1990 uvrstili nizko, se je od Zelenih poslovil in se leta 1995 pridružil Liberalnemu forumu, katerega predsednica je Heide Schmidt. Smolle bo v naslednjih desetih mesecih izvajal predvsem funkcijo govornika svoje stranke za manjšinske zadeve.
(LL.)
ven sklep, bo prišlo tudi do konstituiranja sosveta za Slovence v novem sestavu, je poudaril Rudas.
Poslovodja socialdemokratov je odgovoril tudi na Kierovo kritiko, po
kateri narodnostnim sosvetom manjka demokratična legitimacija. V zakonu o narodnih skupinah navedeni mehanizmi da so se pozitivno uveljavili, je poudaril Rudas in za-
vrnil predlog Liberalnega foruma, po katerem naj bi manjšine izvolili svoje Člane v sosvetih, zvezna vlada pa da bi jih samo še potrdila.
Ivan Lukan
DEŽELNE VOLITVE 1998
Kandidati se predstavljajo
Firmino Marinig (Progetto Autonomie)
Na listi Progetto Autonomie Friuli Venezia Giu-lia kandidira za deželni svet Giuseppe Firmino Marinig, star 57 let, doma iz občine Speter. Diplomiral je na fakulteti za tuje jezike in književnost univerze v Vidmu, nakar je skoraj 30 let poučeval na državnem poklicnem zavodu ”B. Stringher" v Vidmu. Od leta 1980 je župan občine Speter, od leta 1995 pa je tudi predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin.
Marinig utemeljuje svoj nastop na novi avtonomistični listi z oceno, da gre za nadstrankarsko listo z realističnim in terminskim programom, ki si prizadeva poenostaviti okosteneh deželni aparat.
Marinig kot dolgoletni javni upravitelj ocenjuje minuli deželni mandat negativno, kar velja za deželo nasploh, še zlasti pa za Na-diške in Terske doline ter Cedajsko območje, kjer je bila narejena velika škoda. Ukinjena je bila Cedajska
bolnišnica, politične in finančne izbire pa tudi niso šle v korist nadiškega in terskega ozemlja, kjer so torej še hujše posledice so-ciogospodarskega, hitro-geološkega in kulturnega značaja.
Spetrski župan se zavzema za prožen in učinkovit deželni aparat, kjer naj se odpravijo birokratske zapreke, ki ovirajo razvojne možnosti krajevnih uprav. Reformirana deželna uprava bi morala biti po njegovem mnenju ustanova za programiranje, vse storitve pa naj bi prišle v pristojnost občin. Seveda ne takšnih, kot so sedaj,
temveč ustrezno opremljenih s finančnimi sredstvi in osebjem. Temeljito bi bilo po MariniCevi oceni treba izkoristiti finansi-. ranja iz evropskih skladov, Cesar doslej dežela ni bila sposobna narediti.
Dežela bi nadalje morala izkoristiti svoj obmejni položaj in vlogo stičišča treh velikih kultur: romanske, slovanske in germanske. Postati bi morala v sodelovanju s Slovenijo in avstrijsko Koroško center in zgled sodelovanja v novi Evropi.
Prav tako naj bi bodoča deželna uprava zagotovila celovito zakonsko zaščito narodnim manjšinam, slovenski, furlanski in nemški.
Firmino Marinig je prepričan, da se ljudje oddaljujejo od politike, ker so naveličani slabega upravljanja in obupne deželne birokracije. Rešitev je v tem, da izvofijo nove upravitelje in pustijo doma tiste, ki so odgovorni za sedanje stanje.
Vilma Martinig (SKP)
Na listi Stranke komunistične prenove kandidira v videmskem volilnem okrožju kot neodvisna Vilma Martinig. Je občinska svetovalka v občini Srednje in predsednica tretje komisije Gorske skupnosti nadiških dolin, ki se ukvarja s kulturo in šolstvom. Po poklicu je učiteljica na dvojezični šoli v Spetru, je članica deželnega sveta SKGZ, aktivna pa je tudi v slovenskih kulturnih organizacijah videmske pokrajine.
Za Vilmo Martinig odločitev o kandidaturi ni bila lahka, kajti zaveda se velike odgovornosti, ki jo prinaša tak korak Toda za družbeno angažiranega človeka je po njeni oceni naravno, da ne stoji ob strani, Ce želi prispevati svoj delež za ljudi in kraje, ki jih predstavlja. Vilma Martinig je neodvisen kandidat, vendar se prepoznava v programu SKP za zaščito pravic najšibkejših slojev, teh pa je v Benečiji največ. Ostarele ljudi na Ce-dajskem je nepravični
deželni ukrep prikrajšal za bolnišnico, a še za marsikaj drugega.
Vilma Martinig je prepričana, da bi morali ljudje ocenjevati kandidate ne le po predvolilnih nastopih, paC pa po njihovem vskod-nevnem delu v korist skupnosti. Kot učiteljica, ki poučuje na dvojezični šoli od njene ustanovitve, se jasno zaveda, kaj pomeni šolanje v maternem jeziku za Benečijo, zato se zavzema za razvoj dvojezičnega šolanja po vsem teritoriju, po uspešnem špetrskem zgledu.
Kot upraviteljici je Marti-nigovi še zlasti pri srcu
učinkovitost krajevnih uprav. Tu so po njeni oceni potrebne korenite reforme, kajti avtonomija od rimskih centrov nima smisla, Ce jo nadomesti centralizem neučinkovitega deželnega aparata. Zato je potrebno dati nove pristojnosti in ustrezne instrumente občinam.
Vilma Martinig je mnenja, da je minula deželna uprava sprejela več pozitivnih ukrepov za slovensko manjšino, za kar gre zasluga slovenskim predstavnikom. Vendar je treba narediti še veC odločilnih korakov, predvsem s takojšnjim sprejetjem zaščitnega zakona, glede katerega mora dežela jamčiti, da se bo tudi izvajal, ob polnem sodelovanju manjšine.
Kandidatka SKP nazadnje ocenjuje kot pomemben nastop žensk v politiki, Čeprav ob družinskih obveznostih to ni lahko. Mnogokrat znajo biti ženske občutljivejše od moških, kar politiki res ne škodi.
VOLILNA KRONIKA
Budin na srečanjih v Skednju in Dolini
Drevi ob 21.uri se bodo po združitvi predstavili v gledališču Prešeren v Boljuncu Levi demokrati iz dolinske občine. VeCer bo uvedel bivši župan Edvin Švab, nakar bosta spregovorila Sandi Klun in Vilko Bandi. Informacijo o evropski vlogi LD bo podal tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, o šolski reformi, ki je za slovenske šole še posebno pomembna, pa Nadja Debenjak.Večer zaključil podpredsednik deželnega sveta in nosilec kandidatne liste LD Miloš Budin. Budin se bo ob 18.uri v Skednju (KD I.Grbec) sreCal z domačini.
Jevnikar (SSk) drevi na shodu v Dolini
Kandidat SSk na koalicijski listi Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikar se bo drevi ob 20.30 sreCal z vo-lilci v Mladinskem krožku v Dolini. VeCer bo vodil sekcijski tajnik Sergij Mahnič, kandidata pa bo predstavil dolinski podžupan Aldo Stefančič. V okviru volilnih tribun na Radiu Trst A bo danes okoli 12.45 spregovoril Jevnikar.
Kandidat SSk je sodeloval na srečanju v Repnu, ki ga je uvedel tajnik sekcije in načelnik svetovalcev SSk v repentabrskem občinskem svetu Renzo Milic. Zaradi številnih vprašanj, katerih rešitev je v dobršni meri odvisna od deželne uprave, na primer kraškega parka in pravic srenj ter jusarjev, so poudarih na večeru, bi bilo za domačine izredno koristno, Ce bi bil v deželni svet izvoljen Jevnikar.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk vabi jutri na "predvolilno večerjo" pri Bibcu v Križu. Informacije na tel. št. 639126 ah zvečer pri Edvinu ForCiCu (200-627).
Današnje pobude SKP
Kandidati Shanke komunistične prenove bodo danes sodelovali na naslednjih predvolilnih manifestacijah: od 10. do 12.ure na Trgu Puecher, od 12. do 15.ure na Trgu Europa, od 16. do 17.30 na Trgu Sv.Jakoba in med 17. in 19.uro na Korzu Itaha.
Na Opčinah shod ID o problemih zdravstva
V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20.uri predvolilna pobuda Levih demokratov o zdravstvu. NavzoCa bosta kandidata Budin in Brano Zvedi, sodeloval bo tudi Franco Rotelli, ravnatelj zdravstvenega podjetja.
LD napovedujejo za danes naslednje shode: v Skednju od 9.30 do 10.30 (Budin in Nadja Debenjak), pri Sv.Sergiju od 10. do 12.ure (Caterina Dolcher), v Ul.delle Torti od 16.30 do 19.30 (Giovanna Pacco), na Stari Mitnici od 10. do 12.30 ter od 13.30 do 14.30 pri škedenjski železarni (Zvech).
Spetičeva o Listini o pravicah bolnih otrok
Kandidatka SKP za deželni svet Bruna Zorzini Spetič se je srečala s skupino mater in zdravstvenih delavk. Pogovor je zadeval razmere na področju sanitarnih struktur, ki jih je prejšnja deželna vlada krepko oklestila.
Zorzini Spetič je komentirala sklep ustanove »Burlo Garofolo«-, da izdela "Listino o pravicah bolnega otroka". Gre za pozitivno pobudo, ki približuje zdravstveno strukturo potrebam staršev in otrok. Vendar je Spetičeva ugotovila, da ob 14 objavljenih točkah manjka pomembna, petnajsta točka. To je pravica bolnika, naj bo otrok ah starejša oseba, da ga zdravniki in osebje razumejo. V razmerah narodnostno mešanega ozemlja to pomeni, da je treba omogočiti slovenskim otrokom možnost, da z zdravstvenim osebjem občujejo v materinem jeziku.
Kaj torej pomeni »petnajsta točka«? Predvsem to, da je treba pri določanju organikov bolniških in dragih zdravstvenih struktur poskrbeti za zadostno prisotnost slovensko govorečega osebja.
Podobno kot z otroki se dogaja tudi v glavni in dragih splošnih bolnišnicah, posebno še v oddelkih za ostarele, kjer je število slovensko in hrvaško govorečih bolnikov večje od uradnih odstotkov naše prisotnosti, kar dokazuje tudi o posledicah psiholoških pritiskov preteklosti, ki popustijo v zadnjem obdobju življenja in nemalokrat presenečajo celo najožje sorodnike bolnikov.
Slovenska kandidatka SKP bo danes med 12. in 13.uro pred novo univerzo, ob IS.uri pa bo na sedežu ACLI na Kolonji sodelovala na okrogli mizi bivših rajonskih svetovalcev.
Slokar (SL) polemičen do SSk m levice
Danilo Slokar (Severna liga) polemizira s Slovensko skupnostjo, ki se ogreva za Oljko in torej za sodelovanje s tistimi shankami, ki bi hotele še danes bojkotirati župnike, posebno slovenske. Ubrala je to pot, namesto, da bi iskala dialog s Severno ligo, ki se zavzema za avtonomijo in za spoštovanje vseh narodov. Potem ko se je levica vedno zavzemala za samodlocbo narodov, sedaj nasprotuje Padaniji, z druge shani pa podpira odcepitvene težnje v vzhodni Evropi.
Shodi Zelene liste
Paolo Ghersina bo ob lO.uri govoril na Trgu Sv.Jakoba, zeleni pa bodo dopoldne (med 9. in 13.uro) imeti shod v Ul.Carducci, popoldne med 16. in 19.uro pa na Trgu Goldoni.
VOLITVE / PRED POMEMBNO POLITIČNO PREIZKUŠNJO
Za slovenske kandidate so važne tudi preference
Možnosti Miloša Budina, Iva Jevnikarja in Brune Zorzini Spetič
Do deželnih volitev nas ločuje še dobrih deset dni, mnogi volilci so, kot kaže, še neodločeni, drugi pa razmišljajo, da bi 14.junija bojkotirali volišča. Volitve so vsekakor državljanska dolžnost in demokratično sredstvo, s katerim lahko občan odloča o usmeritvi javne uprave in s tem tudi o svojem vsakdanu. Deželna uprava ima tudi svoje pomanjkljivosti, ki jih nihče ne skriva, vse od svoje ustanovitve pa je bila Dežela Fur-lanija-Julijska krajina ne samo verodostojen sogovornik slovenske manjšine, a tudi krajevna enota, ki je poosebljala večjezičnost in pisano stvarnost tega našega prostora.
Za izvolitev slovenskih kandidatov bodo prihodnjo nedeljo, seveda poleg glasov, zelo pomembne tudi preference. Na osnovi volilnega zakona lahko volilec odda le ENO PREFERENCO, in sicer s PRIIMKOM izbranega kandidata. Preference s številkami so prepovedane.
Med slovenskimi kandidati v volilnem okrožju, ki zaobjema tržaško pokrajino, imajo trije realne možnosti za izvolitev. To so nosilec kandidatne liste Levih demokratov MILOŠ BUDIN, kandidat Slovenske skupnosti na listi "Ljudske sredine za reforme" IVO JEVNIKAR ter BRUNA ZORZINI SPETIČ, druga nosilka liste Stranke komunistične prenove.
Volitve bodo samo v nedeljo, 14.6. do 22. ure. Volilec bo dobil eno samo glasovnico, saj na Tržaškem glasujemo le za obnovitev deželne skupščine, v kateri bo našo pokrajino zastopalo trinajst predstavnikov.
V prejšnjih dneh so poverjeni predstavniki občinskih uprav razdelili po domovih volilna potrdila. Kdor ga Se ni dobil naj počakaja nekaj dni, potem pa ga lahko dvigne na občinskem volilnem uradu.
POLITIKA / SKLEP ZUPANA ILLVJA
OPČINE / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Admiral v občinskem odboru
Sergio Albanese je nadomestil odbornika Franca Degrassija
Admiral Sergio Albanese (na sliki) je od včeraj uradno odbornik v mestni upravi Riccarda Illyja. Prevzel je mesto Franca Degrassija, ki je odstopil, ker kandidira za deželni mandat na sredinski listi Ijudsko-reformatorske koalicije. Novi upravitelj bo skrbel za nadzorstvo in za varnost, medtem ko je De-grassijevo mesto na od-borništvu za proračun prevzel Giorgio Zanfa-gnin. Za športno problematiko bo do nadaljnega odgovarjal podžupan Roberto Damiani.
65-letni Albanese, ki je doma iz Molfette, je bil do leta 1996 načelnik krajevnega pristaniškega
poveljstva. Trenutno je v pokoju, v Trst pa je prišel po službovanju na akademiji vbjne mornarice v Livornu, v katero
je stopil leta 1960. Njegov vstop v občinski odbor predstavlja veliko presenečenje, saj je imenovanje visokega vojaškega Častnika v javno upravo res prava redkost.
V Illyjevi upravi je torej prišlo do poslednje zamenjave. Tokrat je odšel edini odbornik, ki je bil županov sopotnik vse od prve izvolitve pred petimi leti, drugi zvesti sopotnik je podžupan Damiani, ki odgovarja tudi za kulturo. Illy je te številne zamenjave opravičil z dejstvom, da paC odborniki niso poklicni politiki in da morajo za to skrbeti tudi za lastne poklice.
STRUKTURE / PODPIS NA PREFEKTURI
Univerza prevzela »bolnišnico«
BivBa vojaška bolnišnica odslej v rokah tržaške univerze
Tržaška univerza je vCeraj prevzela posest nad območjem nekdanje vojaške bolnišnice. Ustrezno konvencijo sta na prefekturi ob prisotnosti tržaškega prefekta Micheleja De Feisa podpisala ravnatelj Urada za tržaški teritorij Alfredo Furlani in rektor tržaške univerze Lucio Delcaro. Zadeva o predaji nekdanje vojaške bolnišnice tržaški univerzi se je vlekla skoraj celo desetletje. Vojaška bolnišnica je namreč prenehala delovati leta 1989. Takrat se je zaCela dolgotrajna birokratska pot o koncesiji poslopja precejšnje arhitektonske vrednosti in parka, ki ga obdaja, ki se je po odločilnem posredovanju tržaškega prefekta, zaključila šele vCeraj.
Prikaz boja proti mamilom
Na nižji srednji šole Italo Svevo so v preteklih dneh razpravljali o drogi. V gosteh so imeli ekipo izvedencev finančne straže, ki so dijake seznanili s kvarnim učinkom mamil in jih tudi
opozorili na zakonske prekrške, ki so povezani s posestjo in razpečevanjem droge. Dijaki so bili pozorni predvsem na prikaz iskanja droge z izurjenimi psi. Izvedenec jim je pojasnil, kako poteka vežbanje takega psa, zatem pa je tudi pokazal, kako izurjeni pes iztakne skrito mamilo.
Prošnje za bencin no znižani ceni
Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da zapade v petek, 19. junija rok za predstavitev prošenj za dobavo pokrajinskega bencina in plinskega olja po znižani ceni. Po tem roku bo tržaška trgovinska zbornica preverila, ati je ostalo na zalogi še kaj goriva po znicani ceni, da bi ga porazdelili med lastnike avtomobilov. Vse informacije o predstavitvi prošenj posreduje posebno podjetje za hencin po znižani ceni, Borzni trg 14, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 15.30.
Dolfi in Rudi VVilhelm skupno praznovala 70. rojstni dan
Dvojčka Dolfi in Rudi VVilhelm sta predvčerajšnjim praznovala 70 let. Openska sekcija Levih demokratov jima je v Domu Brdina pripravila prisrčen sprejem, ob življenjskem jubileju pa jima je Čestitala vsa openska skupnost, s katero sta slavljenca od vedno zelo tesno povezana.
Dolfija in Rudija našim bralcem res ni treba posebej predstavljati. Dolfi je poznan predvsem kot politični delavec, najprej v KPI, nato pa v DSL oziroma pri Levih demokratih. Bil je pokrajinski, občinski in rajonski svetovalec, aktiven v sindikatu upokojencev CGIL in eden od pobudnikov zadruge, ki je mnogim Opencem zagotovila stanovanje.
Tudi Rudi se ukvarja s politiko (svojčas je bil rajonski svetovalec KPI), na Opčinah in v širši okolici pa je poznan predvsem kot neutrudni organizator Kraškega pusta (bil je med njegovimi ustanovitelji), festivalov Unita in Dela ter raznovrstnih pobud in priredi-
tev domačega kulturnega društva Tabor. Skupno z nekaterimi tovariši inj3 največ zaslug za gradnjo Doma Brdina.
V imenu italijanskih
in slovenskih Levih demokratov je jubilantoina javno Čestital in se zahvalil za opravljeno delo pokrajinski tajnik Steho Spadaro. V pismu, ki Sa jima je poslal ob rojstnem dnevu, poudarja njuno skrb za zaščito U1 za rast slovenske nar°d' nostne skupnosti, a istočasno tudi za utrdi tev kulture dialoga iO sožitja med tukaj riv£3Pa ma narodoma. DvojCh^
VVilhelm - podčrtuje na
dalje Spadaro - nis nikoli tolmačila sloven ske manjšine kot locen telo, ampak kot eIJa^°j pravni in sestavni de tukajšnje večjezične s varnosti. Pokrajinski ta)
nik LD opozarja tudi n njuno izbiro po razpu5 KPI, ko sta se brez ok^ vanj opredelila za n0 Demokratično stran
Čestitkam in voščilo1® bratoma VVilhelm za r stni dan se pridruZm tudi Primorski dnevni
SITIP / V TOVARNI V OSAPSKI DOLINI PONOVNO STEKLA PROIZVODNJA
Preklic odpustov le prvi korak do rešitve
Vsi napori gredo zdaj v iskanje novih lastnikov
V tekstilno tovarno Sitip v Osa-pski dolini se je vrnila normalnost, vsaj navidezna. Po sobotnem preklicu 150 odpustov je v obratu ponovno stekla redna proizvodnja, seveda Pa ni mogoče reči, da je s tem problem prihodnosti tovarne že povsem rešen. Nasprotno. Klub preklicu odpustov je po zadnji krizi postalo popolnoma jasno, da se grupa lombarskega industrijca Pezzolija namerava umakniti iz tržaškega Podjetja, ki je torej trenutno brez pravega lastnika in tudi brez pravega krmarja. Koliko časa bo lahko plula v tem stanju, je seveda veliko vprašanje. Gotovo ne več kot do konca tega leta, saj je skupina Pez-zoli dejansko napovedala, da bi -kar se nje tiče - z 31. decembrom 1998 obrat lahko dokončno zaprli.
Sicer pa med delavci Sitipa in njihovimi sindikalnimi predstavniki v teh dneh prevladujejo občutki zadovoljstva. »Po petih dnevih trdega protesta nam je uspelo doseči preklic 150 odpustov, kar
predstavlja vsekakor veliko zmago,« nam je ponosno dejal pokrajinski tajnik CGIL Waldy Catalano.»S tem smo preprečili najhujše, da bi namreč podjetje postopoma uničili. Z odpustom 150 delavcev predilnice bi tovarna utrpela nepopravljivo škodo, saj bi postala veliko manj zanimiva za morebitne kupce. Sicer pa vemo, da je nameravalo lastništvo konec leta odpustiti še preostalih 140 delavcev tkalnice, kar bi v bistvu sovpadalo s smrtjo obrata.«
Kot je v pogovoru s Primorskim dnevnikom podčrtal pokrajinski voditelj CGIL, pa je seveda jasno, da bo predstavla dosega preklica 150 odpustov resnično zmago le pod pogojem, da bo tovarno v Osapski dolini prevzelo novo lastništvo, in to čim prej. Prav zato zdaj vsi napori gredo v iskanje kupcev. Za to si marsikdo prizadeva. Posebno aktiven je tržaški župan Riccardo Illy, ki je, izkoriščajoč svoje številne zveze in znanstva v podjetniških kro-
gih, že kontaktiral marsikaterega industrijca bodisi v Italiji kot izven nje. Illy je razkril, da so posebno zanimanje pokazali dve grupi iz Lombardije, pa tudi neki nemški indu-strijec. Za koga natančno gre, tržaški župan ni hotel povedati, kar je sicer povsem razumlčjivo, saj je vsekakor šlo za povsem neformalne kontakte.
Poleg Illyja se za rešitev tekstilne industrije v Osapski dolini zavzemajo tudi tržaško združenje indu-strijcev, deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton in tržaški prefekt Michele De Feis. Slednji je pravzaprav prevzel nalogo, da organizira sestanek vseh zainteresiranih strani, na katerem bi začrtali temeljne smernice za nadaljnje napore, ki naj bi privedli do dokončne rešitve. »Do sestanka bi moralo priti v kratkem, verjetno takoj po 10. juniju,« nam je dejal Catalano. »Važno pa je, da pogajanja stečejo na korekten način, brez enostranskih izsiljevanj,« je še pristavil.
ŠOLSTVO / TEKMOVANJA
Izjemni uspehi naših mladih matematikov
Slovenski nižješolci so pa res pridni matematiki. To lahko zapišemo po dveh zaporednih velikih uspehih, ki so jih zabeležili na tekmovanjih za Vegovo priznanje in na tekmovanju za Matematični izziv, ki so potekala aprila in maja v Sloveniji.
Sredi aprila je bilo v Hrpeljah tekovanje za srebrno Vegovo priznanje, ki so se ga iz zamejskih šol udeležili Mitja Oblak, Giacomo Premru (oba nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana), Mitja Nabergoj (Fran Levstik, Prosek) in Sara Magliacane (Igo Gruden, Nabrežina), ki so se pomerili v kategoriji 6. razreda, ter Ivana Gantar (Srečko Kosovel,
Opčine), Zinajda Kodrič in Andrea Ma-tijačič (oba Fran Levstik, Prosek) v kategoriji 7. razreda. Vsi so se dobro odrezali, Mitja Oblak, Sara Magliacane in Andrea Matijačič pa so posegli po srebrnem priznanju. Oblak in Matijačič sta dosegla celo absolutno prvo mesto, Sara Magliacane pa drugo.
Mesec kasneje se je Andrea Magliacane v Kopru udeležil tudi tekmovanja za zlato Vegovo priznanje. Tudi tokrat je zabeležil izjemen uspeh, saj je osvojil zlato priznanje in se je celo uvrstil na 4. mesto na vseslovenski lestvici.
Pretekli četrtek so se Andrea Matijačič, Zi-naja Kodrič in Ivana
Gantar udeležili tudi Matematičnega izziva. Tekmovanje je bilo v Izoli, udeležilo pa se ga je 70 mladih matematikov iz Furlanije-Julij-ske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške. Matijačič je spet računal odlično, saj je osvojil absolutno prvo mesto, Zinajda Kodrič pa je zasedla drugo mesto. Prvak je prejel pokal in priznanje, z unikatom Rogaške iz kristala pa je bila nagrajena tudi šola Frana Levstika.
Mentorica prof. Katja Kalc je bila seveda zadovoljna s takim uspehom. Povedala je, da je bilo nekaj nalog res zahtevnih in da jebilo tekmovanje na res visoki kakovostni ravni.
FL*
Jate • ■
SKLEP VZHODNOKRASKEOA RAJONSKEGA SVETA
Popravili bodo sakralna znamenja
Posredovanje pri družbi ANAS, da bi poskrbeli za varnost ovinka pod Bazovico
Vzhodnokraški rajonski svet je na svoji zadnji deji sklenil, da bo poskr-°el za popravilo male kapelice ob openskem Pokopališču, ki je v zelo slabem stanju ter znamenitega pilja v bližini oivše postaje gozdnih Čuvajev v Bazovici, ki Rosi letnico 1827 in je Prav tako potrebna korenite obnove (na sliki). V ta namen je rajonski svet oolocil 25 milijonov lir 0d skupnih 44 milijonov, kolikor jih je tržaška občinska uprava nakazala za potrebe tega nbrnočja. Del sredstev n°do namreč porabili za nakup pohištva za novo dvorano rajonskega sveta, ostalo pa, kot rečeno,
^a popravilo dveh zgodovinskih sakralnih zna-ntenj velike kulturne
tTednosti.
Svetovalci so obravna-vali ge vrsto drugih vPrašanj, med katerimi
se dotaknili že nešte-°krat obravnavanega
problema nevarnosti ovinka med Ključem in Bazovico, ki je bil že tolikokrat prizorišče prometnih nesreč. Na ta problem je rajonski svet večkrat opozorilo tudi karabinjersko poveljstvo v Bazovici. Podjetju ANAS in občinski upravi so zato poslali pismo z zahtevo, da na takoi-menovanem »ovinku smrti« namestijo varnostne razmejitvene cementne pregrade ter tudi akustična svarila. Prav tako so naslovili pismo
tudi na podjetje ACT z zahtevo, da poskrbi za namestitev kakih desetih avtobusnih čakalnic po vaseh Vzhodnega KRASA.
r[
SOLSTVO / DANES
Svetoivanski dijaki na MinimiHelfestu v Čedadu
h
Svetoivanska nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda bo danes gostovala v Čedadu na Mittelgledališču mladih za mlade. Dijaki 1. in 2. razreda bodo že zjutraj z vlakom odpotovali v Čedad, ker bodo dopoldne v gledališču Adelaide Ristori sodelovali pri prvi izvedbi tako imenovanega Mi-nimittelfesta. Predstavili bodo »zabavno kriminalko« - kot so jo sami poimenovali - Sola je šala. Dijaki so delo sami napisali in ob sodelovanju mentorjev poskrbeli za uprizoritev.
V igri so po svoje ponazorili življenje na šoli. Se posebej bodo predstavili uro italijanščine, angleščine in plesa, ker pa gre za »kriminalko«, ne bo manjkalo presenečenj. V razredu se namreč pogostoma pojavljata »strašili«, ki kaj radi ponagajata.
Na Minimittelfestu, ki se bo zaključil 5. junija, bo sodelovalo skupno 777 dijakov in učencev in 90 mentorjev iz Avstrije, Alo-venije, madžarske in Furlanije - Julijske krajine.
Proces Sancin: na odvetnika pozabili
Sodnik za uvodne preiskave je Primoža Sanci-na novembra lani obsodil na 150 tisoč lir kazni, Csš da dvema policajema ni hotel pokazati oseb-dokumentov. Sancin je vložil priziv, v kate-reui je zavrnil trditev, po kateri ni hotel pokazati dokumentov: zahteval je samo to, da mu yprašanje ponovijo v slovenščini. O tem prizivu l6 bil govor na včerajšnji obravnavi pred pre-torko Barzasijevo (zapisničarka Sara Ukmar, tol-IIlaCica Dunia Pertot, javni tožilec Grohman), ki Pa je prišla do zaključka, da je postopek treba Za_Ceti povsem znova: obvestilo o pozivu na sojenje so namreč poslali samo obsojencu, ne pa njegovemu odvetniku. Odvetniku tudi ga ne bi P)°gli poslati, ker ga Sancin ni imel, a tudi so-Jhšče ga sploh ni imenovalo po uradni poti. Po-tein ko je Barzasijeva ugotovila to pomanjkljivo-je proglasila ničnost obvestila ter akte posredovala javnemu tožilcu.
Primož Sancin je že napovedal, da bo zahteval Povrnitev škode, ki naj bi jo utrpel zaradi neregularnosti postopka, ki je privedel do včerajšnje obravnave.
ŠOLSTVO / OB IZTEKU POUKA
Razstava v ricmanjskem vrtcu
V prihodnjih dneh številne razstave tudi v drugih vrtcih in šolah
Šolsko leto se hitrih korakov bliža koncu. Zato se na šolah in vrtcih vrstijo priprave na zaključne prireditve in tudi na razstave risb, ročnih del in izdelkov, ki so jih otroci, učenci in dijaki izdelali med ššol-
skim letom.
Taka razstava je bila že pretekoo nedeljo v otroškem vrtcu v Ric-manjih. Otroci in vzgojiteljice so lepo uredile igralnico s pogrnjenimi mizami, na katerih so bili razstavljeni najrazlič-
nejši barvni predmeti, sad dela najmlajših. Mamice, očki, none in no-noti so si tako lahko ogledali podstavke za sveče, pisane kozarce in številne druge prikupne novosti, (foto Davorin Križmančič)
NOVICE
Priprave na svetovno konferenco o znanosti
Včeraj je prispel na obisk v Trst podravnatelj Organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO) Maurizio laccarino. V naše mesto je prišel v okviru priprav na svetovno konferenco o znanosti, ki bo junija 1999 v Budimpešti. Pogovoril se je namreč s predstavniki raznih tržaških znanstvenih ustanov o temah, ki naj bi jih obravnavah na konferenci. Posebno ga je zanimalo vedeti, katera vprašanja naj bi po oceni tržaških znanstvenikov svet znanosti postavil pohtiki. laccarino se je včeraj dopoldne najprej srečal s tržaškim podžupanom Robertom Damianijem, nakar je obiskal Mednarodni center za človekove pravice, popoldne pa se je sestal z voditelji Znanstvenega parka pri Padričah.
Seminar o vodnih tokovih
Na pobudo Italijanskega združenja za naturalistično inženirstvo bo v soboto, 6. t.m. v dvorani društva »F. Venturini« pri Domju seminar na temo »Zaščita, utrditev in uporaba vodnih tokov«. Spored: ob 20. uri bo odbornik Občine Dolina Darij Brajnik podal uvodno misel; ob 20.15 bo video projekcija »Tehnike naravovarstvenega inženirstva«; ob 21. uri bo Giuhano Sauli (predsednik AIPIN) govoril na temo »Tehnike naravne vzpostavitve in naturalističnega inženirstva pri hidravlični ureditvi vodnih tokov«; ob 22. uri razprava, ob 22.30 zaključki.
Prošnje za »zvestobo delu«
Trgovinška zbornica obvešča, da 31. julija nepreklicno zapade rok za predstavitev prošenj in ustrezne dokumentacije glede sodelovanja pri natečaju »Zvestoba delu in gospodarskemu razvoju 1998«. Nagrade, skupno 45 (zlata kolajna z ustrezno diplomo) so razdeljene med tri kategorije. Podrobnejša pojasnila dobimo v tajništvu (2. nadstropje, knjižnica, tel. 6701249).
Predstavitev publikacije
V	knjigami Borsatti (Ul. PonchieUi 3, vogal z Ul. Santa Caterina) bo danes ob 18.30 predstavitev publikacije »La transizione in Friuli-Venezia Giuha« (tranzicija v FJK). Podnaslov pojasnjuje, da je govor o tem, kaj se dogaja za kulisami 7. deželne zakonodajne dobe.
Mladi in Evropa po TV Koper
Zaključna oddaja programa »Meridiani«, ki ga vodi Maurizio Bekar in ki bo drevi od 21. do 22. ure po TV Koper - Capodistria, bo posvečena temi »mladi in Evropa«. Oddajo bodo ponovili jutri, 4. tm. obl7. uri.
Izkupiček za fundacijo EUC
V	torek, 9. t.m. ob 21. uri bo v gledališču Silvio Pel-lico (Ul. Ananian 10) glasbena predstava »Cabaret lahno« (Alberto Qricayban - kitara, Roberto Daris -harmonika, godba Berimbau, Maria del Carmen y su son cubano). Dobiček (umetniki nastopajo brezplačno) bodo dodelili mednarodni fundaciji ELIC, ki posebno v državajh na jugu in v Srednji Ameriki pomaga pri uvajanju novih pedagoških prijemov. Predprodaja vstopnic je pri Utatu (pasaža Protti) ah pri odboru Pro-Ehcv v Ul. San Lazzaro 5, 3. nadstropje (tel. 631225, 660197, 661200).
REVOLTELLA / IRSKA UMETNOST
Razstava v spomin na Joycea
V muzejuJRevoltella je od včeraj na ogled razstava, posvečena slovitemu irskemu pisatelju Jamesu Joy-ceu. Na prireditvi »Joyce Sight« so na ogledu dela šestih sodobnih irskih slikarjev in dveh kiparjev, predstavili pa so jo na sedežu muzeja. Pobuda spada v okvir dejavnosti »Trieste Joyce school« tržaške univerze, a poleg irske ambasade, Tržaške občine in univerze sodeluje tudi kulturno italijansko-irsko združenje »La Bottega di Joyce«.
O razstavi so spregovorili ravnateljica pedagoške fakultete prof. Monti, ravnateljica muzeja Revoltella prof. Masau, ravnatelj oddelka za anglo-germansko literaturo prof. Crivelli in predsednik združenja »La Bottega di Joyce« dr. McCourt. Podčrtali so pomembnost medsebojnega sodelovanja in potrebo po tovrstnih pobudah, saj je sodobna irska umetnost v Italiji malo poznana, tudi za Trst je važna kultura.
Svoja dela razstavljajo Brian Bourke, Barry Cooke, Anne Donnelly, Michael Farrell, Conor Fallon, Brian King, Louis Le Brocquy in Camille Souter. Razstava bo odprta do 10. t.m. (umik 10-13 in 15-20, ob praznikih 10-18, zaprto ob torkih), nato jo bodo predstavili tudi v Rimu, Perugii, Madridu, Parizu in Dublinu. A.G.
Praznik pomladi Skupnosti - družine
Skupnost Družina Opčine - Prosek 381, prireja v nedeljo, 7. junija tradicionalni »Praznik pomladi«. Praznovanje se bo začelo ob 11.15 s Sveto mašo, ki bo popestrena s petjem in igranjem na kitaro dekliškega cerkvenega pevskega zbora Naselja sv. Naza-rija. Sledilo bo kosilo, raznovrstne zabave z glasbo in tombolo z bogatimi nagradami, katere izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Praznik je namenjem invalidom, starejšim osebam, njihovim spremljevalcem, sorodnikom in prijateljem.
Srečanje s konzulentom
Občinska uprava Devina-Nabrežine sporoča, da bo danes, 3. junija, od 17. do 19.30, v občinskem uradu - Nabrežina Kamnolomi 25, delovni konzulent Mas-simo lesu na razpolago krajevnim operaterjem, ki so vključeni v projekt za gospodarsko spodbujanje.
JUTRI V TREBČAH
Primorec - Tabor se pripravlja na nekoliko drugačen koncertni utrinek
Z začetnim presenečenjem in sporedom, polnim zanimivih novosti se na zaključek letošnje sezone pripravljajo člani slovenskega pevskega društva Primorec-Tabor. Jutri zvečer, z začetkom ob 20. uri se v Ljudskem domu v Trebčah obeta kar vabljiva prireditev, ki bo kronala drugo leto vzgojno-ust-varjalnih srečanj ob Glasbi skozi petje in še kaj... Niz je bil še posebno uspešen, saj so se osnovnošolcem pridružili še malčki iz otroškega vrtca: sicer so pod mentorstvom Vilme Padovan drugače osvajali glasbeni svet, z manj zahtevnim pristopom, a zato nič manj učinkovitim končnim rezultatom. Veliko so se igrali in s tem oblikovali čim neposred-nejši odnos do zvočnosti in vsega, kar je s tem v zvezi, saj je pravzaprav igra čudovito sredstvo, s katerim lahko brez prisile in napora osvojiš veliko znanja.
2e od vsega začetka se je pobuda SPD Primorec-Tabor predstavila z geslom o večvrstni otroški dejavnosti: tako so se otroci v lanski sezoni zbližati z likovnim oblikovanjem, letos pa so pod mentorstvom Lore-dane Kralj z glasbo usklajevali telesni gib in se tako čedalje bolj sproščali. Vsa ta dejavnost je pripomogla k oblikovanju večera, s katerim se jutri zvečer otroci predstavljajo svojim staršem, prijateljem in znancem. Kot rečeno, se obeta kar nekaj novosti: prva med vsemi je v sami vsebini, ki združuje umetniški izraz nekaterih naših ustvarjalcev. Tako bomo prisluhniti krstni izvedbi treh pesmic, ki jih je uglasbil Aljoša Tavčar, besedila pa je po navdihu otrok ustvarila pesnica Zlatka Obit.
Pestrost bo tudi v glasbeni spremljavi, saj bodo z zborčkom poleg avtorja-fa-gotista zaigrati še flavtistka Tanja Sabadin, klarinetistka Alessandra Falciano in pianist Aljoša Saksida. Malčki se bodo še posebej predstaviti z nizom Ježevih pesmic o živalih, prav tako pod vodstvom Vilme Padovan.
Posebno presenečenje večera pa bo nedvomno uvod, v katerem se bo predstavila vokalna skupina Primorec-Tabor: od preteklega januarja so se namreč ponovno začeti združevati nekateri pevci in pevke »bivšega« mešanega pevskega zbora. Pod mentorstvom Matjaža Sčeka so si zadali cilj, da za to priložnost pripravijo nekoliko »drugačen« koncertni utrinek. Jutri zvečer bomo tako prisluhniti čisto posebnemu zborovskemu nastopu, v katerem bo 15-članska vokalna skupina Primorec-Tabor ob spremljavi kitarista Marka Ferija predstavila niz pesmi, ki jih je sestavil švedski glasbenik Bo Hanssin, gre za nekakšen glasbeno-ustvarjalni poskus in obenem izziv, saj se tako ponovno oživlja začetna društvena dejavnost z odraslim sestavom, ob zborovski pesmi pa se nekako prvič »preizkuša« tudi uveljavljeni kitarist, (dam)
Iz včerajšnjega poročila o jubilejni pire-ditvi OPZ Venturini je pomotoma izostalo ime openskega mladinskega pevskega društva Vesela pomlad, ki je zaradi obveznosti na proslavi obletnice domače Sole poslalo v Boljunec pisne čestitke in voščila.
DSI / PREDAVANJE
»Pogosto zdravimo, včasih ozdravimo, vedno tolažimo...«
Gost je bil dr. Simon Špacapan z onkološkega centra v Avianu
V ponedeljek je bil gost večera v Društvu slovenskih izobražencev dr. Simon Špacapan,izvedenec v onkologiji, sicer zaposlen v onkološkem centru v Avianu. Tematiko večera je uvodoma predstavil z izredno tehtnim izvajanjem, prepletenim z močjo izkustva in prepojenim z neomajno vero v raziskovanje. Ni najmanjšega dvoma, da je tematika zelo pereča, saj celovito prevzame človeka, ker se direktno veže na največje bogastvo, ki ga ima človek: življenje. Moč samoohranitve pelje bolnika do vsekršne poti, ki bi lahko nudila ozdravljenje, zapade pa tudi lahko v razumsko neutemeljene rešitve posejane z zlorabami. Zaradi vsega tega je treba ljudi informirati, molk zaradi strahu ne pripelje nikamor, zgodnja diagnoza je najboljši začetek bitke.
Raziskovanje je prišlo v zadnjih letih do izredno zanimivih zaključkov, ki dajejo veliko upanja, čeprav je pot do zmage še dolga. Največji problem pri onkologiji je namreč številčnost rakastih obo-
lenj. Vsak rak ima svojo zgodovino in torej možno terapijo;: lahko bi rekli, da je vsak bolnik unicum.
Pretresljivo pa je dejstvo, da je vse več terminalnih bolnikov, tistih, ki jim je dano le upanje. Ob njih se začuti človeška omejenost in nemoč pred naravo, vendar prav v takih situacijah je treba človeku vrniti dostojanstvo, mu nuditi človeško toplino, primerno prodorno terapijo in duhovno pomoč.
Večer je dr. Špacapan sklenil s citatom, polnim grenkobe, vendar tudi upanja: Pogosto zdravimo, včasih ozdravimo, vedno tolažimo...
M.R.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25,	20.20,	22.15
»Ltimmagine del deside-rio«, r. Bigas Luna.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »La vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni.
EKCELSIOR - 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Jonny Depp.
ŠKEDENJ / PREDSTAVITEV KNJIGE
Zanimiv večer v društvu I. Grbec
Ni veliko priložnosti, da se prebivalci slovenske in italijanske narodnosti nekega mestnega okraja srečajo in skupno praznujejo. Takšno lepo in prijetno vzdušje je vladalo v petek zvečer v društvenih prostorih škedenjskega kulturnega društva Ivan Grbec, kjer so se na večeru v društvenih prostorih domačega društva Ivan Grbec, kjer so se na večeru zbrati vsi, ki so želeli pozdraviti izid knjige, posvečene Lahi, enemu od dolgoletnih organizatorjev škedenjskega pusta, ki jo je popestrila in obogatila predstavitev knjige »Lalo, un uomo per Servola -Lalo škedenjski človek«, napisal jo je Ruggero Paghi, ob njem pa sta sodelovala še Marta Somma-riva in Fabrizio Somma.
Večer je bil edinstveno srečanje Skedenjcev, slovenske in italijanske narodnosti, ki so želeli, z bogato razstavo pustnih prireditev zadnjih let, s knjigo, pa tudi s svojo prisotnostjo na večeru v slovenskem društvu poudariti povezanost krajevnega
prebivalstva, ki noče narodnostnih sporov, ki si želi medsebojnega sožitja in sodelovanja.
Tej lepi zamisli se je pridružil še naš priznani filmski mojster Aljoša Žerjal, ki je prikazal vrsto svojih filmov, ki jih je posnel na raznih pustnih prireditvah, tja od začetkov petdesetih let. Njemu so šle še čestitke ob njegovi
70-letnici, ki mu jih izrekamo tudi mi.
Zabavno je bilo spremljati odzive občinstva, ki je na dokumentarnih filmih spoznalo sebe, svojce ali prijatelje. Tako se je prikaz teh dokumentarnih filmov spremenil v lepo in veselo vzdušje, v katerem ni manjkalo pohval Ruggeru Paghiju in nje-
govim sodelavcem Marti Som-mariva in Fabriziu Sommi za izdajo knjige, ki govori o Lalu - organizatorju škedenjskega pusta, predvsm pa vodji »pogrebnih svečanosti«, po katerh je ta pustna prireditev še posebej poznana.
Udeleženci - in ni jih bilo malo -, so pokazali, da si takih skupnih prireditev še želijo. Tako Paghi, ki je sodeloval pri razstavi o pustnih prireditvah izpred tolikih let in Devana Černič, ki je spregovorila v imenu domačega društva, sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja med prebivalci obeh narodnosti in prijateljstva, ki jih mora povezovati.
Ruggero Paghi je učitelj in vodi dramsko skupino Giuseppe Tartini v Piranu. Piše narečne veseloigre in sodeluje s Tržaško ljudsko univerzo. Je tudi med ustanovitelji »Bande Refolo«, sinonima škedenjskega pusta in predstavnik društva »Servola insieme«, ki je bil soorganizator te lepe prireditve. Neva Lukeš
AMB ASCIATORI
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman.
NAZIONALE 1	-
15.30,	17.40,	19.55,
22.15 »Arancia meccani-ca« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2	-
15.20, 18.30, 21.45 »Ti-tanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate Winslet.
NAZIONALE 3	-
15.30,	17.40,	19.55,
22.15 »Blues Brothers, il mito continua«, i. Dan Aykroyd, John Goodman.
NAZIONALE 4	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Gattaca, la porta delFuniverso«, i. Uma Thurman, Ethan Hawke.
MIGNON -	16.00,
22.00 »Triangolo anale in un carcere di ninfo-mani«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »II grande Lebovvski«, i. Jeff Bridges.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calopresti, i. Gerard De-pardieu, Valeria Bruni Tedeschi.
4 PRIREDITVE
GLASBENA MATICA
Sola M. Kogoj vabi na zaključne akademije: jutri, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja) ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, UL Coroneo 15' Vabljeni!
SPD PRIMOREC-TABOR vabi na koncert ob zaključku sezone otroške in vokalne skupine, jutri, 4. junija ’98, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi na pevski večer, ki bo v petek, 5. junija ob 20.30 v prelepi cerkvici pri Korošcih (Sv. Barbara). Nastopa zbor Jadran in dekliški zbor KD Valentin Vodnik iz Doline.
JUNIJSKI VEČERI -KAJ SE DRŽIŠ T’KU ST’MANA... KD Valentin Vodnik, TFS S tu ledi in Etnološka skupina NSK
vabijo na predstavitev
breške noše v plesu in glasbi, ki bo v Dolini n® Kluži v soboto, 6. junija 1998, ob 21. uri.
GLASBENA MATICA vabi na prireditev ob 20-letnici šole Tomaž Hol-mar v Trbižu v soboto, 6. junija 1998. V avtobusu je na razpolago še nekaj sedežev. Za vse informacije tajništvo Sole 040/418605.
KD IVAN GRBEC -
Skedenjska ulica 124 - vabi člane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 6. junija ob 20.30. Vljudno vabljeni!
VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL, pod pokroviteljstvom tržaške VZPI' ANPI, ANED in ANPPIA vabi na žalno proslavo ob 54. obletnici obešanja desetih talcev v nedeljo, 7-junija ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške p°' staje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, Amaterski oder Jaka Stoka, tabornik1 RMV - Družina šumečih borov in Mladinsk1
krožek s Proseka-Konto-
vela. Govorila bosta zgo-dovinar Milan Pahor i11 deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Napovedova
iaž Rustja.
VENSKA GLA-
. SOLA - Koncert-uda Rojan vabi na o srečanje mlad. nedeljo, 7. junij8’
30, v rojansketn
em domu, UL Gor 29. Spored bodo ivali mladi glasbe liplomanti na kon^ riju Giuseppe J81 na akademij1 z' v Ljubljani. Nasto bodo:	.
.o/Fratnik klarm6 lir, Jana Drasič ' Neža Gruden - r0» Marco Zaccaron
n Elena Spine«1 ' Izvajali bodo s leethovna, P011 6 mmanna, Duka pena. Vstop pr°f . IDECA ZVEZDA deljek, 8. junij8’ « r cerkvi Sv. Urh, _ rci: Z MISLIJO )• Večer bodo rali Pevci žen
3 ŽOLSKEVgH
URAD SlNDlKAyf SLOVENSKE SOLE,
Carducci 8, teU 370301, posluje uo *■ d0 junija ob torkih, od 17.30.

SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Jaroslav Hasek
DOBRI VOJAK SVEJK
Rezija Stanislav MoSa
Jutri, 4. junija, ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
3.	junija 1998
KAREL
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide °b 14.06 in zatone ob 2.12
Jutri, ČETRTEK,
4.	junija 1998
FRANC
VREME VČERAJ OB 12. uRl: temperatura zraka 20,8 stopinje, zraCni tlak t0l8 mb ustaljen, veter 13 na uro severo-zahod-jdk, vlaga 65-odstotna, ne-jasno, morje rahlo razgi-
E3
ČESTITKE
dano, temperatura morja 28,2 stopinje.
Rojstva in smrti
Rodili so se: Alessandro "srulli, Elisa luracic, Ales-
Demicheli, Rok Dolenc, ^lexia Nigris, Valentina
^igliello, Beatrice Siracu-sa.
Umrli so: 98-letna Em-1113 Righetto, 92-letni Ro-®le° Princivalli, 67-letni Aldo Vecchiet, 52-letni Li-p° Afri, 84-letna Onorina 6coni, 79-letni Gino Pe-r6z, 55-letni Marino Zocco.
IZLETI
LEKARNE

, Od ponedeljka, 1. do so-bote, 6. junija 1998 Normalen urnik lekarn 8.30 do 13.00 in od 16-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13-00 do 16.00
7	Ul. Oriani 2 (tel. ''84441), Barkovlje - Mira-
3rski drevored 117 (tel. 4l0928).
Roljunec (tel. 228124) - s Rredhodnim telefonskim *)°zivom in z nujnim re-
CePtom.
, Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
- Ul. Oriani 2, Barkovlje -^ Jamarski drevored 117, lr8 Cavana 1.
Roljunec (tel. 228124) - s Rredhodnim telefonskim
8	zivom in z nujnim re-
CePtom.
nočna služba
in^ekarna odprta od °'30 do 8.30
ln3'rg Cavana 1 (tel. d°094o).
a dostavljanje zdravil 9 dom tel. 350505 -
lelevita
slovenska gospodarsko -Posvetna skupnost
Pireja srečanje z odgovornim urednikom kopr-skega Glasa
JANKOM TEDESKOM,
1 predaval o
AKTUALNEM POLITIČNEM TRENUTKU V SLOVENIJI IN V ZAMEJSTVU
^reCanje bo potekalo jutri, 4. junija ob 20. uri ^ konferenčni dvorani hotela Continentale v Ul. Nicolo 25
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
vabi na predavanje
dr. JOŽETA BERNIKA in inž. HILARIJA ROLIHA
O SEDANJEM POLOŽAJU SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
danes, 3. junija ob 18. uri
v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Danes praznuje 16. pomlad DAVID KOMAR. Obilo sreče, zdravja, zadovoljstva in kar si sam priželi mu želijo mama, papa, nona, oba nonota, teta in stric in sestrična Tatjana z Igorjem.
Katerini se je pridružil bratec NICOLA. Z njo se veselijo malčki otroškega vrtca iz Ricmanj, vzgojiteljici in Neva.
KLUB PRIJATELJSTVA
priredi v soboto 13. junija izlet v Avstrijo, v Ziljsko dolino. Vpišite se lahko v trgovini Fortunato do 6. junija, kjer boste dobili tudi program izleta.
PARTIZANSKI KLUB -Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fagagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z Crice v Boljuncu. Infor-ipacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na St. 228050 (Švara).
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa Se pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi...
Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. -23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
[Jj OBVESTILA
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom - ob 200-let-nici šolstva na Opčinah je do 9. junija na ogled razstava fotografij 1. razredov od Šolskega leta 1945/46 dalje, Se danes, 3. junija pa razstava ročnih del naših babic. Urnik razstave: ob delavnikih med 16. in 20. uro. Vljudno vabljeni!
PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec priredi v Hriben-ci 28. praznik vina. Spored: petek, 5. 6. ob 19. uri zaključna prireditev Športnega dne otrok osnovnih Sol didaktičnega ravnateljstva v Dolini, sledi ples z ansamblom Kvintet Mi; sobota, 6. 6. ples z ansamblom Happy day; nedelja,
7.	6. ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Breg, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet; Ponedeljek,
8.	6. ples z ansamblom Status Symbol.
SKD PRIMOREC in druge vaške organizacije iz Trebe vabijo vaščane na skupni sestanek, ki bo v petek, 5. junija 1998, ob
20.00	v Ljudskem domu. Dnevni red: vaška problematika.
COS PINKA TOMAŽIČA V TREBČAH vabi ob 130-letnici ustanovitve in 20-letnici poimenovanja Sole na ogled razstave starih listin, šolskih predmetov in ročnih del bivših uCencev. Obiskovalci si za to priložnost lahko ogledajo tudi spominsko sobo posvečeno Pinku Tomažiču. Urnik ogleda: do petka, 5. junija od 9. do 16. ure, v soboto, 6. in nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure.
UCENCI OSNOVNE SOLE KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA in otroci otroškega vrtca Vas vljudno vabijo na razstavo likovnih in roCnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih v Gropadi. Otvoritev: v petek, 5. junija, ob 11.30. Sodelujejo uCenci osnovne Sole Primoža Trubarja s kulturnim programom. Urnik razstave: petek, 5. junija, od 11.30 do 16.00; sobota, 6. junija, od 8.30 do 12.00; nedelja, 7. junija, od 16.00 do 20.00.
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v POLETNA SREDISCA do 5. junija 1998: 1. Poletno sre-disce v otroškem vrtcu na Proseku, od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure - vpisovanje v uradih v Narodni ulici st. 126, na Opčinah, vsak dan med 10.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
_	Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasploSno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika ^	v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10 co 15
ure
in 13. uro, razen ob sobotah (tel. St. 212289); 3. Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
OSNOVNA SOLA ALBERT SIRK in VRTEC IZ KRIŽA vabita na otvoritev razstave in predstavitev Časopisa v soboto, 6. junija ob 17. uri. Nastopal bo otroški pevski zbor Vesna. Rastava bo odprta v nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
SD PRIMOREC prireja v dneh 3., 7. ter 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Status Sym-bol, Modri Val in Happy day. Od 5. do 14. junija bo vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GO-STILNA-PIZZERIA VETO. Toplo vabljeni!
POJ, PLESI, IGRAJ in Se kaj v veselje sebi in drugim v soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija na Opčinah. Otroke pričakujejo delavnice, Čarodej VIKJ, nastopi zborov in balente skupine ter posebni gost iz Slovenije MITO TREFALT, ki zagotavlja otrokom in odraslim super zabavo z nizom vodenih družabnih iger. Otroci, ne zamudite velike otroške prireditve, ki jo za vas pripravljajo pevski zbori VESELA POMLAD in MARIJA-NISCE v Finžgarjevem domu in MarijaniSCu na Opčinah. Prijave otrok od 6. do 14. leta v delavnice sprejemata Nadja in Majda preko telefonskih številk 211258 in 215367 v večernih urah.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 -prireja v soboto, 6. junija zaključni družabni veCer na katerem bodo Francesca Simoni, Martin Maver in Stefan Pahor ob prigrizku in klepetu prikazali svoje POTOVANJE	V
STOCKHOLM, kjer so se udeležili seminarja VEN. ZaCetek ob 19. uri.
KD F. VENTURINI vabi elane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za Sagro. Dobimo se vsako soboto od
9.	ure dalje na Krmenki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in Se kaj za pod zob.
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA NATURALISTIČNO INZENE-
RIJO prireja v soboto, 6. junija v dvorani društva F. Venturini v Domju seminar ZaSCita, utrditev in uporaba vodnih tokov. Uvodna misel Darij Brajnik (Občina Dolina), sledi video projekcija Tehnike naravovarstvene inženerije, predavanje dr. Giuliana Saulija (predsednika AI-PIN) in razprava.
ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na
ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za Sole bo možen voden ogl.ed v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626.
FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KROŽEK ŽAREK IZ SEŽANE priredi 3. mednarodni fotografski ex-tempore KRAS ’98 na prosto temo z območja Krasa. V soboto 6. in nedeljo 7. junija 1998. Vpisnina 1000 SIT v Štanjelu, urnik: 7.00 - 11.00 in 16.00 - 21.00. Vsak fotograf lahko sodeluje z enim dia filmom 100 150 ASA. Za razvijanje poskrbi prireditelj, ne odgovarja pa za poškodbe ali izgube. Zaključni veCer bo v soboto, 27. junija, ob 21. uri, v starem delu Štanjela.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 8. junija na kulturni večer ob izidu druge knjige Zore Tavčar SLOVENCI ZA DANES - v zdomstvu in emigraciji. Delo bo predstavil zdomski pisatelj Zorko Simčič, nastopil pa bo oktet Adoramus iz Novega mesta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE -KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski obali. Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalcem, starejšim od 15 let. Ob 40-ur-nih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delavnicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci lahko opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave do 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna go-mezel@zrs-kp; http: / / www. zrs-kp .sl.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 12., 13. in 14. junija 1998 Športni praznik na Stadionu 1. maj. Spored: v petek, 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briskoli-trešetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briskoli-tešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in brisko-le-treSeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak veCer od 21. do 22. ure happy hour.
UPRAVA OBČINE DOLINA organizira od 7. do 14. septembra 1998 v Gra-
PRIMORSKI DNEVNIK
ima novo telefonsko številko:
7786300
deZu letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do 12.6.1998, v občinskem uradu za Skrbstvo s sledečim urnikom: ponedeljek 15.00 - 17.55, Četrtek 10.00 - 12.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto
1997,	ali Mod. O bis M, ki ga izda INPS za letošnje leto; zdravstveno izkaznico.
POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zveCer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel.. St. 912843 v večernih urah.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške Sagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na St. 228266 v večernih urah.
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. St. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija
1998.
MALI OGLASI
tel. 040-7786333
Imate probleme s težo? Poskusite dietetične produkte, že uspešno uveljavljene v svetu.
Rad vam bi pomagal.
Telefonirajte na številko 040-211266 od 9.00 do 14.00.
IZGUBILI smo temnosi-vega psa, podobnega hu-skiju v soboto, 30. maja v Vižovljah. Odzove se na ime Medo, tel. St. 291014.
V OSMICI v Repnu sem v soboto zveCer izgubila mobitel (cellulare). Najditelja prosim, naj mi telefonira na tel. St. 327240.
FIFTY TOP Malagutti v odličnem stanju z obnovljenim motorjem prodam v Sesljanu. Tel. St.
040-299294.
V BORŠTU sem v nedeljo, 24. maja pri cerkvi izgubila zlato broško, drag spomin v obliki lista. Najditelja prosim, da telefonira na St. 228813, ob uri obedov. Nagrada!
IZGUBILA sem Črnega kodra (barboncino) v Ce-rovljah (v soboto, 30.5.). Ima rumeno ovratnico, slep na eno oko. Tel. St. 291482 (Nataša).
FIAT TIPO DGT s klimatizacijo in servovola-nom ugodno prodam. Tel. 040-214744.
OBČINA REPENTABOR
razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko za poletni center, ki se bo odvijal od 6. do 17. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure dne 5.6.1998. Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 327122.
OBČINA ZGONIK raz-
pisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra. Rok za predložitev prošenj zapade 6. junija 1998.
SKLADIŠČE 240 kv. m dajemo v najem v Gabrovcu. Tel. 040/229127.
GOSTILNA na Krasu iSCe kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. St. 040/229168.
ISCEM GOSPO za pomoč pri gospodinjskem delu. Za razgovor kličite na tel. št. 2916029 od 18. do
19. ure.
ZARADI SELITVE PRODAM FIAT TIPO 1400 i.e. SX, letnik ’93, bele barve,
80.000	prevoženih km, nove gume, pet vrat, cena približno 9.500.000 lir. Tel. 0347/6966845.
NUJNO ISCEM delo v uradu. Odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Imam petletno prakso v izvozno-uvoznem podjetju. Tel. 040/370776.
NOV KLAVIR cenejše vrste in malo rabljen klavir boljše vrste, obnovljeno harmoniko 96 basov in rabljeno 48 basov, prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/884107.
PEC za centralno kurjavo iz litega železa s kuril-nikom 26.000 kalorij prodam za 400.000 lir. Tel. 040/229121.
DOMAČE MUCKE, stare dva meseca podarim ljubitelju živali. Tel. 040/361286 ali 420807 okrog 14. ure ali zveCer.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - SaleZ 43 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj.
OSMICA je odprta v Dolini na St. 233.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci St. 20.
OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Pe-pija Križmancica daruje družina 100.000 lir za KD Slovan.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Pepke Rustja darujeta sinova Ivan
30.000	lir ter Mario z ženo Gracijelo 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki 50-obletnice spomenika in v spomin na brata Karla Grgiča daruje
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Milko Blunkotov 100.00 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob Maria Russa daruje teta Zofija 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ade Semez daruje Maria Pia Satta 100.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje.
V isti namen daruje Dragica Legiša z družino
50.000	lir za SKD Cerovlje-Mahinje.
3. 6. 1997	3. 6. 1998
Ob prvi obletnici smrti drage
Pepke Rustja
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Gabrovec, 3. junija 1998
KNJIŽNI SEJEM / IGOR STARC O SODELOVANJU TK
FILM / BIGAS LUNA O TRSTU IN SOBARICI S TITANIKA
»Predstavljamo
multikulturnost«
Režiser je navdušen nad »filmskim mestom«
Sejem bodo odprli jutri popoldne
Premiera filma (ne pa prvi ogled) je bila v Trstu
Pred začetkom spodrsljaj organizatorjev, vendar so obeti za uspeh veliki, Se posebej ob upoštevanju lanskoletne izkušnje. Tržaška knjigarna v novi upravi se pripravlja na svoj drugi nastop na tržaškem knjižnem sejmu, ki so ga poimenovali Od Gutenberga do laserja, odprli pa ga bodo jutri popoldne na osrednjem tržaškem trgu pred županstvom. Igor Starc, ki vodi Tržaško knjigarno, je v kratkem razgovoru najprej obžaloval, da je v zgibanki z uradnim programom pobude prišlo do izpada slovenskega imena knjigarne. V razlago je tehnični organizator povedal, da ima vsak udeleženec na voljo točno odmerjen prostor, dvojezična navedba pa bi zahtevala dvojnega. Z vsebinskega vidika pa organizator, v prvi vrsti gre za tržaško občinsko upravo in Trgovinsko zbornico, slovenske prisotnosti sploh ni zameglil, med razstavljale! bo tudi Tržaška knjigarna, sobota, 13. junija, pa bo pretežno namenjena slovenski ustvarjalnosti. Se to soboto, 6. junija, zvečer pa bodo v okviru sejma prikazali italijansko gledališko priredbo Sosičevega romana Balerina, Balerina (oz. Ballerina, Balleri-na) v priredbi in režiji Branka Završana ih interpretaciji Lučke Počkaj.
Kakšen pomen pripisujete vaši udeležbi na knjižnem sejmu?
»Tokrat sodelujemo drugič. Lani je bila to za nas prva izkušnja. Sejem je velika izložba, ki naj pritegne čim več someščanov, čim več ljubiteljev knjige. Prvenstveno je namenjen vsem tržaškim knjigarnam in založniškim hišam. Na njem Tržaška knjigarna idejno predstavlja vse slovenske založniške hiše v Trstu oz. Furlaniji-Julijski krajini. Pravzaprav na njem nastopamo kot slovenski someščani tega multikulturnega, večplastnega Trsta.«.
Kaj boste ponudili občinstvu, ki vas bo obiskalo na knjižnem sejmu?
»Sejem Gutenberg pravzaprav ni zgolj knjižni sejem, na katerem knjigarne in založbe prodajajo knjige. O tem tudi priCa naslov Od Gutenberga do laserja. Danes knjigo pravzaprav istovetimo z znanjem ali s kulturo v širšem pomenu besede. To je prava identiteta knjige. Knjiga je sredstvo spoznavanja, knjiga je
sredstvo strpnosti, prepoznavanja drugih kultur, drugih ljudi in v tem kontekstu se mi na sejmu predstavljamo s knjigami, ki jih izdajajo slovenske založniške hiše pri nas, na Koroškem in v Sloveniji. Večjo pozornost seveda posvečamo založbam v Sloveniji, ki objavljajo dela naših avtorjev ali pa se navezujejo na našo stvarnost. Ob tem pa smo v splošnem tudi nekakšno okno slovenske knjige.«
Na sejmu bo torej vaša ponudba pestra, nakup pa morda ugodnejši kot sicer?
»Tako je. Tržaška knjigarna se kot vselej na sejmu Gutenberg predstavlja s posebej ugodno ponudbo, saj bomo knjige ponudili z 10-odstotnim popustom. Tudi ostali razstavljale! bodo uvedli slične ugodnosti, tako da bo obisk sejma dvakrat ugoden: po eni strani bo izbira knjig zelo velika, po drugi pa bo nakup za vse knjige, ki bodo na sejmu na razpolago, ugoden. Zato ste že sedaj vsi toplo vabljeni, da nas na sejmu obiščete.«
V drugo na tržaškem knjižnem sejmu nastopate v dvojni vlogi.
»Za nas je še posebej pomenljivo, da se Tržaška knjigarna letos prvič pred-stalja na Gutenbergu tudi v vlogi založnika. Konec decembra lani smo v slovenščini in italijanščini izdali knjigo Kraška simfonija - Sinfonia carsica, avtorja Rafka Dolharja. Knjigo bomo predstavili v soboto, 13. junija v okviru prireditve, ki je izrecno posvečena slovenski ustvarjalnosti v Trstu. Istega dne, nekoliko pred Dolharjevo knjigo, bomo predstavili otroško knjigo Nori bik - II toro pazzo Ivana Bizjaka, ki je prevedena v sedem jezikov. Nakar bo predstavljen italijanski prevod Nekropole Borisa Pahorja. Po mojem mnenju gre za delo evropske ravni, ki je vredno je takšnega knjižnega sejma in takšne predstavitve, končno se tudi Trst zaveda in odpira do slovenskih avtorjev. »Slovenski« sobotni program obsega še srečanje z ilustratorko Jasno Merku, medtem ko bo okrogla miza, ki jo bo vodil Miran Košuta, dala nekakšen prerez slovenskega lie-teramega snovanja v Trstu. Knjige, o katerih bo govor, pa seveda lahko dobite pri nas.« (bip)
Tržaški Trg Unita kot angleški Southampton, skladišča v starem pristanišču kot domovi proletarskih prebivalcev francoskega železarskega mesta, železarna kot železarna - vse to postavljeno v začetek stoletja za zadnji film znanega španskega režiserja Bigasa Luna, ki so ga snemali lansko poletje. Sicer to ni prvi film, ki so ga posneli v Trstu, večina se gotovo spominja filma Va‘dove ti porta il cuore po romanu Susanne Tamaro, ki pa se odvija prav v tem mestu, a tudi nekaj prizorov iz uspešnega Angleškega pacienta so posneli v tržaškem starem pristanišču, ki zelo spominja na studie stare MGM v Hollywoodu, kot je omenil sam Bigas Luna med petkovo tiskovno konferenco ob obisku v Trstu za premiero svojega filma.
Skoraj v vsakem mestu, kjer je doslej snemal, so ga prosili, naj se vrne na premiero, to pa žal skoraj nikoli ni mogoCe, saj je ob izidu filma navadno zaseden s snemanjem novega. Tokrat pa mu je uspelo, je zadovoljno povedal režiser novinarjem, ki so ga pričakali v salonu Hotela Duchi d‘Aosta skupaj z upraviteljem kinodvorane Ariston, kjer je film na sporedu in kjer so med snemanjem dnevno pregledovali posnetke. Bigasa Luna je spremljal podžupan Roberto Damiani kot predstavnik Občine Trst, ki je tudi sodelovala pri tej bolj mondeni priložnosti. Sicer je duhoviti režiser takoj na začetku našel vez s funkcijo mestnega upravitelja: “Kot otrok sem vedno govoril, da hoCem postati slaščičar ali župan, “ je pripomnil.
Seveda sta bila glavni predmet pogovora film in bivanje v Trstu. Film, ki sloni na romanu francoskega pisatelja Didiera Decoina La femme de chambre du Titanic (Sobarica s Titanica) je v Španiji in Franciji ohranil izvirni naslov, v Italiji pa so izbrali drugačnega,
Lhmmagine del desiderio (Podoba hrepenenja), v katerem je izbrisan kakršenkoli namig na prekoo-ceanko iz hollywoodskega bestsel-lerja; nasprotno pa bodo v ZDA ta namig ohranili, saj pri distribuciji sodelujejo podjetja, ki služijo z merchandisingom proizodov povezanih s Cameronovim filmom.
Film Bigasa Lune obravnava mehanizem ustvarjanja in ima kot zato veliko avtobiografskih oznak, je še povedal avtor. Poleg tega je v njem lepa ljubezenska zgodba, ljubezen pa je najlepša stvaritev človeškega bitja, je še dodal. Titanic je v filmu simbol družbe, ki izgine, ostane pa domišljija, ki omogoča veliko boljše življenje. Glavni junak Horty živi sivo življenje, misli, da mi je žena nezvesta, da je izgubil vse, po prvi laži o ljubezenski noči z neznanim dekletom v Southamptonskem hotelu (na sliki glavni junak Horty - Olivier Martinez in sobarica Marie - Altana Sanchez Gijon), kamor ga je lastnik železarne poslal na nagradno potovanje ob splavitvi velike
ladje, odkrije nove možnosti. S pripovedovanjem očara najprej prijatelje, nato še občinstvo pred potujočim gledališkim vozom in slednjič v gosposkih dvoranah. To je film o pripovedovalcu, ki se zaljubi v lastno pripoved, je med predstavitvijo omenil Bigas Luna.
Film so Španiji lepo sprejeli, je še povedal, na nedavnem španskem festivalu je odnesel precej, nagrad. Nad Trstom je režiser navdušen, mesto je zelo “filmsko", tako vizualno kot zaradi luči, ki ga osvetljuje. Ljudje so zelo razpo-ložljvi, radi so nastopili kot statisti, dekleta, ki jim je bilo treba urediti zapletene gosposke pričeske so bile že ob treh ponoči pri frizerkah, snemanje se je začenjalo ob devetih, nihče pa se ni pritoževal.
Sicer Bigas Luna, ki ima veliko zaupanja v prihodnost evropskega filma prav zaradi svojskega ustvarjalnega naboja, že pripravlja nov film z naslovom Volaverunt: pripovedoval bo o razmerju med španskim slikarjem Goyo in vojvodinjo Alba. (hov)
LITERATURA / NAJ NOVEJŠI DELI M.CUKA IN S.VERCA
Goriška predstavitev
V Četrtek sta bili v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavljeni novi leposlovni zamejski deli, ki sta izšli pri založbi ZTT v Trstu: kriminalni roman Skrivnost turkizne meduze izpod peresa Sergeja VerCa in pa roman Pena majskega vala Marija Cuka (na sliki, z leve, Marij Cuk, predstavnik založbe ZTT Andrej Furlan in Sergej Verč, f. Bumbaca).
Novi knjigi z dražljivo vsebino sta na goriški predstavitveni slovesnosti ustvarili vzdušje, ki je pritegnilo pozornost poslušalcev, obenem pa pripomoglo k razvitju zanimive razprave oziroma bolje rečeno dialoga med avtorjema in prisotnimi. Predstavitev v Gorici so organizirali Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev in Založništvo tržaškega tiska.
Uvodoma je prisotne nagovoril Rudi Pavšič, ki je poudaril, da izid knjige pri nas pomeni »nov kulturni praznik«
in tokrat smo celo priča izidu in predstavitvi dveh knjig hkrati, kar pomeni dvojni praznik. Nato je v imenu založniške hiše Andrej Furlan obrazložil »potek« izida romanov, nakar sta spregovorila avtorja sama. Najprej Marij Čuk, nato Sergej Verč sta predstavila svoje najnovejše leposlovno delo. Zgodbe kriminalnega romana se nikdar ne sme v naprej razkriti, roman je treba prebrati, nobena skrivnost pa
ni, da predstavlja Verčeva »Skrivnost turkizne meduze« novo epizodo, v kateri nastopa komisar Benjamin Perko; Čukov roman pa razglablja in razgalja slovensko stvarnost, v njem pa še posebej izstopa težnja po pravem novem »soživetju« med Slovenci v Italiji.
V ilustracijo, za kakšni deli gre, je igralka Suzi Bandi uvodoma prebrala odlomke iz obeh romanov.
PRIČAKOVANA TURNEJA
Rolling Staneš prihajajo
Slavna skupina bo 16. junija nastopila v Milanu
Najbolj pričakovani glasbeni dogodek letošnjega poletja, evropski del koncertov slavne rock skupine Rolling Stones, še bo, s sicer skorajda tritedenskim zamikom, normalno odvijal. Zaradi poškodb kitarista skupine Keitha Richardsa, ki si je dober teden pred predvidenim začetkom turneje doma polomil rebro, so prireditelji bili seveda primorani na novo sestaviti program turneje. »Skočila« sta torej predvidena koncerta v Zagrebu in Milanu, kot tudi drugi po Evropi.
Richards baje dobro okreva, tako da se bo turneja zaCela 13. junija v Niimbergu, naslednji nastop pa bo v Milanu 16. junija. Odtod bodo Stonesi odleteli v Barcelono in naprej po Evropi. Glede zagrebškega koncerta ni trenutno nobenih dokončnih odločitev, kaže pa, da bodo v hrvaški prestolnici nastopili septembra.
Bridges to Babylon tour se bo torej nam dokaj blizu ustavil že v torek, 16. junija v Milanu. Mick Jagger in tovariši bodo nastopili na polno zasedenem stadionu San Siro, saj so do Richardsove nezgode prodali že preko 35.000 vstopnic. Prvotno so bili predvideni tudi trije posebni vlaki,
eden naj bi startal s tržaške postaje. David Zard, organizator italijanskega koncerta Stonesov, je povedal, da so v teku priprave za potrditev posebnih vlakov. Za milanski koncert veljajo vstopnice, ki so bile prodane za nastop 30. maja, kar zadeva Zagreb pa ni še dokončnih podatkov. Glasbeni praznik v Milanu se bo začel že v prvih popoldanskih urah, seznam nastopajočih predskupin, prvotno so bili predvideni nastopi italijanskih skupin Bluvertigo, Ustmamo in Prozac +, pa se bo morda zaradi drugih obveznosti le-teh spremenil.
Pričakovanje za koncerte je izredno, saj so Rolling Stones poosebljena zgodovina rock glasbe. Milijarderji, ki so se z Abrahamom že zdavnaj srečali, so neponovljivo kariero začeli skupaj z Beatli na začetku šestdesetih let, njihove skladbe pa so skozi leta postale pravi klasiki. Njihov zadnji album, Bridges to Babylon (po katerem se imenuje tudi svetovna turneja) se je lani povzpel na vrh vseh svetovnih lestvic in dokazal, da je njihova glasba še vedno všeč mladini in tudi (ali predvsem) srednjim generacijam vsega sveta.
AW
V	Portorožu odprti razstavo del delavnice
Abitanti ’98
V	kongresnem centru Hotelov Morje v Portorožu je od včeraj pa do nedelje na ogled prodajna razstava del ustvarjalcev, ki so sodelovali na drugi mednarodni likovni delavnici Abitanti 98-
Na prireditvi, ki je trajala od 11. do 17-maja in katere namen je z ustvarjalno umetniško prisotnostjo javnost opozoriti na potrebo po oživitvi vasice Abitanti-arhitekturnega bisera tik
ob slovensko-hrvaški meji, je letos sodelovalo 18 domačih in tujih slikarjev, kiparjev, arhh tektov ter fotografov, ki so v tednu dni ustvarih več kot 40 likovnih, tri kiparska in množico i°' tografskih del. Izbrani del teh stvaritev si je mogoče ogledati na včeraj odprti prodajni razstavi. Zaključila se bo v nedeljo z vsakoletni#1 Charter večerom kop1"' skega Lions kluba. O# prodanih del zbran3 sredstav bo klub tudi h-' tos namenil za dobrodet' ne akcije. (STA)
KOSOVO / DRAMATIČNO STOPNJEVANJE NASILJA
Srbske sile etnično čistijo vse vasi na meji z Albanijo
V Albaniji že 3.000 beguncev, glavnina pa še vedno tava ob meji
tirana, ženeva,
BEOGRAD - Po vesteh, ki Prihajajo iz severovzhod-ne Albanije, je na območje Tropoje od nedelje Prispelo že 3.000 kosovskih beguncev. Glavnina le-teh, v glavnem žensk, otrok in ostarelih, naj bi se Se vedno nahajala na obmejnih hribovitih ob-Diocjih Kosova, tako da vsak trenutek pričakujejo pravi naval novih beguncev. Albanske oblasti se Budijo, da bi vsaj neko-hko omilile trpljenje be-Surrcev, med katerimi so številni ranjeni in oboleli. Preventivno so tudi mobilizirali vse rezerviste iz severovzhodne Albanije.
Te vesti je včeraj v Že-nevi potrdil Visoki komi-sarjat OZN za begunce (Unhcr), ki je navedel, da Je srbska vojska na Koso-rir začela veliko ofenzivo, da bi pregnala kosovske Albance iz vasi ob meji z Albanijo. Tiskovni pred-stavnik Unhcr Kris Ja-trovvski je opozoril, da so Se razmere moCno poslabšale konec tedna, ker ljudje bežijo pred obstrelje-vanjem srbskih sil, ki so vasi ob meji ob podpori tankov »zravnale z zem-;)?> razmere pa spominjajo na BiH v začetku devetdesetih let«. Take dra-Jdaticne vesti je potrdil ddi avstrijski vojaški ataše general VVilhelm Fi-JJ ’ ki je v intervjuju za avstrijski radio dejal, da srb-,.e sile »sistematično po-i lrajo vasi ob meji z Al-. anijo«. Po podatkih nhcr je največ ljudi jjbezalo iz vasi Junik in t ecani, ki so bile že pred rti prepolne beguncev iz /fdgih krajev. Pred ofen-lv° je bilo v Juniku 15 ti-°c ljudi, približno toliko
tudi v Dečanih. Sedaj so vsi pobegnili, a Se niso prestopili meje z Albanijo.
Da je ofenziva v polnem teku, posredno potrjujejo tudi srbski viri, ki so včeraj navajali, da so policijske sile »uničile« skupino albanskih »teroristov«, ki so pri Cmobre-gu poskušali blokirati cesto Dečani - Djakovica. V spopadu je bil ubit tudi neki srbski policist. Albanski viri pa trdijo, da je bilo v zadnjih dneh na Kosovu ubitih vec kot trideset civilistov.
V takem položaju je Sest vodilnih kosovskih albanskih strank ponovno pozvalo zvezo Nato, naj vojaško posreduje, preden bo prepozno. To bodo zahtevali tudi na četrtkovi protestni manifestaciji v Prištini.
Sekretarja Annana je Rugova zaprosil, naj OZN uvede za Kosovo svoj protektorat (AP)
IEDRSKA TEKMA / KONFERENCA O RAZO ROZE V AN JU

Indija in Pakistan naj se ustavita
Skupno izjavo podpisalo tudi pet jedrskih velesil, ne pa tudi bližnjevzhodne države
ŽENEVA, TOKIO, ISLAMABAD - Šestinštirideset od 61 Članic Konference o razoroževanju je včeraj pozvalo Indijo in Pakistan k takojšnji prekinitvi jedrskih poskusov in vključitvi v svetovna prizadevanja za njihovo prepoved. »Indija in Pakistan morata razglasiti takojšnjo prekinitev vseh jedrskih poskusov in opustiti svoje jedrske programe ter bezpogojno podpisati in ratificirati sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov,« so zapisali v skupni izjavi. Izjavo je podprlo tudi pet jedrskih sil: Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska in ZDA, podprle pa je niso države Bližnjega vzhoda.
Med prihodnjim izrednim londonskim zasedanjem G8 bo Ja-
ponska predlagala Pakistanu in Indiji, naj se v Tokiu udeležijo konference, ki naj bi bila posvečena kašmirskemu vprašanju. Sef japonske diplomacije Keizo ObuCi je prepričan, da bi ublažili napetost na indijski podcelini, ko bi uspeli vsaj delno omiliti že 50 let trajajoči pakistansko-indijski spor glede Kašmirja. Japonski premier Hašimoto je tudi predlagal, da bi o kašmirskem vprašanju razpravljal Varnostni svet OZN. Temu najodločneje nasprotuje New Delili. Indija pristaja na dvostranska pogajanja s Pakistanom, nasprotuje pa internacionalizaciji kašmirske krize.
Po začetni evforiji pa so v Pakistanu kritike na raCun jedrskih poskusov iz dneva v dan glasnej-
še, saj se vse veC ljudi zaveda, da bo zaradi ameriško-japonskih gospodarskih sankcij država plačala izredno breme. Po pisanju včerajšnjih časnikov se je oglasila nacionalna stranka BeluCistana in Indijo in Pakistan obsodila zaradi jedrskih eksplozij. Pakistan je jedrske poskuse izvedel v redko naseljeni provinci BeluCistan. Ministrski predsednik province Akhtar Mengal je izrazil nezadovoljstvo, ker ga pred tem niso obvestili. Časnik Jang pa je vlado obtožil, da je o uvedbi izrednih razmer po sobotnih jedrskih poskusih pred tem obvestila vplivne ljudi. Ti naj bi z bančnih računov dvignili milijardo dolarjev, preden je vlada zaradi bojazni pred posledicami sankcij blokirala banCne posle.
NOVICE
Hananmen še vedno »poskus kontrarevolucije«
PEKING - Kitajska je vCeraj vnovič zavrnila morebitni premislek uradne sodbe o dogodkih na Trgu nebeškega miru, kjer je policija pred devetimi leti krvavo zatrla t.i. Pekinško pomlad. Dva dni pred deveto obletnico krvavega zatrtja študentskih nemirov je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Zhu Bangzao na novinarski konferenci izjavil, da »sta Kitajska komunistična stranka (PCC) in vlada pravilno ocenili politične nemire leta 1989 in da tega vprašanja ni treba pogrevati. Študentski protesti na trgu Tiananmen v središču Pekinga leta 1989, ki jih je policija krvavo zatrla v noči s 3. na 4. junij, ko je streljala na študente in jih veC sto ubila, so na Kitajskem uradno še vedno »poskus protirevolucionarnega udara«. Na vprašanje o manifestaciji v Hong Kongu, kjer je 2800 ljudi predvčerajšnjim prvič po predaji nekdanje britanske kolonije Kitajski 1. julija lani mirno zahtevalo spremembo uradne sodbe o takratnih dogodkih, je Zhu odgovoril, da »taki dogodki ne vplivajo na razmere v Hong Kongu, »in opozoril, da »morajo vse dejavnosti v Hong Kongu potekati v skladu z ustavo in pravili Posebne upravne pokrajine«. (STA/AFP).
Jelcin se je sestal z raškimi poslovneži
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj v Kremlju sešel z najvplivnejšimi gospodarstveniki in bančniki v državi, s katerimi je razpravljal o rešitvah finančne in gospodarske krize v Rusiji. NavzoC je tudi premier Sergej Kirijenko. Po srečanju so napovedali, da bo predsednik Jelcin 30. junija parlamentu predložil svoj naCrt premostitve finančne krize. Ne da bi navedli podrobnosti, so vCeraj omenili, da so gospodarstveniki Jelcinu svetovali naj reformira davCni sistem, naj reši vprašanje neprejetih prihodkov in naj uredi plinske, električne in železniške tarife. Premier Kirijenko pa je v intervjuju za francoski Figaro izjavil, da je Rusija »bolna«, a da je sedanja kriza predvsem psihološke narave.
V nesreči umrla francoska dijakinja
FIGUERES (ŠPANIJA) - Na katalonski avtocesti A-7 pri Figueresu se je prevrnil avtobus s 44 francoskimi dijaki (starimi od 17 do 19 let) in tremi spremljevalci. V nesreči je življenje izgubila neka dijakinja, 15 najstnikov pa je bilo ranjenih, od teh sta dva v kritičnem stanju. Dijaki iz Normandije so bili s spremljevalci na šolskem izletu in so bili namenjeni v Sabadell pri Barceloni. Podobna nesreča, v kateri je prav tako umrla neka francoska dijakinja, se je pripetila 19. maja v italijanskem Viareggiu.
Pobili več kot 590 Kurdov
ANKARA - Kot je vCeraj navedel Aydin Aslan, izredni guverner diyarbakirskega območja, je od januarja v spopadih s turško vojsko umrlo vec kot 590 kurdskih gverilcev, 120 jih je bilo zajetih, padlo pa je tudi 20 turških vojakov.V trinajstletni vojni med Turki in kurdskimi gverilci je življenje izgubilko vec kot 28 tisoč ljudi, med njimi seveda tudi nedolžni civilisti.
iSLOVENIJA / URADNI OBISK
Drnovšek odšel v Avstralijo in NZ
V Ljubljano se bo vrnil 10. junija
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Ja-Oez Drnovšek je vCeraj odpotoval na obisk v Av-tralijo in na Novo Zelandijo, od koder se bo vrnil junija. V delegaciji je tudi državna sekretarka Za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar. Premier Drnovšek se bo 4. junija v Canberri
' »-iprcdsednikom vlade Timom Fisherjem in ^eralnim guvernerjem VVilliamom Deanom, b< Udi gost na večerji, ki jo bo priredil avstralski anji minister Alexander Downer. Janez °všek se bo 5. junija v Sydneyju pogovarj Predsednikom vlade Novega Južnega VVallesa ertom Carrom in se srečal z avstralskimi pos 2). Ogledal si bo državno galerijo in slike enskega umetnika Stanislava Ropotca, pripr L P« tudi sprejem za predstavnike sloveč upnosti v Sydneyju.
V soboto, 6. junija, bo premiera Drnovške s fjouu v Auckland pozdravil minister za pr; o a)e Douglas Graham. 7. junija bo v Rotam .^vernem otoku obiskal Maorski inštitut za n Urnetnost, v ponedeljek, 8. junija, pa se 1 p°'L0Zelandski prestolnici VVellington sreč
^Bnistrom za finance Billom Birchem ter p 11 a novozelandskem inštitutu za mednar nadeve. (STA)
VATIKAN / PO MESECU
Novi poveljnik švicarske garde
Segmueller je po činu polkovnik
VATIKAN - Slab mesec po tragični smrti poveljnika vatikanske švicarske garde Aloisa Ester-manna in njegove žene Gladys, ki ju je zaradi zavrnjenega vojšakega priznanja ubil poddesetar Ce-dric Tornay, ki je nato napravil samomor, imajo od vCeraj papeževi gardisti novega poveljnika in njegovega namestnika. Oba sta »zunanja«, kar pomeni, da nista pripadnika vatikanske garde. Novi poveljnik je 46-letni Pius Segmueller, nekdanji polkovnik švicarskega generalštaba in doselj zaposlen pri civilni zaščiti v bernskem kantonu. Za njegovovega namestnika je bil imenovan 35-letni Elmar Maeder, poročnik švicarske vojske. Oba sta poročena in imata otroke.
Pius Segmueller ni plemič, kar potrjuje novo vatikansko usmeritev, da na to funkcijo ne imenujejo vec švicarskih plemičev. Novi poveljnik, z briljantno vojaško kariero, ima humanistično izobrazbo, njegov namestnik pa pravno.
Oba imata sedaj nehvaležno nalogo, da poskrbita za odpravo pomanjkljivosti in napetosti, ki so vladale v vatikanski švicarski gardi še preden je Tornay izvedel svoje bolezensko dejanje. Ze res, da naj bi to storil zaradi zavrnjenega priznanja, njegovi znanci pa navajajo, da ga je pretirano strogi poveljnik dosledno šikaniral. Te govorice zgovorno dokazujejo, da vatikanska švicarska garda doživlja krizo, ki jo bosta mora vCeraj imenovana Častnika premostiti.
_____ŽENEVA / LETNO ZASEDANJE ILO__
Mednarodna organizacija za delo proti zlorabi otrok
V svetu trenutno delo približno 250 milijonov otrok
ŽENEVA - Boj proti delu otrok bo središčna tema rednega letnega zasedanja Mednarodne organizacije za delo (ILO), ki se je vCeraj začelo v Ženevi. Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov naj bi oblikovali konvencijo proti skrajnim in nedopustim oblikam dela in zlorabe otrok; pogovarjali pa naj bi se tudi o deklaraciji, ki naj bi vse države Članice zadolžila, naj uresničijo najpomembnejša načela ILO, med katere sodi tudi pravica delavcev do organiziranja v sindikate. Zasedanje bo potekalo do 19. junija.
Sicer ena od konvencij ILO, sprejeta leta 1973, nasploh prepoveduje delo šoloobveznih otrok; doslej jo je ratificiralo šele 61 od skupno 174 podpisnic, držav članic ILO. Po podatkih ILO je na svetu trenutno približno 250 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let, ki so prisiljeni delati; in sicer 61 odstotkov v Aziji, 32 odstotkov v Afriki in 7 odstotkov v Latinski Ameriki.
Mednarodna organizacija za delo je bila ustanovljena leta 1919. Organizacija, ki je leta 1969 prejela Nobelovo nagrado za mir, se zavzema za spoštovanje delavskih pravic in za izboljševanje de-
lavskih razmer. Temeljna zamisel za ustanovitev ILO je bilo prepričanje, da je socialna pravičnost življenjskega pomena za trajen mir. Od druge svetovne vojne dalje ILO deluje kot specializirana agencija v okviru Združenih narodov.
Vse države Članice ILO morajo upoštevati skupne cilje, zapisane v ustavi organizacije in ki so jih znova potrdili z deklaracijo iz Philadelphije, sprejeto leta 1944. Med najpomembnejšimi določili te deklaracije so, da delo ni blago; da sta svoboda združevanja in izražanja bistvena za trajen razvoj; da imajo vsi ljudje, ne glede na raso, spol ali poreklo, pravico da uresničujejo svoje gmotne in duhovne interese v razmerah, v katerih vladajo svoboda, dostojanstvo, ekonomska varnost in enake možnosti; ter da mora biti doseganje teh ciljev bistvena naloga nacionalne in mednarodne politike. Pozornost je namenjena tudi nekaterim temeljnim svoboščinam, kot so svoboda združevanja, enake možnosti zaposlovanja in pravica, da nihče ne sme nikogar prisiliti v prisilno delo in ga diskriminirati na delovnem mestu. (STA)
VOLITVE / RUPENIJEV POZIV DRUŽBENIM SILAM
Združiti sile za izhod iz obrobnosti Gorice
Kandidat Oljke obiskal Slovensko gospodarsko združenje in srečal tanike sindikalnih zvez
Ario Rupeni na obisku pri vodstvu SGZ (f. Bumbaca)
Županski kandidat Oljke, SKP in liste»Isonti-no per rEuiopa«Ario Rupeni je vsem gospodarskim silam v mestu naslovil poziv za sodelovanje pri oblikovanju celovitega razvojnega sistema, ki naj Gorici omogoči izhod iz stagnacije, osamljenosti in obrobnosti. Vabilo je namenjeno sindikatom, trgovcem, in-dustrijcem, obrtnikom, kmetom in vsem gospodarskim dejavnikom vključno s Trgovinsko zbornico in Goriško hranilnico.
Rupeni želi pridobiti mnenja, pripombe in morebitna dopolnila k »8 tezam za alternativo«, v katere je strnil srž svojega projekta za Gorico. Ta načrt, pikro ugotavlja, »izhaja iz “samopotejene-ga” pomanjkanja vsakršne konkretne realizacije s strani uprave, ki se danes poslavlja po štirih letih neuresničenih obljub«. “Črne luknje”, ki jih pušča za seboj ta uprava, še ugotavlja Rupeni, so vsakomur pred očmi: »Družbeni in ekonomski razkroj Gorice sta danes tolikšna, da je treba v interesu vseh izbrati tako vodstvo, ki bo sposobno v sedanjem razkroju najti spodbudo za nov zagon, ki naj nam vrne dostojanstvo in ponos evropskega mesta.«
Prav zato se Rupeni obrača na gospodarske sile, da izrazijo svoje potrebe in strategije, tako da se bo skupni načrt za mesto lahko obogatil z močjo stvarnih družbenih interesov. »Ta potreba«, pravi, »je močno občutena v Gorici in se izraža tudi v stališčih drugih strank in
kandidatov, za katere ni več dopustno prenašati poprečnosti dosedanje uprave. Slednja, kot lahko razberemo prav iz njenih programov, nedolžno priznava, da ni naredila ničesar in sprašuje spet za zaupanje, zato da “bo delala”, pri tem pa ponavlja stara votla gesla.«
Na Rupenijev poziv so se med privimi že odzvale sindikalne zveze in Slovensko gospodarsko združenje. Na sedežu SGZ so kandidata Oljke sprejeli predsednik V. Primožič, podpredsednik A. Corsi, načelnik sekcije za trgovino na drobno B. Kosič in ravnatelj I. Orel. Iznesli so mu potrebo po dinamičnejši podjetniški miselnosti, ki naj da novega elana goriški stvarnosti. Usklajevati je treba izrabo resurzov in gospodarske pobude ter izkori-siti značilnosti in posebnosti tukajšnje stvarnosti. Slovenska mestna kom-
ponenta lahko prispeva v tem okviru dodatno vrednost in to ne samo v čezmejnih odnosih temveč za ves goriški gospodarski sistem.
Rupeni se je skupaj z nosilcema liste Oljke za občinski svet poslancem Mariom Prestamburgom in senatorjem Mitjo Volčičem srečal tudi s pokrajinskimi tajniki enotnih sindikalnih zvez. Tajniki Papais (Cgil), Fa-nia (Cisl) in Orzan (Uil) so izpostavili problem zaposlovanja in potrebo po celovitem modelu za razvoj goriškega območja, pri čemer bi morala občina imeti večjo promocijsko vlogo. Glede obmejnega sodelovanja so poudarili nujnost uresničitve čezmejnega teritorialnega pakta, ki ga zavirajo zamude in neizrabljene priložnosti.
V kratkem se bo Rupeni srečal tudi s predstavniki združenja trgovcev Ascom.
VOLITVE / SHOD Z MANCONIJEM
A. Bon {Zeleni); preseči fizične in miselne pregrade
Fiorelli cilja na deželni svet
Zeleni so predsinoči v Gorici priredili shod z vsedržavnim glasnikom Luigijem Manconijem, ki je podprl županskega kandidata Alessandra Bona in nosilca tiste za deželni svet Renata Fiorellija. Bon je predstavil svoj program za gdriško občino. V njem ni visokodo-nečih gesel temveč seznam jasnih, stvarnih in preprostih odgovorov na odprte probleme, tako da lahko občani preverijo spoštovanje obvez, je dejal.
Fiorelli je utemeljil izbiro za samostojen nastop: lani na pokrajinskih, volitvah je dogovor DSL-PPI izigral Zelene in vse, ki so se pošteno zavzeti za Oljko, letos se je ponovila podobna igra z vsiljevanjem kandidata in programa, ki za Zelene nista sprejemljiva. »Na volitvah nismo nameravati nastopiti«, je dejal Fiorelli,»potem pa nas je pritisk občanov, ki so v nas prepoznali edino resno in dosledno opozicijo Valentiju, pripravil, da smo v 24 urah zbrali 250 podpisov in se predstavili.«
Manconi je pristavil, da so Zeleni kritični a zvesti partnerji Oljke, vendar ne za vsako ceno:»Če nas drugi v to prisilijo znamo nastopiti sami, s sposobnim kandidatom kakršen je Bon in ustreznim programom za drugačen razvoj mesta«. Manconi je pritrdil Bonovim smernicam in poudaril zlasti preseganje meje, podiranje vseh pregrad, fizičnih in miselnih, ki v Gorici bremenijo še marsikoga. Bodočnost Gorice je v skupnem mestu z Novo Gorico, ki lahko postane središče čezmejne “evroregije”. Izkušnja Gorice je v tem pogledu koristna za ves kontinent.
Fiorelli je nakazal načrte za čezmejno bolnišnico in druge oblike sodelovanja ter ugotovil, da bo o tem odločala Dežela. Prav zato kandidira za deželni svet kot eden redkih kandidatov Gorice z možnostjo izvolitve, saj so na drugih listah favorizirani tržiški kandidati. »Gorica pa potrebuje sposobnih ljudi na deželi, ki bodo zagovarjati njen interes po odpiranju«, je zaključil in pozval volilce, naj oddajo glas za štirijezični simbol Zelenih golobice.
Z leve: A. Bon, R. Fiorelli in L. Manconi (f, Bumbaca)
VOLILNA KRONIKA
Valenti očita Rupeniju, da se prilašča njegovih zamisli
Županski kandidat FI Gaetano Valenti napada konkurenta Oljke Aria Rupenija, češ da mu “krade zamisli”. Očita mu, da glede obmejnega sodelovanja, odnosov z gospodarskimi združenji in usklajevanja s sindikalnimi organizacijami v okviru teritorialnega pakta predlaga načrte, ki so že tik pred uresničitvijo. Kar Valentija najbolj jezi, pa so kritike na račun obmejnih odnosov, »ki jih je znala sedanja uprava razvijati ob spoštovanju specifičnih identitet obeh mest«. S tem pravi, je dosegla priznanje Bmslja in vrnila Goričanom ponos, kar je največji rezultat njegove štiriletne uprave.
Rupenijev program tudi za slepe
Komunicirati v vse smeri. To je načelo županskega kandidata Oljke Aria Rupenija. Njegovi sodelavci so “prevedli” njegov volilni program v jezik Braille, tako da je dosegljiv slepim. Zanimanje vlada tudi za predstavitev na internetu (www.ariompeni.webinit.com), kjer so našteti že več kot 200 vstopov.
A. Bon (Zeleni) danes v Štandrežu
Županski kandidat Zelenih Alessandro Bon bo danes v Štandrežu. Ob 9. uri bo v gostilni pri Turriju in potem na obhodu po vasi, kjer bo krajanom predstavil svoj program. Spremljala ga bosta kandidata za občinski svet Raffaella Smet in Gianni Marega. Popoldne bodo Zeleni srečevati volilce na Rojcah z zaključnim shodom ob 18. uri na zelenici v Kraški utici.
Gnutti (SL) nocoj na Pokrajini
Poslanec Severne lige Vito Gnutti bo danes ob 19. uri v pokrajinski sejni dvorani sodeloval na srečanju na temo: Država, ki proizvaja, goriška stvarnost. Prisotni bodo županski kandidat Michele Formentini, komisarka goriške SL Viviana Londero ter kandidata za deželni svet Nereo Tavagnutti in Federico Razzmi.
Shoda SKP v Ronkah in Tržiču
SKP prireja danes dve volilni srečanji z razdeljevanjem informativnega gradiva: ob 9. uri na tržnici v Ronkah in ob 10. uri na Trgu republike v Tržiču. Govoril bo nosilec liste za deželni svet Roberto Antonaz.
Tri kandidatke na TV Primorki
V oddaji Med Sočo in Nadižo na TV Primorki bodo nocoj ob 19. uri sodelovale tri slovenske kandidatke na občinskih volitvah v Gorici: Vilma Braini (SKP), Erika Jazbar (Oljka-SSk) in Nataša Paulin (Oljka-LD). Govor bo o pomenu volilne preizkušnje in o vlogi žensk v politiki.
Komel (LD) na shodu v Tržiču
Slovenski kandidat za deželni svet na listi Levih demokratov Igor Komel se je predstavil volilcem na srečanju v Tržiču. Komel je ob tej priložnosti izpostavil vprašanje odnosov med Italijo in Slovenijo ter podčrtal pozitivno vlogo, ki jo lahko v tem kontekstu opravlja dežela FJK. Pri tem je tudi poudaril, da je bila ravno goriška občina tista, ki je izglasovala resolucijo proti vstopu Slovenije v Evropo.
Program FI o Evropi in kulturi
Forza Itatia prireja danes ob 16. uri v socialnem centra v Ul. Baiamonti predstavitev programa glede odnosov z Evropo in kulture. Sodelujejo županski kandidat Valenti ter dosedanja odbornika A. Devetag in G. Amirante.
NOVICE
Koncert v cerkvi sv. Ivana
Učenci solopetja na Centru Komel in zbor Lojze Bratuž bodo nosoj ob 20.30 oblikovali drugi Glasbeni poklon v okviru letošnjih zaključnih nastopov. Prizorišče glasbenega dogodka bo cerkev sv. Ivana. Solopevke Julija Kramar, Alessandra Schettino in Kristina Macarol iz razreda prof. Franke Žgavec bodo ob orgelski spremljavi Mirjam Furlan zapele pesmi M. Tomca, M. Fileja, S. Premrla in F. Gerbiča. Zbor Lojze Bratuž pa bo pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta podal prerez slovenske nabožne literature od Gallusa do Merkuja.
mmm
AFRIKA
ALI NA SVOJI ZEMLJI
101
Danes, 3. junija 1998
ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel.: 0481/33288)
Zbor goriškega društva upokojencev nastopil na pevski reviji v Ajdovščini
V soboto je bila v Ajdovščini 22. revija pevskih zborov upokojencev Primorske. Na vsakoletnem upokojenskem pevskem srečanju je tokrat sodelovalo je kar enajst pevskih zborov društev upokojencev v moških, ženskih in mešanih zasedbah. Med nastopajočimi je bil tudi mešani pevski zbor Društva slovenskih upokojencev z Goriške, ki se je predstavil pod vodstvom zborovodkinje Elde Nanut.
Vse pevce je občinstvo sprejelo s toplim ploskanjem, še posebej prisrčen ,pa je bil sprejem za naše goriške pevce, ki so na reviji nastopati kot gostje.
Revija v Ajdovščini je v skoraj poltretjo uro trajajočem programu ponudila res bogat pregled pevskega delovanja med primorskimi upokojenci. Vsem nastopom je občinstvo sledilo z navdušenjem, ki je doseglo višek, ko je moški pevski zbor iz Šempetra pri Gorici močno zapel pesem Primorska. Pevcem na odru se je takrat pridružilo še vseh 300 drugih nastopajočih pevcev ter občinstvo v dvorani.
RUFA / KRONIKA
Finančna straža prijela Slovenca s 7 Kitajci v avtu (3 v prtljažniku)
Izvidnica finančne straže iz Tržiča je blizu Rupe prijela slovenskega državljana, ki je v avtomobilu prevažal sedem kitajskih priseljencev, od teh tri zaprte v prtljažniku. Dogodek se je pripetil prejšnji četrtek zvečer, vest pa so javiti včeraj.
Finančni stražniki so na parkirišču ob državni cesti 55 nedaleč od Vipave opaziti večji avtomobil slovenske registracije. Voznik se jim je zazdel sumljiv, zato so se skriti v bližini in ga opazovati. Malo kasneje se je avto premaknil na stransko pot ob Vipavi in se čez nekaj časa, vidno obtežen, vrnil na glavno cesto. Voznik se je skušal z begom izneveriti možem postave, ki pa so ga po krajšem zasledovanju ustaviti. V avtomobilu so kot rečeno našli sedem Kitajcev, štiri na sedežih in tri strpane v prtljažniku.
Priseljence so pospremiti na kvesturo, kjer so odredili izgon iz države. Slabše je šlo Slovencu: prijaviti so ga sodstvu zaradi kršitve zakona o priseljevanju predvsem pa so mu zaplenili avtomobil.
-M PRIREDItVE
KINO
SEKCIJA SG - SRG pri SZ
Dom prireja v petek, 5. junija, ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma zaključno akademijo. Predstavili se bodo tudi dekleta skupine »Show dance«, malčki športnega vrtca, mažoretska skupina HIT in ekipa mladinskih prvakov Slovenije 1997 v športni gimnastiki iz Nove Gorice.
SKSRD TRZIC prireja nocoj ob 20.30 v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču dobrodelni koncert zborov Hrast iz Doberdoba in E.Grion iz Tržiča.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev romana Dušana Jelinčiča Budovo oko v petek, 5. junija, ob 18. uri. Prisotni bodo avtor, predstavnik založbe Lipam literarna kritičarka prof. Matejka Grgič.
GLASBENA MATICA GORICA vabi na zaključni nastop v Doberdobu jutri ob 18. uri v občinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihalnim orkesbom Kras.
E3 ČESTITKE
V Jamljah ERMIMJA in DUŠAN srebrno poroko slavita. Se mnogo let skupnega življenja jima želijo stric Orlando, teta Marica in Livio z družino.
GORICA
VTITORIA 1 17.45-20.00-22.00 »Arancia meccanica«-Stanley Kubrick. Prep. nd-pod 14. letom. (Vst. 8.000) VTITORIA 3 18.00-20.15' 22.30 »Blues brothers, il nuto continua«. (Vst. 8.000)
CORSO 18.00-20.00-22.00
»Monella«. Pr. ml. pod 18.1-
^ OBVESTILA
POLETNO SREDISCE v
dijaškem domu S. Gregorčiča bo delovalo od 15. junija do 10. julija. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 13-do 18. ure do 5. junija.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA | GORICI - MORANDINI, ut Crispi 23, tel. 533349. v DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU - ALLA SALU! N Ul. Cosulich 117, tel. 711315'
Danes: 10.00, Liliana Cen chin vd. Furlani iz spl° . bolnišnice v cerkev v Stt cah in na glavno pokopati5
OGLEDALO
Pogled humanistov včasih nujen
Ace Mermoua
____LJUBLJANA / ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA_
Projekt Eko šola kot način življenja
Tudi 16 slovenskih šol bo letos dobilo ekološko zastavo
V italijanskih časopisih in revijah zsle-dujem z določenim zanimanjem rubrike, pisma bralcev in avtorske članke o problemu intelektualne brezposelnosti. Nobena fakulteta ne zagotavlja lahke poti do dela. Cisto na dnu lestvice možnosti za prestop iz Sole na delovno mesto so baje fakultete iz humanističnih ved, ki ali ne zagotavljajo dela ali pa omogočajo vstop v slabo plačane službe. Filozofi, zgodovinarji, profesorji literature in podobni poklici se zdijo vedno manj potrebni. Dejansko gre za študijske izbire, ki zagotavljajo slabšo materialno bodočnost. Ce trezno premislimo, je pot humanistov vedno bolj skopa, da ne rečemo trnjeva.
Veliki zaposlitveni »bazen« profesorskih in učiteljskih sužb se zaradi padca natalitete hudo niža. Mesta na univerzah in raziskovalnih središčih so maloštevilna. Raziskovalec mora imeti v svojem zaledju trdno družino, ki mu omogoča dolgoletne raziskave za smešno nizke plače. Sicer so tudi srednješolski profesorji in učitelji slabo plačani, posebno če Pomislimo, da vstopijo v poklic (če jim Uspe) sorazmerno pozno. Kreativni poklici pri založbah in podobnih središčih so domena elite. Novinarsko delo je danes v krizi, saj je veliko novinarjev brezposelnih. Za omenjen poklic navadno ne potrebuješ Kanta, ampak nekoga, ki te pahne v areno informacije. Ce strne-nio ugotovitve, lahko razumemo, da je Študij humanističnih ved izbira, ki ne nudi briljantnih karier. Kaj pa lahko v bodoče pomeni zaton humanistov?
Ne bi rad povsem razvrednotil kategorije, kateri pripadam. Ne delam pa si niti utvar. Humanisti so imeli svoja zlata obdobja, nenazadnje tudi ob nastajanju piodemih narodov. Sodobna družba pa jih s svojimi sistemi dela, vrednot in prioritet tako izrazito ne potrebuje, oziroma omejuje njihov delokrog in družbeni vzpon. No, lahko se tolažimo, da bi bili Potrebni, celo nujni, saj sta določeno vedenje in znanje objektivno še vedno potrebna. Tehnokratska in pridobitniška družba namreč toneta v svojevrstni slepoti. Svet množične informacije in kulture je tako skrajno kričaški in v bistvu tako malo informativen, da celo samemu Vodilnemu razredu ne dopušča, da bi fpoznal česa si ljudje želijo. Politika je lasen dokaz takšnega black outa. Smo na Primer prepričani, da je večina italijan-skih državljanov povsem razumela vstop v evropsko monetarno unijo? Smo prepričani, da bi nagradila vlado za njene dosežke? In katere so tiste nevralgične t°Uke, kjer se odločajo volilne zmage? vedno izraziteje sumim, da je vodilnim težko do konca razumeti vzroke za pre-Urike glasov. Komunikacijski black auti Pa ne zadevajo le politike. Strokovnjaki Pravijo, da upada celo gledanje televzije. Kako to? Je to zato, ker hodijo ljudje raje v gledališče, v kino na kulturne priredile? So nekateri televzijski programi zni-^eli kvalitetno mero do meje, ko se zdijo P®*0 poneumljenim preneumni? To so nipoteze. Ni enostavno niti izmeriti Uspehov knjig, gledaliških predstav in Podobnih zadev, čeprav strokovnjaki vo-kam se usmerjajo okusi tiste elite, ! dovolj redno kupuje knjige, hodi v 8‘edališče, na koncerte itd. Veliko je rivisno od investicij v propagando. Kre-P^a reklama lahko ponese knjigo na si-Cer prazno polico. Pri filmih in glasbi je prav tako reklama konj, ki vleče voz j^Peha. Pri velikih narodih je seveda °g elitnejših bralcev, gledalcev in po-Ušalcev dovolj širok, da omogoča šte-^ ne izdaje in tudi zaslužke. Kljub vse-rt so zahtevnejši odjemalci le relativno j.jfvdru. Skratka ostjajo meje, preko kate-humanistična kultura pronica po ka-J cah. V tem kontekstu je vloga »huma-^tov« omejena.
avto
Meje med odjemalci učne kulture in 1Ini> ki je ne uporabljajo, ne pomenijo
matičnih socialnih razlik, kot so Cl^da nekoč. Sicer je imelo tudi klasi-
meščanstvo določeno kulturno
rj ?0rie in bi bila zato zanimiva prime-la mializa vrednot in vrednostnih le-
stvic. Danes pa je sistem vrednot, ki je vezan na denar in na njegovo moč, priklopljen na množično kulturo in na sistem vedno bolj globalne komunikacije. Zato se zdi zaton humanistov toliko bolj temačen. Kako naj na primer humanist prepričuje novo meščanstvo in »sveže« bagatine, skratka, tiste, ki so se naglo povzpeli po družbeni lestvici in to bolj z garanjem kot z znanjem, da so knjige in kultura potrebne zadeve? Si lahko na primer predstavljamo profesorja, lastnika fiata punto, ki prepričuje lastnika mercedesa z dokončano tretjo nižjo, kako je njegov (tistega od mercedesa) sin nadarjen za latinščino? Naloga je res težavna. Lažje je bilo nekoč prepričati revnega kmetiča, naj pošlje nadarjenega sina v semenišče. Župniki so imeli vsaj v nedeljo zagotovljeno kokoš, kar je bil socialni napredek. Humanistična izobrazba pa danes le v manjšem številu primerov omogoča vzpon na družbeni lestvici. Pri vzponu vzporejam prestiž z določeno materialno protivrednostjo, ker se mi zdi to najbolj realističen meter za ocenjevanje. Lahko sicer ponujamo Murna, ki je umrl v Cukrani, ali Dana Bellezzo, ki je umrl za aidsom (seveda brez denarja) kot primera zaslužnih mož, ki so izdahnili talent in dušo v zakladnico naše kulture. S težavo pa ju predstavimo kot splošen vzgled, ki bo množično prepričljiv. Uspešni umetniki in zanstveniki imajo lahko določen nematerialni zgled, vendar v čisto določenem okolju. Izven tega okolja so ekonomski razlogi in simboli veliko močnejši.
Ob tem ugotavljanju se nam zastavlja vprašanje, kakšne so lahko družbene dinamike, kjer se ločita izobražena kultura in vzpon na socialni lesti vici nepredvi-dilje. Težko si predstavljamo, kako se bodo razvijala območja in regije, kjer danes uspešno rastejo podjetniki brez humanistov. Se težje si predstalvjamo, kako se bodo izvila iz zaostalosti področja, kjer ni ne podjetnikov in ne humanistov. Ob zatonu humanističnih poklicev se seveda postavljajo pod oster vprašaj tudi dodatne možne praznine, kot so npr. identitetne krize. Mislim na narodno, politično, prostorsko in časovno identiteto in nenazadnje (oziroma najprej) na osebno izkoreninjenost. Določena identitetna področja se zreducirajo na minimum. Narodu ostajajo nacionalizmi, ki ne potrebujejo znanja, ampak sovražnika. Regionalnim stvarnostim zadoščajo pravde glede davkov, spori s centralno državo, odklon tujcev in podobne zadeve, ki razvidno ločujejo tiste, ki imajo, od tistih, ki z muko štejejo krajcerje. Politika se vedno raje poslužuje učinkovitih sloganov itd. V tem smislu zaton humanistov nedvomno vpliva na'različne skupinske identitetne plasti.
Srž zatona pa je vprašanje racionalnosti, oziroma iracionalnosti, tehnike in ekonomije. Sklop ved, ki jih imenujemo za humanistične, ima vendarle neko prednost. Sposoben je opazovati družbene, kulturne, politične in drugačne premike s celovitejšim pogledom. Danes res ni vede, M bi nam lahko posredovala enotno resnico o svetu. Lahko pa sestavljamo mozaik, ki do določene mere omogoča racionalen pogled na dogajanje. V tem smislu so humanisti potrebni. Aplikacija znanosti in tehnike sta mnogokrat nerazumna v odnosu do narave. Politika z vedno večjo težavo posreduje med parcialnimi interesi in globalnimi procesi. Globalna ekonomija z lahkotnostjo prezre družbena vprašanja, ki postanejo eksplozivna. Skratka, nobeni posamezni moči ni dano, da bi s silo obvladovala svet, posebno, če gleda izključno parcialno. Osnovno poznanje nekaterih družbenih, zgodovinskih, kulturnih in drugačnih procesov nam vendarle daje osnovno orodje za to, da lahko razbiramo kompleksnejši mozaik in skušamo ugotoviti, kje so skrite njegove rakaste celice. »Pogled« humanistov bi bil včasih nujen, a ga prezremo, kot prezremo marsikateri koristen zdravnikov napotek.
LJUBLJANA - Po dveh letih prizadevnega dela se bo tudi 16 slovenskih osnovnih in srednjih šol pridružilo okrog 2700 šolam širom po Evropi, ki so prejele t.i. ekološko zastavo, priznanje, da so izpolnile merila okoljevarstvene osveščenosti. Slovenski nacionalni projekt se imenuje Eko šola kot način življenja, zastave pa bodo zaplapolale 5. junija - na svetovni dan varstva okolja.
O mednarodnem projektu, ki se je v drugih državah začel razvijati že pred desetimi leti, in slovenskem nacionalnem projektu je na današnji novinarski
konferenci v Ljubljani spregovorila nacionalna koordinatorka Nada Pavšer, dejavnosti posameznih šol pa so predstavili ravnatelji in celo učenci.
Gre projekt evropskega združenja za okoljsko izobraževanje, v katerega je vključenih 18 držav, od leta 1996 tudi Slovenija. Program Eko šole zajema sedem t.i. korakov: šola mora najprej ustanoviti eko programski svet, ki akcijo vodi, nato ugotoviti, kakšno je stanje v šolskem okolju, narediti načrt dela, pripraviti tematske sklope - odpadki, voda in energija, vestno spremljati posamezne akcije in o svo-
jem delu obveščati medije, zadnji korak pa je podpis Eko listine.
Ravnateljica OS Rodica je povedala, da na njihovi šoli pri projektu zdaj sodelujejo že vsi učitelji in da so se odločili za svoj podprojekt o onesnaževanju. Tako, denimo pri slovenščini, govorijo tudi o onesnaženosti jezika s tujkami in kletvicami. Opozorila pa je na pomanjkanje sredstev. Tega problema pa, kot kaže, nimajo na OS Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah, kjer so se povezali s podjetji iz domačega kraja in si zagotovili sredstva in materiale. Odločili so se za akciji
Odpadek ni odpadek ter Sola in cvetje. Ravnateljica želi s projektom Eko šola kot način življenja izboljšati kakovost poučevanja, učencem pa ponuditi možnost drugačnega razmišljanja in ravnanja za vse življenje - ne le za osnovnošolsko obdobje. Učenci OS Smarjeta pa so na treh hektarjih uredili arboretum z dvema drevoredoma, 350 jablanami, 60 hruškami, mlako, čebelnjakom, skalnjakom, pa gozdno učno potjo in njivama ječmena in krompirja. Zanj skrbijo skupaj z malčki iz vrtca, finančno pa jim pomaga tovarna zdravil Krka. (STA)
OKOLJE / NA POBUDO SKUPINE MOST
Ljubljana dobi »ekozemljevid«
Na zemljevidu bodo vrisani vsi zabojniki odpadnih materialov
LJUBLJANA - Društvo za prostovoljno delo MOST je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo projekt »Eko zemljevid centra Ljubljane«, v okviru katerega bodo v plan mesta vrisali točke, kjer se nahajajo zabojniki za zbiranje odpadnih materialov, obenem pa prebivalce obveščali o pozitivnih vidikih recikliranja odpadkov in jih spodbujali k ravnanju v tej smeri. Eko zemljevid strogega centra Ljubljane je že pripravljen.
Postopoma naj bi »eko« postal zemljevid celotne Ljubljane, s čimer bi bili vsi prebivalci glavnega mesta obveščeni o možnostih recikliranja nekaterih odpadkov (steklo, papir, baterije, motorno olje) in pozitivnih vidikih takega ravnanja ter seznanjeni s škodljivimi posledicami napačnega odlaganja nekaterih odpadkov in napačnega skladiščenja ter nezbiranja nekaterih surovin. Tako bi društvo prispevalo k večji ekološki ozaveščenosti Ljubljančanov.
Eko zemljevid bo društvo predsta-
vilo in spremljalo v svojih glasilih Bilten in Biltenček, sicer pa si bo prizadevalo, da bi ga dobilo vsaj vsako deseto gospodinjstvo v Ljubljani, pa tudi nevladne in vladne organizacije, ki delujejo na okoljevarstvenem področju.
Društvo MOST je nevladna in neprofitna organizacija, ki organizira mednarodne delovne tabore in dolgoročno prostovljno delo. Prostovoljke in prostovoljci nudijo pomoč zapostavljenim družbenim skupinam, varujejo okolje in opravljajo druge aktivnosti, ki ne zanimajo profitno usmerjenih organizacij in zanje ne poskrbi država. Udejstvujejo se na dva načina: preko prostovoljnih ekoloških taborov in v okviru dolgoročnega projekta Eko skupina. Društvo je doslej izvedlo že več kot 30 delovnih taborov z ekološko vsebino po vsej Sloveniji. Eko skupini je skupna vizija globinske ekologije, ki bi povečala osveščenost slovenske civilne družbe o okoljevarstvenih problemih. (STA)
PISMA
UREDNIŠTVU
Nadzornica poslala samo pisni pozdrav
Spoštovano uredništvo
Rada bi vas opozorila, da ste v včerajšnjem poročilu o proslavi ob 200. letnici openske osnovne šole napačno navedli, da je govorila gospa nadzornica, ki je v resnici poslala pozdrave v pisni obliki; popolnoma pa ste spregledali izid brošute, ki smo jo izdali. Ob tej priložnosti s podporo openskih trgovcev in gospodarstvenikov, predvsem pa s pomočjo Zadružne Kraške Banke na Opčinah, ki je bila tudi glavni sponzor omenjene prireditve.
Stanka Cuk
VIŠARJE	h
žičnica bo začela obratovati ob koncu prihodnjega tedna
TRBIŽ -Uradni začetek letošnje poletne sezone na Viša-rjih je prestavljen za teden dni. Nujna popravila na žičnici so zahtevala več od predvidenega, zato je bila družba Promotur primorana prestaviti otvoritev sezone na soboto, 13. junija. Žičnica bo tako obratovala 13. in 14. junija, od 20. junija pa do 13. septembra bo obratovala vsakodnevno. Ob koncu sezone pa bo obratovanje spet osredotočeno na sobote in nedelje, vse do prve nedelje oktobra.
Urnik obratovanja žičnice bo v letošnji sezoni nekoliko daljši in sicer od 9.00 do 17.15 ob delavnikih ter od 8.30-do 18.15
ob nedeljah in praznikih.
Svetišče na višini 1850 mt, za katerega bo od letos skrbel monsinjor Dionizij Mateučič, novi za-bniški župnik, ponuja možnost spovedi ter Mašo vsak dan ob 12.00. Za duhovnike, ki spremljajo romarje, je seveda predvidena tudi možnost darovanja Maše.
V številnih gostinskih obratih na vrhu Višarij je poskrbljeno za primeren sprejem romarjev in turistov. Za vsakogar se najde prava atrakcija, pa naj si bodo obrtniški leseni izdelki, spominki ali pa tipično kosilo s pogledom na prelepe vrhove zahodnih Julijcev.
NOVICE
Sestava deželnega sveta Novinarske zbornice
TRST - Po nedeljskem, drugem krogu vobtev, ki je bil potreben za izvobtev preostalih članov novega vodstva Novinarske zbornice Furlanije-Jubjske krajine in drugega deželnega predstavnika v vsedržavnem svetu Novinarske zbornice, se morajo izvoljeni v deželni svet sestati v tednu dni in se dogovoriti za porazdehtev funkcij. Vsekakor bodo v naslednjem triletnem mandatu Novinarsko zbornico na deželni ravni vodih: Silvano di Varmo, elemente Borando, Sergij Premru, Pietro Vihotta, Marina Taghaferri in Giulio Garau za poklicne novmarje in Raffaella Mestroni, Fulvio Sabo in Ennio Kuret za pubhciste, v svetu bosta torej dva slovenska predstavnika, Premru in Kuret. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Giovanni Comelli in Giorgio Braulin za novinarje in Roberto Cannalire za publiciste. V vsedržavnem svetu pa bo deželne novinarje ob Miru Oppeltu, ki je bil izvoljen v prvem krogu, zastopala še Laura Capuzzo, publiciste pa Silvano Bertossi.
Danes v Ljubljani predstavitev knjige Milana Pahorja
LJUBLJANA - V sejni sobi inštituta za novejšo zgodovino na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo danes predstaviti knjigo zgodovinarja Milana Pahorja Jadranska banka v Trstu. Študija govori o bleščeči in tragični zgodbi največjega slovenskega in slovanskega zavoda v Trstu. Jadranska banka je bila skupaj z Ljubljansko kreditno banko druga poslovna banka na slovenskem narodnem ozemlju. Knjigo bosta skupaj z avtorjem predstavila dr. Boris M. Gombač in dr.Stane Granda.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
r PREDVIDEVANJA / ISCO ~i
Azijska kriza bo dčave OECD stala 0,25% BDP
RIM - Azijski finančni potres bo države članice OECD stal 0,25 odstotka njihovega bruto domačega proizvoda v letošnjem in prav toliko v prihodnjem letu. To z drugimi besedami pomeni, da bo povprečna stopnja rasti BDP v državah območja OECD letos 2,5-odstotna in prihodnje leto 2,3-odstotna, medtem ko se bodo razlike v ekonomskih ciklusih posameznih držav postopoma krčile. To so makroekonomska predvidevanja zavoda ISCO, ki jih je objavil v svojem zadnjem poročilu o mednarodni konjunkturi, v katerem pa kljub temu dodaja, da je azijska kriza, paradoksno, zmanjšala tveganje prezgodnje zaostritve monetarne politike in torej zvišanja obrestnih mer.
Po predvidevanju zavoda za preučevanje konjunkture bo upočasnitev ritma gospodarske rasti v državah OECD posledica t.im, mehkega pristanka gospodarstva ZDA (kjer naj bi se rast BDP znižala od lanske stopnje 3,8% na 3,1% letos in 2,2% prihodnje leto), katerega pa naj bi kompenzirala pospešitev gospodarske ekspanzije v državah evra (letos in prihodnje leto po 3% rasti). Iz krize naj bi se že v letošnjem drugem polletju zaCela izvijati tudi Japonska.
NOVICE
Telefonska »revolucija«: od 19. junija tudi mestni klici s predklicno številko
RIM - Zelo verjetno bo po 19. juniju še veliko takih lastnikov telefona, ki bodo pozabili, da morajo sestaviti predklicno številko tudi takrat, ko telefonirajo sogovornikom v svojem mestu. Telecom Italia se zato vsestransko trudi, da ne bi prišlo do presenečenj in da bi svoje naročnike Cim bolj učinkovito seznanil z »revolucijo« v domačem telefonskem prometu. Po televiziji že dneve predvajajo spote Serene Dandini, ki italijanske telefonske naročnike spominja, da bodo morali od 19. junija pred običajno telefonsko številko zavrteti še predklicno. Čez petnajst dni bodo torej izginili mestni pogovori, toda ne na telefonskih računih. Telefonske centrale bodo namreč kljub predklicni številki avtomatično spoznale, ali gre za mestni ali medmestni telefonski pogovor.
Nov naCrt telefonskega oštevilčenja, ki ga predvideva odlok ministrstva za telekomunikacije zaradi potreb konkurence, se bo izvajal v dveh rokih. Prvi od 19. junija z uvedbo obvezne predklicne številke, medtem ko bodo ostali nespremenjeni klici s fiksne na mobilne telefone. Od 29. decembra leta 2000 pa bodo novosti tudi za mobilno telefonijo. Dokončno oštevilčenje bodo organizirali glede na storitve. Prva številka bo namreč navajala, kakšno storitev hočemo. Številka 4 bo namenjena fiksnim telefonom, številka 3 pa mobilnim. Takrat bomo morali odpraviti ničlo pred preklicno številko in zavrteti ali odtipkati številko 3 ali 4. Za zdaj pa je dovolj, da se spomnimo na predklicno številko tudi za telefonske pogovore na svojem telefonskem območju.

■
lili
5 «
2. JUNIJ 1998	v LIRAH	
valuto	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1742,00	1768,00
nemška marka	978,00	994,00
funt šterling	2845,00	2900,00
švicarski frank	1176,00	1201,00
belgijski frank	46,74	48,74
francoski frank	288,00	298,00
danska krona	253,00	263,00
non/eška krona	228,00	238,00
švedska krona	219,00	229,00
kanadski dolar	1183,00	1223,00
portugalski eskudo	9,10	10,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
avstrjski šiling	137,90	142,25
španska pezeta	11,09	12,19
grška drahma	5,45	6,25
irski šterling	2444,00	2524,00
japonski jen	12,09	12,99
avstralski dolar	1025,00	1.095,00
madžarski florint	7,00	9,00
hn/aška kuna	255,00	280,00
slovenski tolar	10,30	10,55
SDGZ / REDNI OBČNI ZBOR SEKCIJE ZA TRGOVINO NA DROBNO
Četudi je problemov veliko, slovenski trgovci vlagajo v kakovost ponudbe
V zadnjem obdobju odprli kor deset novih slovernskih trgovskih obratov
TRST - V Prosvetnem domu na Opčinah so se v ponedeljek zvečer trgovci na drobno, ki so včlanjeni v Slovensko deželno godpodarsko združenje, zbrali na rednem letnem občnem zboru (na posnetku - foto KROMA). Sekcijo, ki združuje več kot dvesto trgovcev s približno dvajsetih trgovskih področij, je od leta 1995 vodil Ervin Mezgec.
V	predsedniškem poročilu je Mezgec najprej izpostavil pozitivno dejstvo, da so se slovenski trgovci v zadnjih letih uspešno vključili v delovanje mesta Trst, tako v odnosih z občinsko upravo kot tudi s sorodnimi združenji. V tem smislu je najbolj zgovorno imenovanje slovenskih predstavnikov v razne področne komisije občin, Trgovinske zbornice in drugih ustanov.
V	nadaljevanju je predsednik poudaril pomen nudenja visoko specializirane postrežbe potrošnikom, ki so tudi sami vedno bolj »izbirčni« in varčni. Visoka strokovnost bo, po Mezgečevem mnenju, lahko edina zaščitila malega trgovca pred konkurenco velike distribucije. Drugi večji vozel in obenem neznanko predstavlja tudi Bersanijeva reforma trgovskega področja, o kateri je podrobneje govoril direktor Servisa Vojko Kocjančič.
Kljub nemajhnim težavam in negotovostim, tudi pri ocenjevanju posledic vstopa Slovenije v Evropsko unijo, se je marsikateri včalnjeni trgovec odločil za investicije v trgovski obrat, nov izziv pa predstavlja sposobnost vlaganja v sred-njevelike blagovne centre, ki jih predvideva zakonodaja.
»Gospodarsko združenje si vsekakor veliko prizadeva tudi za reševanje ostalih problemov gospodarskega, pa tudi širšega družbeno-politič-
nega značaja, ki zadevajo našo skupnostm« je dejal Mezgec, ki je svoj poseg zaključil s pozivom vsem nevclanjenim trgovcem, da se v imenu vzajemne koristi čimprej včlanijo. Članarina je bila potrjena na lanski višini, medtem ko bo za nove člane prvo leto vč-lanjenja brezplačno.
V podrobno razčlenjenem tajniškem poročilu je Egon Meden prikazal triletno delovanje sekcije za trgovino na drobno. Odbor si je prizadeval za vzpostavitev in redno vzdrževanje stikov z ustanovami, sorodnimi organizacijami in matico. Najštevilnejši so bili stiki z Občino Trst, tako v zvezi z občinskimi ukrepi, ki so zadevali trgovce, kot tudi ob priložnosti skupnih promocijskih pobud. Seveda so bili plodni tudi stiki z ostalimi krajevnimi upravami, predvsem v zvezi s krajevnimi gospodarskimi in trgovskimi vprašanji ter problematiko regulacijskih naCrtov, v katero se je Združenje vključilo s predložitvijo pripomb v interesu članov. Dobre stike in sodelovanje je sekcija vzdrževala s Trgovinsko zbornico, jamstvenim konzorcijem Congafi in s sindikalnimi organizacijami.
Poglavje zase bi zaslužilo sodelovanje s Slovenskim gospodarskim združenjem Gorica. Sad prizadevanj po zbliževanju predstavlja imenovanje skupne komisije in ustanovitev skupnega Deželnega gospodarskega predstavništva. Kot je pozneje sicer poudaril tudi Kocjančič, bo proces zbliževanja verjetno terjal še nekaj časa, »vrata SDGZ pa so tudi Goričanom vedno odprta«.
Glede stikov s Slovenijo gre omeniti sodelovanje z Obrtno zbornico Slovenije v programu Nove možnosti, ki je namenjen preučevanju perspektiv in posledic pro-
cesa polnopravne vključitve Slovenije v Evropsko unijo, ter resolucijo o gospodarskem sodelovanju. Več je bilo posvetov in skupnih pobud v korist članov.
»Vsako odprtje novega slovenskega poslovnega obrata je za nas velik praznik,« je dejal tajnik Meden, ki je svoje poročilo končal z razveseljujočim podatkom, da je bilo v zadnjem obdobju odprtih kar deset novih slovenskih trgovskih obratov.
O zakonodajnih novostih tega sektorja je članom podrobneje poročal Vojko Kocjančič. Glede dekreta Bersani (ki ga je Kocjančič podrobno razčlenil in izpostavil njegove pozitivne in negativne plati), je pojasnil, da ga je
naša deželna uprava zamrznila za dve leti. Sklep deželnega odbora je glede legitimnosti sicer sporen, vendar »do novega ukaza« velja pri nas vse po starem. Obenem je Kocjančič opozoril na bližnjo zapadlost roka (1.julij!) za vlaganje prošenj za deželne prispevke za vlaganja v trgovske obrate. Interesente je zato pozval, naj se nemudoma oglasijo uradom Združenja, kjer za to skrbi Andrej Sik. Dežela finasira tudi strokovno usposabljanje osebja trgovskih obratov, zato se Združenje že pogaja s SDZPI. Kar zadeva živilske trgovine bo 28. junija začel veljati zakon, ki uvaja nove kontrolne podrobnosti v predelovanju
prehrambenih prizvodov.
Pozdrav deželnega vodstva Združenja je p°' sredoval predsednik SDGZ Marino PeCenik, kj je med drugim povabil udeležence zborovanja na srečanje o projektu Trieste futura, ki bo ob prisotnosti Federica Pa' corinija in Lucia Susmela v ponedeljek, 8. junija ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Pisni pozdrav je občnemu zboru poslal predsednik goriških trgovcev Beni Kosič.
V zaključku ponedeljkovega zborovanja so člani trgovinske sekcije
izvolili dvajsetčlanski
odbor sekcije, ki se bo za porazdelitev odgovornosti sestal prihodnji pon^ deljek v prostorih SDGZ v Trstu, (gb)
V Bologni bodo predstavili možnosti za vlaganja v Trstu
, TRST - Promocijska dejavnost za tukajšnje možnosti vlaganja poka-ustanove za tržaško industrijsko cono zal predsednik bolonjske trgovinske Ezit, ki se je konec lanskega leta zače- zbornice Giancarlo Sangalli. la s predstavitvijo naložbenih možno- Predstavitev »sistema Trst« v Bolesti podjetnikom iz Trevisa in Verone, grd bo 9. junija, udeležili pa se je bodo se nadaljuje s promocijo v Bologni, predsednik Ezita Cosolini, predsednik Emilija-Romagna kot ena najrazvitej- Pokrajine Codarin, tržaški Zupan Illy> ših in podjetniško izredno živahnih predsednik pristaniške oblasti Lacala-italijanskih dežel je potencialno zelo mita, trgovinske zbornice Donaggi°> zanimiva za tovrstno promocijo Trsta, združenja industrijcev Pacorini in Ra-kar dokazuje tudi zanimanje, ki ga je ziskovalnega območja Susmel.
					
2. JUNIJ 1998	v URAH			2, JUNIJ 1998	V URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1739,00	1769,00		ameriški dolar	1755,650
nemška marka	978,00	996,00		EKU	1942,280
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	985,60
nizozemski gulden	859,00	884,00		franposki frank funt šterling	293,930 2873,650
belgijski frank	46,90	48,70		nizozemski gulden	874,410
funt šterling	2828,00	2918,00		belgijski frank	47,779
irski šterling	2444,00	2539,00		španska pezeta	11,605
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,700
grška drahma	5,60	6,04		irski šterling	2486,700
kanadski dolar	1184,00	1219,00		grška drahma	5,787
švicarski frank	1176,00	1201,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,624 1205,310
avstrijski šiling	137,90	142,40		japonski jen	12,644
slovenski tolar	10,40	10,65		švicarski frank	1185,050
				avstrijski šiling	140,070
				norveška krona	233,450
				švedska krona	224,950
				finska marka	324,290
MILANSKI BORZNI TRG
2 JUNIJ 1998	INDEKS MIB 30: +1,46
delnica	cena	var, %	delnica	cena
Alleanza Ass.	24.604	+2,22	La Fondiaria	11.128
Bca di Roma	3.587	+ 1,32	Mediaset	11.503
Bca Fideuram	10.808	+2,23	Mediobanca	23.082
Bca Pop. M 1	15.678	+1,36	Montedison	2.398
Benetton	38.060	+2,10	Olivetti	2.537
Comit Credit	10.289 9.808	+2,17 +2,13	Parmalat	3.680
Edison	16.640	+0,90	Pirelli Spa	5.921
Eni	12.315	+ 1,76	Ras	26.908
Fiat	7.738	+ 1,45	Rolo	43.104
Generali	55.888	+ 1,33	Saipem	10.272
Imi	29.889	+2,24	San Paolo To	27.803
Ina	5.446	+2,34	TIM	10.289
Italgas	8.193	+1,82	Telecom Ita	13.268
9
ljubljanska banka
Podružnica Milano
KOLESARSTVO / PREOBRAT V ALPAH
Vodstvo prevzel Marco Fontani
AlexZulle zaostal 4 minute in pol
SELVA Dl VAL GARDE-(BOČEN)-Prvi dolomit-s« vzponi so na Giru povz-j^čili pravi potres. Marco •'antani je v najtežji etapi silovito napadel, v ve-ko pomoč pa mu je bil Giu-?fPpe Guerini. Rus Pavel Ronkov ni vzdržal tempa Ita-Nana, Švicar Alex Zidle pa j® Popolnoma popustil. Ob t6.52 je Pantani prvič v svoji karieri oblekel rožnato maji-Co' Etapo je osvojil Guerini, na skupni lestvici pa ima 2(N Pantani pol minute Rednosti pred Tonkovom 11 Guerinijem in minuto Pted Žullejem. Švicar je še Naprej favorit za končno ^ago, saj lahko računa na 5 kilometrov dolgo etapo 04 kronometer s ciljem v Lu-toda danes in jutri sta sporedu še dve gorski eta-v katerih ima Pantani ^ovic možnost, da še po-
^nogomet}
Poraz Italije s Švedi
Švedska - Italija 1:0(0:0)
Strelec: K. Anders-s°n v 90. minuti.
Švedska: Hedman, ^■Nilsson, P.Anders-Bjorklund (M. ^illson), Kamark, chwarz, Mild, Lars-®0lli Soderstrom (A. Andersson), K. An-uersson, Pettersson.
, dalija: Pagliuca, ^sta, Maldini, Al-artini, Cannavaro, ostacurta (Bergomi P® 65. min.), Di Livio Moriero), Di Biagio, avanelli, R.Baggio, t Atatteo (Pessotto
0(183. min.)
GOTEBORG - An-8 eski pobiralci stav ed favorite za zma-8° na bližnjem SP tnscajo Italijo takoj P Brazilijo in Fran-,)°»mogoče pa se bo-
0	kotacije »azzur-
P° povprečni 8n na prijateljski tek-'ni. Proti Švedski . ekoliko zmanjšali. jASlede na končni tel/ ie °Ba včerajšnja a dokaj dolgoča-a, od Casa do Casa
t> l0 oplevvmentil tak^iO' I^^^rni se s no oceno seveda
1	strinjal: »Proti ei°Cni in motivirani
broPTS,mo i8rali d°-' Tekma je bila le-
hV lnieli smo tudi ®ka) priložnosti. Na-Z |riae Priprave niso ohf	fantov,
m^ba Švedom ni
neS?®11111080 ma'
snega prostora.« hienH zanimiva je
MaMda Vest' da )e pj dlni uvrstil Del
nam V dok°nčni sez-, Potnikov za
Vc«»C,£m™8S‘PaSe
veča svojo prednost.
Ge je bila včerajšnja etapa težka za Ziilleja, je bila za tretjino kolesarjev pravi pekel. Cipollini je odstopil po 107. km, dovoljeno zamudo pa je na cilju prekoračilo kar 34 kolesarjev. Got-ti sploh ni štartal.
Pantani je potek Gira obrnil na vzponu proti Marmo-ladi. Napad je sicer začel Tonkov, a so mu moči kmalu pošle, osamljeni Ztille, člani njegove ekipe Festine so se izčrpali na prvih dveh vzponih etape, pa je vozil s prenosnim razmerjam, primernim za mountain bike. Pantani in Guerini sta pred zadnjim vzponom na prelaz Sella (vrh Coppi, najvišji vrh Gira) ujela vodilnega Gonzalesa in sama nadaljevala pot do cilja, čeprav je Pantani imel težave z verigo, a njegov mehanik Luigi Venezia-no je za popravilo porabil manj časa kot Ferrari j e vi možje v boksu za zamenjavo gum. Švicarju pa ni uspelo zmanjšati zaostanka niti na spustih do Canazeia in cilja.
»Sem zadovoljen. Ta podvig bo ostal zapisan z zlatimi črkami, a ne morem dajati duška veselju, ker me duši misel na naslednji dve etapi,« je dejal Pantani, s tem pa napovedal nove pobege. Po telefonu mu je čestital sam premier Prodi. Ztille si ni znal razložiti, zakaj je zašel v krizo, vodja njegovega moštva Bruno Roussell je-ugibal, da je Švicar mogoče med dirko premalo pil. »Upam, da bom zaostanek meril v sekundah, ne v minutah,« je pred etapo razlagal Ztille, na cilj pa je prišel s 4 minutami 37 sekundami zaostanka. Takšnega poloma ni nihče pričakoval, Giro pa je zdaj spet zanimiv.
Vrstni red 17. etape (Asia-
go-Selva di Val Gardena, 215 km): 1. Guerini (Ita, Polti) 6.16:58, povprečna hitrost 34, 221; 2. Pantani (Ita); 3. Gonzalez (Kol) +2:04; 4. Tonkov (Rus); 5. Camenzind (Svi) +2:18; 6. Miceli (Ita) +3:03; 7. De Paoli (Ita) +3:25; 8. Garzelli (Ita) +4:37; 9. Ztille (Svi); 10. Clavero (Spa); 11. Piepoli (Ita); 12. Bue-nahora (Col); 13. Rubiera (Spa); 14. Conti (Ita) +5:10; 15. Codol (Ita) +5:31; 16. Forconi (Ita) +6:23; 17. Belli (Ita) +6:57; 18. Lanfranchi (Ita); 19. Savoldelli (Ita) +7:15; 20. Gončar (Ukr) +7:24; 26. Roux (Fra) +9:21; 28. Bettini (Ita) +11:08; 35. Rebellin (Ita) +14:12; 43. Noe (Ita) +20:55; 50. Bugno (Ita) +21:40; 54. Zaina (Ita) +25:56; 62. Leblanc (Fra) +31:04; 67. Chiappucci (Ita) +31:32; s preveliko zamudo je na cilj prispelo 34 kole-
sarjev, med katerimi je tudi Michele Bartoh; skupno nastopa še 98 kolesarjev.
Skupni vrstni red (prevoženih 2.905 km): 1. Pantani 80.12:02, povprečna hitrost 39, 584 km na uro; 2. Tonkov +30 sek; 3. Guerini +31; 4. Ztille +1:01; 5. Camenzind +4:13; 6. Miceli +7:18; 7. Forconi +9:02; 8. Clavero (Spa) +9:35; 9. Gončar (Ukr) +9:36; 10. Belli (Ita) +10:22; 11. Rubiera
(Spa) +10:24; 12. Bettini +11:01; 13. Velo (Ita) +12:37; 14. Rome +13:18; 15. Magna-ni (Ita) +13:33; 16. Piepoli (Ita) +13:35; 17. Garzelli (Ita) +14:34; 18. Faresin+15:01;
19.	Podenzana (Ita) +5:23;
20.	Lanfranchi (Ita) +15:56; 24. Rebellin +19:21; 28. Noe (Ita) 21:53; 30. Gonzalez (Kol) +23:33; 34. Buenahora +28:33; 42. Leblanc +34'23; 60. Bugno +56:33; 62. Chiappucci +59'27.
NOVICE
Romana ne bo na SP
PARIZ - Brazilska reprezentanca bo na svetovnem nogometnem prvenstvu igrala brez enega svojih najboljših nogometašev, napadalca Romana, ki ima poškodovano mečno mišico. Namesto Romaria bo na SP odpotoval Emerson, nogometaš nemškega Bayerja iz Leverkusna.
Rios izločen
PARIZ - Tretji nosilec in velik favorit za končno zmago Čilec Marcelo Rios se je na teniškem prvenstvu Francije preselil med gledalce. V četrtfinalu ga je po štirih setih igre izločil Spanec Carlos Moya. Roland Garros je že tako v znamenju Spanec, saj se je v polfinale uvrstil tudi Mantil-la, ki je strl upe Avstrijca Mustra, da bi se spet prebil v ospredje tega športa.
Moški (četrtfinale); Mantilla (Spa, 15) - Muster (Avt) 6:4, 6:2, 4:6, 6:3; Moya (Spa, 12) - Rios (Cii, 3) 6:1, 2:6, 6:2, 6:4. Danes: Corretja (Spa, 14) -Devvuld (Bel); Pioline (Fra) - Arazi (Mar). Zenske (četrtfinale) Sanchez-Vicario (Spa, 4) - Schnyder (Svi) 6:2, 6:7 (5:7), 6:0; Davenport (Zda, 2) -Majoli (Hrv, 10) 6:1, 5:7, 6:3; Hingis (Svi, 1) -VVilliams (Zda, 8) 6:3, 6:4; Seleš (Zda, 6) - Novot-na (Ceš, 3) 4:6, 6:3, 6:3.
Grafove ne bo na lestvici WTA
PARIZ - Nemška teniška igralka Steffi Graf bo v ponedeljek po 14 letih izbrisana s svetovne jakostne lestvice WTA. Devetindvajsetletna Nemka, ki je bila na vrhu lestvice 374 tednov, od tega 186 zaporedoma, je v zadnjih dvanajstih mesecih sodelovala samo na dveh turnirjih (Hannover in Indiana Wells), vodstvo WTA pa zahteva nastop najmanj na treh turnirjih letno. Grafova, ki je bila lani dvakrat operirana na desnem kolenu, se pripravlja na svoj 13. nastop v VVimbledonu.
_______NAMIZNI TENIS / DREVI V ZGONIKU S PRIČETKOM OB 20. URI_
Prvi dvoboj krasovk za naslov
Prvak Castellana je tudi letos favorit vendar se krasovke vnaprej ne predajajo - Ugibanja o formi Negrisolijeve in Bulatove - Povratna tekma bo v soboto v Castelgoffredu
Krasovke že dosegle cilj, zdaj pa..
KOŠARKA / TURNIR SARTI
Jadran spet zlahka
Bor ugnal Servolano po podaljških
Jadran Nuova kreditna - Barcolana 93:74 (45:23)
JADRAN: Franco 3, Oberdan 19 (2 trojki), Valente 9 (1), Slavec 9 (3), Guštin 8 (2), Rauber 20 (2), Grbec 16, Hmeljak 9 (1).
Za jadranovce je bil tudi drugi nastop na turnirju Don Giacomo Sarti prava formlanost. Čeprav je nastopil brez Samca in Pregarca se je z Barcola-no poigral kot mačka z mišjo, na svoj račun pa so lahko prišli tudi mlajši igralci.
Latte Carso - Bor Radenska 100:104 (51:48, 82:82, 92:92)
Borovci so sinoči po dvhe podaljških premagali Servolano in se spet vključili v boj za uvrstirtev v polfinale.
Bor Radenska - SGT 80:88 (42:30)
BOR: Filipčič 3, Susani 7, Brazzani, Velinski 6, Barini 8, Simonič 17, Tomšič 15, Rasman 10, Pos-sega 6, Rebula 8. TRENER: Furlan. SON: 33. PON: Rasman, Susani in Velinski. TRI TOČKE: Simonič 4, Tomšič 2, Susani 1
Na uvodni tekmi so borovci izgubili proti ekipi SGT, ki je letos nazadovala iz C2 v D ligo. Furlanovi fantje so dolgo vodili, v prvem delu pa so z dobro igro pridobili tudi preko deset točk prednosti. V drugem delu so naši žal popustili, tako da so nasprotniki s Fortunatijem (37 točk) na čelu nadoknadili zamujeno in zasluženo prešli v vdostvo. V zadnjih minutah so Tržačani še povišali prednost. Naši pa so se znašli brez moči in so tako potegnili krajši konec. (N.S.)
Danes: 18.30 SGT - Latte Carso, 20.00 Santos -Intermuggia, 21.30 Bor Radenska - Don Bosco.
Jutri: 20.00 Jadran - Santos.
Dvoboj veteranov Trsta in Gorice
V	okviru tedna odbojke v Gorici »Pallavolando« bo v petek tudi zelo zanimiv dvoboj veteranov med izbranima vrstama tržaških in goriških Slovencev.
Ekipo Gorice bodo zastopali bivši igralci 01ympie, Vala, Našega praporja, Doma in Juventine, Trst pa bivši borovci.
V	selekciji Gorice so Jože Cej (letnik 1941), Igor Orel (47), Mirko Špacapan (52), Marjan Černič (50), Ivan Plesničar (54), Luciano Černič (52), Loris Nanut (58), Rado Lavrenčič (58), David Mucci (58), Simon Komjanc (54), Franco Mervič (55), Ivo Devetak (58), Sandro Corva (54) in Rajko Petejan (58).
Barve Trsta bodo branili Guido Neubauer (44), Igor Zadnik (52), Elio Carli (55), Božič Grilanc (48), Učo Jurkič (36), VValter Veljak (46), Sergij Stančič (62) in Edi Vodopivec (49).
Tekma bo v telovadnici SZ 01ympie s pričetkom ob 20.30.
Drevi bo prva finalna tekma za naslov ženskega nznn prvaka med Krasom Generali in prvakom Ca-stellano. Prepričani smo, da se bo v zgoniško telovadnico (pričetek ob 20. uri) telovadnico zgrnila množica špotnih navijačev, da pripravi primerno vzdušje velikemu športnemu spektaklu. Za zeleno mizo se napoveduje oster in kakovosten dvoboj, kateremu sta garanta obe ekipi z najboljšimi igralkami,
Naša najboljša zamejska ekipa v postavi VVang Xue Lan, Vanja in Katja Milič je tudi v sezoni 1997/98 poskrbela za velika in prijetna presenečenja. Napoved od pričetku ženske Al lige se je omejila na uvrstitv v »play-off«, torej med četverico najboljših ob dejstvu, da je v Italijo prišlo kar 8 novih kakovostnih kitajskih igralk. Spomnimo se je, da je prav Castellana iskala na azijskem trgu igralko, ki je že premagal Krasovo tujko VVang Xue Lan, ki je na rang lestvicah uvrščena na 1. mesto. Dekleta Krasa Generali pa so v rednem delu z izredno voljo, kakovostjo in navkljub nekaterim kadrovskim težavam (bolezen) uspela v svojem velikem podvigu. V rednem delu prvenstva so zasedla 2. mesto in že s tem presegla začetna pričakovanja. Tudi pot do finala ni bila lahka. V dveh polfinalnih srečanjih so premagala nevarnega nasprotnika Lal Coccaglio. Tretje leto zapored so izločile Coccaglio in danes se bodo tretjič srečale v državnem finalu s Castellano.
Na polfinalnih tekmah proti Messini je Castella-
na igrala brez nekdanje evropske prvakinje Rusinje Fliure Bulatove, vendar dvomimo, da si bo takšno neprevidnost dovolil tudi v Zgoniku. Opekel se je tudi pri novem nakupu Kitajke Tan Wen Ling. V prvenstvu se je izkazalo, da sta si z rojakinjo VVang enakovredni nasprotnici. Nedvomno je nevarna čer tudi članska reprezentantka Laura Negrisoli, št. 2 na jakostnih lestvicah. Res je, izkušnje so na strani Castellane. Pa tudi na papirju je nesporni favorit. Po zadnjih vesteh naj bi bila Negrisolijeva v slabši formi, Bulatova pa lažje poškodovana. V kolikor bodo Mantovanke vključile v igro rezervno igralko Ano Bersan, ki je lani in predlanskim v majici Krasa Generali pripomogla k dvakratnemu državnemu podnaslovu, pa bi se možnosti Kraso-vih prvoligašic zvečale na 50:50. V tem primeru bi se izenačen boj prenesel med mlajšo komponento naše ekipe, sestričen Vanjo in Katjo Milič ter med nekdanjo krasovko. Svoje varovanke je iz-redndo skrbno s tehnične plati na srečanje pripravil trener Ge Ke Qiang, pa tudi morala v ekipi je visoka. Brez dvoma bodo krasovke na finalu dale vse od sebe. Trener Ge Ke in igralke napovedujejo torej silovit odpor proti prvaku. Ne zanemarjajo pa tudi možnosti kakšnega presenečenja, saj ekipo prežema preejšnja mera optimizma. V njihovih prizadevanjih za čim boljši izid pa bo dobrodošla tudi pomoč s tribun, zato ne zamudite drevišnje tekme.
OJ.)
Obvestila
TPK SIRENA organizira v četrtek, 11. junija ob 20.30 večer z jadralcem Clau-diom Gardossijem, ki bo predvajal film o regati Mini Transat.
SD PRIMOREC prireja od
5.	do 14. junija turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILNA P1ZZERIA VETO na nogometnem igrišču v Trebčah. Umik tekem 19. - 20.45. Navijači in ljubitelji nogometa toplo vabljeni!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira v okvira šagre 12., 13. in 14. junija »beach volley« turnir 4x4 (2 fanta in 2 dekleti) na 1. maju v Trstu. Za informacije in vpisovanja je čas do 9. junija, obrnite se lahko do Brede (tel. 0338 5776912) ali Dejana (040/824620).
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
NK-FC PRIMORJE sklicuje v torek, 9. junija ’98, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v dragem sklicanju v društvenih prostorih IZREDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: sprememba statuta. Sledil bo 35. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, poročilo predsednika, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica, razno in volitve.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 7. junija, izlet za osnovnošolce v dolino Zajzero pri Trbižu. Zbirališče ob 6.30 v glavni veži železniške postaje v Trstu. Prijave in informacije - urad ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20. Tel. 635627.
FURLANUA-sJUUJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
jutri 4. junija, ob 21. uri bo na trgu v Mavhinjah predstava »Dobri vojak Svejk«: režija Stanislav MoSa.
Trg Unita - »Od Gutenberga do laserja«
Jutri, 4. junija ob 20.30, gledališka predstava »Come un romanzo« v izvedbi gledališča Archivolto iz Genove, režija G. Gallione.
V soboto, 6. junija ob 21.00, gledališka predstava »Ballerina ballerina« Marka Sosiča, v režiji Branka Završana. Igra Lučka Počkaj.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 3. junija, ob 20.30 (izven abonmaja) ponovi-
tev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 6. junija, ob 9. uri revija Pastirček: »Pastirčkov dan«.
V	sredo, 10. junija, ob 10. uri bo v veliki dvorani nastopil mladinski oder PDG s komedijo »Le po kom se je vrgel ta otrok?«.
ČEDAD
Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest.
______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje
abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
Kulturni dom - Mala dvorana
9. Srečanje otroških gledaliških skupin Goriške
Danes, 3. junija ob 10. uri »Modra vrtnica« v izvedbi Dramskega krožka OS Branik in ob 11.15 »Lahko noč, hudoba« v izvedbi dramskega krožka OS Solkan.
PIRAN
Gledališče Tartini v Piranu
V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
Tartinijev trg
V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
UUBUANA
SNG - Drama
Mala drama: danes, 3. junija, bo ob 20. uri (izven -konto): Y. Reza »Alt«.
Slovensko mladinsko gledališče
Jutri, 4. junija ob 19. uri (za izven): Heiner Miiller: »Naloga«, režija: Eduard Miler.
Opera balet: v petek, 5. junija ob 15.00: »Gorenjski slavček«, zaključna predstava.
Opera balet: v soboto, 6. junija ob 19.30 »La Bohe-me«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Zaključne akademije
Jutri, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja).
V	soboto, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban
V	torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona 1998
Koncert Alaina Lombarda in Franca Gullija bo v petek, 5. junija ob 20.30. Ponovitve: v soboto, 6. junija ob 20.45 v Avditoriju Concordia v Pordenonu in v nedeljo, 7. junija ob 18.00 ponovno v gledališču Verdi v Trstu.
Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«.
Gledališče Rossetti
Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča
V	četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva.
Konservatorij Tartini
Danes, 3. junija ob 20.15 bo v dvorani Konservatorija koncert »Percorsi di stile, la vocaliti«, v izvedbi gojencev.
Štadion Grezar
Koncert ansambla Simple Minds, je prenešen na 23. junij.
GORICA
Glasbena matica Gorica- Zaključni nastopi
DOBERDOB, Jutri, 4. junija, ob 18. uri v občinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihalnim orkestrom Kras; STANDREŽ, 5. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu A. Budal.
Glasbena matica Gorica
Prireja v četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let šole Glasbene matice v Gorici«.
Center E. Komel
Danes v sredo, 3. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici večer »Slovenski skladatelji pod cerkvenim obrokom«, v sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni dvorani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	nedeljo, 7. junija, ob 21. uri bo v veliki dvorani zaključni nastop glasbena šole Roland.
V	sredo, 10. junija, ob 20.30 bo v komorni dvorani klavirski recital Jana Bratoža.
V	soboto, 13. junija, ob 20.30 bo .v veliki dvorani zaključni nastop »V galeiji zvokov in glasov«.
DOLINA
Junijski večeri: »Kaj se držiš t’ku šFmana...«. KD Valentin Vodnik, TFS Stu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo na predstavitev breške noše v plesu in glasbi, ki bo v Dolini na KTuži v soboto, 6. junija 1998, ob 21. uri.
RICMANJE
Glasbena šola godbe na pihala iz Ricmanj -Zaključna produkcija
Danes, v sredo, 3. junija, ob 19.30 v gledališču F. Prešeren - Boljunec, se bodo mladi gojenci predstavili v komornih skupinah. Sodelujeta trobilna skupina šole in šolski pihalni orkester.
SAMATORCA
V	ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urhav Samatorci: »Z mislijo na Češko«. Večer bodo oblikovali pevci ženskega, moškega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča.
VIDEM
Do 7. junija pričetek jazz koncertov »8. izvedbe udinejazz«.
Štadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
LIGNANO
Kamping Girasole
Od četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplasha.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	petek, 5. in soboto, 6. junija Festival suoni e ul-trasuoni.
Jesolo Lido
Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Ma-rilyn Manson, Prodigy in Sonic youth.
VERONA
Arena
Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri.
UKVE
Farna cerkev
V	soboto, 6. junija ob 20.30 ob predstavitvi slovenskega združenja »don Mario Cernet« bo koncert glasbene skupine »New Svving Quartet«.0
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
V	torek, 9. junija, ob 20. uri gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane v Primorskem dramskem gledališču z opero: J. Strauss »Cigan baron«.
Cerkev na Kostanjevici: V petek, 5. junija bo ob
20.30	iz cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška - za Posočje koncert mešanega pevskega zbora »FIrast« Doberdob, dirigent: Hilarij Lavrenčič.
PORTOROŽ
Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran.
V	petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen
Avditorij Portorož
V	sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santič.
V	petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gl®' sbe »Kreslin Predin Lovšin«.
Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. fe' stival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami.
UUBUANA
SNG Opera in balet
V	soboto, 6. junija ob 19.30 (izven, konto): G. Puccini »La Boheme«.
Križanke - Festival Druga godba
Do 11. junija.
V	okviru festivala bo od 5. do 7. junija v klubu K4 glasbena delavnica s turškim tolkalcem Okay Te-mizom.
Križanke - Jazz Festival
V	teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE.
KRANJ
Dvoran na Primskovem
V	petek, 5. junija ob 19. uri »5. METAL FESTI' VAL«. Poleg nemškega anssambla Atrocity bodo nastopili še Sky tovver, God scard, Last twiligbL Sabatum, R.I.P. in Pitoni.
______________HRVAŠKA__________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m- j® prenešen na kasnejši datum.
PULA
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly F® mily. Za informacije lahko pokličete na Aren3 Tours (tel. 0038552-34355).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. Umik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Maurizia Galimbertija.
Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago.
Srednja šola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na
ogled je razstava Jasne Merku.
Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi.
Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Silvia Pavlidis. Umik: od torka do sobote od
10.30	do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih.
Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do
19.00.	Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Muzej Revoltella: do 10. junija, razstavljajo irski umetniki za James Joyca »Joyce Sight« Umik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do
20.00.	Ob nedeljah od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 7.
junija razstavlja ilustrator Ugo Pierri v sklopu prireditve »Fantasia«.
Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Umik: od torka do sobote
od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto).
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Osnovna šola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetič.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom: V okvim proslave Ob 200-letnici šolstva na Opčinah sta odprti razstavi »Ročnih del naših babic« (samo še danes) in »Fotografski prikaz prvih razredov od leta 1945 dalje« (do ponedeljka, 8. junija). Urnik obiskov ob delavnikih od 16.00 do 20.00.
NABREŽINA
Kamnita hiša v Nabrežini: v soboto, 6. junija ob 11.00 otvoritev razstave »Zadnje Fellinijeve sanje«. Razstava bo odprta do nedelje, 14. junija vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
REPEN
Pokrajinski muzej: do 7. junija je odprta razstava »Drugi v Alpah«. Urnik: ob petkih in sobotah 18-20, ob nedeljah 10-12 in 16-19.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na
ogled je razstava Davida Pintarja.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«.
BENETKE
Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija.
Palača Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Umik: 10-19. Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco); do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Umik: 10-19.
Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20.
Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih.
Schola di SanVApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19.
Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA
Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure.
V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): na ogled je razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 15. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražin3 od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska r®z stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na sl venski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3); na ogled ) razstava slik in risb Stefana Planinca.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in Sa lerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp® mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob 116 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprte.
SOLKAN	ka
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbi »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet-ob sob. ned. in praznikih 13-17.
PORTOROŽ	k
Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava tov društva SOLINAR iz Pirana.
UUBUANA	^
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Mod
galeriie-	Aie5
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Prinčič.	j,a
Mala galerija CD: na ogled je razstava Bran Cvetkoviča.
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdan Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta ^ stava dr. Janez Bleivveis in njegov čas. Muzej ie^,0i prt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in 1®'
razst<
ob četrtkih do 20. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ra- ^ Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od HT d°
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.22
20.30
TV kotiček: Rišimo z Vesno!
TV dnevnik, nato
Volilna tribuna
® RAM
6.00
6.30
6.45
9.35
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodiPaola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut
Film:	Anime ferite
(dram., ZDA ’46, i. Do-rothy McGuire)
Dnevnik
Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Miseria e nobiM (kom.. It. '54, i. Totd, So-fia Loren, C. Croccolo Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Nan.: Hai paura del buio? - Se bojiš teme? -Supper Specs Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Šport: Fratelli d' Italia TV film: Cuori in campo (dram., It.-Kan. ’98, r. Stefano Reali, i. Giancar-lo Giannini, M. Mattioli) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Predstavitev tekme «La partita del cuore»
Nočni dnevnik, zapisnik M horoskop, vreme
RAI 2
7.00
7.45 9.40
10.45 10.55
11.45
12.00
13.00
14.00
16.00 16.05
18.10
18.40
19.05
Nanizanka Varjete za najmlajše Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 Nan.: Buongiomo profes-sore - Dvoboj Jutranji dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13,30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vediamo in TV Dnevnik
Nan.: Komisar Kress, 17.20 Bonanza, vmes (17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Nasveti za izlete in potovanja: Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice
gljjjl Rubrika o lotu Večerni dnevnik S Film: Rischio calcolato (thriller, Nem. ’97, i. H. Jaenicke, K. Eichhom Aktualna odd.: Passioni Izžrebanje lota Dnevnik
0.00
0.35
Neon knjige, iz parlamenta, vreme, šport Film: VVeekend sul lago
(thriller, ZDA ’95)
m RAI 3
6.00
8.30
9.30
11.00
12.00
12.15
14.00
14.50
18.00
18.25
18.30
19.00
20.00 20.15 20.40
22.35
23.45
0.30
1.10
1.15
Jutranje vesti Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine Aktualno: Infinito futu-ro, 10.00 Mondo 3 Kolesarstvo: Giromattina Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Kolesarstvo: Giro d’ Italia (18. etapa), 17.15 Proces etapi
Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Šport: TGiro
Film: II buono, il brutto, il cattivo (vestem, It. ’66, r. S. Leone, i. C. Ea-stvrood, L. Van Cleef) Dnevnik, deželne vesti Šport: Giro di notte Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario
Tenis: Open Francije, 1.50 Golf
gg RETE 4
ITALIA 1	|r Slovenija 1 {r Slovenija 2
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
22.40
0.45
1.05
Nad.: Piccolo amoreo, 6.50 Aroma de cafe Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d' amore, 9.20 Peste e corna, 9.30 Sei forte papa, 10.30 Feb-bre d’ amore’
Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Nan.: La dottoressa Gib -Romeo in Jasmine Kviz: OK, il prezzo b giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: La dottoressa Gib (i. Barbara D’ Uršo, Fabio Testi, Flavio Bucci)
Film: Rimini Rimini - Leto kasneje (kom.. It. '88. i. R. Montagnani)
Pregled tiska Film: Mangiati vivi!
8 CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.15
12.00
13.00
13.30
13.45
14.15
15.40
16.15
17.15
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Egartu quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie ( i. Clau-dia Schmutzer, Hildegard Alex)
Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla-(vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Variete: Doppio Lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Film: Jobnny Stecchino (kom.. It. ’91, r.-i. Roberto Begnini, N. Braschi) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro Aktualno: Laboratorio 5 -
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.30
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
23.00
0.40
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Supercar Film: Una moglie di trop-po (thriller, ZDA '92, i. Jeff Goldblum)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Wi%, princ z Bel Aira Risanke
Risanke: Simpsonovi Aktualni odd.: Colpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego!
Nan.: A scuola con filo-sofia
Variete za najmlajše in risanke Sailor Moon Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: V osmih pod streho, 19,00 La tata (i. Fran Drescher)
Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Glasb, oddaja: Festival-bar '98 (vodita Fiorello in Alessia Marcuzzi Film: Detective Stone (thriller, VB ’92, i. Rulger Hauer, Neil Duncan) Odprti studio, 0.50 Šport studio, Mundial clip
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Laff Movie
Film: A caccia coi lupi Nad.: Prava ljubezen Laff Movie Cape Rebel Zoom zdravje Aktualno: Il quadrato Scoop, 22.30 haff Movie Zoom zdravje Film: War Bus
	Vremenska panorama
	Napovedniki
	TV prodaja
	Tedenski izbor: Nan.: Vajnove dogodivščine (Avstral., 2. ep,), 9.55 Dok. nan,: Mejniki naravoslovja in tehnike, 10.15 Besede, 11.10 Pro et contra
	Nadaljevanka: Gimnazija strtih src (Avstralija, 22. del)
	Poročila, vreme, šport
	Vremenska panorama
	Tedenski izbor: Nan.: Tretji kamen od sonca (ZDA, 7. ep.)
	Film: Beg k Ateni (VB)
	Evropski kulturni magazin: Aliča
	Obzorja duha
	Obzornik, vreme, šport
	Po Sloveniji
	Oglasi
	Pod klobukom
	Poljudnoznanstvena odd.: Boj za obstanek -Ris, manjkajoči Člen
	Risanka
	Oglasi
	Dnevnik, vreme, šport
	Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 3. ep.)
4RTi	Dobrodošli doma
	Osmi dan •
	Odmevi, vreme, kultura
	Šport, oglasi
	Dokumentarni feljton: Prinesite mi glavo Sama Peckipaha
	Evropski kulturni magazin: Aliča
	Otvoritveni koncert Slov. glasbenih dnevov (1. del)
	Poljudnoznanstvena serija: Boj za obstanek
TV PRIMORKA
		gjm	13.00 Videostrani
(5) MONTECARLO		1	Alfi Nipič in muzikantje Danes na Primorskem
			Nad.: Sosedje (28. del)
			Oddaja za zamejce v Ita-
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		liji: Med Sočo in Nadižo
	nik, 13.30 Šport		Dnevnik, vreme
	Aktualno: Soldi soldi		Pred praznikom mesta No-
	Film: Luče nella piazza		va Gorica
■ ^	(kom., ZDA '62)		Večer z bio-hironom
jmj	Glasba: Forte fortissima		Nad.: Sosedje (29. del)
goRj	Film: Guba (pust., ZDA-		Kako biti zdrav? In zma-
	VB ’79, i, S. Connery)		govati (Rudi Klarič)
ros	Film: Boomemag (dram..		Soška postrv
■	’47, i. D. Andrevvs)		Dnevnik TV Primorka
10.05
11.05
11.55
14.30
15.00 15.25
17.50
19.00
19.30
19.55
20.00
21.00
21.30
22.00
23.00
0.00
0.05
Vremenska panorama Tedenski izbor. Nadaljevanka: Alzačani ali dve Matildi (Fr., 7. del)
Tenis: Grand Siam (četrtfinale, moški)
TV prodaja Euronevvs
Kolesarstvo: 81. Giro d’ Italia
Nadaljevanka: Družinski zdravnik (Španija, 3. del) TV igrica: Kolo sreče Videoring
Slovenska lestvica videospotov s Tino Oglasi
Tenis: Grand Siam Nogomet: Maribor Teata-nic - Primorje (DP) Športni film: Pot v Francijo (7. del)
Nadaljevanka: To ni zahrbtnost (Finska, 3.) Kviz: Lov za zakladom Oglasi
Napovedniki
SU Koper
■	Euronevvs
	Slovenia Magazine
	Pogovorimo se o...
	Globus
|j*w	Vesolje je...
H	Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste
	Primorska kronika
jflrcn	Tv dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Sredozemlje Skrivnosti 20. stoletja Aktualna tema: Meridiani
TV dnevnik, vreme Tenis: Grand Siam - Roland Garros (četrtfinale, moški)
TV dnevnik Vsedanes
'N
Radio Trst A
®'°0. 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, '9.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše. Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-oitei; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Križanovska «Nemeza», r, M. Prepeluh, 3.); 9.40 Znani umetniki in umetnice; 9.50 Ideje in posveti; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 P^ervju; 11.20 V svetu uemetnosti; 11.30 Melodija dneva; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 jjrnorska poje: 2PZ Ivan Grbec; 12.45 Volilna nbuna; 13,30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
5.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kultur-na kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi ese)e In glasbo; 18.00 Literarne podobe: 13 d®sriiških svetov (pr. I. Žerjal); 18.30 Slov. gla-sba; T8.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
I1.30- 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; “n30- 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; U,3o Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ^Jasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; ^2.30 Ostali Trst - L' altra Trieste,
Radio Koper
(slovenski program)
^30' 9.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30 Po-očila; 12,30, 17,30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-V tiZ*' '?,3(3 OKC obveščajo; 8,00 Pregled V/0- vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni
koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 13,00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19,00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport In glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11,00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10,00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9,45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15,00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.30 Kub tura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 festival Evroradia; 22.00 Zrcalo;
22.30	Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci
šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14,45 Expres;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki;
16.30	Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka;
18.00	Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22,30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 21.30 Ars anti-qua; 22,05 Svetovna reportaža; 22:25 Serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi tj. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
^	Sreda, 3. junija 1998												— r				
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
O		i_ls	č>	O o		H			8		mmmm	"A	X		C	A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48. Dolžina dneva 15.30.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.34 najnižje -10 cm, ob 5.46 najvišje -3 cm, ob 11.15 najnižje -19 cm, ob 18.45 najvišje 32 cm.
Jutri: ob 1.59 najnižje -21 cm, ob 7.24 najvišje 2 cm, ob 12.25 najnižje -17 cm, ob 19.19 najvišje 37 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............27
1000 m.............22
1500 m.............17
2000 m............13
2500 m ...........10
2864 m.............8
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Generalna skupščina OZN o svetovnem problemu mamil
NEY YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton bo prvi govornik na 20. izrednem zasedanju generalne skupščine OZN, posvečenem svetovnemu problemu mamil, ki se bo začelo 8. junija in bo trajalo do 10. junija. Slovenijo bo na zasedanju predstavljal notranji minister Mirko Bandelj, ki bo na generalni skupščini posegel v torek, 9. junija. Izredno zasedanje generalne skupščine bo v Stekleni palači potekalo tri dni, govori pa bodo na sporedu dopoldne, popoldne in zveCer. Doslej se je za nastop prijavilo 152 predstavnikov držav članic ZN, med katerimi je 21 predsednikov in 10 premierjev. Poleg predstavnikov držav Članic bodo kot opazovalci sodelovali še Švica, Vatikan, Evropska unija, Interpol, Organizacija islamske konference in Arabska liga.
Izredno zasedanje generalne skupščine je bilo sklicano zaradi vse večjega problema z mamili in organiziranim kriminalom, udeleženci pa bodo predstavili lastne izkušnje in skušali oblikovati temelje skupne politike o tem problemu. (STA)
Morda pa se britanski pavijan le kratkočasi (AP)
Nova odkritja o možnosti življenja na Marsu
WASHINGTON - Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo domnevo, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christen-sen z univerze Arizona je na kongresu ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila tem- j peratura na Marsu I nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči S pa se spusti 70 stopinj I pod ničlo), temveč da { je bila tudi planetova 5 atmosfera gostejša.
} Sonda je posnela tudi ; prve tridimenzionalne f fotografije reliefov se- i vernega pola planeta, ■ na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
(STA/AFP)
V Kijevu pravi generacijski kontrast med Ukrajinkama
KIJEV - Mlada in sodobno oblečena Ukrajinka v kijevskem parku prebira žensko revijo, v katero se je zazrla tudi njena starejša in staromodno oblečena somešCanka. (Telefoto AP)
Usodna Viagro
NEW YORK - Tabletka za zdravljenje moške impotence Viagra je koristila tudi 70-letnemu ameriškemu milijonar- i
j ju Franku Bernardu, n® pa tudi njegovi soprogi-Možakar je namreC zapustil ženo, s katero je bil dolga leta poročen, takoj ko je ugotovil, da mu zdravilo pomaga-Ogorčena 63-letna soproga Roberta Burke o Franka na sodišču zab' teva dva milijona dolarjev odškodnine.