63 PRIMORSKI DNEVNIK f------------- Jg HI • Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST petek, 24. oktobra 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi s« n« vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165,330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba,: Trsf 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik, — uprava 60-4045-34. Poštama plačana y gotovini Spedizione m abbon. postale Stev. 728 UšBsŽ?!0 bo ustanovni kongres STO-ja. Spričo važnosti te-ne bo odveč, če na sprego pri nas in o vlogi 'Pregovorimo o pomenu in PTi Ua$ iTl 0 liCgl »ui }ront na splošno v svetu. V) i *® dejstva in vse svoje voj-a . lskaštvo in klevetanje no- aSn--- ^otr«i)a po Ljudski fronti se po-kakor »... ®- zgodovinske nujnosti. tja tooiil ■ Se 72 že pred v°ino k’i°iant0z je v svojem govoru ? N. kongresu Ljudske fronte v analizi obdobij drui- '"«1 »te razvoja jasno označil se- in poudaril poizkus .rbelističnih sil, da bi obnovi- -*«!» kct Protiutei proti na-k f,'®'' moči demokracije nove-^dnif 'n udarno pest za .tjj. ®n’e imperialističnih ciljev. iKI ,®_e zde nočejo odkrito priz- •j, jrg2°kraoij odevajo v bleste- »• ^ O d.P.tnnlrrnni-ii ctvič/nnrr. fi demokraciji, spoštova-pdividualnosti in človečan- Naj bo dejstev in stvarnosti. kakor koli, besede lil nc are ~a fašizem. Ta je »ji J* vojaško poražen, a po-katerih se je rodil, so o- tj Podobnosti z leti nastati- ktm a pa ie položaj v svetu **°fie? drugaien- Široke ljudske 'liisfjT so izšle iz dolgoletnega »jjjn ®e5,a zatiranja in iz osvo-VOj®e bolj preizkušene in VCi nasedle nikakim deli j? uiti ne bodo dopuščale, V ril. cePHa njihova enotnost, ^ htm‘ da 10 POmenil° nji-so1m7?C- V vse ljudske množice prodrla zavest, da jim 1 jjjj,.? doseči resnično svobodo H ;e -sv°i življenjski polo->šjj ce bodo enotno nastopile %na 771 poizkusom obnovitve \ . * t0 pot v obliki nenasit-hfl^ Pzrializma držav, ki se %jnV? *® zibelko demokracije •i o »w„ .9,710 Charta in s progla- toT * čioveka- * iJXe?na oblika te združitve ~wdska fronta, ki m< - napredno misleče ljudi na morebitne razlike >?ita 9a nazora, ker le Ljudska la ^ ž>o lahko uspešno bori- i fa>i-fc* s' ga iele vsi nar°di fcto ^e' p°90ji za razvoj ^ a front so v raznih drža- li, ^ič: ni in njih borba se raz- *! cje T9^ižnih okoliščinah, to-... e fronte veže težnja po 'Ut« 7 miru, obrambi gospodu m politične neodvisnosti % interesov širokih Ijud- ’i Od moči teh front i 7stiet de1avnosti J'e odvisen fcer imperialistične in rtf'le sile izrabljajo vsako' 'Mie** bi m7r fea^e in s si/o i **i!e * - mlr tatue m s sut nnrJln^e ljudstev po social Sn a*!eial?J,TO-1n in na poizkuse ža sa' da bi tu ust' n., svoje ekspanzije % v tp^U' Nat°9a SIAU je 7;}ih ,7'm- da veže poleg orne-h ^usv tudi slovansko in z ljudstvo, katerega bi n,:a*nimi nacionalističnimi nacionalističnimi Ha 1®Odvajali in nahujskali V 0 i drugemu. {Nu^dstavlja morda ka <- ," po uru l6««0 V*ra* bratstva, ki težnje po bratstvu, tkunl nuJn°st iz dejstva, V iieran- 'lvi^a ^va oziroma * bratatnn Idi io n se je bratstva, ki se je v '0»Ho r, utrdilo in prekalilo. in italijanske namreč uvidele, da so 'nterori ...... _______ ifresi *sži> da bodo uspe-l1 le. i. ?0rbi profi jzkoriščeval- h, X - r. „v, c*e be!^0**0 združene, in da so y,lt krin,e 0 obrambi narodno-trMjtn . a 2a obrambo starih Hi^ča ra- Privilegijev, ki jih ij ^ b0 !l9ar}tija krčevito bra-%rBaliiUa vse- 'do ji jih ne k ”e s. 12 r°lc- Zato teh mno-\*‘ Vei ra::nc zveneče L 50 ie davno prebolele »1 *° na nalistična nagnjenja, f n*1'0'1 fcožt Občutile, kam h »dcionaliccm in šovini- *i5Jice lin.’''?!1' tegCl P" *° Xpri nM’kjer so ’V ene strasti najbolj Hi. n«pr’J!'t,to ravno zasluga V s«. W so vodile d Slovence in Ita, h ‘n Pa r, bi ”a življenje in \ št/, Jc. Uvedle do zmage. 1* A ** že nad dve leti % *» t. Mem reakcionarnim r‘ f > “t ~ hf^bodn* nikoli klonila, bo J tJ*0 ra*hni0ni ^es' ob Naterem V hjp vsi poizkusi doma- X. a*LmakCi;e’ da bi Strla tnPerl?r!,n ljudstva proti %&£ lal,,tt*riim načrtom in a,užnjevanje in izko- &* Si ’1®^ aZJe SIAU na pravi w * *- - 7>°f *■ • I •i»' r* L S .V nanjo glasilo neo- i IVeio vsi napadi !n te, snev> w ffa je d? ,* »ni ('>Sni,a srd dokazuje, ka-Lil010- da predstav- - italijansko , sl°nar n Ul* ■» " kou*iju.n.mnu Si !} StAr,najveilo nevarnost iS^nizao^i^nrlia po’ 1-"»lon^® 710 Sr°- Za,° L1 in r,1 da organizacijo )SS «>0, da pritegne. ljutt?t6 Poštenih, toda N tfank T4*71^ tdemokra-''•'■ne niso nič druge- iekle imperializma. Rama tli er prizna svoj polom uenflar uzipaia dih nonuBni poiitiMi Pariz, 23. — Ramadier je dan.s na konferenci domačega in zunanjega tiska pojasnil razloge vladne preosnove. Izjavil Je, da ne gre za spremembo programa niti za spremembo politične orientacije, temveč samo za konsolidacijo vladne obfldsti in hitrejše odločanje. Nato je Ramadier priznal, da j« politični in gospodarski položaj Franclje težak. Vlada ima v načrtu zagotoviti surovine, električno energijo in maščobe. Industrijska proizvodnja je sicer dosegla že skoraj predvojno stanje, ki pa ga bo mogoče vzdržati le, če bo Francija prejela surovine: premog in polizdelke. Za bodočo zimo bo vlada podvzela stroge ukrepe za razdeljevanje potrebščin v mestnih središčih. V nadaljnjih izvajanjih je Ramadier obljubil davčno reformo, ki r.aj zagotovi pravilnejše obdavčenje ter dejal, da ogroža ravnovesje proračuna inflacija in da je treba zaradi tega prenehati z višanjem cen in plač. Končno se je Ramadier stresel na komuniste in degolist?. Glede zadnjih je predo&il, da hočejo zrušiti politične osnove dežele, kakor ustavo In druge institucije. Takšna agitacija pa je tudi protivna na Bvobodnem mišljenju in udanosti do parlamentarnih ustanov. Pariški tisk označuje preosnovo vlade kot običajno prepleskanje. «Humanite» piše, da je imel Ramadier v trenutku, preden se je predstavil zbornici, sami toliko vesti, da je spoznal bankrot dosedanje vladne sestave. S tem da je odstranil svoje sokrivce, je Ramadier priznal popoln polom. Vendar, tako zaključuje list, če je bi--la vlada preosnovana, je ostal voditelj isti in s tem je nadaljevanje pogubne politike zagotovljeno. List »Franc TlrSur, poudarja, da se ni v sedanj; sestavi vlade nič bistveno spremenilo in se vprašuje če bo enako tudi s programom vlade. Ramadier, tako nadaljuje list, bi pokazal korak naprej na poti zbiranja demokratičnih sil, če bi bil sestavil pravo vlado republikanske obrambe; s tem bi postavil nasproti degolistični fronti krepko demokratično grupacijo. Tega Ramadier ni storil, zato je zagrešil rapako. Vendar je treba pomniti, da ne smejo republikanci delati nadaljnjih napak! Francoska socialistična stranka je izdala poziv, v katerem se zavzema za združitev socialistov v Evropi in naznanja, da je francoska republika cgrožena od stran; novega cezarizma. H koncu apelira, naj jo pri njenem vladnem delu podpirajo vse organizacije delavskega razreda. — Namesto da bi iskala možnosti za sodelovanje s kompartijo, jo še označuje kot enega najhujših nasprotnikov pri zadnjih volitvah. Zastopstvo francoskih kovinarjev, ki je nedavno obiskalo Poljsko, je poslalo gllavnemu odboru poljskih sindikatov spomenico, v kateri izjavljajo, da si tudi oni želijo ljudske demokracije, ki bi osvobodila Francijo vpliva trustev. Spomenica še pravi, da so francoski delavci odločeni strniti svoje vrste in se boriti za dobrobit delavskega razreda. Laburistični poslanci priporočajo trgovinske stike z vzhodnimi državami London. 23. — Osem laburističnih poslancev, ki so pod vodstvom ZilMacusa obiskali Poljsko, CSR, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, so ob svojem povratku izjavili: »Nafe mnenje je, da so vse vesti, ki jih širijo o tako imenovanem železnem zastoru, nevaren nesmisel.* V izjavi, ki jo je objavil «Daily Wor-ker», je dalje rečeno: »V vseh štirih državah, ki smo jih obiskali, smo videli veliko željo po večjem razvoju trgovine z Veliko Britanijo. V teh državah so mnenja, da Velika Britanija lahke dobavlja velike količine predmetov, ki so važni za obnovo. Gotovi smo, da bodo te. države na podlagi količine blaga, ki jim ga bomo dobavljali, napravili vse mogoče, da nam dobavijo živež, tobak in surovine. V nobeni teh držav nismo opazili nobenih znakov, ki bi kazali na napadalne namene. Prepričat.! smo, da je danes ena glavnih nalog, doseči razumevanje med za-pe dno in vzhodno Evropo. Končno poudarjajo laburistični poslanci da je vera v državah vzhodne Evrope povsem svobodna. Stavka v Tržiču zaradi odložitve volitev v ladjedelnici Tržič, 23. — V Tržiču bi se morale v sredo začeti v ladjedelnici volitve za notranjo komisijo, ki so jih do sedaj z raznimi izgovori odlagali. Neofašisti pa, ki se teh volitev bojijo, ker vedo, da bodo doživeli poraz, so s celo vrsto spletk in izzivanj zopet uspeli volitve odložiti. Delavci so v znak protesta prekinili delo. Notranja komisija je nato podala ostavko. Zdj se, da se je določenim elementom, ki jim Je na tem, da se volitve odlagajo v nedogled, posrečilo to doseči z grožnjami. Posebna delegacija je zaradi tega protestirala pri prefektu. Tudi delavci podjetja Solvay so iz solidarnost; stavkali pol ure, tako tudi delavci v predilnici v Ronkah. Javljajo, da bodo volitve od 13. do I 18. novembra. Do takrat bo izvoljena začasna notranja komisija. VEDNO VEČJE POSEGANJE ZDA V GRŠKE NOTRANJE ZADEVE Po poročilih grškega tiska »o ti-1 ustrelili 6 vojakov, v Alexandropo-skarji in nameščenci pri industriji I lisu pa 3 vojake, ki jih Je bilo vo- Španski mladinci na mladinski progi Milan, 23. — V Milan je prispelo 3C španskih mladincev, od koder bodo odpotovali v Beograd, nato pa na delo na mladinsko progo Samac-Sarajevo. papirja protestirali proti ukinitvi listov »Rlzcspastia* in »Elefteria* ter proti aretacij; tiskarjev. Glavni odbor EAM-a je prosil dovoljenje za izdajanje novega lista. Sodišče je obsodilo na 6 mesecev zapora odgovornega urednika Psta »Rizospastis*. Ravnatelja tiskarne pa je obsodilo na 18 mesecev zapora. List «Vima» poroča, da so v Tri-kati na surov način izpraznili iz tamkajšnjih vasi 18.000 ljudi in jih odpeljali v Greveno. Listi pišejo, da so izpraznili še drugih 130 vasi, da bi onemogočili dobavljanje hrane ir. drugih potrebščin partizanom. Poročajo tudi, da Je v noči od 2L do 22. t. m; oddelek demokratične vojske vdrl v mesto Edes, napadel orožniško postajo, policijo ;n zapor ter se polastil velike količine vojaškega mat? riala. Vojaško sodišče v Atenah je obsodilo na smrt 17 članov organ;za-cije OPLA. Včeraj so v Drami Gottwaldov članek o sodelovanju s slovanskimi državami Praga, 23. — List «Prace» je priobčil članek vladnega predsednika Gottwalda, v katerem izjavlja, da vidi Češkoslovaška v sodelovanju s Sovjetsko zvezo in demokratičnimi narod; jamstvo, da se MonakoVo ne bo več ponovilo, in da pomeni varnost Češkoslovaške tudi varnost SZ. SZ jamči s svojim in z vsem ostalim slovanskim svetom svobodno življenje, narodno neodvisnost ter obrambo v borbi proti imperialistom. Na Balkanu vlada bratstva le v Grčiji ni demokratičnega preporoda Izjave Save Kosanoviča na glavni skupščini OZN . Razpravljanje o sovjetskem predlogu o vojnohujskaški propagandi Maršal Tito sprejel angleškega poslanca Beograd, 23. — Predsednik jugoslovanske vlade Josip Broz Tito je danes v navzočnosti namestnika zunanjega ministra Vladimira Velebita sprejel člana britanskega parlamenta in posfbnega dopisnika londonskega lista ,-Rejmold News», Dryb?rga. Priprave za praznovanje obletnice republike ČSR Praga, 23. — Češkoslovaška vlada je sklenila, da bodo letos praznovali 28. oktobra, ki je obletnica proglasitve češkoslovaške republike po vsej državi z udeležbo vseh organizacij ljudske fronte. Organizirali bedo predavanja in predstave pod geslom: Z delom si hočemo zajamčiti svobodo, m;r in blagostanje. TRUMAN SKLICAL urednouisedanjekonoresa Na zasedanju budj razpravljali o Izredni ,,doimoči“ Evropi in o vprašanju cen - ZDA se hečejo polastiti Grsenlandije Washington, 23. — Državni podtajnik Lovett je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je zunanja minisirstvo z ozirom na nujno začasno pomoč Evropi, v prvi vrsti Franciji in Italiji, predložilo tozadevne predloge Trumana, Nato je Lovett glede Groenlandije potrdil, da smatra ameriška vlada to po-kraj.no z ozirom na njen strategi-čen položaj direktno povezano z obrambo zapadne polute. Na zasedanju strokovnjakov 16 držav v Washingtonu smatrajo, da bodo opustili misel na ponovno sklicanje zastopnikov 16 držav v Parizu. Američani se bojijo psiholoških učinkov, ki bi jih povzročilo sklicanje nove konference. Javno mnenje v ZDA jn Evropi bi sklepalo. da pomeni vse dosedanje dejo 16 držav samo izgubo časa, in to v trenutku, ko je treba nujno dati Evropi pomoč. Pariški komentatorji so mnenja, da zahtevajo Američani točen pre-gled evropskih zahtev in razpoložljivih zalog Amerike, ki so jih sodelavci poročila 16 držav prečenje-vali. V glavnem pa hočejo ZDA dognati, če je zahtevana višina 22 milijard dolarjev opravičena. V New Vorku je imel Marshall govor, v katerem je zavijal, da ja za ZDA »življenjskega pomena ohraniti evropsko civilizacijo* in da morajo zaradi tega priskočiti na pomoč. Iz Wash:ngtona javljajo, da je Truman sklicali Izredno zasedanje kongresa za 17. novembra. Razpravljali bodo o izredni pomoči Evropi In o vprašanju cen v ZDA. Truman je tisku potrdil, da je sklical na posebno zasedanje obe zbornici in sicer za 17. november t. 1. Predmet zasedanja je proučitev nujne pomoči Evropi, zlasti Franciji in Italiji ter ureditev vprašanja dviganja cen v ZDA. Ameriški predsednik je pristavil, da bo Francija sveje najnujnejše notrebe lahko krila kvečjemu do konca decembra t. 1. Potreb" Itali je so še večje, ker potrebuje ta država pomoč še pred zaključkom t. 1. Končno je Truman pripomnil, da stalno naraščanje cen v ZDA ogroža blagostanje ljudstva. Medtem ko Marshallov načrt še ni niti odobren, piše ameriški tisk o poročilu, ki ga je predložil Trumanu poseben odbor pod vodstvom trgovinskega m'n'stra Harrimana. To poročilo predvideva »mali Mar ahallov načrt za Srednji vzhod*. Značilna je, da je notranji minister Krug izrazil upanje, da bodo ZDA v bližnji bodočnosti iz Srednjega vzhoda lahko lahko uvozile letno 120 milijonov baril petroleja, pri čemer se zavzema za zvišanje petrolejske proizvodnje na Srednjem vzhodu. Važno je tudi, da je ameriško trgovinsko ministrstvo dovolilo nedavno izvoz približno 20 tisoč ton jekla za Sauditsko Arabijo, ki potrebuje 400 ton jekla za razvoj svoje petrolejske industrije. Harriman je v svojem odboru sestavil tudi predloge za razne druge načrte v Palestini in ostalih državah Srednjega vzhoda. Lake Success, 23. — Glavna skupščina je nadaljevala danes razpravljanje o grškem vprašanju. Češkoslovaški delegat Masarjrk je poudaril, da komisija za Balkan ne bo imela nobenih uspehov. Glede tako zvane amerike pomoč; Grčiji je Masaryk izjavil, da je škoda, da je bila ta ptmoč organizirana izven OZN in da ni glede njene uporabe nobenega mednarodnega nadzorstva. Nato je Masaryk opomnil, da je bilo med debato o grškem vprašanju opažati, da so bile mnoge delegacije v politični komisiji popoinoma zmedene in brez orien-• taci Je, kar dokazuje okolnost, da so se ob raznih prilikah delegati vzdrževali glasovanja In to v številu od 9 do 27. Delegat ZDA Johnson ni bil v stanju pobijati razlogov, ki so jih navedle SZ. Poljska in Češkoslovaška, marveč je ponavljal le svoje stare obtožbe na škedo sosednih držav Grčije. Jugosloyansk; delegat Kosanovič je poudaril, da se je po drugi svetovni vojni položaj na Balkanu docela spremenil. V Jugoslaviji, Bolgariji m Albaniji so se narodi osvobodili tujega vpliva, na Balkanu se je ustalil jnir in zavladalo je bratstvo med narodi. Edino Grčija je izven demokratičnega preporoda, kar pa ni krivda njenega ljudstva, temveč zunanjega poseganja v njene notranje zadeve. Kosanovič je končno kritiziral ameriško pomoč in enostransko politiko ZDA ter Anglije, ki jo Izvajajo v tem delu Evrope, rekoč da takšna politika naravnost ogroža obstoj OZN. Pravna komisija je sklenila, da bo raznim organizmom OZN priporočala, naj se v dvomu, zlasti kadar gre za tolmačenje osnovne listine iz pravnega vidika, vselej obrnejo na mednarodno razsodišče v Haagu. Francoski delegat Lčon Jouhaux je na nek; prireditvi socialistične sekcije tajništva OZN predlagal, naj bi socialisti, ki so člani delegacij, pred otvoritvijo konferenc določil; skupno stališče postopanja. V odsotnosti sovjetskega in češkoslovaškega delegata, ki nista sprejela imenovanja, je pododbor politične komisije sestavil osnutek predloga glede tako zvane «male skupščine«. Večina delegatov hoče točno omejiti funkcije te skupščine, tako da bo resnino podvržena glavni skupščini in da ne bo posegala v delovanje drugih organizmov OZN. Po že uveljavljenem določilu se bo «mala skupščina« sestala med zaključkom sedanjega In otvoritvijo prihodnjega zasedanja glavne skupščine. V «mali skupščini« bo imela vsaka država pravico do svojega zastopnika. Včeraj je bil avstralski delegat Evatt pooblaščen, naj sam sestavi dva odbora posebne komisije za Palestino. Posamezni delegati so danes protestirali, ker Jih je Evatt imenoval kot člane komisije, ne da bi se prej z njim; posvetoval. Tako je imenoval odbor, ki bo sestavil besedilo o načelu za razdelitev Svete dežele y dve državi in sledečih delegatov: Anglije, Južne Afrike, Poljske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, ZDA, Kanade, Guatemale. Venezuele in Urugvaja. V odbor, kateremu je poverjena preučitev zahteve Arabcev glede ustanovitve enotne države v Palestini, pa je pozval Anglijo, Libanon, Irak, Egipt, Kolumbijo, Afganistan, Yemen, Sir-1 ijo, Sa.uditsko Arabko in Pakistan. Odbor komisije ga Palestino, ki mora sestavit; poročilo glede arab- | skega stališča, se je na prvi sej ba- | vil z vprašanjem beguncev in cio-nlstov. V tem odboru je zastopana Anglija samo kot opazovalka. Odboj- pa, ki mora predložiti načrt o bodoč; palestinski vlad; na osnovi razdelitve dežele v dve državi, je izvolil za predsednika poljskega delegata Prusdvnskija. Tudi v tem Odboru je Anglija samo opazovalka, pri debatah pa bo sodeloval tudi predstavnik židovske agencije, vendar brez glasovalne pravice. V politični komisij; se je nadaljevala debata o sovjetskem predlogu o vojno-hujskaški propagandi ;n o delovanju tiska. Ameriški delegat Austin se je protivil sovjetskemu predlogu. lugoslovaniko-romunsbo kulturno sodelovanje Bukarešta, 23. — V Bukarešti so ustanovili društvo za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo, Jugoslovanski poslanik v Bukarešti je v govoru poudaril, da so narodi Jugoslavije in Romunije v skupnosti narodov, ki odkrito želi pravičen in trajen mir ter se zanj bori. jsško sodišče obsodilo na smrt. Iz Soluna pa poročajo, da so tam ustrelili 12 demokratov. Vsi grški listi poročajo, da so oddelki dtmokratičue vojske zavzeli po srditih bojih mesto Mole« blizu Lamije. Monarhofaš-sti so imeli velike izgube. Demokratična vojska je zavzela tudi Medenico. List; poročajo razen tega. da so močni oddelki demokratične vojske napadi; menarhofašistično vojsko v Metkovemi. Atenski listi poročajo, da v Wa-shlngtonu razpravljajo o odhodu a-meriških častnikov v Grčijo, ki b' po poročilih lista »Vima* sprejeli vodstvo prihodnje monarhofgšistič-ne ofenzive proti demokratični armadi, k; jo napovedujejo za drugo polovico novembra. List »Elefteria* objavlja članek «New York Herald Tribune*, v katerem pravi, da sta Mac Veagh in Chamberlain predlagala vladi, naj bi ameriški častn;ki prevzeli komando vseh grških vojaških formacij, in sicer od glavnega štaba do najmanjših edinic. Sofulis je izjavil, da bo mobiliziral vse materialne in moralne sile proti partizanom, če ne bo uspela njegova politika »pomlrjenja*. S tem v zvezi piše socialistični tednik «Makh:», da bo edini poziv, na katerega se bo grško ljudstvo odzvalo, poziv za pravo pomirjanje v deželi, ki naj omogoči prenehanje državljanske vojne nadaljnjega prelivanja krvi Ni zgodovinska naloga Grčije, nadaljuje članek, da postane vojaško oporišče proti Sovjetski zvezi in oredje imperialistov v borbi proti socializmu. List zaključuje, da sedanj' člani vlade v Grčiji ne gledajo položaja s stališča grškega ljudstva, pač pa z ameriškega stališča. Pri tem ne vidijo, da semo konec državljanske vojne in tujega vmešavanja v gr. ške zadeve lahko zajamčita neodvisnost dežele. isto vrsto imperialistične napadalce, ki kujejo vojno in se vmešavajo v notranje zadeve držav, da o-mejijo in uničijo njihovo svobodo in neodvisnost, z državami kakor je Sovjetska zveza, ki vod; dosledno politiko obrambe miru in se vzdržuje vsakega poseganja v tuje notranje zadeve. Stališče, ki ga je zavzel Terraci-ni, služi lahko samo temu, da napravi med delavskimi množicami zmedo v borbi, ki jo morajo voditi za obrambo miru in proti izziva-čem na imperialistično vojno. Zaradi tega komunistična stranka obsoja in zavrača navedeno stališče. Tajništvo kompartije pripominja, da Terracini izjave ni podal pismene in da njegova misel ni bila podana točno. 0 italijensk h kolonijah Tajništvo namestnikov zunanjih ministrov je obvestilo italijansko vlado, naj izrazi glede svojih bivših kolonij svoje mišljenje. Ce se bo italijanska vlada odločila za ustno poročilo, ji bo konferenca do. ločila dan za zaslišanje. Angleški poslanik v Londonu Mal-let je izjavil tisku, da bi bilo morda mogoče spremeniti nekatere točke mirovne pogodbe z dvesiransai-mi dogovori, toda vselej s privoljenjem Varnostnega sveta. SoManji! med partizani Jugoslavije in Italije Italijanska KP obsofa Terracinijeve izjave Rim, 22. — Predsednik zbornice m član komunistične stranke Terracini je nekemu inozemskemu dopisniku med drugiim Izjavil, da bi ZDA ne smele posegati v notranje zadeve tujih držav, da pa bi se morala tega držati tudi Sovjetska zveza. Vodstvo komunistične stranke je izjavilo, da mišljenje Terracinija ne odgovarja stališču partije. Poleg tega, da je Terracini imel navedeni razgovor brez vednosti vodilnih organov stranke, izraža vrhu tega napačno mišljenje, ko stavi v Madžarsko -bolgarsko sodelovanje Budimpešta, 23. — Včeraj je v prostorih glasbe n ?ga zavoda predsednik madžarske republike Zoltan T!!dy otvoril teden bolgarske kulture. V svojem govoru je toplo pozdravil bolgarske goste in poudaril zgodovinsko važnost utrditve prijateljstva med podonavskim! državami. V imenu bolgarske delegacije je prosvetni minister Naj-čev sporočil pozdrave madžarskemu ljudstvu. Delavska sodišča na Mediarskam Budimpešta, 23. — Madžarski parlament je sprejel osnutek zakona o ustanovitvi delavskih sodišč proti špekulantom in črnoborzijancem. 5SS5>*S=S5 Fašistične metode čilske in brazilske vlade S svojim ravnanjem sta obe vladi pokazali, da sta zvesti služabnici tu eja imperializma Moekva, 23. — V zvezi r preki-n:tvijo odnosov čibke vlade s ao-v/jetsko zvezo je agencija TASS pedala izjavo, v kateri pravi med drugim, da čilska vlada vara ljudstvo in skuša varati tudi mednarodno Javnost, ko pripisuje Sovjetski odgovornost za motenje javne, ga reda v Cileju, dočim so se stavke v rudnikih in tovarnah zadnje case razširile in ja ob tej priliki č laka vlada uporabljala čisto fašistične metode ter se poslužfvala vojaštva proti stavkajočim. Čeprav se dobro zaveda, da Sovjetska zveza ;n njeni predstavniki v Cileju nimajo nič opraviti g temi stavkami, za katere j« odgovorna čilska vlada sama, je ta skušala zvaliti odgovornost na nedolžne. Čilska vlada Je ves čas vojne proti fašistični Nemčiji ravno tako kakor brazilska vlada imela prijateljske stike z nemškim fašizmom in vodila sovražno politiko proti Sovjetski zvfzi. Kljub temiu pa je Sovjetska zveza leta 1944., ko Je čilska vlada pod pritiskom ljudstva predlagala vzpostavitev diplomatskih odnosov, na to pristala iz spoštovanja do čilskega ljudstva In v upanju, da : ee Je ta vlada česa naučila. Sedaj pa uporablja čilska vlada iste fašistične metode kakor brazilska vlrfda in je komaj teden dni po napadu na člane Jugoslovanskega poslaništva napravila ponovno sovražno dejanje psoti Sovjetski zvezi. Prekinitev odnosov s CUčjem ne to prinesla nobene škode Sovjetski zvezi, dočim bo čilska vlada privedla svojo državo v še v čjo gospodarsko odvisnost od tujega kapitala. S tem dejanjem se je čilska vlada ponižala in se izkazala kot zvesta služabnica tujega, imperializma. Sovjetska vlada ne dvomi, da bodo fašistični avanturisti brazilske vlade kdaj prisiljeni odgovarjati svojemu ljudstvu. Glede prekinitve dlplomatičnlfc odnosov med Brazilijo in Sovjetsko zv zo je agtncija TASS objavila dolgo Izjavo, v kateri pravi, da je bila brazilska vlada 27 let po oktobrski revoluciji vedno sovražno razpoložena do Sovjetske zveze, s katero je obnovila odnos« šele v aprilu 1945. Brazilska vlada navaja kot vzrok za prekinitev odnosov članke nekaterih sovjetskih listov, ki kritizirajo brazilske politične osebnosti. TASS ugotavlja, da je ta izgovor neutemeljen, ker je za take članke odgovoren tisk sam- Nevzdrž-nost tega izgovora brazilske vlade potrjuje tudi dejstvo, da veliko število brazilskih filofašističnih listov, ki vzdržuje politiko tamkajšnje vladč, objavlja sovražne in klevet-niške članke proti Sovjetski zvezi in sovjetskim političnim osebnostim. Brazilska vlada zakriva pravi vzrok prekinitve odnosov s Sovjetsko zvezo in se ne ozira na voljo brazilskega ljudstva, ki je Irta 1945. sprejelo z navdušenjem vzpostavitev normalnih odnosov z 71SSR. Brazilska vlada je ravnala kot orodje fašističnih sil v Braziliji in je ponižno izvršila naloge svojih tujih gospodarjev. TASS pripominja, da ne bo Sovjetska zv? za pri tem utrpela no-hene škode, ker lahko pogreša trgovinske odnose z Brazilijo. 7. druge strani pa bo Brazilija vedno bolj gospodarsko podvržena imperialističnim silam. ZMAGOVIT POHOD kitajske ljudske vojske Rim, 23. — Jugoslovanski poslanik v Rimi} dr. Mladen Ivekovlč j? priredil sprejem na čast partizanov italijanske brigade »Italia*, lu se je borila v Jugoslaviji proti r.acifašističnim zavojevalcem skupno z narod no-osvobodilno vojsko. Pri sprejemu je vladalo prisrčno ozračje. Dr. Ivekovič je prisrčno pozdravil italijanske partizane. Komandant te brigade Giuseppe Maraš je poudaril važnost bratskega sodelovanja Italijanskih in jugoslovanskih partizanov in je pripomnil, da so imeli italijanski partizani v Jugoslaviji vso oporo in to med vojno in poaieje. M KRATKE VESTI] Vse zveze med severno Kitajsko ln Mandžurijo nrekln ene ■ Novo ameriško orožje za Gangkajška Piking, 23. — 2e ed poletja se državljanska vojna na Kitajskem, vedno bolj zaostruje. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da razpolagata oba nasprotnika s približno 3 milijoni mož. Iranska vlada ne snoštuie mednarodnih dogovorov Teheran, 23. — Iranska zbornica Je sklepala o ustanovitvi sov.ietsko-perzl.lske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v severnih pokrajinah države. Po poročilu vladnega predsednika Ghavana je pred-sedn k komisije za zunanje zadeve v imenu zbornice izjavil, da bi iranska vlada dala SZ petrolej, če b: sklenili trgovinska pogodbo. Naboje zbornica, odklonila ustanovitev navedene sovjetsko-iraoske družbe Zadeva J« delikatne, ker predvi-deva izglasovani zakon razgovore za prodajo petroleja, ne pa v avrho pridobltje pet;Olejskji koncesij. Ljudska vojska ima vedno iniciativo in njene edinic« so stalno na pohodu, tako da svojega nasprotnika čimbolj demoralizirajo. Ljudska vojska v Mandžuriji je ao-bro oborožena, kar je vid;ti iz zavzetja mest Kirin in Cangčuo. Ljudska vojska je izdala o svoji jesenski ofenzivi poročilo, v katerem navaja, da je v prvi’ polovici septembra izločila 16 tisoč vojakov, ki so tvorili 49. armado kuomin-tanga. Do kcnca septembra Je ljudska vojska uničila 40 km železnice na progi Peking-Mukden :n prekinila vse zveze kuomintaogu med severno Kitajsko in Mandžurijo. V oktobru je ljudska vojska napadla sridišče Mandžurije, ki jo je obvladal do tfdaj Cangkajšek. Pri tem je uničila 116. divizijo kuc-mlntanga, 1 polk neke druge divizije in osvobodila 17 mest. Cang-kajškove čete v Mandžuriji stojijo pred popolnim uničen jr m, ker jim je ljudska vojska odrezala vse poti za umik. Poleg nadaljnje izločitve 12 tisoč vojakov se je ljudska vojska polastila mesta Yen-chen. Na vzhodnem Kitajskem se je neki polk s poveljnikom. ;n topništvom prčdal ljudski vojski, ki je nadalje osvobodila 13 mest in uničila 20 tisoč mož kuomintango-ve vojske. arzenal v Sinhu, ki je imel orožje in strelivo za opremo 6 divizij in s katerim bi lahko vodili vojaške operacije vsaj 8 mesecev. Priprave v Bolgariji za proslavo oktobrske revoiuc is Sofija, 23. — Priprave za praznovanje 30. obletnice velike oktobrske revolucije zavzemajo vedno večjo važnost po vsej državi. V vsej Bolgariji, po mestih in vaseh v podjetjih in v javnih ustanovah organizirajo predavanja, literarne večere in prireditve, posvečene oktobrski revoluciji. Zbirajo tudi prispevke za spomenik Rdeči armadi. OSLO. — Na Nprveškem so bil* občinske volitve. Komunisti so dobili 138, socialisti 122, radikali 182, konservativci in agrarci pa okoli 450. PARIZ. — Uradno poročajo, da so v pokrajini Patitjejam v Maroku uspela vrtanja petrolejskih vrelcev. Začetna proizvodnja znaša 30 tisoč litrov petroleja dnevno. BEOGRAD. — Danski poslanik v Beogradu Hugo Korgcla ie izročil poverilnice predsedniku prez;dija ljudske skupščine dr. Ribarju. BEOGRAD. — Prezidii ljudske 1 skupščine FLRJ je ratificiral do-. govor sklenjen na mednarodni kon-1 ferehe; za idravstvo v New Yorku. BUKAREŠTA. — V Bukarešti so ustanovili društvo za utrditev prijateljstva med Jugoslavijo in Romunijo. ANKARA — V Aleksandreto je prispel prvi ameriški material, ki ga ZDA dobavljajo Turčiji. Gre predvsem za stroje za gradnjo cest. Prišli so tudi nekateri strokovnjaki. LONDON. — Maršal Montgomery bo 13. novembra iz Londona odpotoval v Afriko. Obiskal bo Rodezijo, Abesinijo. Sudan in Egipt. PRAGA. — Slovaški demokrščan-ski poslanec Fedor Hodža bo prišel pred sodišče, ker je pomagal pri uničenju dokumentov, ki so pričali o prevratnem delovarriu obtoženca Obucka v zaroti proti republiki. BUKAREŠTA — Prcc s proti Manjuju in ostalim zarotnikom se bo začel v novembru v Bukarešti. Obtožnica posebno poudarja sabotažna dejanja nar.odne kmečke stranke in razne teroristične akcije. Spletke imperialistov na Balkonu Naciinal'Carani$tlCna stranka je bila orodje severnoame-rlšKih trustov - Razprava proti Manluju prihodnji mesec Pri vojnih operacijah je bilo zajetih več Japci.skih vojnih zločincev in kitajskih kvizllngov, med katerimi je 1880 višjih častnikov ln 3500 civilnih agentov, ki so bili v službi Cangkajška, med okupacijo pa v službi Japoncev. Med vojnim plenom je tudi 44 rad:o-od-dajnih postaj, od katerih je nnogo ameriškega izvora. Skupno ee je ljudski vojski s sodelovanjem kmetov posrečilo onemogočiti delo približno sto tieoč Cangkajškovih a-ger,tov, ki so v osvobojenem ozemlju povzročali nerede. Po pčročilih lista »Takungpao* iz Tientsina so tamkaj nastanjeni ameriški mornarji izročili Cang-kajškovlm četam veliko množino vojnega materiala, orožja in streliva. Po poročilih iz istega vira so ameriški mornarji aprila t. L iz-ročili Cangkajškovim četam vojni Bukarešta, 23. — Razprava proti izdajalcu Maniuju in drugim voditeljem kmečke nacionalistične stranke se bo začela v prvih dneh novembra v Bukarešti. Glavna točka obtožnice se nanaša na delovanje naeional-caranisttčne stranke v zadnjih treh letih, ko je ta stranka organizirala teroristična dejanja, pripravljala državljansko vojno in vršila gospodarske Sabotaže. Nacio-nal-caranistična stranka je b;ia o-rodje severno ameriških trustov, ki so skušali obdržati svoj vpliv nad bankami in nad romunskim petrolejem. Od avgusta 1944 je skušal Maniu preprečiti udeležbo Romunije v vojni proti fašistični Nemčiji tn je oviral denacifikacijo državnega aparata; preprečil j« aretacijo vojnih zločinoev in zavihal izvajanje določb premirja. Vodil je protisovjetsko, pj-oti židovsko in šovini-stično propagando, sabotiral izva-ji nje agrarne reforme ter oviral utrditev valute. Ker je stranka izgubila oporo ljudstva, je prešla v ilegalno delovanje prot; državi, ter organizirala skupine izdajalcev, ki so izvršili številne zločine v Transilvaniji. I-meli so tudi namen organizirati v inozemstvu« narodni odbor*, ki bi vodil delovanje zarotnikov v državi In pripravljal tujo intervencijo. 2!d voditelj liberalne stranke Bratlanu in voditelj neodvisne socialdemo-kratične stranke Fetrescu. V Bukarešti predvidevajo, da bo razprava odkrila nove podrobnosti o spletah imperialističnih klik, ki bi hotele spremeniti Balkan v smod-nišnico". Polk. Carnes odstopil naslednik je gen. R;dge!y Gaithcr se, da sta zapletena v zaroto tudi i bo nastopil tal o). Trst, 23. (AIS) — Obvšščev Znf urad britansko - ameriških sil ta Svobodno tržaško ozemlje je danes dne ts. oktobra I9j7 izdal nasledi nje sporočilo: «Pov?ljnik britansko - ameriških sil na Svobodnem tržaškem ozemlju, general T. 8. Aireg jt danes, S3. oktobra l$i7 sporočil, da so bivši višji častnik Zavezniške vojaške uprave polkovnik J. Carnes po vcč kot štiriletni službi v prekomorskih krajih na lastno zahtevo vrača v Združene države. Zaradi vrini večje važnosti položaja, ki ga je imel polkovnik Carnes, je zavezniško poveljstvo imenovalo namestnika pov Ijniha TRUST-a brigadnega generala Rid-gelyja Gaitherja za višjega častnika Zavezniške irojaške uprave britansko-ameriškega področja Svo-bodnrga tržaškega ozemlja. Službo PRIMORSKI DNEVNIK 24. oktobra 1947« Odločen nastop ljudstva v Škofijah V torek se je zbralo 220 prebibal-bev naše vasi večinoma moških, ki so odšli pred postajo CP, da izro Čljo inšpektorju postaje protestno TRŽAŠKI DNEVNIK resolucijo zaradi surovega ravnanja in pretepanja njihovega vaščana Božiča Viktorja. Ljudstvo je poslalo k inšpektorju delegacijo, do mu pojasni položaj in izroči protest vseh vaščanov. Ker inšpektorja niso našli to kar počakali. Ko je ta končno le prišel, je takoj ukazal, naj se ljudje razidejo. Ljudstvo pa se ni hotelo raziti in zahtevalo sprejem delegacije. Nato je inšpektor zapiskal na svojo piščalko kot znak za zbor vseh policajev, ki so se posta-vili pred množico, ki je vedno glasneje zahtevala sprejem. Tej ljudski odločnosti se tudi inšpektor ni mogel več uphrati in je delegacijo sprejel. Ta mu je pojasnila, zakaj so se ljudje zbrali in kaj zahtevajo. Inšpektor je nato odgovoril, da je bil postopek CP nasproti Božiču povsem — szakontt*. Na ta odgovor je delegacija odvrnila, da bo zakonit tudi nastop ljudstva, ki bo odločno reagiralo, če bi se kaj podobnega ponovilo. Inšpektor je nato zagotovil delegaciji, da naj bo brez skrbi in da se podobni primeri ne bodo več dogajali o.._ Spomenica ZAM-a demokratični mladini sveta Uprave i odbor ZAM je poslal trvctovru federaciji demokratične mladine spomenico, v kateri je pojasnil sedanji položaj športa na STO-ju. 2e pred tem so se voditelji svetovne mladinske federacije zanimali za vprašanje. Zagotovili bo vso podporo pri reševanju sedanjega nevzdržnega položaja, ki škoduje samemu tržaškemu športu. Obenem so obljubili, da bodo omogočili našim športnikom sodelovanj« pri mednarodnih prireditvah. Poslanica ZAM, ki opisuje škoda, ki jo zaradi delitve tržaških Športnikov v dve organizaciji doživlja tukajšnji šport Na koncu poslanica oenčnja edino sredstvo, ki bi lahko rešilo to vprašanje in sicer enotnost vseh Športnikov Tržaškega ozemlja v enotni organizaciji, ki bi lahko branila koristi športa ia zastopala Trst v mednarodnem športnem evetu. To organizacijo bi tako priznal mednarodni olimpijski odbor. Jasno je, da bi taka organizacija morala omogočiti vsakemu mladincu športno udejstvovanja vepri-mernih prostorih, ne drži, ker ni dolžno prebivalstvo preskrbeti primerne prostore, ampak je to dolžnost občinskih oblasti, ker imajo slovenski otroški vrtci iste pravice kakor vse druge podobne ustanove v tržaški občini. Pričakujemo torej, da se bodo mestni očetje za to stvar čimprej pozanimali in jo končno uredili, za kar bi že bil skrajni čas. Kaj pa otroška zabavišča? Kolikor nam je znano, so otroška zabavišča frikreatoriji) na ozemlju tržaške občine postala občinska last. Nekoč ko je imela v njih glavno iti edino besedo še Lega Nazio-nale, so služila ta zabavišča, zlasti v tržaški okolici, za raznarodovanje slovenskih otrok. Ta žalosten pojav spada seda) že v zgodovino in kot bi morala gospoda pri občinski upravi vedeti, se zgodovina ne ponavlja. Zato se tudi raznarodovanje naših najmlaj-šlh ne bo več niti začelo niti nadaljevalo. To zločinsko delo ja-šisrna in njegovih priveskov je za vselej pokopano. Zalo je treba sedaj odpreti vrata v zabavišča tudi slovenskim otrokom kot Slovencem in ne kot janičarjem. Namestiti je treba v teti zavodih zanje slovensko učiteljstvo in drugo osebje, ki bo v vseh ozirih spoštovalo materinski jezik malih obiskovalcev. Pn tem vsi izgovori ne ntOrefO pomagati. Pravo sožitje se ia z malo dobre volje kaj hitro rešiti- Obenem bo tako sožitje podprlo vzgojo solidarnosti med Slovenci in Ita- lijani ter zajezilo šovinizem, ki se je v Trstu vse preveč razpasel in s svojim hujskanjem onemogoča mir-tOrna vozila brnijo in hupajo iz no in tvorno sožitje obeh narodov. Kopru v ponos -ostalim v vzpodbudo Zavedajoč se plemenite naloge, pred katere.so ga postavile potrebe našega dijaka, je šel odbor Dijaške matice z vso vnemo na delo-V razmeroma kratki dob! so se Se pokazali uspehi smotrnega dela. Samo v Kopru je krajevni odbor »Dijaške matice® nabral 222 članov, od katerih je šest ustanovnih, ki so darovali po 100.000 lir in tudi več, 60 je podpornih, ki so se obvezali prispevati redno po 100 lir, 146 pa rednih, ki prispevajo po 10 do 100 lir mesečno. V to pa niso všteti mladinci, katerih število ni ugotovljeno. Dan šolskih zadrug v dijaškem tednu V program dijaškega tedna je vključen tudi dan dijaških zadrug. Nedvomno se bo marsikdo začudil in so bo vprašal, kako je mogočo govoriti v šolah o zadrugah. Dejansko pa ja to kaj preprosta zadeva, kajti tud; šola ima svoje naloge, ki jih mora reševati in to so: šolske potrebščine, učne knjige in ostale reči, ki jih rabi dijak med šolskimi letom. Prav zaradi tega je bila vključena v program d jaškega teona tudi ustanovitev šolskih zadrug, ki bodo nudile včlanjenim dijakom ugodno priliko, da si z majhnimi stroški nabavijo šolske potrebščine. Ze prvi dan tega tedna so pokazal; dijaki iz slovenskih in italijanskih srednjih šol veliko zanimanje za to vprašanje. V nekaterih primerih so se včlanili v te koristna zadruge kar celokupni razredi. Odgovorni tovariši za te zadruge so si pa postavili nalogo, da bodo čimprej preskrbeli potrebščine in jih razdelili med včlanjene dijake. Podjetje Pavan Giungi je obstojajo toda razbremenilne priče ne poznajo Pavana Na razpravj prot; skupin; gradbenikov, kateri predseduje major Reakes. se je včeraj popoldne prikazala kot priča gdč. Anita Hueb-ner. Bila je razbremenilna priča za obtoženko Dolores Lenassi, uradnica pri podjetju Pavan-Giungi. Priča je pripovedovala, kakšno vlogo je imela obtoženka tedaj, ko Je major Squire dodelil podjetju opeke. V precej težki italijanščini —■ obtoženka je Nemka po rodu — je Očitno skušala zmanjševali krivdo gdč. Lenassi za katero je trd* la, da se je redkoma prikazala v uradu majorja 6quireja. Ta Je namreč hotel razpravljati o uradnih zadevah samo s podjetniki oziroma lastniki ne pa z njihovimi odposlanci. Poleg tega pa je Huebnerjeva omenila, da obtoženka ni bila pač preveč simpatična majorju. Ker je priča dosledno govorila le o Giungiju. pri katerem je bila obtoženka IZ SLOVENSKE ISTRE Nova cesta in istrska mladina F/ZKUL TURA Zmage Školjeta, Skednja in Barkovelj v košarki za Delavski pokal Sinoči so bale na igrišču Delavsko | Da Vinci-USTET 29:17 V ko- iportne zveze v ul. Conti 11 odigrane 3 tekme v košarki za Delavski pokal. Ker imajo petorice Skoljeta, Skednja in Tomažiča enake možnosti za osvojitev pokala, ao v te tekme vložile vse svoje znanje in ves svoj polet. Medtem ko je Skol-jetu in Skednju uspelo, da sta po tehnično in kombinatorno lepš; in boljši igri odpravila svoja nevarna nasprotnika, Je moral Tomažič položiti orožje pred izredno razpoloženimi Barkovljanl. S tem porazom pa ao se njegove nade za osvojitev pokala zalo zmanjšale. Zmaga Bar-kovljanov nad renomiranimi nasprotniki p« predstavlja veliko presenečenje in velik uspeh mlade barko-/! jonske petorice. Moštvi Skoljeta in Skednja sta nastopili v sledečih postavah: Skoljet: Krajnc, Križman, Gio-vannini, Habjan, Acerbi I., Acerbi H., Canovelli, Ustolin. Skedenj; Minlussi, Cei, Le kar, Godina, Gravisi, Pekijarič. Tehnični rezultati so: Skoljet- AraenaJ 25:15; Skedenj-DZS 32:17; Barkovlje-Tomažič 34:23. Balincanje za pokal »Julijskih partizanov« Na razn'h igriščih so bili v nedeljo dosežen; tile tehnični rezultati ballncarskega turnirja za pokal »Julijskih partizanov*: Magdalena GSv. AnaB 17.21: Zvezda-Tomažič 3:2; Tomažjč-Sv. Ana B 21:19; Pe-čar-Tovarna strojev 21:17; Magdalena A-Mezgee 9:21: Mezgec Pečar 21:17; Arjenal-Rojan 21.14; Acegat B-Skoljet B 21:10; Arzenal-Acegat B 12:21; Magdalena B-Sv. Alojzij 2:21; Acegat A-Standart 18:21; Sv. Alojzij Standart 21:20; Kolon ta Costa lung a 18:21; Nardin-Magdilena D 20:21; Magdalena D-Costalunga 1:21; Delavc; A-R.naldi A 16 21; Opl-Konopljarna 21-17; R:naldt A-Ool 21:15: Delavci B-Costalunga 21 20; Skoljet A-Sv. Ana C 21:4; Delavci B-Skoljet A 14:21; Lep- razgled Pošta 5:21; Sv. Ana A-Rina’di B 21:6; Pošta-Sv. Ana A 19:21; Op-čine-Bane 21:14; Bazovica A-Bazo-vica B 21:8; Opčme A Trebče 21: 18; Opčine G Repen tabor 21:6. V nedeljo pa bodo odigrane sledeče tekme; igrišče Tomažiča: ob 830 Konopljarna B-Mezgec; ob 10. url Rlnaldl A-zmagovaiec. Igrišče Jadrana: ob 8.30 Sv. A10Jz!J-Sv. Ana; ob 10. url Skoljet A-zmagovi-leo. Igrišče Skoljeta: ob 8.30 Acegat B-Tomažič; ob 10. uri Costaluuga-saagovalec. Igrišče Ketteja na Opčinah: ob 8. url Bazovlea-Opčine A; obe 10. uri Opčine B-Opčlne C; ob 13. uti zmagovalca. aarki »Tedna našega dijaka* Predvčerajšnjim je najmiajša delovna brigada pričela z deli nove ceste s skalovitem terenu pri Šmarjah. Ze pokojna Avstrija Je y letih 1900, 1907 in 1913 pošiljala inženirje in geometre, ki so meril; :n govorili ljudstvu o novi cesti, ki da s. Jo morajo prislužiti z volitvamPred vsakimi volitvam; se je pričela taka obljubovalno-merilna kampanja. Ko pa so bile volitve ižčede-ne. so se vsi načrti in vse obljube razblinile x nič. Ljudstvo je moralo zopet po strmih klancih vlačiti svoje pridelke. Z nastopom itudske oblasti pa se je želja ljudstva kaj bit-o uresničila. Najprej pa je bilo treba obnovit požgan; vasi. Saj so samo Šmarje skoraj nepolno-na zgorele Popolnoma je bi> požgan h 143 hiš, deloma 25, ostale pa so b:ie več al-manj poškodovane. Sedaj pa je prišla na vrsto cesta Nova cesta, ki bo vezali Šmarje z Novo vasjo, bo dolga 5 km. Stroka bg 5. m. v vaseh pa 6 m. Z novo cesto bo olajšan promet med Smar-jami. Novo vasjo, Padn.m, Sv. Petrom, Pučam; in Krkavčami. Skoraj 5000 ljudi pa bo s to cesto dobilo zvezo z glavno cesto, k, pelje Koper. To so suhe številke. Poglejmo malo na teren, kjer so se prlčeia dela. Ze od daleč se vidita slovenska in italijanska zastava, ki se v!leta na visokih drogovih- Pod tema dvema Zastavama pa Je v znamenju bratstva pričela z deli najmlajša delovna brigada. Brigada šteje 44- mladincev m mladink. V -prihodnjih dneh pa bodo prišli novi prostovoljci iz Novega grada in Portoroža Tudi Trst bo poslal svojo mladinsko brigado, ki bo štela 100 mtadih moči. S tem delom hoče istrska mladina povedati vsemu svetu, kako si ljudstvo gradi boljše življenje tam. kjer Je prejelo v roke oblast kane sovražnikov nove Jugoslavije, ki hočejo omalovaževati ogromno mladinsko delo. Sklenil; smo tudi, da med nami ne sme biti mladinca, ki bi ne nosil mladinskega znaka s proga Predkongresna konferenca SIAU v Piranu V petek se j« vršila predkongresna konferenca SLAU, na kateri se je razpravljalo o bodočih nalogah in o do sedaj izvršenem delu. Konferenco je otvoril tovariš Cont, kj Je očrtal sedanji položaj in pojasnil namere reakcije, to je zrušiti to organizacijo, ki je nastala v času borbe, ko so se Slovenci ;n Italijan; borili protj skupnemu sovražniku. LJud6tvo je z velikim zanimanjem poslušalo govor tov. Cont-a, ki j« naznačli tudi pot utrditve in razširitve SIAU. Izvolili smo nato delegate in štiri namestnice, ki bodo zastopali naše mesto na kongresu v Trstu. Bil- so izbrani najboljši tovariši, ker se ljudstvo dobro zaveda važnosti naloge, katero je poverilo tem tovarišem. Stanislav Bevk Skrb za našega dijaka v Babičih Naša ženska organizacija je v tekmovanju za mesec oktober nabrala za Dijaški dom v Kopru 36 kg bele moke; 24 kg koruzne moke, 23 kg krompirja in 880 lir. Z ene se dobro zavedajo, koliko bo mladina koristila in koliko se bo naučila danes Y naših šolah. Zato pa pomagajo m bodo pomagale povsod. Babič Franc DNEVNA KRONIKA Ker so napačno poročali Naše žene v Gežarjlh V turnirju v košarki v tednu našega dijaka je bila na igrišču DSZ v ul. Conti 11 odigrana tekma med petericama Da Vinci in USTET. Tekma je bila zelo živa, predvsem v drugem polčasu, ko so igralci USTET-a zaigrali poletno in borbeno. Kljub temu da so bili v drugem polčasu boljši od svojih nasprotnikov, niso mogli več nadoknaditi razliko 15 točk iz prvega polčas«. Končni rezultat je 29:17 za Da Vinci. Nov ženski svetovni rekord v metu kopja Lahkoatletlnja Sovjetske zveze Majučaja je postavila nov svetovni rekord y metu kopja z rezultatom 50.32 m. Jugoslovanski rekord v metu kladiva Jugoslovanski lahkoatlet Gubi jan J« nedavno postavil nov Jugoslovanski rekord v metu kladiva k! ga Je vrgel 50.24 m daleč. S tem rezultatom se Je uvrstil med najboljše metalce kladiva na svetu, kjer zavzema peto mesto. V naši vasi je vpisanih v AF2 92 žen. Na zadnjem sestanku so sklenile, da sj bodo nabavile tud; svojo zastavo. Zelo skrbijo za šolo, katero redno čistijo. Odločile so, da bodo takoj razkrinkale vsakogar, ki bi hotel špekulirati na račun skupnosti. Izvolile so s; poverjenico za akcije prostovoljnih prispevkov y kor .st revnim otrokom Večjo akcijo pa pripravljajo za Miklavža ko bodo obdarorvaje otroke padlih borcev. Ker so na zadnjih volitvah dobile prvo nagrado, so sklenile, da bodo to prvenstvo ohranile tud! y bodoče. Delo mladine. Na zadnjem mladinskem sestanku smo sklenili, da bomo postavili pionirsko organ za-eijo. Izvedli bomo obširno kampanjo za fizkulturne vaje. Dva tovariša sta prevzela nalogo, da bosta obnovila naš sten-čas. Otvorill bomo tudi večerni tečaj in pritegnili k obiskovanju še tat« starejše ljudi, ki ne obvladajo slovenščine. Ustanovili pa bomo tud; svoj mladinski pevski zbor. Vrnitev mladincev z mladinske proge. Pred nekaj dnevi se Je vrnilo z mladinske proge 14 mladincev, katerim smo pripravili lep sprejem s sodelovanjem vse vasi. Neki mladinec je v kratkem govoru prikazal življenje na progi ln pob;i vse na- Delavsko športno udruženje je poslalo časopisu rMessiggero Veneto* opozorilo, da mora v 24 urah preklicati svoj članek, ki ga je objavil 21. t. m. pod naslovom »Con vino e legnate si fanno una... cul-tura*. V tem članku trdi omenjeni časopis. da je bil 27-letnl Anton Co-polletti iz uL Revoltella 51. prejšnji dan ranjen v nekem pretepu, ki se J« h; je vršil ,v kulturnem krožku delavskega udruienja. Poro-č.lo ne odgovarja resnici. ker je bil Ccppolletti ranjen na ulici, zunaj krožka in so ga tele potem nekateri tovariši pobrali na cesti ter nesli v krožek, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tudi tatove zanima razstava Mnogo ljudi obiskuje vsak dan tržaško razstavo. Ene zanimajo usnjati izdelki, druge lesna industrija, tretje stroji, četrti se zanimajo za kranjske klobase v baru in., za tekoče pritikline. Prejšnji dna so tudi tatovi pokazali svoje zanimanje za to ustanovo. Tržaškemu urarju Orlandu Ba-legglju, ki ima na razstavi tudi svoj kotiček, so v popoldanskih urah izmaknili skoraj pred nosom nekaj okraskov, ki so bil; vredni okrog 10 tisoč lir. Sumijo, da sta bila tatova dva mladeniča, ki so ju videli kmalu potem dirjati po stopnicah Froti izhodu. Padec pri delu Pred nekaj dnevi je padel 34-letni Topolovec Jože iz ul. Raymondo Eattera 22, ki Je delal kot mehanik pri krematoriju v Istrski ulici. Pri padcu si je zloimil levo roko v zapestju in se bo moral zdraviti vsaj mesec dni. Skrb za lepoto Tudj tatovi polagajo važnost na svojo zunanjost in Jim ni vse eno, ali so elegantni, ali ne. Zato so prejšnji dan, ko je bila v opoldanskem odmoru zaprta, cdprli a ponarejenimi ključi drogerijo «Ferazzutti», ki je last Sonje Comiseo. Odnesli so ji 12 krtač za obleko, milo za britje, toaletno in druge podobne potrebščine. Celokupna škoda znaša okrog 50.000 lir. Kontrola gostiln v Gropadi Policija z Opčin je napravila pri gostilničarjih v Gropadi prejšnji dan kontrolo. Andrej Kalc, ki ima trgovino z vinom na debelo, je bil opozorjen, ker je prodajal vino tudi na drobno. Pri Gregorič Frančiški in Milkovič Štefanij; pa so našli vse v redu. Naboje in paško so našli Delavci, ki so zaposleni pr! raznih delih v starem pristanišču, so našli prejšnji dan okrog 17. ure 4 zaboje nabojev za strojnioo. Poklicali so pobiralce min. ki so aaboj* spravili v svoje skladišče. Dimnikar je našel v dimniku stanovanja Pavle Cosimo v ul. Fonta-none 9, skrito puško model 91., ki pa je bila nekaj pokvarjena. Puško je Cosimo izročila policiji. Športne prireditve pionirjev V nedeljo 26. t. m. bodo naši pionirji in pionirke nastopili na Opčinah v tekmah raznih športnih disciplin. To bo prva športna prireditev na&ih najmlajših, ki bodo v tednu našega dijaka pokazali svoje sposobnosti na fizkulturnem polju. Tekmovali bodo v tekih, skok h ‘ja igrah. Posamezno moštvo bo sestavljeno iz 8 pionirjev. Program nedeljskih športnih prireditev je sledeči tek na 60 m za pionirje in na 40 m za pionirke; tek čez zapreke; skok v daljino in tekme v -grl »Med dvema ognjema*. Pionirje m pionirke bodo pripeljali na Opčine z avtobusi in kamioni, kjer bodo dobili malico. Moštvo. ki bo doseglo največ točk. bo prejelo v dar zastavico. Pionirji, ki bodo v posamezni kvalifikaciji dosegli prvih deset mest, bodo nagrajeni s knjigami. Vsako moštvo pa bodo prejelo v dar spominsko diploma Prepričani smo, da bo pionirska športna prireditev odlično uspela, kajti to je ponovni korak k Jačanju pionirske organizacije. uSlužbsna, jo je tožilec začel spraševati, kaj pa je bil g. Pavan. Priča je na vse načine trdila, da je Sicer podjetje imelo naslov Pavan-Giungi, vendar je ona od naslovnikov ppznala samo Giungija, s katerim je imela opravka. O Pavanu pa'je mislila da sploh ne eksistira, ker ga baje sploh ni nikdar v.delai. Za-rad; _ številnih vprašanj tožilca, ki je hqtel dobiti' tozadevna pojasnila, je Huebnerjeva začela zelo nervozno odgovarjati in vztrajati pri svojih izjavah. Toda tožilec jo je pri tem vprašal, ali priznava zapisnik izjav, k; jih Je dala na zasliševanju 35. julija t. L polkovniku Pa-gnotti. Tu pa je priča živahno zanikala, da b; bile njene izjave resnične. Izgovarjala se je namreč, da je bila pri izpraševanju tako izmučena, da sploh ni vedela, kaj podpisuje. Toda na nadaljnje tožilčevo vztrajanje, da je pač prečitala izjave, preden jih je prostovoljno podpisala, je Huebnerjeva priznala, da jih je prostovoljno podpisala. Za temi izjavami je sodišče odslovilo Huebnerjevo. tožilec pa si Je pridržal pravico, da jo,še enkrat zasliši. Za njo je prkoračil v dvorano elegantno polizani major Squlre, ki skoraj ne kaže, da bi bil zaprt Tudi ta je na vse načine skušal zvaliti odgovornost za poslovanje firme na odsotnega podjetnika Giungija. Zan-ka pa, da bi mu Giungi dajal denar pred ali po dodelitvi dela. Tudi obtoženko Lenas-sijevo je skušal izvleči ;z afere trdeč, da z njo o znamenitih opekah sploh ni razpravljal, ker njegov namen je bil, da se o tem nepos»edng pogovori z lastniki- Ravno tako kot njegova tajn-ca Huebnerjeva ne ve ničesar, da je bil tudi g. Pavan soudeležen pri podjetju z naslovom Pavan-Giungi. V bistvu pa se obtoženec po istem načrtu izvijal, kot Huebnerjeva na tožilčeva vprašanja. Za kakršno koli dejanje naj bi padla odgovornost na Giungija, ks je neznano kam zginil. Popolnoma nedolžna pa naj bt bila g. Pavan in njegova tajnica Lenassi jeva, V nekaterih ozirih pa, kadar mu tožilec 2astavi jasna vprašanja, ki zahtevajo jasnih 0dgoyorov, pa je major Squ;re nekak® gluh oziroma ne razume dobro zastavljenih vprašanj. Po krajšem odmoru je kot priča govoril Ram obtoženec inž. Pavan Josip. V kratkih besedah je opisal ves nastanek podjetja, v katero Je cn stopil kot strokovnjak inženir. Medtem pa je baje Giungi finansiral zadevo. V splošnem pa je mož na vse načine razlagal, da je vodil samo tehnični del podjetja. DIMI TEDEN 18.26.11. Olajšate šolanje našemu dijaštvu! Prispevajte v dijaški sklad! KOLEDAR Petek 24. oktobra Rafael, Semiko Sonce vzhaja ob 6.33, zah®] ob 17.02. Dolžina dnevi liu* Jutri 25. oktobra Evarist, Stojnnr Spominski dnevi 1925 je umrl Alessar.dro Scarlatti, skladatelj. 19 jS so štajerski partizani napadli kamion nemškega vojštva pri Gomilškom. v Savinjski dolini. Ne samo človek, ne samo nared, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, fo zaupajmo — i n lažje nam bo trpljenje! (Ivan Cankar) Preskrba Nove dodatne živilske nakaznice za delavce. Od danes naprej so začeli deliti dodatne živilske nakaznice za delavce. Oni, ki Jih ne hi debili na dom, naj se po dveh dneh delitev nakaznic zglasijo na mestnem uradu v ulici Procursria 1-L S eeboj morajo prinesti osnovno živilsko nakaznico za obdobje november 47-februar 1948 in osebno izkaznico. Delitev mleka. Od danes 24. t. m. pa do 8. novembra t. L bo trajala delitev sladkanega mleka v prahu po 500 gr. na osebo. Dobijo ga sledeče oseba: 1) Otroci od 0 do 1. leta na podlagi odrezka št. 9 in 10 sedanje živilske nakaznice. 2) Otroci cd 1-4 let na odrezek št. 10. 3) Otroci ed 4 do 9 let na odrezek št. 10. 4) Mladina od 9 do 19 let na odrezek št. 10- 5) Starejši nad 65 let na odrezek živilske nakaznice št. 10. 6) Umetno hranjeni dojenčki na odrezek dodatne živilske nakaznice za dneve od 16. do 31. t. m. 7) Bolniki na odrezke dodatne živilske nakaznice od 16. do 31. t. m. 8) Delavci, izpostavljeni strupenim plinom na odrezke 3. in 4. tedna v tem mesecu, in sicer V ul. Pascoli št 10. pri «Centrale del Latte*. Cena mleku je po 48 lir za kg. Potrošniki, ki niso še dvignili kondenziranega mleka za prvo pol ovco t. m., bodo lahko dobili isto količino sladkanega mleka v prahu. Enotni sindikati Zavarovalnice. Danes 24. t m. ob 18.30 je seja te stroke. Prehrana. Danes ob 19. uri se sestane glavni svet te stroke. Tečaji za krojenje. Danes ob 1730 začnejo tečaj krojenje v kulturnem krožku Sv. Ana. P. d. «M. Matjašič Milan* v Barkorvljah priredi v soboto 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Športnega kluba kulturno — zabavni večer s pestrim sporedom. Sodeluje pevski zbor, dramska družina in solisti. Po sporedu prosta zabava. Barkov-ljani, udeležite se polnoštevilno! Koncert v Rocolu V nedeljo 26. 10. 1947. ob 16. uri »e bo vršil pri »Lovcu* v dvorani prosvetnega društva »Franjo Marušič* pevski koncert, čigar čisti dobiček gre za postavitev spomenika padlim partizanom, pokopanih na katinarskem pokopališču. VW;WAVMWAAS5ASV>-VWMV5%WWWMA .NVVAVVb WAVAVWWAWAVAS VVWyWWiAWWWrt\S WANDA WASHJEVSKA, ERNEST BEVIN NI PEPELKA n. Volivci so verjeli... Glasovali so za laburiste ia v vladi, »kateri bo Rusija zaupala», je zavzel mesto ministra zunanjih zadev človek, ki je trdil, da pristaši druge fronte v Angliji delajo v interesu Hitlerja ia Goebbelsa. Medtem pa to še 'ni vse! Kako da ne bi človek verjel nisfrv Bcvinu, ki je še leta 1941. pripisoval sebi v veliko zaslugo, da eni smo začeli voditi propagande proti Rusom m zavzeli do njih drugih metod, ko so Nemci napadli Rusijo*. Bevinova zasluga za to, da ni bilo propagande proti ljudstvu, ki se je herojske borilo, braneč ne samo samega sebe, ampak tudi London — tisti London, v katerem je Bevin imel svoje govore — ni prav taka, kakor se je zdela temu mistru. V čem naj bi bila politika, ki naj bi pridobila zoiupanje Sovjetske zveze t Ali ni mar postal minister za zunanje zadeve delavski aktivist, socialist, demokrat, antifašist, človek, ki je svojim voltvoem obljubljal zlate goret Kaj prav za prav skrbi Bevima ln za kaj se oh bori t Minister Bevin pogostokrat govori o nalogah, ciljih (h principih laburistične stranke, kakor tudi o svojih osebnih ciljih in principih. sPotrebno je braniti male države, da jih ne bi kaka velesila mogla izkoristiti kot kmete v svoji diplomatski igri.* »V vsi h deželah Evrope se morajo izvesti svobodne in demokratične volitve.* Vse te zlate besedo je izgovoril Bevia leta 1945. Kakšna pa so na drugi s trami njegova delat Ttče kri patriotov v Grčiji; kot divjo zveri gonijo monarhe fa- šisti v imenu t demokracije*, svobode in neodvisnosti — z bajoneti in meč-1 davijo demokracijo, svobodo in neodvisnost grškega ljudstva. Clov-k bi mislil, da mlster Bevin ne nos i odgovornosti za kr', fci »e jo prelila v Grčiji — za požgane vasi in bombardirana mesta. Al i n« mar to sam jasno in trdo izjavil: r. Vidrič. 77-letni Iv«» 71-letni Karel Cargnelut, '^ Ivanka German por. Lrban, letni Guerrino Vidah. CERKVENE Marij Puntar in zasebnica., or g rita Trami, Kuhar_Man)i»»J zasebnica Angela Rcssiello ^ dr. Sergij Lughl in uradni-. ^ lija Verzegnassi, železniw j, ChirIelei3on in prodajalka ^ siani, častnik Giampietro seo in zasebnica Mar J?/Li, j!»' kmet Marko Pasti In dijak;"-J ^ rija Savodelli, mornar A-J ^ ma in šivilja Medi Toffoli, § Dragotin Berdon in za»5l,n‘ ga Starec. FENICE. 15.00: »Mr. J^L* Hyde», S. Tracy, I-JPergj9* SUPERCINEMA. 14- v** Tyron« Power. Lorett* Annabella. KINO OB MORJU. I«-00' sovjetski film. -Ki*: FILODRAMMATICO. * j« dveh svetov*, P. Caive- Portman. ALABARDA. 16.00: Rita Haywort in D. J* . GARIBALDI. 15.30: ci» Jackie Cooper in G * ODEON. 15.30: »Štiri VeT Clement in j. Duprea.j v<* CENTRALE. 15.00: LsatL T T a, , -4 AH Irt * . kovi*. G. Houston in ITALIA. 16.00: »Ta naša Merle Oberon in Charles, jjV IMPERO. 15 JO: »Nedok^r življenjski roman 8!as jiar nija Franca Schuberta, a tis in Ilona Masey- . mtf* NOVO CINE. 16.00: »Notr0 Charles Laughton. j^jži IDEALE. 16.00: »Geniji 7",. Mirna Loy in Don MARCONI. 15.30: »Pameti D. Durbin F. Tone. m Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento TiP- BORBA PROTI DBAr Kostimi za k It s N 'JO % (krilo in jopic) Trpežne blago. Tzijrst** RAZLIČNI VZOROI I* ,)f vrednost po 4.800 Za to izredne prodajo * ^ laičene v TRSTU TOLENTINO, utica 30 ' LA BLOOCHISTA TEi ul. Madonnina 8; j5; DAMBROGIO. ul. Gin*** P. ČEPAR uL Udine Trgovina »MICA*, ul. - G. FON, ul S. Sebariiao® < t G. MONTANELLI, uk » (vogal Largo NiccoliPLLi,* R FURLANI, ut delili*' »AL BUON MERCATO Caprin 14; ^sin» L BEARZOTTI, ulica . Zlato-drag Zlatarna PEI Trg. Sv, Ive«0 j kupuje po najvišjih cena* ^ SREBRO In B RI Velika izbira ur najbolje ^ , PRECIZNA POPR-4V^ - * h* K Vremensko poročilo z dne 23. t m. ob 21. uri. Zračni tlak 764,7 (stanoviten); toplota 12.00, 15.8. 7.3; nebo asno, morje mirno; toplota morske vode 168. Radijski sporedi TRST II v petek 24. oktobra 11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa ln poročila. 13.00. Poznane melodije slovanskih skladateljev. 13.30. Lahka glasba za soliste. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. Citanje popoldanskega sporeda. 17.30. Glasbena fantazija. 18.00. Operna glasba. 18.30. Slovenska epika. 18.45. Polke in mazurke. 19.00. Radijska povest. 19.15. Komorni zbor. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Dvorak: Koncert za čalo in orkester. 20.15. Slavni violinisti. 20.30. Dekliška ura. 21.0. Sodobni angleški skladatelji. 21.30. Koncertna glasba za orkester. 22.15. Lahka glasba. 22.45. Večerna plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila« Za nabavo se obrnite na sledečo mlekarne: v Božič Aloji, ul. Boeeaccio 4; Bizjak Frančiška, ni-sti 12; Piccoiri, ul. S. Francesco 32; Furlan Cek, riLj* ramare 30; Kariš Ana, ul. S. Marco; Fornasaro 4°s*v Skedenj; Altin, ul. Rigutti 17; Pobega, viale XX fr bre 55; Sancin Štefanija, ul. Pie ta 31; Cozzi Aloj^J fr Settefontane 14; Lattanzio Alojzija, ul. Gambini 31 ’ fr m as in i Alma in Giraldi, ul. Apiari 5; Žitko Franci Media 10; Trošt Marija, ul. Rossetti 10; Zlatic A®* S-Bosich, ul. Giuliani 16; Košir Štefanija vd. Giacomo in M. 14; Sarigu Henrik, trg Tra i Rifi ge<' tisti Oreste, ul. Madonnina 17; Budin Amalija, .' j5i tefoutane 95; Bossi Marija in Žagar, ul. Montor«® j(; Bole Jože, ul. Filzi 12; Maršlč Karmen, ul. Montec«« s. Blasutto Jolanda, trg Barbanan 4; Sacehl Ana, 'jjs' Marco; Martelanc Vida, uL Miramare 30; Ferfogu®^ rija, ul. F. Corrldoni; Ceochi Rozalija, ul. Molino * $ to 152; Piccoli, ul. Donadoni; Seraval Marija, merciale 14; Barba Ana, ul. S. Giusto; Mohorovic ’ ul. Corsica 17; Zennaro Lucija vd. Tupini, ul. F-14; Caporal Jožef, ul. P. Zorutti 17; Viatariti Šalita Gretta 25. LASTNIKI MLEKARN, VPIŠITE SE V » KONZORCIJ MLEKAR): ZA TRST IN OKOLIŠ zadruga z o. z. ULICA A. CACCIA & Popolna tebira za vsak vadne, srednje In dragoo«•* KRZNA -in ni-TT- —-ouuiflV, — riugiiu {J KRZNARSTVO ZlLlO^i4 Trst - ul. Trento 11 - tel. - hovine. — Plačilo tudi ni* ^ Q