Pod. 20. Ivan Franke: Jurežev mlin ob Savi. 
Po sliki v Narodnem muzeju 
več ter jih prepušča slikarjem druge ali celo tretje vrste; kajti 
umetnik ima čedalje več posla z notranjimi problemi forme in barve 
in ga romantične snovi, kot so gore, nič več ne zanimajo. Tudi v tem 
oziru je Karinger že dal slutiti novi čas. 
Preden pa preidemo k poslednjim dobam našega alpskega slikar-
stva, moramo omeniti na kratko še tujca, ki spada na začetek gene-
racije Goldensteina, Pernharta in Karingerja, ne da bi kakorkoli 
dosegal njihovo umetniško vrednost. Bil je to risar Josip W a g -
n e r, ki je nekak Valvasorski grafik 19. stoletja. Potujoč po naših 
krajih, je za razne založnike izvršil mnogo krajepisnih slik, na katerih 
imajo precej vloge tudi naše gore. Gora ga je zanimala sicer vedno 
kot folija kakega dogodka ali kraja; kljub temu pa nam njegovo delo 
daje priliko videti, kako izgleda taka-le topografska risba sredi 
19. stoletja. Izdal je več zbirk litografiranih risb, izmed katerih je 
omeniti posebno njegove »Ansichten aus Krain«; tu se na listu Begunj 
nahaja Triglav, na listu Bleda Stol, na posebnih listih Podkoren in 
Kranj s planinami, Ljubelj, Bohinjsko jezero (pod. 19) itd. Delo je 
izšlo 1. 1841. Enake zbirke risb mu je pridružil Wagner tudi iz 
Koroške in iz drugih krajev bivše avstrijske monarhije.40 
Novejša doba. 
Klasični dobi našega alpskega slikarstva, kakor lahko nazovemo 
pravkar orisano periodo, sledi nekoliko manj plodna druga polovica 
19. in začetek našega stoletja. Glavni mojstri druge polovice prejš-