PVE.TuE.
*LV||.
^UBLJANA
1930 - Vlil. AVGUST
P- KRIZOSTOM:
Marijo so kronali.
Božja Mati je umrla . ..
V svetem hrepenenju zemlja je srce odprla:
„Ali boš v moje kraljestvo prišla, velika Sestra, sveta Gospa?"
Angeli ob grobu so klečali in plakali za njo:
„Ali bo v zemlji strohnelo tvoje blagoslovljeno telo?“
Tisto noč so cvetke bele ob grobu svetem zadehtele in čezenj Kristus se je sklonil in dahnil vanj neslišno:
,,Mati“
In prišla je v luči zlati iz grobne temine.
Angeli so jo obdali in v nebesa odpeljali.
Rajski kori so zavriskali: „Naša Gospa, naša Kraljica!"
In so Marijo kronali.
P. HUGO:
Porcijunkula.
TV Tisem še Abrahama videl. Zato ne morem govoriti kot starček, k* \ že pred kakim' osmim križem sapo lovi in misli na dneve, k1 1)1 so bili. Spomini takega starčka so vedno zanimivi. Včasih, tako se navadno začenjajo, da včasih, ko sem bil še mlad, je bilo vse drugače. A če se jaz spomnim na porcijunkulo, bi lahko ravno tako začel-Včasih, še kar jaz pomnim, je bila vse kaj drugega, kot je danes.
Bilo je prvo leto mojega redovnega življenja, tam doli v dolenjski metropoli, kjer Krka tako leno teče, kakor bi se pomišljala, če je ®a pravi poti. Že v tem stoletju je bilo. Pa je prišla porcijunkula. Kako' čebele ob ajdovi paši je vrvelo v samostanski cerkvi in pred cerkvij0 ven in notri. Če sem pogledal s pevskega kora, se mi je zdelo kakor da bi bila sv. Uršula z 10.000 devicami priromala vanjo. Belokranjice so bile najčastnejše zastopane.
In še pozneje, na idilično lepi Kostanjevici pri Gorici. Kako je ta dan oživela, dasi je žgalo in parilo, da se je še kamenje potilo. Od vsej; strani so prišli, planjavci, Brici in celo Furlani. Trikrat bi bili napolni*1 „Kapelo“, ki ji ni bilo para na Goriškem. Saj oni imajo po italijanskem vplivu že od nekdaj neko posebno spoštovanje do porcijunkule. Čas s® tudi imeli, ker trta in „sirk“ sta sama zadelavala.
Danes pa, kaj je porcijunkula? Nekdaj sloveča božja pot, ki let® za letom bolj sameva na gori in se pogreza v zgodovino. Pobožni žensk1 spol starejšega vernega rodu, tretjerednice, služkinje iz podeželskih Ma' rijinih vrtov, ki so prišle v mesto za zaslužkom, te še romajo v cerke' in iz cerkve, pa zopet nazaj, ter nabirajo porcijunkulske odpustke-Mlajši, zlasti mestni rod, celo ženski, ima tako malo smisla zanje, ko* kmetska nevesta naših dni za kolovrat, ki so ji ga vsled stare navad morda še priložili bali.
Kajne malo smešno zveni to. A je žal rasnično. Apetita ni več P® duhovnih dobrotah, zato tudi po duhovnih odpustkih ne. In to je slabo-Če kdo nima apetita po telesni hrani, ki jo ima pred seboj, je znamenj da je telesno bolan, naj že ve kaj mu manjka, ali ne. Kdor nima apetit po duhovni hrani, v našem slučaju po odpustkih, je prav tako goto'1? dušno bolan, dasi se morda ne zave, kaj mu ni prav. Jaz pa vem, kaJ mu manjka, oz. česa ima preveč. Prevelik materijalist je. Sv. Pavel t še bolj podomače povedal, ko je dejal, da zato, ker je njih bog trebu®' Kot tak ima kajpada za vse druge odpustke več smisla, kot za take d hovne, kakor so porcijunkulski.	,
To je nedvomno glavni vzrok, da je porcijunkula celo v teh nj®1 letih tako nazadovala. So še drugi vzroki. Med njimi gotovo ni zadnji t ■> ker je tega dragocenega blaga v izobilju. Se je že težko spoznati v p®a gozdu raznih popolnih odpustkov. Tudi porcijunkul imamo že celo vrsto-Ne mislim s tem kaj cerkve kritizirati. Mati je. Mati je napram otroke® vedno odprtih rok, na stežaj odprtih bi dejal. Če otroci njeno dobro zlorabljajo, sebe obsojajo kot nehvaležne in lahkomišljene, ona osta® dobra.
Kdo naj ve, če ne ona, da je Bog tudi neskončna pravica in ne sa®® neskončna dobrota. Če nam je v tem življenju bolj dober kot praviče j s tem še ni rečeno, da je tak sam na sebi. Bil bi enostranski. Enostran® pa ne more biti božja iastnost, pravega Boga ne. Njegova pravica ni č*. veška pravica, kateri človek lahko uide. Ona ima čas še v večno®

	w m	MzczdJUfc ■ r -
	v imulHl

izpregovoriti. Zato tukaj pusti prvo besedo dobroti. In ker cerkev ve, da je strašno pasti v roke božje pravice, zato svoje otroke, ki nimajo vet smisla za pokoro, z odpustki zasiplje, da bi se vsaj z neskončnim Kristusovim zasluženjem okoristili, predno zagrmi nad njimi poziv večnega Sodnika: Daj odgovor od svojega hiševanja! Ona ve, kako bodo takra' njeni otroci trepetali, ve, kaj jili čaka, če tu ne plačajo svojega dolga. Ker vse' to ve in ima materinsko srce zanje, bi jih rada pravočasno obvarovala te nesreče. Zato je tako darežljiva z odpustki.
Žal, da njeni otroci tega ne spoznajo. Spoznajo pa zato ne, k# so pravi pojem greha izgubili. Kaj je njenim otrokom naših dni gr® celo smrtni greh. Še po omotici njegovega uživanja, še takrat, ko se ga izpoveduje, se marsikdo smeje. Kako naj tak ve, kaj je greh. Zato p? misli, da je s par Očenaši pokore vse opravljeno, vsi računi poravnani-V začetku ni bilo tako. Ko je bila še v navadi večletna a celo javna p0-kora, posti ob kruhu in vodi, dolga, naporna spokorna romanja v pf sebni uniformi in podobno, takrat so ljudje na svoji koži čutili, kaj je greh ter imeli smisel za pokoro in odpustke. Tudi v tej strogosti je Cerkev popuščala, dokler ni popustila do sedanje miline. A zopet ne zato-ker bi med tem prišla do spoznanja, da greh ni res tak grozna pošast-kakor je prvotno mislila. Ne, ona ni pojma greha prav nič spremenil8. Še vedno uči, da je greh, smrtni greh neskončno razžaljenje božje,1 ozirom na žaljenega, žaljenje, ki zasluži poleg večne tudi časno kaz® Večno kazen mu z grehom v zakramentu sv. pokore odpušča in d® časnih kazni. A ona bi rada, da bi vse tukaj plačal, kar se je zadolži-ker ve, kaj se pravi v večnosti plačevati. Če pa noče, če misli, da bo P° smrti za to bolj čas, ga sicer pomiluje radi njegove slepote, a mu ske' sanemu odpušča greh in večno kazen, glede časne ga pa prepušča oD' stranski božji pravici, če se noče okoristiti z njegovo tostransko dobro*0,
O, ta slepota človeških otrok! Če bi kdo med vojsko, ko je bd papirnatih kron za senene vozove, ne hotel svojih dolgov plačati, c®?’ jih bom rajši po vojski, ko bo denar zopet zrasel, bi mu vsak rek® Bedak! So morda kaj bolj pametni tisti, ki bodo rajši v žgočem ognju jokaje plačevali svoje dolgove, ki bi jih na dan porcijunkule lahko igral poravnali. Kako bi Cerkev ne bila žalostna takih zaslepljenih in lab* mišljenih otrok!
Ali hočeš biti med njimi tudi ti, ki to bereš? Če na vsak način h8 češ, ti pač ne morem ubraniti. Saj ti niti Cerkev ne more, kakor bi svoji materinski ljubezni rada. Prosto voljo imaš. A če ti bo kdo rek® Bedak, jaz ti ne bom, kar lepo spravi. Ti pa, ki nisi še s tako slepot udarjen, ampak si ohranil še nekaj človeške, če že ne krščanske n’0 drosti, ne hodi mimo bogatega zlatega rudnika, ki ti je za porcijunku ^ odprt. Grabi in zajemaj z obema rokama, na široko in globoko, da boš enkrat z brzim vozil v večno domovino, ki na postaji Vice ne15 obstal, vsaj za dolgo ne. Takrat, ko se boš tam mimo vozil in vid ' morda tudi malo skusil, kako se tam plačuje dolg, mi boš povedal, sem prav vedel, kaj je porcijunkula, ali ne.
fle pozabite! Pri nabiranju poreijunkulskih odpustkov/ treba za vsakega moliti 6 Oeenašev, Češeenamarij ^
čast, ki se ne dajo s kako drugo molitvijo nadomes
titi'
p- ROMAN:
Sv. Avguština življenje in delo.
It-	v Ob 1500 letnici njegove smrti,
etos se je vršil meseca maja v Kartagini svetovni mednarodni evharistični shod, po številu že trideseti. Vršil se je namenoma na po-r—J svečenih tleh mesta Kartagine, ki so oškropljena z mučeniško 3°. Istočasno pa so proslavili 1500 letnico smrti velikega škofa, slo-^ega pisatelja in svetnika Avrelija Avguština.
, Proslavlja ga celi svet in z največjim občudovanjem pišejo o njem n,ajvečji te zemlje. Zato je primerno, da se tudi mi spomnimo njegovega Zlvljenja in njegovega dela.
. Avrelij Avguštin je bil rojen 13. nov. 354 v mestu Tagaste v Nu-1Caji. Oče z imenom Patricij je bil po svojem verskem prepričanju P°gan, mati Monika pa globokoverna kristjana.
Kot otrok je kazal neverjetno nadarjenost, razsodnost in bistro-žbp0 duhovitost. V deških letih je bil tudi katehumen — toda njegovo lvljenje v mladeniških letih govori, da se ni zavzel, da bi bil postal °oer kristjan. Prva leta študija je preživel v Tagaste in Madaura, 1. 371. j,. Je odšel na vseučilišče v Kartagino. Tu se je pričelo tisto življenje, obM P°zne.ie Avguštin v svoji najlepši knjigi „Izpovedi“ tako bridko U ?a*uje. Bil je lahkomiseln in lahkoživ — igra in vino in razigrana J bežen, ki ne vpraša ne kod in ne kam — to je slika tistih let. Vendar „ ®oramo pristaviti, da svojega študija ni zanemarjal, zakaj že 1. 374. ko«am° v Tagaste in kmalu za tem v Kartagini sami, kako nastopa (j'naJ dvajseleten kot sijajen govornik in kot učitelj govorništva. Skozi loč' Gt nekako ostane v Kartagini. Medtem je že prestopil v versko se]-ln° ^uihejcev. L. 383. pa odhaja v Rim in ne dolgo za tem se pre-1 v Milan, kjer je zasedel stolico govorništva.
Str v 4 t*51?1 razdobju doživlja Avguštin trde boje v svoji notranjosti. 0l)a.si}a žeja po miru, po luči, ki bi bila trajna ga muči. Ljubezen ga je je bo & ~~ Pa ne um“’ila, strast ga je omamljala, toda grenkoba za tem , tako bridka, in vsi tisti nauki, ki se jih je tako oklepal, se mu e P*ehki in tako prazni.
y0 .tedaj posluša Avguštin, sam že priznan govornik — drugega go-te aika, ki mu moč besede ne blesti v prekrasno vezanih periodah, več — v resnici, ki prepričuje. Avguštin — posluša Ambroža.
Vere znova zasvetijo zvezde na nebu Avguštinovem, zvezde krščanske • spoznava, da krščanska vera mora biti prava. stav Yekko trpi. Po eni strani ga mikajo dobrine sveta, mika ga He Qa,ugled, vabijo ga užitki, katerih vera, ki jo škof milanski uči, uobrava, temveč graja in zametuje. Po drugi strani ga subi resnica, joč boi’ to razdvojenost onih dni, to strašno stanje vedno oklevata- §a podaja nepopisno lepo in duhovito in zaeno tako izrazito njegova ta L ^ Smo i° ze omendl „Confessiones — Izpovedi". Prav zato je ja;0(y. §a ostala skozi 1500 let še vedno moderna in še vedno odgovar-sVet a človeku iz 20. stoletja. Prevedena je že neštetokrat v vse jezike. (Kakor se čuje, dobimo tudi Slovenci svojo prestavo), je n’ ^ branju Pavlovega pisma do Rimljanov (13. poglavje, 13. v.), le(0 leS°Vo izpreobrnjenje — gotovost. 24./25. aprila 387 se da krstiti in (bjh P°zneje se vrne v Kartagino. Slede leta študija in resne priprave na bialo' aiak° posvečenje. L. 301. je posvečen v Hippo za duhovnika in že časa kasneje postane pomožni škof — pri škofu Valeriju in po
njegovi smrti od leta 396.—430. vodi sam škofijo z neutrudljivo lju' beznijo, z brezprimerno požrtvovalnostjo, z gorečim sočutjem do ubogih in do sirot.	1
Toda zaeno neprestano piše in daje iz svojega bogastva duh3' Krasni in duhoviti so njegovi govori in še danes očitujejo kot mrtva beseda, kako blesteč je moral biti Avguštin kot govornik. Sijajne so njegove polemike z različnimi krivoverci, polna jasnosti njegova modro-slovna dela.
Po mnogih trudili je zatisnil svoje oči 28. avg. 430. Iz njegovega duha je zajemal sv. Anton, sv. Tomaž Akvinski, zlasti pa še naš serafinsk1 učenik — veliki sv. Bonaventura.
Temeljna njegova misel, ki jo je povdarjal že davno pred drugi®1’ je gotovost človeške zavesti kot podlaga vsega spoznanja. Istočasno je tudi volji, ne spoznanju — dal središčno mesto.
Njegovih del je enajst velikih knjig, katerih posamezne še dane® niso zastarele.
Nam pa bodi prav njegovo življenje vzor moči božje milosti in d® je prav tako srce pozneje zmožno velikih in največjih reči.
P. MODEST:
Viti božje milosti.
b) Sv. birma.
7" Cerkvi je bilo od najstarejših časov vedno veljavno načelo, d® \/ je škof redni delivec zakramenta sv. birme. Zapadp® V Cerkev se je tega sporočila tudi vedno stanovitno držala in Je proti tistim, ki so hoteli delati izjeme, odločno nastopala. Tudi na vzhod11 so se prvotno držali tega mnenja. Še sv. Janez Zlatoust izrecno pripisllJe samo škofom pravico birmovanja. V poznejših časih pa se je polago®* spremenila ta navada; zakaj, kakor vemo, je že Fotij, carigrajski P®' trijarh, duhovnike, ki so birmovali, branil napram papeškemu posl®'
od
niku, češ da je to splošna navada.
Kako je vzhodna Cerkev pač mogla sprejeti navado, ki se prvotnega in zapadnega sporočila tako zelo razlikuje? Neki nemški učenjak nam na to odgovarja in pravi, da je v grški Cerkvi pospeševal0 navado, da so duhovniki birmovali, pojmovanje zakramenta sv. bir®e‘ Pseudo-Dionizij je namreč v posvečevanju olja videl sestavne dele te£® zakramenta; posvečeno olje samo je imelo zakramentalni značaj. E10' litev sv. birme je po tem pojmovanju bila zelo podobna delitvi sv. 0l)' hajila, zato so jo toliko laže prepustili duhovnikom.
V rimski Cerkvi pa so bili vedno mnenja, da je delitev sv. bii®e predpravica škofova. To nam dokazuje obnašanje papeža Gregorija »fr likega napram duhovnikom na Sardiniji. Le-ti so novokrščenca tak°J po krstu tudi birmali, kar pa jim je papež v posebnem pismu pi®P0j vedah Ker je vsled te odredbe zavladala velika nezadovoljnost, je papeZ dal posebno dovoljenje duhovnikom, da smejo birmati, ako škofa z® to ne morejo dobiti.
v'1
Frančiškanski učenjak Aleksander Haleški je prvi jasno razlog ua je škof redni delivec sv. birme, da pa papež more pooblastiti h® navadnega duhovnika za izrednega delivca tega zakramenta. 1
načelo še dandanes velja. Če birmuje duhovnik, ki je od papeža P°j oblaščen, mora pooblastilno pismo v domačem jeziku javno v cerk' prebrati.
PR E VZVIŠENEMU IN PR ES VIT LEMU GOSPODU
DR. ANDREJU KARLINU
Mladiki lavantinskemu in apost. administratorju Prekmurja
TRETJEREDNIKU ZA ZLATI SVECENIŠKI JUBILEJ:
NA MNOGA LETA!
Prvotno ni bilo nič določeno, koliko naj bo star tisti, ki hoče prejeti zakrament sv. birme. Kdorkoli je prejel sv. krst, je takoj nato bil tudi birman, ne glede na njegovo življenjsko dobo: ali je bil morda še nedoleten otrok, ali pa že odrasel človek. Sv. Avguštin in pa; pež Inocencij I. oba govorita o otrocih, ki sta jih birmovala. Če pa P' škof krščeval, ampak navaden duhovnik, so birmo pozneje enkrat delili-Tako piše že sv. Hijeronim, da je navada v Cerkvi, da potuje škof v manjša mesta birmovat tiste, ki so jih duhovniki in dijakoni krstili.
Nekateri škofijski zbori so pod strogimi cerkvenimi kaznimi naročali staršem, da morajo v prvem letu po krstu otroka poslati k birmi; drugi so zopet to zahtevo razširili na tri leta. Končno so zahtevali leta razločevanja, ko pride otrok k pameti, to je sedmo leto. To je odobri* tudi rimski katekizem, ki pravi: primerno je, da se birma ne deli pred sedmim letom, da se pa tudi ne odlaša do dvanajstega leta. Možno je pa tudi še dandanes, da prejme otrok ta zakrament že pred sedmim letom, če bi bil namreč v smrtni nevarnosti, ali če bi se škofu iz važnega razloga tako prav zdelo.
Kakšne posebne priprave za sv. birmo včasih niso zahtevali-Nekateri škofje pa so izdali odloke, v katerih so naročali, da morajp otroci, ki so dopolnili deset ali več let, pred sv. birmo iti k spovedi-— Ponekod je bila tudi navada, da so birmanci morali biti tešč. To nas pač spominja samo na dejstvo, da so nekdaj takoj po birmi prejeli sv. obhajilo.
V prvih časih je bil boter eden in isti pri birmi kakor pri krstu-Čimbolj pa se je večala razdalja od krsta do birme, tembolj so bili pd slednji potrebni posebni botri; zakaj prvi so v tem času lahko že pomrl* ali se izselili v druge kraje. Poseben odlok je določal, da sme vsak boter pripeljati pred škofa samo enega birmanca: moški dečka, ženska de; Idico; v posebnih slučajih pa največ dva. V sili pa je škof smel dovolil* enemu botru večje število birmancev. Pa tudi obratno je bilo določeno, da birmanec ni smel imeti več birmanskih botrov, kakor enega.
Med birmovanjem samim je moral boter svojo nogo položiti na desno nogo birmančevo ali, kakor je sedaj pri nas navada, desno roko na desno birmančevo ramo. Zelo star je že tudi običaj, da je boter p° maziljenju s sv. krizmo birmancu ovil čelo z belim platnenim trakom, zato da je sv. krizmo zavaroval vsakega onečeščenja. Ko se je krizni* posušila, je ovoj lahko odstranil, ako tega ni storil kak duhovnik že v cerkvi. Dandanes je to le redko kje še v navadi, ker za to določe*1 duhovnik takoj po maziljenju temeljito izbriše birmančevo čelo.
Ker so v starih časih navadno krščevali o veliki noči in o bi*1' koštih, zato so v tem času delili tudi zakrament sv. birme. Pozneje p*; ko krst in birma nista bila več združena, so se še vedno radi naslanja*! na častitljivo sporočilo s tem, da so obdržali omenjeni čas za deliteV tega zakramenta. Tudi bela sobota se jim je zdela za to zelo primerna-ko so novokrščenci odložili belo obleko, so bili potrjeni z močj? Sv. Duha za duhovno bojevanje. Neki cerkveni pisatelj piše: „Krščene* naj pridejo šele sedmi dan po krstu k birmi, zaradi sedmih daro'; Sv. Duha, ki jih bodo pri birmi prejeli." — Četudi v poznejši dobi **} bilo določenega časa, vendar je Cerkev vedno želela in svetovala, se sv. birma deli o binkoštnem času. Tedaj nas namreč vse spomini? prihoda Sv. Duha na apostole in na njegovo delovanje v prvotni Cerk'*; Dandanes je običajno, da se na binkoštno nedeljo vrši birmovanje A stolnih cerkvah.
Kraj, kjer- so ta zakramenta delili, je bila od nekdaj škofijska cerkev. Pozneje pa tudi druge podeželske cerkve. Pri nekaterih večjih Cerkvah so imeli tudi za to posebne prostore, konsignatorija imeno-Vaile. Zanimivo za nas bo omeniti, da so tudi v starokrščanski Saloni, ®estu v Dalmaciji, imeli tak konsignatorij.
Kakšen je bil obred pri zakramentu sv. birme? Najstarejše spo-r°čilo o tem nam nudijo Apostolska dela 8, 14—17, kjer nam sveti pi-satelj pripoveduje, da sta šla Peter in Janez v Samarijo, da sta tam za Bernike molila, da bi prejeli Sv. Duha, in da sta polagala nanje roke. polaganje rok je bil torej prvi sestavni del tega zakramenta, zakaj prihod ^v- Duha na birmance je sledil neposredno temu dejanju. Maziljenje s sv. oljem, s krizmo, v obliki križa na čelu, je Cerkev pozneje dodala, piraje se na preroka Ecehiela 9, 5, kjer ga poziva Gospod, da naj gre skozi Jeruzalem in naj zaznamuje znamenje na čelu možem, ki zdihu-le3° in so žalostni radi krivic, ki se v njihovi sredi gode.
Na vzhodu so bolj poudarjali maziljenje, četudi polaganja rok niša ^Puščali. Mazilili pa birmanca niso samo na čelu, marveč po celem ciesu, ali pa vsaj po gotovih delih njegovih, kakor so: ušesa, nos, prša. ,° Postransko maziljenje so izvršili duhovniki, na kar so birmanca po-avili pred škofa, da ga je mazilil še na čelu in položil nanj svoje roke.
• . škof je dal birmancu nekdaj tudi poljub miru; objel ga je lzgovoril besede: mir s teboj. Ker pa pri majhnih otrocih tega objema P° Predpisih niso mogli izvršiti, zato je zadostovalo, da se je škof bir-anca samo dotaknil. Iz tega je nastal sedanji običaj, da ga nalahno ari na lice. Kakor so nekoč plemiške mladeniče z viteškim udarcem jpOgiašali za viteze, tako naj se tudi birmanec zaveda, da je postal vitez Usa Kristusa in bojevnik za njegovo sveto stvar.
ANGELIK:
Na globoko!
Kaj bi moral storiti, pa nisi storil?
1 Tečkrat beremo v časopisih, kako se je podrla ta ali ona hiša, še V predno je bila dozidana. Navadno je še pripomnjeno, da je toliko g,” in toliko delavcev bilo zasutih ter pri tem izgubilo svoje življenje.
en je zapUSm ženo in štiri nepreskrbljene otroke, drugi ženo in šest »Preskrbljenih otrok, ostali so bili neporočeni. Na videz le suhoparna be ^ka novica. Toda kdo more popisati koliko gorja je skritega za jili arni; ^ena nepreskrbljeni otroci. Kdo bo te otroke vzgajal? Mati j., ne bo mogla, ker bo morala za kruhom. Postali bi drugače koristni goir ^°Veške družbe, tako pa se lahko zgodi, da bodo stalni ali nestalni le državnih zavetišč, ki jim pravimo jetnišnice. fce • klavno vprašanje je tu, kdo je kriv te nesreče. Podjetnik? Morda, t J® zavedno kupil oziroma zidal s slabim stavbenim materijalom. je n • Pa’ se ie on zanesel na tvrdko, od katere je blago naročil, pa ni v tvrdki bil delavec, ki si je mislil: Za tako slabo plačo se pač ni	truditi. Napravil je svoje delo površno, čeprav na zunaj tega
jjgi. 0 videti. Toda še ne dozidana stavba se je podrla, ker je bilo ali n; Jev slabo zidano, ali je bila rabljena slaba opeka, slab cement, morda ki rzal žebelj, ki je vezal dve tračnici, sploh, kdo to ve? Toda Eden je, P°zna krivca in bo od njega zahteval odgovor, to je — Bog. nli (■ i ,vemo’ da so dve vrsti grehov, če kaj storimo, kar ne bi smeli, e opustimo, kar bi morali storiti. In na to drugo vrsto grehov
silno radi pozabimo. Pred nekaterimi grehi se tresemo, samo če jih vi; dimo in uprav zato se jih tudi varujemo. Pri grehih opustitve ni kaj videti, ker obstoje prav v tem, da bi nekaj moralo biti storjeno, pa 31 bilo. Zato ljudje pogosto zamenjujejo pojme ter mislijo, da so nedolžni, morda celi svetniki, zato ker niso nič hudega naredili, koliko reči pa s.° opustili, ld bi jih bili morali storiti, na to so pa čisto pozabili. Marši' kateri, ki se smatra za nedolžnega, bi spoznal, da je kaj malo nedolžen* če bi pogledal malo bolj na globoko v svojo notranjost. Oglejmo si p®1 zgledov!
Mnogi so že bili pri pridigah prisotni, toda pri tem niso pazili na to, kaj je pridigar govoril, in ko so šli iz cerkve, so odšli enaki, kak°r so vstopili.
Storili niso ti ljudje nič hudega, samo opustili so pridigo p0-slušati. Seveda jim pridiga zato ni prav nič koristila. Enkrat pa bo Beg zahteval od njih sad pridige, pri kateri so bili, pa je niso slišali.
Mnogi so pri sv. maši, pa če bi jih vprašal, če so pri maši kaj molili, bi se morda ne spomnili. Dobro pa vedo, kdo vse je bil v cerkvj; kako dolgo se je ta ah oni spovedoval, kakšno obleko je imela ta an ona oseba.
Storili niso ti ljudje nič hudega, samo opustili so potreba0 zbranost pri sv. maši. Prišel bo dan, ko bo Bog od njih zahteval sado'e sv. maš, katere bi bili lahko prejeli, pa jih niso po lastni krivdi. , Mnogi člani III. reda, kakor jasno kaže kronika III. reda, ^ kakor polovica, niso naročeni niti na lastno redovno glasilo „Cvetjč’ čeprav so po vesti in po vodilu dolžni podpirati katoliški tisk. Pravi] sicer, da je 15 Din na leto preveč, toda če bi opazovali njihovo življenj bi videli, da leto za letom zapravijo z lahkim srcem za res nepotrebu stvari po več sto dinarjev.	..
Storili niso ti ljudje nič hudega, samo opustili so storiti svoj dolžnost. Prišel bo dan, ko bo Bog zahteval od njih račun od tega, k3* so uporabljali svoje premoženje, kako so vršili svojo dolžnost širjenj katoliškega tiska. Njihovemu daru govora se je zahvaliti, da se je ka» vrsta mila ali kaka modna novost razširila v zadnjo gorsko vas, n1® tem ko jim je za dober tisk manjkalo besedi. Naloge, ki bi jih na°». vršiti „Cvetje“ in dober tisk sploh, pa jih po njihovi krivdi ne vrši, Pr dejo njim v račun.	_ j.
Mnogi so tudi naročeni na „Cvetje“, pa ga ne berejo, ker baje majo časa, kljub temu pa vsak dan najdejo čas, da pogledajo v dne' časopise, kdo je umrl, ali se oženil ah kako in kje se je ubil in najoeJ celo čas, da se o teh in podobnih stvareh pogovore.	;(
Storili niso ti ljudje nič hudega, samo opustili so storiti s\°^ dolžnost. Prišel bo dan, ko bo Bog od njih zahteval odgovor, kako uporabili svoj čas, zahteval bo sadove, ki bi jih moralo roditi duho' branje pri njih samih in pri drugih.	.j
Takih in podobnih stvari bi lahko našteli še na stotine, p3 1 f to zadostuje. Zavedati se moramo, da nismo odgovorni samo za 0 -posledice svojih dejanj ali opustitev, ki smo jih videli naprej, aiPp' tudi za one, ki bi jih morali videti. Ne samo zato, kaj smo storili, aflip' tudi zato, kar bi lahko storili, pa nismo.	. -jj]
Nikogar ne maram plašiti, pač pa zbuditi vest glede grehov, 1° J, človek stori, ako ne stori, kar bi bil dolžan storiti. Čudno, mnogi i^1 ^
silno tenko vest, ko gre za to, če so kaj hudega storili, to pa, da ^ morali dati odgovor tudi o takih grehih, ki so jih storili z opuščaP1 jim niti na misel ne pride. Med vzroki pogubljenja na sodni da
Kristus našteva kar po vrsti pet takih grehov, ki pravzaprav niso bila slaba dejanja, ampak samo opustitev dejanj, ki bi jih dotični kristjani korali storiti, pa jih niso. Tisti, ki niso nasitili lačnih in napojili žejnih, Pravzaprav niso nič hudega storili, pač pa so opustili, kar bi bili morali storiti, pa niso. Tudi te vrste grehi, torej niso malenkost.
K
P■ MAVRICIJ O. CAP.:
Sv. Frančišek, angelski veseljak.
dor uredi svoje življenje po smernicah božje modrosti, je najsrečnejši in najzadovoljnejši človek. Ker služi Bogu in živi z Bo-, gom v prijateljstvu, je vse njegovo življenje ožarjeno z nebeško sk j° *n Prepleteno 2 nebeškim veseljem. Zavest, da ima v nebesih ne-’°nčno dobrega Očeta, mu preganja iz srca sleherno žalost in bridkost ga napolnjuje s sladko tolažbo. Svetniki, ki so tako radi mislili na rtoga ter tako. pogosto obračali svoj pogled proti večni domovini, so bili kinoma sami veseli in zadovoljni ljudje. Eden izmed najbolj veselih jetnikov pa je menda sv. Frančišek Asiški, saj je bil sam vedno vesel er je tudi druge navajal k veselju.
1. Sam je bil vedno vesel.
Frančišek je bil že po naravi veselega značaja. Kot otrok, še bolj Pa kot mladenič je zelo rad zahajal med take tovariše, ki so radi prepevali, se šalili in se zabavali. Bil je že v mladosti veseljak v pravem P°menu besede. Vendar pa moramo takoj pristaviti, da je sicer ljubil eselice in zabave, da pa ni nikoli prekoračil meje dostojnosti ter se 1 nikoli vdajal kaki grešni razuzdanosti. Njegovi življenjepisci izrecno Poudarjajo, da je kljub svojemu mladostnemu veseljačenju ohranil '°jo poštenje neomadeževano. Kakršen je bil v najlepših letih svoje mdostne dobe, tak je ostal tudi pozneje, ko se je posvetil bogoljub-ejnu in spokornemu življenju. Vse dni svojega življenja je bil dobre , °jje in veselega srca. Bil je sicer večkrat bolan, zadelo ga je marsi-nit i-° ra2°čaranje in Bog mu je poslal veliko križev in težav, toda 'oh se ni vdal otožnosti ali čmernosti. Z neporušno ravnodušnostjo ni jy1,ePe.val razne pesmi ter se neprestano veselil in radoval, kakor da bilo življenje le zabava in igrača. Vsaka malenkost, na primer ptičica . pa cvetka na travniku, mu je dala povod za veselje. Najbolj pa je Jegovo srce prekipevalo radosti in veselja, kadar se je v molitvi raztovarjal z Bogom ali kadar se je lahko žrtvoval za Boga ali za bližnjega. 2f)°-s? mu je bližal zadnji trenutek življenja in ko je že slutil, da bo 14‘; r!1 z.^ai pohitel k Bogu, svojemu Stvarniku, tedaj je začel prepevati Davidov psalm ter je s pesmijo na ustnicah izdihnil svojo dušo in e preselil v večnost.
. Iz Frančiškovega življenja se vidi, kako je lahko tudi tisti, ki hre-se H krščanski popolnosti, zmeraj vesel in srečen. Pošteno veselje r ,.a prav lepo združiti s svetostjo. Bolj ko se trudimo služiti Bogu in y J Ko si prizadevamo živeti po božjih zapovedih, tem več imamo po-da smo veseli in dobre volje. Kdor je v milosti božji in kdor upa ji v h P° smrti deležen večne blaženosti v nebesih, ne more biti otožen kosten. Če smo res dobri kristjani, imamo nešteto vzrokov, da smo bo veseli in dobre volje. Kako bi pač ne bili veseli, ko pa imamo v
nebesih dobrega Očeta, ki za nas tako ljubeznivo skrbi in ki nas ne b<> nikoli zapustil brez pomoči, samo če mu bomo tudi mi ostali zvesu Kako da bi se ne radovali, ko pa imamo dobro nebeško Mater Manj0’ ki nas tako prisrčno ljubi, ko imamo toliko svetnikov-zaščitnikov, ki so vsi vsak trenutek pripravljeni nam pomagati? O, le bodimo zmeraj vese i> saj smo ustvarjeni za veselje! Pazimo pa, da bo naše veselje vsak c®5 tudi dostojno, pošteno in bogoljubno. V grehu nikar ne iščimo veselja* ker v grehu bi ne našli nič drugega, kakor samo razočaranje in pa pekoč0 vest! Iščimo ga v lepih pesmih in pošteni družbi, v božji prirodi in domači družini, najbolj pa v Bogu in božjih rečeh, namreč v pobožni i»°' litvi, v sv. zakramentih in pa pri službi božji. Najlepše in najčistejse veselje je veselje v Bogu in v tistih stvareh, ki so z Bogom v kaki zvezi-To je tisto veselje v Gospodu, h kateremu nas navdušuje sv. Pavel rekoč: „Veselite se vedno v Gospodu!" (Flp 4, 4). Pokažimo ljudem, o® je človek lahko pobožen in obenem tudi vesel. Besnična in prava p0, božnost ni pusta in čmerna, ampak je polna svetega veselja in duhovne radosti.
2. Navajal je tudi druge k veselju.
Frančišek pa ni bil vesel sam za sebe, marveč je skušal tudi druge spraviti v dobro voljo ter jim narediti kako veselje. Kadar je bil nie^ svojimi sobrati, je na eden ali drug način poskrbel, da so se kaj sffle' jali ali zabavali ali pa bili drugače dobre volje. Držal se je načela, n je veselje za redovnika neobhodno potrebno. Bil je namreč prepričan* da ne more hudobni duh tistemu redovniku, čigar srce je polno sveteg' veselja, prav nič škodovati. Če pa se redovnik vda malodušnosti J
otožnosti, potem postane ali žrtev popolne melanholije ali pa si poišče kako ničemurno veselje. Ko je nekoč opazil, da se je neki brat
držal
zelo resno in otožno, mu je kar naravnost rekel: „Ne spodobi se, d bi se kak božji služabnik kazal pred ljudmi žalostnega in pustega* marveč se naj vedno pokaže vedrega. Svoje grehe premišljuj, objokuj in obžaluj pred Bogom v svoji celici. Ko pa se povrneš med brate, odlo® svojo žalost ter se prilagodi drugim." Tudi svetne ljudi je skušal spra' viti v dobro voljo. Njegovo občevanje z ljudmi je bilo tako prijazno jU tako prisrčno, da so bili tudi najbolj pobiti in potrti ljudje čudo vij potolaženi in pokrepčani, če so imeli kaj opravka s Frančiškom. Za so pa ljudje tako ljubili njegovo družbo, in njegov prihod je bil ljud?1” nekak praznik veselja. Kamorkoli je prišel, povsod so se razjasnila nc in povsod je zavladalo veselo razpoloženje.	. J
Kakor je sam občeval z ljudmi prijazno in ljubeznivo, tako je svojem prvem vodilu predpisal tudi svojim bratom: „Bratje naj se rujejo, da se ne bodo na zunaj razodevali kot tožni in čmerni hina'c’ marveč se naj pokažejo vesele v Gospodu, vedre in prijazne, kakor ^
spodobi." Še na smrtni postelji je priporočal svojim sinovom - - . . rekoč: „Kaj so pač bratje drugega, kakor božji veseljaki, ki povzdiguj^, in nagibljejo človeška srca k duhovnemu veselju?" In res so Fran škovi duhovni sinovi v vseh stoletjih razveseljevali ljudi s prijazni občevanjem in z nedolžnimi šalami, s prepevanjem štetih pesmi in gojitvijo cerkvene glasbe. Tako je postal Frančišek apostol pravega 1 poštenega veselja.	. ,-g
Po veselju in zabavi hrepeni človeštvo. Žalibog, da iščejo ljn-L veselje in zabavo v raznih pregrešnih stvareh, ki jih narede še b°* nesrečne in še bolj nezadovoljne. Tisto veselje, ki ga nudi ljudem ra* zdano meseno uživanje, čitanje nemoralnih spisov, predstavljanje n
sramnih gledališčnih iger, grdo govorjenje in neizmerno uživanje pijače, Je pravzaprav sdirt veselja. Zato izkažemo ljudem veliko dobroto in dragoceno uslugo, če jim poskrbimo poštenega in nedolžnega veselja, P° katerem človeka niti ne boli glava niti ne peče slaba vest. Na pošten £ačin razveseliti bližnjega ter ga spraviti v dobro voljo je dobro delo Krščanske ljubezni in čisto v duhu krščanstva, saj nas opominja sv. Pa-e*: »Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi." (Rimlj 12, 13).
Predvsem se potrudimo, da bomo razveseljevali ljudi z vsem svo-prn govorjenjem in obnašanjem. Kamorkoli nas pripelje pot, prinesimo 'saj žarek veselja s seboj, in s komurkoli imamo kaj opravka, pokažimo u prijazno lice in privoščimo mu lepo besedo. Kadar pridemo v kako jrruzbo, nikar se ne držimo pusto in čmerno, ampak bodimo veseli in ohkor mogoče prijazni. Pa tudi drugače bodimo apostoli veselja. Pridajmo ljudem poštene veselice, navdušujmo jih k petju in glasbi, ^ajm° jim priložnosti, da se bodo od časa do časa prav od srca nasmejali ter se pošteno razvedrili. Prav posebno pa jih opozarjajmo na stu-ence syetega veselja, namreč na molitev, na službo božjo in na razne ^rkvene slovesnosti. Navajati ljudi k poštenemu in nedolžnemu veselju e pravi odvračati jih od greha ter jih voditi k Bogu, ki je pravir vsega Pravega veselja.
ROMAN:
Na potih brezdomca.
Povest delavca.
it; ^nenada je povzel Tauroch zopet vprašanje, kam da Blaž misli 1 na jesen.
„ »Kam mislim iti?“ Kam drugam, kakor veli geslo vseh brezdomcev: j! k •	0111 za kruhom." Žene nimam, otrok nimam, nihče me pogrešal
ko in za moje srce — kdo te bo vprašal? Nihče! Zato mislim na je-da k ° k° glavno delo opravljeno iti v Nurnberg. Vendar pa se mi zdi, šel t m°je življenje precej drugačno kot poprej. Za marsikaj so se mi bjj6 11 Pri vas odprle oči. O marsičem nisem več tako prepričan kot sem ^ poprej. Zato tudi javno več govoril ne bom. Toda za delavske pravice Se kom še boril in magari, da gre proti vsem in vsakomur." vid' . roch mu na te ognjevite besede le takole odvrne: „Hiter si, in in *Se si ®e mlad, zelo mlad. Zakaj to so sicer visokoleteče besede je Cenim vsako prepričanje, ki iz poštenega srca prihaja. Toda ver-ip!' Vzr°ki te strašne krivice življenja, ki te tako boli, pa mene nič kje I’ ®arpo da jaz kot iz svoje starosti ven, boljše razumem, niso tam, p* ^isljš ti. Ti si tisti večer rekel: Kako neznosno je to, da vera uči pQv Pojenje, pa si pozabil, da uči tudi z istim povdarkom pravičnost in Š0)sPaost- In v desetih božjih postavah je več kot človeška modrost, in Vg«, la klopi in otroške znanosti — je vsa modrost božja prelita v člo-pa besede. Le troje jih je Bog za se dal, ostalih sedem je za človeka. otr Pozabi, da je človek sebičen in grozno samsvoj. Oče je dober — g0r°Cl slabi — in ne ubogajo. Zato prihaja nanje bridkost in stotero ftilci	kodo tekle solze iz roda v rod. In tega tisoč Vidonijev spreme-
no bo, kakor tudi ta Blaž, ki z menoj ob Renu hodi, ne. ve£ ,k)a bi se radi tega boriti nehal? 0, ne. Pač pa mislim jaz, da borba CŽe’ lz Ijokezni gradi in novo ustvarja, kakor pa če podira. O, de|o’.aa tudi taki morajo biti, ki razdirajo, kar je gnilega — toda lepše ip le ljudem pomagati, da si skromno srečo z lastnimi rokami zgrade ek° za blagoslov prosijo v preprostosti srca in žive vere.
Blaž je to modrovanje starega Taurocha molče poslušal. V marši-čem mu je dal prav in priznati je moral, da tu na deželi, na tej blagp" slovljeni zemlji, v tem čistem zraku, v šumenju gozdov in v šumenj11 bogate reke vsa rezkost revolucije mora zamreti... Tu družina dela 111 ima gotovost, da bo živela morda dovolj skromno — toda gotovost je> kakor hitro pa vase pogleda ga tisti grenki privid iz vzdušja dima in varen in mračnega predmestja noče zapustiti. In če jih je tukaj tisoč srečnih jih je ondi desettisoče, ki nikogar nimajo, ki bi se zanje potegnil. I® dokler morem, tudi moram, videl sem, razumel sem, zato bi greh bil # ne bi hotel pomagati.
Lahko tudi pomagaš, če gradiš močno domačijo deseterim. Ženil]® je bogata. Taurochovina ni majhna. In tako bi ti rekel — tu je Taurocn za spoznanje glas znižal, ker se mu je tresel — če te veseli, ostani ce* zimo pri nas. Morda te druge misli prevzemo, moji otroci te imajo rad1 Premisli. Povem ti pa, da Tauroch popotnega človeka še ni prosil.
Toda ti imaš ljubezen do zemlje in ljubezen do ljudi. Odkod 1® tvoja kri, ali je ta slovenski rod tako čudno bogat in iskren, ali je Bi®* Vidoni samo eden? Ali je oboje?
Blaž je videl pred seboj vstajati rožne zarje.
Tisto uro je Žanet šla vsa zatopljena domov in videla pred seboj novo pot, ki nanjo dosedaj še nikoli ni tako resno mislila — pot doma v tujino, v prostrano, široko skrivnostno... Da bi domače p°de in porenske vinograde morda zamenjala z božjimi.
Okoli oči pa bi človek lahko opazil če bi dobro pogledal nekaj Žu' bic, ki so pričale o še neizjokanem ihtenju.
To -so neizpete pesmi krvi in življenja.
IX.
Ko sta prišla s starim Taurochom domov, je bil Blaž ves bled.
In da ni bil brez vzroka to si lahko mislimo. Zakaj Blažu se je hsj popoldne odprl za kratek hip pogled v prelepo solnčno bodočnost. A tej krasni zemlji, ki je tako bogata kakor plodna, naj bi bil on nej^ gospodar, če se morda katera izmed hčerk zanj odloči... To so b> sanje, ne več resnica. Da bi on brezdomec postal enkrat gospodar 0. sežne kmetije, da bi bil lahko kot majhen knez neodvisen, in sams'0' gospod — kako naj vse to doume.
In ni zastonj tam za zadnjim ovinkom pri vinogradih Blaž 11. koliko postal in oba moža — eden star in malce upognjen, in veno1. tako lep s svojo osivelo glavo — drugi mlad, stasit, velik in lep s svoj11: jasnimi očmi — sta se zazrla kakor v zadregi nekam v daljo. Blaž se 1 tedaj sklonil in poljubil to staro, trdo roko, ki mu je nudila več * dom — vso srečo zemlje... stari Tauroch je začutil na roki tople sol pa roke ni odmaknil.	..
Da, pred Blažem so res vstajale rožne zarje. Tri imena — Madj^ Žanet, Greta — tri zarje — pri zadnjem imenu mu je srce za hip zast®
Ti ubogo človeško srce! Neprestano sanja, neprestano hrepeo1 vedno je nemirno. Če se za hip upokoji ob uresničeni želji, že je to Pj3, malo, več hoče, delj hoče, višje hoče. Sanje včeraj še vse zlate, se nes spremene v otožno preteklost. Premalo za to globoko srce ' vendar kako je drobno, pesti doraslega moža ne napolni. In ta večn* mir? Odkod to prihaja če ne od tam, odkoder vsi studenci vro in o<* der vsa lepota prihaja in je še vir zadnje modrosti in poslednje sr Kako je že rekel oni modri, bridko preizkušeni, iz nizkosti greha v s
tost porojeni Avguštin? „Nemirno je naše srce dokler ne počiva v tebi* o Bog — __ __
Blaž, kaj če tvoje zarje prekmalu cveto? Kaj če tvoje srce nemirno ?stalo bo? Blaž, kaj — če Bog potoke tvojega srca, drugam napeljane ima?	j
On vseh teh vprašanj ne pozna. V zorenje žita, v trdo delo poletja mu sijejo oči in mu zveni pesem in ga boža smeh treh imen: Marija, breta, Zanet.
Kako je postal v teh mesecih močan in kako kipi same moči in sve-‘Osti in zdravja! Ta zrak, delo na prostem, in solnce in voda, in še sreča, m se mu smehlja — vse to vpliva nanj, da je njegov obraz tako svež in ®a je temno zagorelo lice tako prikupno.
k ^ Kakor v sanjah so minili poletni meseci in že stopa v deželo sep-
Tedaj pred trgatvijo in po končani žetvi se pomikajo po Benu Q°lge verige tovornih parnikov naloženi do roba z žitom, žitom, žitom.
Prvi vlačilec z zategnjenim glasom kliče mornarjem na drugem,, retjem, šestem čolnu povelja. Prav počasi vozijo, in na vlačilcih so cele mmžine. Raz bregov pozdravljajo otroci in slabotno se čuje preko reke smeh, kratek odsekan krik, lajež psov in tu in tam klic matere.
Touroch je imel precej žita za na prodaj. In Blaž, kateremu je po-veril Tauroch delo, da spravi močne vreče na obal do preprostega po-stajališča se je tu zopet izkazal. Skladanje raz breg na čolne je precej mVvčno in tudi nevarno in bilo je vendarle blizu sto vreč, in Blaž je P^sel na pametno misel. Kar čez noč je postavil močno tramovje v Phki piramide — na vrhu je z velikim močnim vijakom, ki mu ga je aapravil vaški kovač, pritrdil povprečno dokaj dolgo bruno, ki Se je ^rtelo. Na obeh konceh pa je opremil bruno s škripci in mesto težkega ela nalaganja je s tremi možmi vreče samo pritrdil na škripce in po-
časi
so z vrvmi sukali breme do velikega čolna, kjer so vreče odpeli in
Pritegnili k sebi drugi konec bruna z novo vrečo.
Vsi so občudovali to Blaževo tako pametno zamisel in njegovo Pretnost. Najbolj pa seveda stari Tauroch, ki je celo pri obedu nekoč arnenil in pohvaiil vpričo vse družine, kar je bilo zopet povsem proti avadam na Taurochovini.
Prišli so celo sosedje in prosili, da bi ondi nalagali. Tauroch je s Ponosom dovolil.
, Vendar pa vse to Blaža ni prav nič prevzelo. Mirno je vršil svoje e*°. Ker je bil močan, zdrav in spreten mu je šlo vse zelo hitro od rok. Prišla je trgatev.
i. Kako je tedaj Porenje veselo! Kako postanejo tisti iztegnjeni griči,
I	se v nedogled pno — ena sama pesem. Koliko smeha, koliko sveže trdosti — pa tudi razposajenosti in celo razigranosti, ki meja ne pozna. °da to je od gospodarja odvisno.
In stari Tauroch je bil moder mož. Pač se mu je bliskalo oko v nselem ponosu. Plodna zemlja in on je bil majhen knez na tem koščku , °zjega sveta. In to bogastvo jeseni, ta sočnost grozdov, te stotere in sto-ere brente, ki so polnile njegove kleti z žlahtnim sokom. Tudi vino je ^ažal in nekaj let sem je šlo v svet celo pod njegovim imenom s po-j no znamko. Tisto trto je on sam vzgojil. Ni čuda, da je bil ponosen.
II	v ta ponos je vzhitela misel na Blaža in ponosna misel na bodočnost. . Posinovim ga in ena mojih hčera bo imela moža, ki bo vreden
!“°jega imena in moje lepe zemlje. Dober je, se je sam s seboj raznežil, 11 ^po bi mi bilo na stara leta ob takem zetu. Če bo le hotel — pa kaj
bi ne hotel, se je razhudil sam pri sebi, ko bi sto gruntarskih sinov odličnih imen vse to že zdavnaj hotelo — pa ni hotela ne Marija, ne Žanet. ne Greta. In sedaj — ali bodo hotele?
Stari Tauroch je pri tej misli obstal. Še nikoli se ni razumel na skrivnosti dekliškega srca. Kaj on ve. Ampak Blaž je zastaven fant.
Sicer pa — jutri še ne bo... in je šel spet nadzirat delavce, vrsto za vrsto.
In Marija? In Žanet? In Greta?
Marija je bila tiha in iskala miru v delu in pesmi, ki je ni pozabili*’ Samo tu in tam, ko je bila sama, so misli hitele, hitele in slikale bodočnost. Zvečer ji je bilo težko zaspati.
Žanet je postala nekoliko bleda in oči so dobile izraz kakor od on; stran. Kadar je mogla je odšla h knjigam in k prijateljici v vasi. Tud' je že dvakrat pisala v Šangaj oni sestri misijonarki.
Greta je pela in bila dobre volje. — Tu in tam se je je lotila otožnos iz vzroka, ki ga sama ni poznala in tedaj je prišla zvečer k Marijini p0" stelji in se pri njej izihtela...	-II
Tako so tekli dnevi in tedni.	(Dalje prih.)
P. MODEST:
Po Frančiškovih stopinjah.
VIII. Dobrotnik kaznjencem.
T Tsmiljena ljubezen p. Lina je bila prav močno podobna materinsk* ljubezni. Z majhnimi, neznatnimi darovi je skušal večkrat pre" V_J senetiti in razveseliti nesrečne kaznjence.	_	•
Če jim je kedaj mogel izročiti kak dar, kak kos obleke, ali kaj
živil, se je vedno obnašal tako, kakor bi se opravičeval, da si kaj take£ sploh upa ponuditi. Tudi večji darovi so mu bili vedno premajhni Jj1 pritoževal se je, kakor bi bila njegova krivda, da niso večji in obilne^(
„In kako nežnočuten je bil,“ je pripovedoval neki kaznjenec. kdar si ni upal ponuditi kake jedi, ki bi bila samo v papir zavita, h sem po prestani težki bolezni ležal v bolnišnici, mi je z dovoljenje11 zdravnika večkrat prinesel kaj dobrega od zunaj. Ubogi, ljubi p. ^ ’ kako se je trudil in koliko mu je bilo na tem, da mi je razjasnil in n), prepričal, da to, kar prinaša, niso ostanki njegovega kosila, ali jedi. so drugim preostale. Pomislite, kako sem se začudil, ko nekega vece iz svojega čudovitega rokava ni potegnil samo velikega kosa slast.11 pečenke — še danes se mi sline cede po njej — ampak tudi svoj krožni • svoje vilice, svoj nož, svoj namizni prt. Da, zasmejati sem se moj njegovi preveliki postrežljivosti, ko je postavil pred me celo posodi, za sol in poper ...“	»
Zopet drugi kaznjenec pa je vedel povedati, kako je bilo takr ko so pričakovali škofovega obiska v kaznilnici. „Tisti dan poprej® 1 p. Lin poklical mene in še nekega drugega, da sva mu pomagala okr siti kapelo. Po lestvi gori in doli, sedaj tu, sedaj zopet tam, tako je s cel ljubi dan. Zvečer je bil truden, da se je komaj še držal pokon ^ ubogi! Tudi midva sva bila izmučena. Še isti večer je že zelo P®, j zopet prišel k „Sv. Frančišku", noseč težko košaro na roki. P° .jn naju je. Kaj vendar more imeti? — Prav dobro večerjo za vse. tri steklenico toskanskega vina. Pozabil pa ni na krožnike in jedil
orodje, da bi mogla tem udobneje ž njim skupaj večerjati. Z veseljem sva mu cel dan'pomagala; saj je bilo za naju tu notri to nekako razvedrilo, njemu pa je bilo hudo, da bi mu bila morala zastonj delati. Dasiravno je bil ves izmučen, vendar je kljub temu tekal okoli — Bog ve, kako dolgo — da je izprosil te dobrote. Kako zadovoljen in iz srca vesel je bil potem!"
Med kaznjenci je bil tudi neki zidar, ki se je takoj spomnil na dogodek, ki ga je doživel s p. Linom. Pripovedoval je; „Nekoč sem dobil Povelje, da naj prebelim celico p. Lina. Paznik me je peljal na določeno mesto in mi pokazal posodico mleka ter mi naročil, naj ga pomešam med belež. Meni pa je mleko dišalo, zato sem ga izpil, med belež
pa primešal vode. Mislil sem, da me nihče ni videl, pa vendar nekdo me je moral opazovati; zakaj ko sem naslednjega dne zopet prišel, da bi dokončal svoje delo, sem zapazil na mizi dve posodi bele kave, S°rke in sladke, in precejšen kos kruha. In kdo me je čakal? Kdo me Povabil, da naj ž njim jem? Pater Lin. — „Veš ti," mi je dejal precej raztresen med tem, ko mi v oči naravnost ni hotel pogledati, „da ti °dkrito priznam, to mleko so pripravili prav za prav za belež, ne pa ?ama za zajtrk. Toda dobiček bo pa vendarle dvojen, če ga midva spi-leva. Najprej bo utešil najin glad in naju okrepčal, potem pa tudi muhe ne bodo imele paše na stenah moje celice. Ali ti morda drugače misliš?"
V tem mračnem poslopju se je zadnje leto nahajal tudi star rabin, visoko izobražen mož, ki se je strogo držal svoje judovske vere. S preprostim redovnikom pa se je hitro seznanil in polagoma se je vnelo med njjrna res iskreno prijateljstvo. Kdorkoli ju je opazoval pri njunem medvojnem razgovoru, se je moral čuditi iskrenosti, ki je vladala med ^Pnia. To pa tem bolj, ker je bil rabin znan kot versko zelo nestrpen
človek.
Rabin je zbolel in p. Lin ga je obiskal še večkrat kakor druge bol-n>ke. Tudi ponoči je navadno on sam bedel pri njem. Ko ga je neko J°č hotelo zadušiti, ga je izmučeni redovnik sam nesel k odprtemu oknu, a bi ga sveži zrak zopet poživil. Ker mu je to dobro delo, je p. Ljn P°zabil na svojo utrujenost, na vse načine je premagoval spanec, ki ga Je napadal, in delal družbo bolniku, dokler proti jutru ni zaželel iti zopet v Posteljo.
. Nekaj dni potem se je v pozni ponočni uri p. Lin prikazal v eni nied najboljših kavaren in si naročil sladoleda. Vsi navzoči so se zaneteno ozrli nanj. Tudi uslužbenec je pomišljal... ali naj ga prinese ali e- Da, da p. Lin resnično hoče sladoleda! — Pri „Sv. Frančišku" leži jnirajoči rabin, ki si je v smrtnem boju zaželel tega krepčila, da si ,‘ajša žgočo vročino. In p. Lina noben obzir do ljudi ni mogel zadržati, n ne bi hitro izvršil telesnega dela usmiljenja ter tako pokazal svojo ■lansko ljubezen do bližnjega.
Rabin je kmalu nato umrl. Zunaj pred vrati je tiho jokal in molil *Y. n> njegova služba je bila končana. Pri mrliču pa se je mudil judov-1 duhovnik in opravljal svojo službo. v Ne samo za nedeljsko službo božjo v kaznilnici je p. Lin z vso Veri010 skrbel, ampak je pospeševal tudi druge verske vaje, ki so nudile iko tolažbe in resnične spodbude ubogim jetnikom. Samo po nje-Svem prizadevanju so vpeljali maše-zadušnice za vsakim, ki je v ječi J* Popreje so umrlega takoj po mrliškem ogledu zabili v rakev in * °dnesli na pokopališče, sedaj pa so se v kapeli kaznilnice vršili ski obredi, pri katerih so bili navzoči vsi kaznjenci. Velikega por
mena ie bilo to zanje; moralni vpliv pogrebnih svečanosti se je pri njih kaj kmalu pokazal.
Njegova dobrodelna ljubezen pa ni nehala delovati, ko je jetnik že svojo kazen prestal. Kam z odpuščenimi kaznjenci? To vprašanje n"1 je stalo vedno pred očmi. Tak človek potrebuje prav vsega, da more svoje življenje v temeljih prenoviti in postati koristen član človeške družbe; potrebuje najprej obleke, da more takoj zamenjati zasovraženo kaznilniško odelo, potrebuje dela, da si vsaj za prvo silo more pomagat1 z zaslužkom.
Najbolj navadno je bilo, da jim je naložil krošnjo na ramo in jih poslal krošnjarit, ko jim je s pomočjo ljubeznivega sobrata, frančiškana p. Gabrijela preskrbel za prvo silo najptorebnejše robe.
Kje pa je dobil denar za vse to tak siromak, kakor je bil p. Lin' Ugane naj, kdor more! Naravno, da sam ni posedoval niti vinarja; ampak miru in pokoja si ni dal, dokler ni naprosil in nabral potrebne svote-
Včasi se je zatekel k temu ali onemu denarnemu zavodu v mesta Parmi. Podpisal je celo nekajkrat majhno menico za kakih dvesto al> tristo lir. Ko je obrok potekel, jo je točno vselej — pozabil plačati. Tod8 banke niso izvajale nikakih posledic, ker je bila menica, izročena p. Lin11’ zabeležena v knjigi pod rubriko: „Dobrodelnost“.
Odpuščenim kaznjencem je bil nekajkrat tudi za poroka, ne da b' bil kaj izgubil. Ce ga je pa enkrat goljufalo, kdo bi se temu čudil? Pet' sto lir je bilo treba založiti za nekoga, da bi bil dobil primerno službo-Koliko truda je imel ubogi redovnik, da je to svoto skupaj sprav'1’ Večji del tega denarja je izvabil od svojega redovnega predstojnika.
P. Lin je denar izročil in izgubil je vse, prav vse. Lopov je namre^ v najkrajšem času okradel svojega gospodarja in pobegnil. P. Lin pa li. njim! Posrečilo se mu je prav kmalu vjeti ptička in ga pripeljati naz8! v službo. Gospodar je seveda izjavil, da je z založenim denarjem njem1! škoda poravnana in o kaki novi zaposlitvi tega ptička prvotno ni hote ničesar slišati. Po novih obetih in zagotovilih, s katerimi p. Lin kar n' mogel nehati, se je gospodar udal in poskusili so še enkrat...
P. ADOLF:
O
Spomini iz misijonskega življenja.
tem hotelu pravi Bedekerjeva popotna knjiga, da je hotel p^Jj vrste, ter od januarja do marca tako prenapolnjen, da si mora], w popotniki sobe naprej telegrafično naročiti. Sob ima 350. L35*.1!* kopeli ima 150 sob. Hotel ima več vrtov, dve restavraciji, lastno P-tj lastni telegraf in telefon, in lastno godbo celo leto. K obedu se mora prlj! v salonski, črni obleki. Najcenejša soba stane na dan 90 pija.s.tr?e (254 Din). Uračunjen je v tem zajterk, kosilo in večerja, toda brez pij3' Steklenica vina, pol litra, stane 15 pijastrov (42 Din). Lastnik hotela J neka angleška družba (Egyptian Hotels Company). Direktor hotela 1 Nemec; osobje povečini tučli nemško.	e
Tako pravi omenjena knjiga. To sem prepisal iz nje, da bravec 11 bo mislil, da kaj pretiravam, ali tuje doživljaje s svojimi mešam. _
„Kako je to, da je toliko Nemcev nastavljenih v vašem hotelu," se,0 rekel nekoč g. Fuksu (Fuchs), blagajničarju tega hotela, ki je bil ze prijazen in zgovoren gospod.
»To ni nič čudnega," mi odgovori. „Skoraj vsi hoteli v Kajiri, v Aleksandriji, v Port Saidu in v vseh večjih mestih Egipta, pa tudi dru-god po angleških kolonijah so v nemških rokah. Tako tudi Šepertsev hotel. Naravno je, da so tudi uslužbenci večinoma naši rojaki."
»Kako je to mogoče? Ali znajo vsi vaši Nemci angleško?"
.. »Da, mi vsi znamo angleško. Stvar namreč je taka. Nemčija je z Jjudmi prenapolnjena. Veliko izmed nas jih mora iti po svetu s trebuhom za kruhom. Povsod sprejmemo vsako službo. Prav veliko naših Judi je gostilničarjev. Za to službo se je treba izvežbati, kakor za vsako hrugo. Ker pa ima Angleška največ dežel na svetu, potrebuje tudi največ gostilničarjev. Zato je tudi ta obrt na Angleškem najbolj razvita. Treba le tora j iti v šolo na Angleško, učit se za gostilničarja.
Kedar je učenec doma izvršil ljudsko šolo, pa želi postati gostil-hj^ar, gre navadno v London, glavno mesto angleškega kraljestva, v go-stilničarsko šolo. Ta naša šola je precej drugačna, kakor so druge šole; °Plra se samo na praktično, na delavno življenje.
Prva njegova služba na Angleškem je, da snaži gostom čevlje, po-Jheta hodnike in čisti sobe v hotelu. Med tem se uči angleškega jezika h skrbno opazuje angleške navade in potrebe. Dolžnost njegova je, da se navadi popolnoma na karakter Angležev, na značaj tega ljudstva. Pa-. 1 jnora na jezik, na molčečnost, da ne govori brez potrebe o tem, kar |e videl, ali kar je slišal. Navaditi se mora na previdnost, da se ne ume-aVa v zadeve drugih ljudi. Pred očmi mora imeti skrajno poštenost tudi v najmanjših stvareh. Gledati mora na zvestobo dane besede tudi takrat, edar je stvar malenkostna in držati jo mora trdno, kakor da bi bila pri-Sega. To so glavne poteze karakterja, značaja severnih narodov.
S hodnika pride učenec v kuhinjo. Tu pomiva krožnike in sklede, ®naži žlice, vilice in nože. Po obedu spravlja brisače, servijete in prte; P°meta obednice in pivnice; briše okna, mize in stole.
Iz kuhinje pride v obednico. To je njegov višji razred. Tukaj po-mize in pripravlja za obed. Sčasoma začne nositi na mizo jedi in Djače. Tukaj je treba velike gibčnosti in previdnosti, da ne preobrne jarcev ali steklenic, da ne pobije krožnikov ali skled, da ne polije mize ali gostov.
Od leve strani gosta nosi na mizo jed in pijačo, od desne strani o°sta pobira z mize krožnike, vilice, nože in drugo jedilno orodje.
» Pri serviranju, streženju gostom, je zapovedano strogo molčanje.
rez resnične sile strežnik ne sme nikdar odpreti ust. Pač pa mora imeti j-Pprte oči in nategovati ušesa. Predno gost odpre usta, strežnik že ve, gost želi. Predno je gost spregovoril, mu je strežnik že postregel. To ]e velika umetnost.
Opomnim pa, pravi g. Fuchs, da Anglež pri mizi brez sile ne sPregovori.
Nekoč sta skupaj popotovala neki Anglež in njegov prijatelj Ne-ec- Med obedom Nemec vpraša Angleža:
»Ali Vaš oče še živi?"
»Je mrtev," je bil kratek odgovor Angleža, k »Vas pomilujem, da Vam je oče že umrl, ker gotovo še ni bil star, er ste Vi še mladi," pravi zgovorni Nemec.
Jedla sta naprej; kar Nemec zopet vpraša:
»Kaj pa Vaša mati, ali se počuti dobro?"
»Je mrtva," se odreže Anglež in hiti jesti.
P. KRIZOSTOM:
Kaj delajo naše sestre.
“| 'v ve leti je že preteklo 9. majnika, odkar so se naselile v Ljubija11'
1 frančiškanke misijonarke Marijine. Tedaj jih je sprejel na kolo* dvoru provincijal p. Regalat. V imenu tretjega reda jih je p°" zdravila gospodična Kušar; zastopnice frančiškanske kongregacije za gospodične so čč. Materam poklonile cvetja.
Prve dni so stanovale bele redovnice v hiši gospodične Kušar 111 nato v Marijanišču. 5. junija 1928. so si najele skromno stanovanje v Šiški. Še isti mesec se jim je pa posrečilo kupiti vilo g. Zemaneka v rupovi ulici št. 17. Že 2. oktobra so se sestre naselile v ta novi dom, 111 jim ga je prihodnje jutro blagoslovil preč. p. provincijal.
Za kapelo je bila prikrojena majhna sobica, ki pa je komaj zadp" stovala za redovnice. Samo ob sebi je umevno, da tako ni moglo ostat*-Premajhno stanovanje je bilo treba razširiti, ker sicer bi sestre ne mogle začeti z udejstvovanjem svojih visokih načrtov.
Vilo so dvakrat povečale in jo preuredile v redovno hišo, ki so j° posvetile prebl. Devici Mariji v nebo vzeti. Postavile so kaj lično ka-pelico, ki je predeljena v dva dela. Prednji del je odločen za redovnici zadnji pa za svetne ljudi, ki se morejo tu vsak dan udeleževati služb božje in počastiti najsv. Zakrament, ki je več ur dnevno izpostavijo*1 ' javno češčenje. Kakor hitro bo dovolj redovnic, da se bodo mog*e zvrstiti za adoracijo pred sv. Rešnjim Telesom, bo v tej ljubeznivi k*' pelici vpeljano celodnevno češčenje Najsvetejšega.
Nad kapelo je dvorana, namenjena za ljubljanske deklice, ki se z največjim veseljem zbirajo vsako nedeljo popoldne pri dobrih sestra*1-Sestre jih poučujejo brezplačno tuje jezike, se ž njimi na vrtu igrajo, o štirih jim postrežejo s čajem in pecivom, ob pol šestih jih peljejo v k pelo k blagoslovu. Število deklic, ki zahajajo k sestram frančiškanka*1^ je vedno večje in tako so se že privadile, da jim je vedno hudo, ko &0' rajo zvečer oditi domov. Najraje bi kar stalno bivale v samostanu, 'j' Da bi pa našle te ljubeznive deklice svoj ideal v sv. Frančišku, si11 ustanovili pretečeni mesec zvezo sestric sv. Klare, ki je podmlad^ III. reda za deklice, prav tako kot je zveza Frančiškovih križarjev p°° mladek III. reda za dečke. V kratkem bo prvi slovesni sprejem.
Zdaj v počitnicah pa prihajajo nekatere deklice vsako popoldne ^ sestram in se pri njih učijo šivati ter plesti.
Matere, če hočete imeti svoje hčere med počitnicami dobro shranjene, pošljite jih k frančiškankam! Igraje se bodo tam naučile veliko lepega za življenje.
Dne 3. marca t. 1. so odprle sestre tudi ljudsko kuhinjo; ženske °sebe, zlasti delavke dobe tu zadostno in zdravo hrano za neverjetno jnzko ceno. V načrtu imajo frančiškanke tudi knjižnico, da bodo mogle lzposojati deklicam koristne in zabavne knjige.
, Pa bo dejal kdo: vse je zelo lepo, kar si nam povedal, toda od esa pa žive redovnice? Menda vendar ne od same ljubljanske megle? arn° dajati in nič prejemati — to vendar ne gre. Da — povedati vam m°ram, da žive Frančiškanke od dela svojih rok, kakor je to ukazal SV‘ Frančišek svojim sinovom. Bavijo se s slikarstvom, z umetnim ve-»m, šivanjem in poučevanjem raznih tujih jezikov (francoskega, abjanskega, nemškega ...) in še z marsičem.
V Ljubljano pa so prišle frančiškanke misijonarke Marijine z namenom, da bi nabirale slovenske mladenke za misijonski poklic (do fraj se jih je oglasilo že zelo mnogo, sedem pa je že preoblečenih), da 1 sirile med ženstvom naše domovine frančiškanski ideal in ideal žrtev ,a spreobrnjenje ubogih poganov, da bi molile najsv. Zakrament v svoji jrPe|i in prosile blagoslova za misijone. Njih končni namen je pod-Pirati zlasti delavske sloje v vsakem oziru.
Kajne, za visokimi cilji hite naše sestre frančiškanke. Mi jim že-Hio zvrhano mero božjega blagoslova v njihovem plemenitem delu oha-nam*‘ ^aj ^ jim dobri Bog naklonil prav mnogo dobrotnikov in Lj.^dil posebno med našo žensko mladino prav mnogo redovnih po-lcov za frančiškanske misijone.
P' KRlZOSTOM:
Beda, ki je ni moč popisati.
I i oplo se zahvalim vsem, ki ste poslali za trpeče v kitajski provinci Scensi kak milodar. Bog vam stotero in tisočero povrni. Pa UgS. blagrujem vas, ker imate lahko zavest, da ste pomagali najbed-br Slm* Vesel sem, da moje pisanje v junijski številki „Cvetja“ ni bilo
rii; .,^adnje dni pa je prejela predstojnica frančiškank misijonark Ma-
'Pnih v Ljubljani '	.............. - -	-
F na skrajnost.
Ljubljani žalostno vest, da se je beda le-tam še povečala in da
m . Z°pet trkam na vaša srca in iskreno prosim vse, ki ste brali te vsJj vrstice, da molite za to nesrečno kitajsko pokrajino, ki ji preti ^Prestanih grozot lakote in kužnih bolezni nevarnost, da popol-
Hgjvj^ospod Jezus, radi svoje predragocene Krvi se usmili teh najbed-
P. HUGO:	A Splošni.
Papeži po narodnosti.
Ob smrti kardinala Merry del
Vala je angleško časopisje poročalo, da je bil dvakrat kandidat za papeža in sicer prvi neitalijanski kandidat dotični časnikarji pač niso. Kdor je v zgodovini papeštva. Zgodovinarji cerkveno ali svetovno zgodovino še tako površno bral, ve, da smo že imeli appeže druge narodnosti. Mr. Goldstein, spreobrnjen ameriški jud in apostol katoliške misli, je dotič-nim časnikarjem celo s številkami dokazal, koliko je bilo drugorodnih papežev. Že prvi, Peter, ni bil Italijan, ampak jud. Pozneje je bilo 15 Francozov, 9 Grkov, 8 Špancev, 7 Nemcev, 5 azijskega pokoljenja, 3 iz Afrike, 2 iz Dalmacije, po 1 iz Anglije, Tracije, Portugalske in Holandije. Dalje pravi, da strogo vzeto, se niti sedanji papež ne more imenovati Italijan, ker je bil rojen še v Avstriji. Isto bi lahko rekli tudi o Piju X. Toda glede tega se je pa Mr. Goldstein pokazal narodoznanca ameriškega tipa. Amerikancem so j^~ in so še Avstrijci narodnost in Dalmatinci tudi.
Preosnovanje papežkih vseučilišč.
Že lani je sv. oče imenoval posebno komisijo, ki naj bi proučila, kako bi se višja cerkvena bogoslovna učilišča preosnovala, da bi odgovarjala današnjim potrebam. V to komisijo so bili imenovani priznani šolniki svetne in redovne duhovščine. Frančiškanski red zastopata P. Augustin Gemelli, rektor milanskega
vseučilišča presv. Srca Jezusovega ^ P. Kurtscheid, generalni lektor ^ legija sv. Antona v Rimu. Vsak ^aD komisije dela svoj načrt. Te p°sa' mezne načrte potem na skupnih sejah pretresajo. To bo trajalo toK*0 časa, dokler se v enem načrtu ne zedinijo. Kako živahno komisija deluje se vidi iz tega, ker je imela od Rf' skega aprila do letošnjega januar)3 16 skupnih sej. Iz tega, v čemer s“ se dosedaj zedinili, se vidi, da ho , v prihodnje pot do časti bogoslov nega doktorja precej dolga in tmF va. Kdor se bo potegoval za njo, ? moral študirati tri leta modroslovJ' pet let bogoslovje, nato še eno K-modroslovje. Vsega skupaj tedaj vet let študija, po končani gimnazF Če vštejemo še ljudskošolska in nazijska leta, bi jih bilo najmanj
Izredna proslava.
Na praznik sv. Petra in PaV^ai!! bilo med drugimi za blažene pr°^v šenimi osem jezuitskih mučene , Prelili so svojo kri za sv. vero v w
polovici 17. stoletja, deloma v
Ka-
nadi, deloma na ameriškem oZ_e lju. Na dan, ko jim je bila v P11^, priznana čast altarjev so jih Ame.f kanci na ta način proslavili, da s^, zastopnik jezuitskega reda, brat rij J. Feltes, s pilotom Jurijei*1 ckenpackom na misijonskem ae jij planu dvignil k poletu v 3000 Q oddaljene jezuitske misijone v 'V ski. Vzlet se je slovesno vršil z . osevelt letališča v New Yorku. ^ ,{ indijanskih otrok raznih pleme11
P°peval svoje pesmi, ko sta letalca stopila in se začela dvigati. Letalo V P- Marquettova misijonska liga ar°yala škofu Crimontu v Alaski 23 misijonsko službo.
Dmžba Kristusa kralja.
Tako se imenuje neka ženska la-ij a redovna družba v Nemčiji, stanovljena je bila na praznik Kri-yUsa kralja 1. 1926. Urejena je po zoreu m reda. Njen namen je se-1 živeti in drugim koristiti. Članice : °^ejo postati le dekleta in vdove iT^iiženih stanov. Imajo sicer tri 'cajne redovne obljube, a ne žive aupaj, ampak vsaka na svojem doji ln v sv°jem poklicu. Tudi kake 7ul jVne °Tleke ne nosijo. Z lepim s edoni, dobrohotno besedo in deli .finskega usmiljenja skušajo vpli-j. na svojo okolico, v kateri se gib-ia?°\v~ vem> kaj bi k temu dene t ’ da 80 *ake družbe nepotrebni.’ ko imamo preizkušen III. red. J ?a’ da so te vrste družbe, ki so cele zadnji čas na vseh straneh poganjati, zaušnica III. redu, ker se a ,Zaveda svoje naloge. Vsekako bo da si ob takih pojavih vodiva ! -ln članstvo III. reda nekoliko est izpraša.
^erski mirovni dan.
2d >e'dsednik Severno - ameriških Rženih držav Hoover je s poseb-13 Pismom odredil, naj se prošli r ‘ aPrd praznuje kot „verski mi-
ni dan“. Ta dan se je rodil To-ZdZ »^eJerson> tretji predsednik VerifZenih držav, odločni borec za KefS • svobodo in enakopravnost. At/ m *a vzor zadnje čase mnogim je 1(jr ,ancem precej obledil, kar se ških aS*a za časa zadnjih predsednica h v°btev tako odurno pokazalo, rov • 6 Hoover s tem verskim mi-;e nim dnem znova oživiti. Sicer ga se ifenkrat samo za letos ukazal, a bo ]° naibrž za stalno uveljavil. Če Zain ^ misel prodrla v duše in tam ,°rila bacil verske nestrpnosti in zal Sodk?v, ki so se kljub ustavno jarnčeni verski svobodi in enako-
pravnosti globoko zajedli vanje, potem bo prihodnji predsednik Zedinjenih držav katoličan — Alfred Smith. Zadnjič je samo radi tega tako porazno propadel, ker je izrazit katoličan. Sicer so pa katoličani pri sedanjih žalostnih delavskih razmerah zelo veseli, da je propadel. Kajti vse vladajoče mizerije bi bil kriv ne ravno predsednik Smith, ampak katoličan Smith in demokrat obenem.
Sadovi ameriške prohibicije.
V nekem malem mestu ameriške zvezne države Masachusets, so nedavno v polnočnih urah črne postave druga za drugo hitele proti mestnemu pokopališču. Ker se je to romanje v urah strahov le prepogosto vršilo, so nočni stražniki začeli postajati pozorni. Neko noč, ko je bila „pobožna“ družba zbrana, se še oni priplazijo za njo. In kaj so videli? Čez dvajset mladih mož in kakih deset mladih dam je v pokopališki kapeli veselo rajalo. Precejšnja zaloga opojnih pijač jim je užigala pogum, da jih ni bilo strah. Sami „boljši“ cvetovi so bili. Najbolj varno so ga tam pili, ker mrtvi molče. To so sadovi prisilne abstinence brez morale.
V boju z orlom.
Blizu Novare v italijanskih Alpah je tamkajšnji župniK sam pasel svojo malo čredo ovac, štirinožnih mislim. To je v Italiji nekaj navadnega. Naenkrat pade iz višin planinski orel-velikan med čredo. Zahotelo se mu je jagenčKa, na katerega se je vrgel z viška. Ko župnik opazi zračnega roparja, se vrže nanj in mu s palico nalomi eno perot. Orel je izpustil svoj plen in se dvignil v zrak. Parkrat zakroži nad župnikovo glavo, kakor omoten, nato se pa na-vpik spusti nanj in začne s kremnlji obdelovati njegov obraz. Z nadčloveško silo ga je župnik ves krvav in razmesarjen obvladal in umoril. Drzni planinec je meril z razprostrtimi peruti sedem čevljev.
B. Redovni.
Dijakom v prevdarek.
Počitnice se bodo skoraj prevalile. Za gorami že rdi zarja novega šolskega leta. V tem času sredi počitnic in sredi gimnazijskega pota Bog marsikatero dijaško srce zase snubi, za svoj šotor miru — za samostan. Ce tudi tvoje, ki boš to bral, premisli, preudari in odloči se začasa. Aka te vleče v frančiškanski red, katerega vzori so ti itak znani, stopi v stik z našim provincijalnim vodstvom. Stori pa to čim prej, da boš po dovršenem novicijatu mogel v redu nadaljevati svoje gimnazijske študija-Tam gori v našem divnem Rocnu se ti bodo ob balzamičnem zraku širilo pljuča, v priznano najboljših škofovih zavodih pa obzorje. Obrni se na'. Frančiškanski provincijalat v Ljubljani.
t
1
2 S
I
t
t
8
1
Domače vesti.
Šolsko leto na našem domačem bogoslovju smo 26. jun. zaključili. Žetev je bolj slaba. Ne mislim glede učnih vspehov. Le dva imamo, ki sta dovršila in čakata poziva v dušno pastirstvo. To sta: P. Frančišek Ačko in P. Bazilij S t u p -n i k. Novomašnika domačega pridelka nimamo nobenega. Le Amerika-nec, P. Jožef Čagran, kakor smo že poročali, je prišel do Glorije, ki nam je pa ni hotel tukaj zapeti, ampak se je 7. jul. odpeljal v Ameriko, da jo ali v New Yorku, ali na tamkajšnjih Brezjah zapoje. — Klerikov na državnih gimnazijah, deloma v Ljubljani, deloma v Mariboru, smo imeli 15. Vsi so „zdelali“, sedem z odliko, 7 s prav dobrim vspehom 1 z dobrim. Maturirali so trije, vsi v Mariboru. Ti so pa med tem dozoreli tudi za slovesne redovne obljube, katere so na praznik presv. Srca Jezusovega položili v roke preč. P. provincijala. So pa: Fr. Ildefonz Langerholz, roj. v Stari Loki, Fr. Kornelj Gorše, roj. v Trstu, Fr. Silvin Lenartič, roj. v Mariboru.
Misijonski kolegij sv. Antona.
Na vigilijo sv. Antona je bil v Bimu slovesno blagoslovljen novi, odnosno bistveno povečani osrednji misijonski kolegij našega reda. Cel red je prispeval k njegovi zgradbi,
največ pa ameriški sobrat j e. Blag0, slov je izvršil kardinal Van Bossufl1-misijonski, ali kakor navadno pra' vij o „rdeči papež". Prisostvovala S‘a tudi kardinala Cerretti, protektat našega reda in Laurenti, prefek kongregacije za sv. obrede. SloVeS' nosti se je udeležila cela vrsta ri11!' skih prelatov, ter vrhovni predstoj' niki vseh redov, ki imajo v R*111 svoj sedež. Ker ima kolegij prostor za 300 misijonskih kandidatov, upa' mo, da bo število naših misijonar' jev v doglednem času še bolj nar slo. Bo tudi treba, ker se redu i*1’0' čajo vedno novi misijoni.
t
s
S
t
s
1
s
i
Naši novi misijonski predstojniki-
Apostolska prefektura Wuchanž’ na Kitajskem, ki jo oskrbujejo aro riški frančiškani, je postala san1 stojna misijonska škofija. Za šk° je bil imenovan dosedanji Pre eni P. Jožef Espelage, O. F. M. — u.g apostolskega vikarijata HankoW J bila odcepljena misijonska prefek ra Hvvangchov in poverjena fraIL škanu P. Bafaelu Cazzanelli. . apostolskega prefekta Somalije \ bil mesto umrlega škofa Msg. R1^ ja, O. F. M. imenovan P. Fulg®; Lazzati. — Bivšemu apostolske' prefektu v Harbinu (MandžuriJ /’ P. Gerardu Piotro\vskemu, je po' . jeno vodstvo samostojnega inisrj0*, na otoku Sahalinu. Ta misijon je stolica poverila poljskim frančis nom, takozvanim bernardinom.
^ Marije Angelske.
Kdor bo letos romal k Mariji An-pki, ali Porcijunkuli, bo imel pri-i'? si Ogledati novo, umetniško pro-Kel[e te zibke frančiškanskega reda. akor znano je bilo staro pročelje _ t»32. po potresu razrušeno in le slil' ° P°Pravljeno. Dolgo so že mi-\ na novo primerno fasado. Pred J^ .aii leti so vendar začeli. Konec K.a]a so delo završili. Dne 8. jun. je šil |S 0Vesn! blagoslov, ki ga je izvr-Vai:,ai dinal Cerretti, protektor reda.
Veličas
Cea vrsta cerkvenih in civilnih do-
Jstne slovesnosti se je udeležila
Janstvenikov, s častno četo voja-de]3 ^a?ada je mogočno, umetniško h 0 priznanega umetnika Cezarja Linija. Na vrhu se blesti bronast.
,°§at° poslačen kip Marije Angelj-
‘4C
*anti.
sedem metrov visok, delo um-umetnika Viljema Cola-
v
arul*' božjega groba napadeni.
Rav
no ko so se imeli začeti velikega tedna v baziliki bo-ira ,. groba, so bili njeni varuhi jj .^iskani opozorjeni, da priprav-
?Rredi
^ga k:
hoj	UjJUAUl jClli, UČI piipičlV-
Tajf .raz^°lniški Kopti napad nanje. L°1 ?° obvestili krajevno angle-j0 n^'clj°> kaj je v teku. Prosili so
in Pravne
komisar se
zaščite. Toda je obotavljal
Prej 1
jVlbes poseči, dokler se ne izka-je’je?.ie res kaj na govorici. Pozne-^ kat • deloma prepozno. Kopti, k} . 1T*i so stale tudi druge sekte, oLp?ai° nekaj malega pravic do sl0Ve °T v baziliki, so hoteli izsiliti praiTni vhod vanjo, kar je pa proti qUo	takoimenovanemu status
§rob> *r Rm Pravni varuhi božjega
0	+	•—	------ ----j o
prju	nlso mogli dopustiti, je
' “la p0Vasilja- " I
]e -Huat.
stg L, u° nasilja. Dva frančiškana frid j,9 Pobita na tla. Eden, P. Got-je rojen Anglež. Policija odf^neje napravila red in sama Velik n,!50 kakem redu naj se vrše
j daja °a°čni obredi. Ker je Grkom $o t; Pry° mesto, ki spada latincem, proti r vladi energično protestirali kršenju svojih pravic.
Smrt na ameriških Brezjah.
Že drugič se je letos oglasila. Dne 27. febr. je pobrala mladega, nadebudnega patra Bonaventuro Sovin-skija, ki je bil sicer po rodu Slovak, a član našega tamkajšnjega komisa-rijata. Na kresni dan pa je pri kopanju utonil kandidat za novinca-klerika, Martin Berlec. Doma je bil iz Podhruške pri Kamniku, znane dobre družine Berličevih, ki je dala že tri otroke sv. cerkvi: P. Evstahija, frančiškana v Kamniku, P. Antona, lazarista in S. Hermino, usmiljenko. Tudi naj mlajši Martin je hotel na vsak način postati duhovnik. Ker je bil že starejši, in tu še nimamo učnih zavodov za zapoznele poklice, se je odločil za Ameriko, samo da pride do svojega vzora. Lani, maja sta z urednikom „Cvetja“ skupaj potovala čez morje. Na jesen je odšel v benediktinski kolegij v Atchison, Kans. Z odločno voljo je premagal početne težave radi jezika in dobro dovršil prvo leto. Na počitnice se je vrnil v Lemont, k Mariji Pomagaj, kjer so ga porabili pri upravi Ave Marije. Proti večeru označenega dne se je hotel, kakor po navadi, malo v vodi ohladiti. Nedaleč od samostana je namreč do 20 čevljev globok, opuščen kamnolom, vedno poln vode. Zgornja plast je od solnca topla, spodnje pa vedno bolj mrzle. To je bilo zanj usodno. Brez besede je zginil v globino. Mlajši tovariš je hitel v samostan, kjer so bili ravno v koru. Telefonsko pozvana požarna bramba z zdravnikom iz Lemonta je bila v četrt ure na mestu in ga takoj potegnila ven. Dve uri so mu vdihavali aksigen, a je bilo prepozno. Pokopali so ga na lastnem samostanskem pokopališču, v okrilju Marije Pomagaj. Počival bo med rojaki, četudi v tuji zemlji. Spričo njegove otroške pobožnosti, saj je bil vsaki dan pri sv. obhajilu, smo uverjeni, da bo prej v nebesih zapel Glorijo, kot bi jo bil na zemlji.
C. Drobne nesti.
ondonski katoliški šoferji in spre-La vodniki avto-busov, organizirani v stanovsko bratovščino, so med 40 urno pobožnostjo v cerkvi sv. Ane 2. maja molili skupno uro.
A T Bertrand Conway, ameriški ▼ pavlist, ali ..frančiškanski brat sprave", je v tridesetih letih svojega dela 6000 krivovercev pripeljal v katoliško cerkev. To je za misijonarja med modernimi pagani rekord.
TAimsko nagrado za najboljše ki-AA parsko delo je letos dobil Ame-rikanec Viljem Mark® Simpson Jr. Izdelal je kip sv. Frančiška. Tovariši umetniki so mu odsvetovali se lotiti verskega, zlasti katol. predmeta, ki modernemu umteniku in še protestantu zraven ne obeta slave. A se ni dal pregovoriti in je vspel.
A/Te h iški bogoslovci, ki študirajo v IVI Španiji, se pripravljajo na povratek v domovino, odkar ste se cerkev in država na podlagi konkordata sporazumeli.
V
Okofijska preiskava glede beatifi-kacije papeža Pija X. je končana. Zapisnik vsebuje 2000 strani. Sedaj ima zadevo v rokah kongregacija za sv. obrede.
TT ameriškem St. Pavlu so začeli
V	izdajati angleško besedilo vseh nedeljskih maš iz mašne knjige. Ker knjižnice niso drage, jih verni z veseljem kupujejo. To je praktično liturgično gibanje.
TTolandski škofje so dali skupni Al proglas na duhovščino in verne, s pozivom, naj kolikor mogoče vsak pristopi v katoliško radio-zvezo, da potom močne organizacije dobe več ur za svojo propagando. Radio-po-stajo imajo skupno s protestanti.
TVT ovoimenovani vrhovni poveljnik -L i francoske armade general Way-gan je prav tako vnet katoličan, kot njegov prednik sloviti Foch. Radi-
kalni listi pa pišejo, da se v vojn®1 času kaj takega more dopustiti, »e pa v mirnih časih. Bi bilo prej sprotno res.
17 „Domu sv. Ignacija", M or isto''1): V nadškofija New York, je zadnl teden aprila 134 doktorjev-zdravfl kov delalo duhovne vaje.
\ merikanci so sklenili, za svoj* osrednje katoliško vseučilišče Washingtonu zbrati 10 milijonov larjev. Upajo da bo šlo, kljub slaR11 delavskim razmeram.
'V evharističnega kongresa v ka* Lj tagini je nad 30.000 udeležen® poromalo v Hippo, na grob sv. A' guština.
jVJ ova cerkev Matere dobrega sve^ 1^1 v Clevelandu je menda P1'3’, kateri so stalno inštalirani ojače1) ci glasu, da najslabšega govorni lahko po vseh kotih slišijo.
'17' Detroitu, Michigan, Amerika F ▼ umrla gospa Kata. Schulte, k tere tri hčerke, štiri sestre in štiri a-
čakinje so šle v samostan.
TTsmiljenka S. Hirlanda Farrna(jj LJ ki je bila deset let v Amerik1:^ je tam naučila avto voziti. Vrm se na Mažarsko so ji sestre za 11 terno hišo darovale avto. Ko je ,j3 šla z njim v Hamburg, ga je zase in se z njim odpeljala v Šopronj-
\ ngleške oblasti v Palestini so pravile pogrom na komun15, ne agitatorje in jih precej aretir8. Med njimi sta tudi dva mlada -V u ca, ki sta se za svoj poklic izvezn
petr:; namen je vTj,
naras|i
v Rusiji.
A/I isijonska družba -LVA Pavla, katere n jati domači misijonski vzdržuje točasno 5537 misijo11 kandidatov.	:
A /■'aroški sultan je odlikoval . IVI frančiškanki Marijini 1111 ^ narki za njih desetletno požrtvo no delo po bolnišnicah.
N
P■ KRIZOSTOM:
fi pa niso iz zadnje moke.
e smete misliti, da so dečki v Starem trgu pri Ložu kar tako — no recimo: kar tako iz zadnje moke. Kaj še! Zbrali so se . ter se zmenili, da hočejo postati Frančiškovi križarji in to 25 Jbolj korajžnih dečkov. Pa nikakor se niso zadovoljili, da bi jih spre-:L1 v križarsko zvezo kdorkoli. Ne! Obrnili so se naravnost na našega tj e vzvišen ega škofa dr. Rožmana ter mu napisali pisemce sledeče 'Sebine:
j, »Prevzvišeni gospod novi škof v Ljubljani! Pri nas smo se zbrali .. !Zarji sv- Frančiška. Prosimo, da bi nas Vi prišli sprejet. — Stari trg Tr ff0ZU’ k2. maja 1930. — Učenci osnovne šole Stari trg: Avsec Vinko, „ Men Franc, Truden Dominik, Kraševec Franc, Božanc Ivan, Vales c,anko, Gorše Stanislav, Gregorič Alojz, Božanc Benjamin, Pavlič šičp’ ®vsec -Andrej, Primšar Alojz, Škrbec Janez, Palčič Alojz, Gnusi , ranc, Mlakar Franc, Truden Janez, Truden Anton, Kovač Stani-'< Srpan Ludovik, Oražem Anton."
Dostavim naj tu samo, da ti dečki tedaj niso imeli pri rokah ravno Si j ga posebno dehtečega in finega pisemskega papirja. Toda znali so »vrstno pomagati. Iztrgali so list iz starega šolskega zvezka, napisali J svojo željo in list poslali škofu v Ljubljano.
Sr£n- dobri nadpastir, ki mladino tako vroče ljubi, se tej odkrito-ie c1 m- ilmaški prošnji ni mogel upreti. Odpeljal se je v Stari trg, kjer Prejel dne 6. julija t. 1. 25 dečkov v zvezo Frančiškovih križarjev, pol desetih se je razvil iz župnišča v cerkev ljubek sprevod viteyC(rm*ranih dečkov. Prevzvišeni je imel najprej prekrasen govor o PosnVU s7- Fran6iška, v katerem je navduševal novosprejemance k vr eiPanju njihovega velikega poveljnika in očeta sv. Frančiška zlasti pr Srilčni ljubezni do Gospoda Jezusa. Po govoru je bil sprejem v zvezo; p0 lecni dečki so prejeli iz škofovih rok pas, križec in sprejemnico. pr l0sn° _ in samozavestno je stopal vsak od oltarja na svoj prostor. ^ov‘ i° • i,mek K srečni dečki, da so bili ponosni, saj so postaii Franči-s^jj,1 križarji in Gospodovi vitezi — kar ni majhna stvar. — Želimo jim nagi° en°> da bi namreč ta ponos vedno v srcu obdržali, da bi šli ju-z»Sa 0 Za sv. Frančiškom, za njim, ki je s toliko nežnostjo ljubil Je-sv_ ln Marijo. — Prelepo slovesnost je zaključila škofova pontifikalna
Uipamo, da nam bodo Frančiškovi križarji iz Starega trga prav kmalu poslali lep dopis za „Cvetje“, da bo celi naši domovini znano, kako ti dobri dečki živijo in kako hrabro se držijo.
Uniforma frančiškovih križarjev.
Dobil sem zadnje tedne zelo mnogo pisem z vprašanjem, kakšna da je uniforma Frančiškovih križarjev, ali z drugimi besedami: kakšno obleko nosijo križarji za svečane prilike. Poudariti moram, da ostane bistven znak Frančiškovih križarjev vedno blagoslovljeni pas, zakaj } njim so spojene vse milosti, ki jih naklanja sveta cerkev križarski zvezi-Ker torej uniforma ni nič bistvenega, ampak nekaj zunanjega, zato je popolnoma na prosto dano vsakemu voditelju Frančiškovih križarjev-ali jo za svoj okraj vpelje ali pa ne. Uniforma mora biti seveda povsod enaka, in sicer sledeča: hlačke in nogavice so bele, čevlji nizki, suknjič bel in poln zlatih našivov, plašček je lahno rožnat. Kroj je podoben noši španskih srednjeveških pažev. Oblečeni so torej križarji približno tako, kot sv. Frančišek v deški dobi. Na suknjič je prišit rjav križ. Rja'? barva spominja na barvo Frančiškove redovne obleke. (Gospode voditelje prosim naj se obračajo za vsa navodila ali naročila na „Vodstvo Frančiškovih križarjev. Ljubljana, Frančiškanski samostan.1*)
Rekel sem že prej, da ni uniforma za križarje neobhodno P°' trebila. Vendar jo pa zelo toplo priporočamo (vsaj za odbor), ker in*a zelo vzvišen namen; dvigati namreč svečanost pri cerkvenih slovesnostih, procesijah, skupnih svetih obhajilih, sprejemih, slavnostnih akademijah itd. Geslo Frančiškovih križarjev naj bo: „Vse za Jezusa-Tudi svečano obleko naj nosi križar iz ljubezni do njega, v njegovo čast-da pripomore k večjemu sijaju bogoslužja. — Naj pripomnim še t°: da je že letos za sv. Rešnje Telo pri frančiškanski procesiji v Ljubija*?1 nastopila prav lepa četa Frančiškovih križarjev. Korakali so v skup1? nah po deset. Na čelu vsake skupine je stopal vodja z belo zastavo, v katero je všit zlat križ. Ljudje so občudovali križarje z velikim navdušenjem in marsikomu so zaigrale solze ganotja v očeh.
Taka je torej svečana uniforma križarjev. Ker stroškov za \° obleko ne bo zmogel vsak, zato smo napravili še preprosto uniformo, ki si jo bo z lalikoto omislil sleherni Frančiškov križar. 1 drugo uniformo bom pa popisal prihodnjič.
To vam je bil junak.
Od jutra do večera je bil v vasi neprestano dirindaj. Skozi vas s° korakali vojaki, ki so imeli v bližini vasi orožne vaje.	..
Večerilo se je. Ob košatem grmovju, ki je rastlo blizu prvih vaš*1 hiš, je sedelo deset vojakov. Njihova naloga je bila paziti na mimoidoči Pri tem so se pa seveda po svoje zabavali.	*
„Kaj?“ je vprašal starejši vojak svojega mladega tovariša. »A« stanuje res tvoja mati v onem selu tam, ki leži samo uro hoda od tod' Zakaj je pa ne obiščeš?"
Mladenič odgovori: „Zdaj smo vendar v vojni službi in stotn1 nam je dejal, da je vsak dopust izključen."
Oni drugi j>a se je zakrohotal: »Ha, ha, ha. To si še mlad. Pa neumen, neumen šele. Če bi bil na tvojem mestu, bi si znal dobiti precej Par dni dopusta,"
»Kako pa?" je vprašal mladenič radovedno.
»Stvar je zelo enostavna," je odvrnil starejši. »Rekel bi stotniku, da mi je mati nevarno zbolela in da bi jo rad obiskal."
»To bi bila vendar laži" je kriknil mladi vojak.
»Ha, ha. Laž! Ali je taka majhna laž kaj hudega?" se je zarežal tovariš in obraz se mu je grdo spačil.
Mladenič pa se je vzravnal; jasno je pogledal svojemu zapeljivcu v obraz in krepko je vzkliknil:
»Vsaka laž je sramota za človeka; jaz nikdar ne lažem."
»Izvrstno, sin moj!" je zadonel glas iz bližine in izza grmovja je stopil stotnik, ki je ležal v senci in je pogovor obeh vojakov prav do-,r° slišal. „Jutri zjutraj lahko obiščeš svojo mater," je nadaljeval. »Lepo 1° pozdravi in ji povej, kako si prišel do dopusta. Boš videl, kako bo 'asela. Kdor ljubi resnico, je v vsakem oziru pošten človek. Ti pa," in obrnil se je do starejšega vojaka, »ti boš pa jutri kaznovan, ker si hotel °variša zapeljati v iaž." Tako se je tudi zgodilo. — — —
,, To vam je bil junak ta mladi vojak — ali ne? Tudi ti, Frančiškov križar, si vojak, celo Kristusov vojak. Vsaka laž je velika sramota jj? za navadnega vojaka, koliko večja za Kristusovega. Ali bi ti mogel , sto mirno reči: „Frančiškov križar sem — zato pa tudi nikdar ne
lažem?"
P• HUGO:
Sv. Anton v Ročnem.
Inštalirali smo ga že. Najprej Jezusa, potem njega. Gotovo so že sto-I mtja pretekla, odkar v Ročnem za Jezusa ni bilo več mesta. V Val-vazorjevem času, in najbrž še dolgo potem, je imel tam svojo kaši a’ na katere altar je vsaj tu in tam stopil. Danes o tej kapelici ni več euu. Sedaj ima pač svojo hišico, tabernakelj, čeravno izposojen, ne pa e končno določene kapelice. Eno sobo smo v ta namen priredili. Saj brez Jega bi bilo celo tam dolg čas, dasi je lepo. Kjer biva kaka samostan-a družina, mora biti On sredi nje, drugače ji manjka duše.
. Iznad tabernaklja pa gleda sv. Anton. Majhen je še, da se komaj (It iz cvetja, katerega je ondi obilo. Saj nekateri celo mislijo, da Ročno i bzing) ni druzega kot Rožnik. Slovničarji s to razlago najbrž ne bodo p 'tovoljni. Naj oni preštudirajo odkod, mi imamo druge nujnejše skrbi. rvotno, kakor veste, smo nameravali kapelico posvetiti presv. Srcu Je-^ s°yemu, kolegij pa sv. Antonu. Toda premislili smo se. Tudi kapelica 0 njegova. Brali smo, da mu mislijo bratje Hrvati za njegov jubilej po-e Vl|i kar tri cerkve. To nas je spodbodlo, da mu hočemo posvetiti vsaj [j ? kapelo. Treba se bo pa hitro obrniti. September bo kmalu tu. Do-3 111 o ra biti začasna kapelica prosta za stanovanjsko sobo. A kam naj erne.stirno Jezusa in sv. Antona?
jgv V ječo bosta nabrala. Ne zgražajte se. Pri starih gradovih so tudi dok’ ^er so nelkdaj zdihovali razni grešni in po milosti valptov tudi ne-zni grajski podaniki. V Ročnem se je ta ječa še ohranila. Je ločeno d stopje, z dokaj močnim zidom. To smo določili za kapelo. Le škoda, Že h* VečK z našega stališča mislim. Treba jo bo izdatno potegniti in k bo mogoče tudi razširiti. Sedanja soba je celo za kor premajhna, kjer samostanska družina opravljala svoje duhovske in redovne molitve.
Ker so tisti Ribničamje, ki so si znali v takih slučajih za ceno paI' jopičev pomagati, gotovo že izumrli, bomo morali na drugi način po skrbeti za najpotrebnejši prostor. Upamo, da ima med nami sv. Anton tpliko kredita, da ga ne bomo pustili v nekdanji samo očiščeni in pr? barvani ječi, ampaik mu bomo vsaj za 700 letnico oskrbeli dostojneje stanovanje. Zato, kdor se mu je namenil za to slovesno priliko kolikor-toliko oddolžiti in se mu še zanaprej priporočiti, naj gleda, da bo vsaj en tucat kosov opeke plačal za njegovo jubilejno kapelo.
Doslej so se odzvali sledeči:
G. Mirko Kejžar, Maribor Din 1000. Neimenovan, Ljubija112 Din 1000. Emilijan Dovgan, žup. upravitelj Šmihel nad Mozirjen1 Din 1000. Miss Mary Danič, New York Din 283. Miloš Šmid, župnik Solčava Din 200. Gašparič Jakob, župnik Trbovlje Din 200. Marijina družba gospodičen pri frančiškanih v Ljubljani Din 200. Župni uradi Ormp*> sv. Miklavž pri Slov. gradcu po Din 100. Mikolič Jurij župnik, Luče D111 100. Smodiš Štefan, Beltinci Din 100. Reščič Ivan kurat, Gorica Din 87-50 (Lir 30). Demšar Anton, Železniki Din 60. Pečenko Alojzija, Goric2 Din 58 (Lir 20), M. D. Din 30. Neimenovana Ljubljana, po P. Romana Din 20 in dve srebrni kroni. Ta neznana blaga duša je obljubila mesečni prispevek. Župni urad Sromlje Din 20. Neimenovana Din 20. Flora Pl? tersky, Brežice Din 20. Župni urad Loka pri Zid. mostu in Župni urad Št. Andraž v Halozah po Din 10. Neimenovana Din 12.
Neimenovana iz Maribora po P. Filipu Din 1000. P. Emilijan D<>v: gan v Nazarju Din 580. Župni urad Device Marije v Polju pri Ljubijanj Din 300. Župni urad v Cerkljah na Gorenjskem Din 200. Ercigoj Jak°a iz Kostanjevice na Krki Din 115. Rožman Janez, župnik v Zavodnjah; Šoštanj Din 100. Rogelj Jožef, župnik v Nemški Loki, Din 100. Žup®1 urad sv. Jurija na Pesnici Din 100. Neimenovana iz Maribora po ” Gvidonu Din 100. Neimenovan po P. Piju Din 100. Jan. Kunauer, župnik na Golem, Din 100. Zabret Valentin, dekan v Št. Vidu, Din 100. Ne" imenovana iz Ljubljane po P. Romanu Din 100. Neimenovana po Hugonu Din 100. Neimenovana iz Ljubljane po P. Hugonu Din 100. F°r' tuna Marija iz Ljubljane po P. Angeliku Din 100. Neimenovana iz LjuF ljane po P. Hugonu Din 100. Pletersky Flora iz Brežic Din 100. Dr. M2' tija Lavrenčič, stareš. okr. sodišča v Kočevju Din 50. Anton Podvinskj’ dekan v Zavrčah, Din 50. Tretji red Sv. Tomaža pri Ormožu Din 50-Antonija Mrčun iz Bišč Din 50. Gregorič Marija Din 50. Župni urad S'-Florijana v Doliču Din 50. Župni urad Razbor pri Slovenjgradcu Din Neimenovana iz Doba pri Domžalah Din 40. Neimenovana iz Mengs2 Din 30. Franc Zbašnik, upokojeni župnik v Hrastju, Kranj, Din 30. Fe' har Josip, župnik v Guštanju, Din 30. Brešar Jožef, župnik v Vele®^ vem, Din 30. Neimenovana iz Milana Din 29.60. Župni urad Arhe Din 25. Ivan Lovšin, župnik v Planini pri Rakeku, Din 25. Simon Šinio^ iz Ljubnega Din 20. Krajnik Ivan, župnik v Kotljah v Mež. dolini, Din 77 Čadež Viktor, župnik v Mekinjah, Din 20. Filipič Janez, župnik v škem, Din 20. Ga. Pintar iz Novega mesta Din 20. Župni urad Št. \l' Mislinje Din 12. Neimenovan po P. Hugonu Din 10. Hočevar Frančise iz Splita Din 10. Blaž Brdnik, župnik iz sv. Ožbolta, Din 10.
Nekateri so izrazili posebne prošnje za develdnevnico, drugi ne' Za vse, ki kaj darujejo, ali se posebej priporočijo ali ne, se opravlj • Vsem skupaj na priprošnjo sv. Antona:
Bog stotero povrni!
ffiM^VPkSMMllOTlCEK
2 222 22 22
P■ HUGO:
1.	Ali res ne gre v vice, kdor dobi na zadnjo uro popolni odpustek? N. M.
Ne, če res dobi popolni odpustek in potem ni več grešil. S tem Pa seveda ni rečeno, da ga vsak dobi, kateremu se da papežev blagoslov 4 Popolnim odpustkom, ali je kako drugače opravičen do njega.
2.	Ali gre res vsak v vice? — N. M.
Nikjer ni rečeno, da vsak. Gotovo so med svetniškimi dušami, ki sle naravnost v nebesa. A tudi te ne vse. Kdor tukaj plača svoj dolg 0 zadnjega vinarja, ga mu ne bo treba v vicah plačevati.
3.	Ali moremo res tretjeredniki nabirati porcijunkulske odpustke v erkvah, kjer je ustanovljen tretji red? — E. P.
Ga, tretjeredniki res, ne pa drugi verni, če cerkev nima privilegija I „Vse. A v dotični cerkvi mora biti ta dan kaka porcijunkulska poroznost.
4.	Ali je res, da tretjeredniki lahko nabiramo porcijunkulske od-fU^e tudi v domači župni cerkvi, čeravno v župniji ni ustanovljen tretji
r“Qr — £ p
. Da, tudi to je res, pod pogojem, da ni v bližini kake druge cerkve, oi imela pravico do porcijunkulskih odpustkov.
,5. Ali more tisti, ki je na dan porcijunkule, t. j. 2. avgusta nabiral tjmnkulske odpustke, iste dobiti v kaki drugi cerkvi sledečo nedeljo, katero je bila porcijunkula prestavljena?
iQ, Da, po najnovejših določilih je to možno. (Gl. Jus. Pont. a. X. F. 1.
iy30. p. 12.)
P- ANGELIK:
Kronika III. reda.
jv SKALE, okr. Marija Nazaret; ust. 13. 9. 1910; voditelj : Rotner Arm’ ^upnik; odbor: Silovšek Franc, Oštir Ivan, Brezlan Jernej, Šal Ovnik Cecilija, Strahovnik Marija, Špeh Marija, Kumer Rozalija, .oven Marija; število članov: moških 28, ženskih 213; naroč-i k ° v Cvetja: 39; delujoča odseka: časniški in bolniški; °Hš skupščine: 3066 duš.
Vntl SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH, okr. Sv. Trojica v Slo-°dh h Soricah; ust. 1854; voditelj: Hamler P. Elekt O. F. M.; y ,° r : Satler Franc, Rozman Terezija, Kos Antonija, Križan Terezija, v gnn Antonija, Markrab Barba, Jagrič Antonija, Bračič Frančiška; e v i 1 o članov: moških 37, ženskih 210, v novicijatu 9; naroč-
nikov Cvetja: 70; delujoča odseka: bralni, misijonski; okoliš skupščine: 1800 duš.
JEŽIGA, okr. Ljubljana; ust. 4. 10. 1897; voditelj : Košir Franc, župnik; odbor: Šime Marija, Pečar Marija, Presetnik Marija, Sitar Marija, Smrke Marija; število članov: moških 3, ženskih 40; na-ročnikov Cvetja: 48; okoliš skupščine: 1800 duš.
„BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU11: Star' trg pri Slovenjgradcu: Živortnik Terezija, Jakop Marija. " Celje: Dimeč Franc, Rahle Florijan, Jošt Marija, Prevoljšek Terezij3' Jazbinšek Urša, Podergajs Eva, Trobiš Jakob, Zorko Urša. — Sv. T°' maž pri Ormožu: Goričan Franc, Ambrož Franc, Škrjanec Liz3, Novak Marija, Munda Marija, Hojnik Julijana, Vrčar Monika. — B r ez' niča: Pristov Ivana, Tušar Helena, Žemlja Jera, Fajfar Marija, Meže* Marija, Bohinc Katarina, Šebat Helena, Župan Alojzij. „ZAKAJ NJI** DELA GREDO Z NJIMI." (Raz. 14, 13).
Razno.
PROŠNJE IN ZAHVALE.
Skrbna mati priporoča svojega sina dijaka presv. Srcu Jezus«" vemu in sv. Mali Tereziki, da bi mu Bog ohranil veselje do redovni stanu in da bi ga videla preoblečenega. — M. N. se priporoča preS ’ Srcu J., sv. Antonu in Mali cvetki, vsaj za toliko zdravja, da bi m0!?. domača dela opravljati. — F. P. se priporoča sv. Antonu, da bi se nas« kupec za domače podjetje in večih drugih zadevah. Pravi, da jo je za njič, ko je prosila sv. Antona in poslala svoj dar za Ročno, uslišana. Za je sedaj isto storila. — N. N. se priporoča presv. Srcu J., sv. Jožefu _ sv. Antonu za pomoč v stiski. — F. H. iz Splita priporoča v molu« svojo mater. — A. M. Bišče 13, se priporoča v molitev v družinskih z devah. — Vsi ti so darovali za Bočno, kakor poročamo na dotične mestu. Njih prošnje naj tedaj bratje kleriki vključijo v devetdnevnih
DAROVI:
A.	Za frančiškanske misijone:
Skupščina III. reda v Tržiču za frančiškanke misijonarke Iia j„ tajskem Din 250. Neimenovana iz Kamnika za odkup petih dečkov ene deklice (Mihael, Gabrijel, Rafael, Jožef, Jurij in Marija), Neimenovana po P. Romanu Din 100. Koželj Ana iz Kamnika za od» f dveh poganskih dečkov (Jožef, Frančišek) Din 100. Za misijonske glednice po P. Hugonu Din 50. Iz Milana za frančiškanke misijonar v Scensi Din 43. Neimenovan za misijone P. Baptista Turka po P- * gonu Din 40. Neimenovana iz Kamnika Din 30. Franc Hiersche,. žup v pokoju, Polzela, za zamorske misijone Din 30. Svetelj Marija iz nika za frančiškanske misijone Din 25. Neimenovana iz Kamnika Din
B.	Za armado sv. Križa:
Iz Kamnika: Majdič Marjeta, Bore Terezija, Hvale Marija, Ne 5 vec Lucija po Din 10. Zalokar Frančiška Din 8. Vehovec Rozalija P'
C.	Za cerkev sv. Frančiška v Šiški:	pj
Zakošek Ivan, Venčeslav, Slovenska Bistrica Din 200. Neimeno'
Din 50. Neimenovana Din 50. Neimenovani iz Ljubljane po P-gonu Din 40.