Sfev. 211 V trstu, v torek S. avgusta 1919 Letnik Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stofink. — Oglasi se račuiajo v širok ost i ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 2u sto t.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po -40 stot, oglasi denarnih z.ivoaov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase s p reji na lnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprivi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20L I/hsji vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica *v. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-cf:tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj HsU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — In celo leto L 35 —. — Telefon u ednlštva in uprave štev. 11-57. naskok na narodni dom. — Opustošenje „sioMnsKe frn'nice", „Edinosti" in šoie na Acquedotta. — Bo;i s socijalnim! dem Jkrnti. Nedeljski večerni dogodki, ki so bili že sami po sebi precej težki — t — so imeli tekom včerajšnjega dneva za posledice take strahovitostl, kakor jih Trst ne pomni. Splošna stavka. Dopoldanski dogodki. Socijalnodemokratsko delavstvo, do skrajnosti razburjeno, je včeraj zjutraj zapustilo delo in se že v zgodnjih jutranjih urah začelo zbirati. Večje gruče delavstva so prihajale v ulico Madonnina, pred Delavski dom, tako da je bila kmalu ulica vsa črna ljudstva. Delarvski voditelji so pomirjevali množico, zatrjajoč da sc nemudoma store vsi koraki, da dobi delavstvo primerno zadoščenje. Delavstvo je ubogalo in sc je tudi razšlo po mestu. Zastopniki dela/vstva so odšli medtem k vojaškemu poveljniku, generalu Petittiju, in novemu civilnemu gubernatorju, Ciuffelliju. Zahtevali so, da naj se izpuste na svobodo zaradi nedeljskih večernih dogodkov aretirani delavci in da naj se uvede stroga preiskava o dogodkih samih. Izjavili so tudi, da hočejo tudi še nadalje prirejati izlete za deco, kakor jih prirejajo že več let sem, ne da bi bili ti izleti izzrvali kake neljube dogodke, in končno so tudi odločno izjavili, da ni resnica, da bi bilo delavstvo s streljanjem izz.valo one dogodke. General Pe-titti se je obvezal, da nemudoma uvede pošteno, strogo preiskavo in da se da takoj poučiti glede aretacij ter da odgovori v par urah. Gubernator Ciuffelli pa je zagotovil delavskim voditeljem, da bodo tudi v bodoče dovoljeni izleti dece in da izda primerna navodila varnostni oblasti za vzdržavanje miru in reda. Tako bi se bila stvar dala urediti mirnim potom. Toda že v času, ko se je vršilo ono zborovanje na ulici pred Delavskim domom in tudi pozneje tekom dopoldneva je prišlo na runih krajih mesta do spopadov med organi varnostne oblasti in posameznimi skupinami ljudstva, tako zlasti na trgu degli Studi, v bližini Lipskega trga, kjer je bilo več oseb ranjenih. Ulica Madonnina je bila tekom vsega dopoldneva neprestano torišče prerivanja mno-lice, sedaj sem sedaj tja. Končno je vojaštvo «a*edlo vse dohode v ulico. Tekom vsega dopoldneva pa je bilo tudi venomer čuti v raznih mestnih predelih pokanje, pač znamenje, da •o se vršili tamkaj spopadi med karaJbinjerji os. vojaki ter posameznimi manjšim skupinami. Naskok na slovensko last. Stavkajoče množice so hodile po mestu in zahtevale od trgovstva in obrtništva, da naj »apre svoje prostore. In v resnici je bilo tekom dopoldneva po mestu skoraj vse zaprto, izvzemši tam, kjer so organi varnostne oblasti in vojaštvo zopet s svoje strani pritisnili na trgovce in obrtnike, da so odprli svoje proda-jalnice. Okoli poldneva pa se je zbrala na trgu pred mestno .palačo gruča laske nacijonalistš-čne mladine, in je udrla v ul. delle Zudecche, kjer se nahajajo »Lavoratorjevi« prostori. Naskok na »La-voratore* se jim ni posrečil, in takoj nalo je vojaštvo zaprlo dohod k »Lavoratoru«. Dasi ravno mi Slovenci nismo bili niti v najmanjši zvezi z nedeljskimi večernimi dogodki in ravno tako tudi ne s stavko in včerajšnjimi dopoldanskimi dogodki, ki so se vsi tikali edino le socijalnih demokratov, se je italijanska naejonalistična mladina, kateri naskok na »Lavoratore« ni uspel, obrnila tedaj proti nam Slovencem. Udrli so torej predvsem pred Narodni dom. Ne vemo natančno, ali se je zgodilo tekom tega pohoda, ali vsekakor se jc zgodilo, da je bil na Korzu aretiran nekdo, ki je baje žalil italijansko zastavo, ki so jo no-aili nacionalistični demonstrantje. Pred kve-sturnom poslopjem pri sv. Antonu novem je eden demonstrantov vzel nekemu karabinje-rju iz rok puško, da bi udaril ž njo aretiranca. Puška se je sprožila, in kroglja je zadela 18-letnega dijaka Karla Pollacha, ki je obležal na mestu mrtev. Naskok na Narodni dom. Pred Narodni dom je dospela nekoliko pred eno popoldne tolpa demonstrantov, je najprej, prihrumela v restavracijo m kavarno »Balkan«, kjer je zahtevala, da naj se izobesi italijanska zastava. Ko se jim je ustreglo, so udrli nato skozi glavna vrata v drugo nadstropje, v prostore »Slovanske Čitalnice« in »Češke Besede«, kjer se je tedaj nahajala gospodična ključarica sama. Ko so ji zagrozili, da jo vržejo skozi okno in so ji ti junaki zabrusili v obraz nekoliko žensko sramežljivost skrajno žalečih nesramnosti, so se lotili uničevanja. Vlomili so v knjižnico, raztrgali in pometali na ulico vse knjige in časopise, razbili pohištvo, slike in sploh vse, kar se je dalo uničiti. Z * trobojnico. V tem pa so v ulici Geppa, kamor so pometali knjige in druge stvari iz Čitalnice, demonstrantje, večinoma dijaki, zažgali vse ono, kar so oni drugi pometali skozi okna. .. Čitalnica in Češka beseda imata gotovo nad 100.000 lir Škode. Naskok na poslopje »Edinosti«. Iz Narodnega doma je tolpa krenila v ulico sv. Frančiška- Tu so najprej udrli v drugo nadstropje, kjer se nahajajo uradni prostori Tr-govsko-obrtne zadruge. ~ ' Uredništvo TOZ je bilo odsotno; prisoten je bil samo sluga s svojo ženo. Tolpa je strahovito gospodarila po vseh prostorih, razbila, kar se je dalo razbiti, raztrgala vse, kar se je dalo raztrgati, in pometala potem na ulico. Blagajna in vse važnejše knjige in spisi, kar je bilo seveda shranjeno v blagajni, je ostalo vse nedotaknjeno, tako da se vlagateljem ni treba bati nobene škode. Škodo ima zavod pač res ogromno, toda vkljub vsemu posluje redno dalje. Naprošeni smo le, da sporočimo občinstvu, da naj, ako ni stvar ravno zelo nujna, potrpi par dni, da se prostori zopet pošteno urede in ostale stvari spravijo zopet r red. Iz drugega nadstropja so prišli potem v prvo, kjer se nahajata naše uredništvo in upravništvo. tako so vdrli ▼ naše prostore. V uredništva so strgali in uničili vse, kar so le dosegli. Vse knjige, vsi časopisi, zlasti vezam celi letniki »Edinosti«, vse je šlo na kose^ Šli so celo tako daleč, da so enemu naših urednikov odnesli šlape in delovno bluzo. Izpraznili so mu sploh do zadnjega pisalno mizo. Vse kar so razbili in raztrgali, so tudi tu pometali skozi okna na ulico, kjer je bilo kmalu vsevprek skoraj za ped na debelo raztrganih knjig, časopisov, rokopisov in drugega papirja. Enako, kakor v uredništvenih prostorih, so napravili tudi v upravniŠtvenih. Tu se je prav posebno dobro poznalo, da smo imeli opraviti s starimi znanci, tistimi namreč, ki so koncem decembra lanjskega leta divjali po naših prostorih. Vdrli namreč niso v upravni št vo skozi prednja vrata, temrveč skozi stranska, tapetna vrata, za katera so pač vedeli, da je vlom lažji, ker so jih razbili tudi tedaj. V upravništvu so zopet raztrgali skoraj vse knjige in papirje ter jih pometali na ulico. Delo je bilo celo še temeljitejše kot pa meseca decembra, a kazalo je rarvno isti namen: onemo-gočevanje nadaljnjega poslovanja. Raztrgali in uručili so vse, kar je bilo pisanega, čistega papirja v poslovnih knjigah pa se niso d o teknili. V vseh naših prostorih sta se tedaj nahajala edino le upraviteljica lista in ravnatelj tiskarne. Tolpa je, dokončavši svoje delo v uredništvu in upravništvu, vdrla tudi v tiskarniške prostore, kamor se je v smrtnem strahu zatekla upraviteljica. V gornjih tiskarniških prostorih so opustoševalci raztrgali edino le nekaj na steni pribitih lepakov, ker je ravnatelj tiskar- »Edinost« trpi nad 150.000 lir škode. Naskok na slovensko šolo na Acquedottn. Ne moremo reči, ali je ista tolpa, ki je pustošila pri nas, naskočila tudi šolo na Acque-dottu; verjetno se pa zdi, ker je bdi ta naskok izvršen neposredno po napadu na nas. Ob 1*35 je namreč prišla pred iolo tolpa kakih 40 demonstrantov Oni, ki so vdrli v hišo, so razbili vsa notranja, zlasti steklena vrata, raztrgali, razbili in uničili po vseh učnih sobah in kabinetih vse učne pomooke, knjige, zvezke itd. ter pometali na ulico. Delali so cele pol ure nemoteno. Uničena je tudi dragocena knjižnica učiteljskega društva za Trst in okolico, ki se je nahajala tamkaj. ma, je rvečer postalo mirno. Natančnejših vesti pa nismo mogli dobiti, ker se je ustavil ves običajni poročevalski aparat. Delavska stavka se je vsekakor nadaljevala. Ulice v okolišu Delavskega doma so bile zasedene vso noč in ravno tako sta bila zastražena tudi naša hiša ter »Larvoratorjevo« poslopje, kjer pa ni bilo skoraj nikakršne škode, ker se napad ni posrečil. Kaj se je storilo s socijalnodemokratske strani v varstvo njihovega pristaštva, nam ni znano; z naše strani se je na pristojnem mestu protestiralo kar najodločneje .proti nezaslišanim nasilstvom v škodo mirnega slovenskega prebivalstva in njegovega imetja. Da je bila s tem protestom združena tudi najutemeljenej-ša zahteva polne zadovoljščine, je umljivo samo po sebi. V kakšni meri stori italijanska zasedbena oblast svojo neodvrnljivo dolžnost, pokaže pač že najbližji čas, današnji dan. Varnost življenja in imetja nam mora biti zajamčena: te pravice nam ne more in ne sme odrekati nihče. ' ' T' Škoda v šolskem poalopju na gre v stotisoče. Zavzetje Delavskega A Acq«edottu _ Kako je stvar v resnici, nam ni bilo mogoče dognati. Pozneje zvečer se je pripovedovalo, da so bili aretiranci izpuščeni t svobodo, Česar pa tudi nismo mogli ugotoviti. Skoraj istočasno z naskokom na Delavski dom so opustošili tudi socijanodemokratsko kavarno »Unione« r ulici 30. oktobra (bivša ul. Caserma) in pa »Lavoratorjev« oglasni urad na trgu S. Giacomo, sredi Korza« in zopet Narodni dom. Tekom popoldneva »o prišli demonstrantje tud« pred urade Ljubljanske kredirtne banke in Jadranske banke, kjer sicer niso poškodovali ničesar, izveemši, da so pri Jadranski banki baje razbiK nekaj šip, pač pa so zahtevali, da se iavesi italijanska zastava. Ker se jim je ugodilo, niso delali škode. Pozneje so ponovno prihrumeli v kavarno »Balkan«, kjer so zahtevali, da se odstranita lista »Lavoraiore« in »Edinost«. Kolikor s£> dobili teh listov, so jih raztrgali. Mirovna Konferenca. Holandsko-belgijska meja. PARIZ, 4. (Štefani) Holandsiko-belgiii-ska komisija je imela danes zjutraj sejo. Belgijski odposlanec Sagers je razpravljal o skaldinem vprašanju. Pregledovanje pooblastil bolga.skih delegatov. PARIZ, 4. (S.) Danes »zjutraj so bila pregledana poobkistila bolgarskih odposlancev. Ugotovljeno ">e bilo, da odgovarjajo predpisani obKki. Odgovor avstrijske delegacije nI še bil Izročen. PARIZ, 4. (S.) V nasprotju z današnjimi vestmi ni bil še izročen avstriski odgovor na drugi del mirovne pogodbe. Rešitev Jadranskega vprašanja. PARIZ. 4. Smatra se, da odidie Tittoni v sredo v London, da se dogovarja z Loydom Oeorgeom. Proimet tega dogovarjanja bo baje način rešitve jadranskega vprašanja. Prejšnji Tittonijevi dogovori ts Ckunenceauom so baje »privedli do nekega sporazuma iglede tega vprašanja. Vprašanje je samo, kakšno staKšče zavzamejo Zedinjene države. Kakor piše »Avemr« so podlage za sporazum tele: Roka bi se priklopiti Italgi. a hika bi se proglasila za svobodno in bi se stavba ->od upravo Zveze narodov. Italija bi se odrekla večjemu delu Dalmacije, Ni vtsak način ni vest še gotova. — (Zabedežujemo to vest kot kronisti, kakor smo jih že sto takih zabeležili, o katerih avtentičnosti smo biii ravno tako prepričani, kakor smo o tej Op. ured.) IZ MADŽARSKE. En t on ta prizna novo madžarsko vlado. CURIH, 3. (Štefani.) Iz Budimpešte poročajo Smatra se, da bo ententa. priznala novo madžarsko vlado. — Iz Weimaria poročajo: »Neues Wiener Tagblatt« piše, da }e nek* ugleden član enremtne misije izjavil, da leta ne bo zadovoljna s er, ki je imd pogovor z generalom B'hmom. Po tem pogovoru sta se oba sestala vdjavi, dokler jih sedanja vlada izrecno ne razveljavi. General Bobm demlsijoolral. CURIH, 3. Z Dunaja poročajo: »Neue Preie Presse« javlja, da je general Bohm, ki je bil mad- PODLISTEK llijeva oporoka. Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č. Po tem, kar se je dogodilo v Vidovi hiši, ko je sam magistrat vrgel pravice starih meščanov pod noge, je bilo očividno, da je svet od dne do dne slabši in ne bi se bilo čuditi niti najmanje, ako prihodnja repatica prinese veliko nesrečo plemenitemu mestu. Zlo za Zagreb, veliko zlo. Gosenica žre drevje. Sava poplavlja senožeti, suša je sežgala vrtove, kruh je vedno manji, in pred desetimi leti je bilo v mleku gotovo več smetane: vse gre na slab-ie in slabše. In če se človek vprašuje po duši: odkod prihaja vse to? Magistrat in zopet magistrat. Mestna gospoda ne poznajo več Boga. Tako je moral »zeleni medved*, sicer, sodeč po velikem trebuhu, zelo važna oseba — radi čeaar pa ni Vida, seveda, prav nič zabolela glava, marveč so s svojo coprnijo mamili vedno več ljudi v prcdajalnico — dosti uglednih oseb in to iz oddaljenih strani mesta. Nu, na veliko radost in srečo »zelenega medvedas katerim se je bil »zlati osel« zaročil proti »morskemu raku«, se je Ilica kmalu rešila te coprnije, in mlada žena cehovnega mojstra je pripovedovala javno, da je vse to le zato izšlo na srečo, ker je ona darovala za sveto mašo, ne pa da bi bila ipovedala duhovniku »quo titulo«. Nekega jutra je Vid zaprl svojo prodajalnico, Ilija snel morskega raka, in tovariša sta se preselila v hišo Vidove sestre na veliki trg, na »Harmici«, iztisnivši poprej iz prodajalnice brivca Imbrico, človeka, sicer jako razumnega, ki je brez obzira zdravil gospodo in živino. Hiša gospe Barbare — tako se je imenovala Vidova sestra, brezzoba vdova — je bila lesena bajta, ^bita skupaj na milost božjo, a streha se ji je tako resno nagnila na eno stran kakor da pravi vsakomur: »Sluga pokoren!« No, naj bo kakor hoče, izprememba je dobro služila Vidu in Iliji; in četudi je silno miši skakalo po Barbarinem podstrešju, je vendar padalo silno grošev v Vidovo denarnico, kajti »Harmica« je bila na vse zadnje glavni trg, kjer se je že tedaj zbirala vsa trgovina, vsi sejmi. Ljudje se niso mogli dovolj načuditi tej iz-premembi; niso razumeli, kako je Vid, ki je veči del življenja prebil v svoji hiši v Ilici, mogel na stare dni prenesti svoje kosti na drugo mesto. Ljudje so prav dobro slutili, da to ni Vidovo maslo, marveč da ga je na to novotarijo napotil tisti nesrečni nepocnanec iz Natalije. Imbrica, ki je bil jako žzslcuien človek, je pozdravil prvi pojav »morskega raka« na Harmici z nekim tajinstvenim, porogljivim posmehom, kakor se more opažati edino le na nosu človeka ostrega uma. Razkora&vši noge, in prekrižav&i roke je poveaii otojo fino počesano glavo na prsa, nabral svoje tanke obrvi ter šepnil skoči zobe: »Ha, hal Morski raki Prav ara I lira, ki se love osli nanjl Iztisnili so mm Is ttacune, kjer sem bril polnih deset let, kjer nisem ostal dolžan niti groša. Ha, ha! Tudi te slave bo konec.« Sosedje so seveda kaj čudno majali z glavami. Prorokovanje doktorja, pismenega Človeka, ki je videl dalje od nosa, je uverilo vredne meščane, da se bo Vidova slava nekd&j prodajala za bob in grah, da niti ne govori o Iliji, o katerem se je itak splošno govorilo, da bo vrag jermena rezal iz njegove kože. »Zeleni medved« je sicer trdil, da Vid ni toliko napačen človek, kakor se je mislilo, ker da ga je pekla vest in da se je zato umaknil njemu, da ne bo več kvaril kupčije njemu, Janku Krivo-Šiču; ali, ostali svet ni bil blage naravi in vsakdo je slutil v globini svoje duše, »da bo te slave skoro konec.« Če bi bil človek malo bolje odprl oči, bi bil gotovo opazil, da se brivec Imbrica tudi sedaj plazi okoli Barbarine hiše kot maček okolo vrele kaše, ter da bi to svojo desetletno štacuno še kako prebolel, da se ni vsa stvar vrtela okolo nečesa drugega ko okolo oči Barbarine edinice, lepe Jagice. žarskl poslanik na Dunaju, predložil svojo demisijo. Ni bilo še ničesar sklenjeno slede imenovanja njegovega nasleii-nika. »Neues \Vieirer Tas-btatt« smatra, da prevzame Kunsky mad/ars o zastopstvo -na Dunaju. List piše, da je bila nova madžarska vlada izpopolnjena z ministre-m za delo in javno zdravstvo. Kakor piše;o dunajski listi, se v Bu-dimpešti nadaljujejo pogajanja za sestavo koalicijskega kabineta. Proglas nove madžarske vlade. BUDIMPEŠTA, 4. Novo ministrstvo je izii'o na ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da je vlaJa Bele Kulina morala odstopiti vslod ententnega » ultimatuma«, ker bi ententa drugače, ne blia pristala na posaranja. Prva skrb nove vlade, pravi rro-glas bo, da začne ta pogajanja in da vzdržuje rr.ir. Vzdrževanje miru je bilo poverjeno vojnemu n:i-nistru. FrogLats trdi, da novo ministrstvo temelji na delavskih organizacijah, ki so dobro »dis-ipkni-rane in oborožene. Življenje v Budimpešti po padcu boljševiške vlade. BUDIMPEŠTA. 2. (»Corriere dedh S^ra«.) Budimpešta je popolnoma zasedena z delavskimi bataljoni, ki so bHi do včeraj v službi boljševiške vlade. Sedaj so se utaborili po ifHcah. da ščitijo javni red pred morebitnimi ek.i-emlstvdnirrri pa-izk»usi. O ekstremistih ni več sledu. Izginili so vsi. Sedaj }e jasno, da je Madžarsko zadela nesreča boljševiškega pc-izkusa po volji m;ijhne manjšine Tudi socijalni demokratje sami zagotavljajo, ida ni bilo baljševikov nad 1500. Prebivalstvo je že im-provrziralo novo zastavo z narodnimi bar\arrti, katerim je dodana še majhna rdeča črta. Danes -ponoči so ušJi iz Budimpešte I ida Ku!m in boljševTška ministia LaiKlIer in Vago. Po dogovoru z dunajsko vlado bodo vsi trije intern r.;-ni v Rosenauu. Ušel je v avtomobilu tudi Szamuely. m!ad komisar, zelo drzen organizator terorističnih bataljonov. Prihaja -sedtaj vest, da je b'J aretiran na meji. Iii»el je v avtomobilu 3i«0.000 kron. Govori se, da se je hotel ubiti. Podrobnosti martkajo. Družne boljše viških vod-i^jev, žene in otroci, so odpotovale nocoj z vlakom, pod zaščito italijanske misije. Sedaj prihajia na dan .grozno število. V štirih mesecih je boljševiška vlada doti-skala sedem tui-I-fjard ponarejenih bankovcev, znane bele bankovce, ki jih ni hofei že zdavnaj nihče sprejemati, in ki jih je vlada vsiljevala. Zagotavlja se, da se rešijo preostali vložki in vroJnostnice v bankah in pri privatnikih. Tudi danes vlada mir, čeravno je mesto f;uita-•stiški živahno. Prodajalne se začenjajo po štirih mesecih zopet odpirati, teda za sedaj ni več nič notri. To je simbolična prikaizen, zdi se. kakor bi to biJa bilanca boljševištva. Szamuely ustreljen? •LONDON, 3. (Štefani) Kakor poroča Agencija Reuter Rerodina, je bil baje tri v 51 ljudski komisar Szojmieljr ustreljen. li Jugoslavije. • . j" j r • REKA, 3. (»Gazzetta del Popolo«.) Srbski polanec Bakotič, ki se je vrnil v teh dneh iz Rima, je izjavil belgrajskemu dopisniku »Riječi«, da ne odgovarja resnici vest, ki jo prinašajo nekateri hrvatski listi, češ da je jadransko vprašanje že rešeno, pač pa da stoje stvari za Jugoslavijo dobro in da smatra Italija Dalmacijo za izgtihJjeno. Italija upa, da dob« Zader široko avtonomijo. Kar se tiče dalmatinskih otokov je Bakotičevo mnenje to, da pridejo vsi pod suvereniteto Zveze narodov. ■(Reformator.« fa včeraj objavljenega tozadevnega proglasa je razvidno, da se je na SušaJcu osnovi""i dru>tv> »Reformator« v pomoč potrebnim mogoče sodelovanje z Prfbičevičem. 2. točka: odnošaji med Protičem in ministrom za noh-anje zadeve so abnormalni in nimajo potrebnega vzajemnega zaupanja, zaradi česar trpe •državni interesi. 3. točka: v sedmih mesecih, odkar obstoja kabinet, ni bilo mogoče odpravili težkoč v promet« in trgovini, niti v mejah najveće nujnosti, da bi ne trpel ne le razvoj, javni blagor in prebrana temveč tudi notranja tngovina in državni odnošaji 4. točka: med menoj in ministrom za ajjTarno reformo. Ti jo podpirajo njegovi pristaši sami — pravi Protič — obstoja vehko nesoglasje glo^e reforme in njenih posledic. To nesoglasje je veliko tudi med člani narodne skupščine in je vedno pretilo s krizo v ministrstvu. 5. točka: zaradi tega vlada v narodni skupščini velika napetost 6. točka: prepričal sem se, da žele demokratje preureditev kabineta in njihovo največje glasilo »Riječ« je ponovno izražalo to potrebo. 7. točka: Vzroki, radi katerih sem sklenil, da predložim demisijo pred zbrano zbornico in sedaj, so tile: tukaj pripoveduje, da je nameraval kabinet ra-zpravljati o imenovanju djakoviskega škofa in o načinu rešitve spora, ne da bi prišlo do pretrg2nja aincšaiev s pnpežem; toda neki članek lista »De-, mokraclja«, začetek silnega boja, ki ga je začel ta list in »Riječ« proti sveti stolici sta onemogočila kabinetov namen. Notranji in zunanji položaj zahteva, po Protiče-vem mnenju, drugačno po-stopanje. in zato se je zar-hvalil regentu za -zaupanje, ki ga je imel v njega in njegove tovuri'c ter mu je predložil kabinetno demisijo. »Aitramcr Ta^blaltc piše v svojem uvodnem Stm EL V Trst«, 4ac 5. a^gito lf<9. Članku, da bo bržkcme regent poveril demokratom, ki so najmočnejša -stranka, sestavo novega kabineta. toda delo za reševanje krize bo dolgotrajno hi te-žavno, ker ne more nobena stranka Tačunati na večino v skupščini. Pariament je sestavljen cd 262 članov, mec katerimi je 114 demokratov, SO radii kaicev, 20 članov naroektega kiube. 19 narodne stranke, 12 socijalistov. 12 radika4skih odpadnikov, 6 demokratičnih odpadnikov, 6 iz Ribarscove skupine, 5 iz Bujevčevega kluba, 4 iz macedonske skupine, 1 brez stranke in -pet praznih prostorov. Ce bi bil v teh razmerah nacijonafoi klub pripravljen. da se sporazume t radikala, bi se kabinet lahko sestavi! ii teh. s sodelovanjem majhnih protiunijonističnih skupin, ki bi bile tako privlečene v obzorje državne edin četi ,kar bi bilo zelo koristno za stabilnost. IZ NEMŠKE AVSTRIJE. BAS-EL. 3. Z Dunaja poročajo: Javlja se. da se kancelir Renner povrne na Dimaj v sredo. Ko odpravi važne državne posle, se povrne v Saint Crer-main. Gernianofilsko gibanje v Tirolu. LONDON, 4. Tirolski krščanski eocijalci so^ organizirali gibanje v prid priklopitvi Tirola k Nemčiji. »Temps« piše, da je doktor Rent, deželni svetnik, priobčil v »Tiroler Anzeigerju«, da ne bo nobena sila mogla prisiliti južnega Tirola, da se porabi samo fkot prehod k francc; A železniški progi. Tirol mora doseči prikJoprtev k Nemčiji, ker to zahtevajo njegovi interesi. IZ CEHOSLOVASKE. PRAGA, 3. Listi izražajo svoje zadovoljstvo radi padca madžarske sovjetske vlade. IZ RUSIJE. Nova finska vlada se ne pridruži protiboljševl-škemu vojevanju. PARIZ, 3. »Echo de Pariš« poroča iz Stcckhol-n*a. da je nova finska vlada sklenila, da ne bo sodelovala pri vojevanju proti ruskim boljševikom. Zato preti finskim prostovoljcem, ki so no Elven-grenovem ukazu že poslani proti boljševikom nevarnost, da jim bo delovanje vsled pomanjkanja potrebnih pričuv vse delovanje onemogočeno. — Vsled stališča nove vlade, ki je proti »vsaki obliki šovinizma«, je gentraJ Judenič, poveljnik ruskih baltiških protibol^eviških čet. zapustil s svojim višjim štabom Hdsingfors in cadšel v Narvo. Bz iftaEFe. Razprava o volilni reformi v italijanski zbornici. RIM, 4. (Štefani.) Seja se otvori ob 15. Vigna predlaga, naj bi vsaka lista vsebovala samo petino zastopnikov, ki se morajo izvoliti. Nitti poziva zbornico, naj glasuje za to točko tako, kakor je bila sestavljena. Marchesano naglasa nekatere praktične težave, ki bi jih povzročal predlog poslanca Vigne, protestira pa proti temu, da se vsiljuje strankam, da prenašajo število kandidatov, ki je nižje ali enako številu, ki se mora izvoliti. Vsaka stranka naj odloča, kakor sama hoče. Meda popušča od svojega predloga; pridružuje se pa predlogu poslanca Vigne. Predsednik Nitti stavi na glasovanje drugo točko: nobena lista ne sme vsebovati večjega števila poslancev, nego se mora izvoliti v volilnem okraju. Razun lega mora lista nositi ime kandidata in njegovega očeta ter rojstnega kraja. Začne se razprava o tretji točki. Govore razni govorniki, za in proti, toda, ko predsednik Nitti vpraša, če vztrajajo na svojih protipredlogih, izjavijo vsi, da ne vztrajajo. Nitti stavi nato tretjo točko na glasovanje, in sicer v tej le obliki: Noben kandidat ne sme biti vpisan v več listah istega volilnega okraja. Kandidature, ki se predlože po prvi kandidaturi, se razveljavijo. Točka se sprejme. Razpravlja se nato o četrti točki. Modigliani ne razume, zakaj se omejujejo večkratne kandidature. To omejevanje da je krčenje državljanske svofcode in popolnoma proti-demokratičen sistem. Nitti mu odgovarja, da se njegov predlog protivi celemu zakonskemu sistemu in da podpira bodisikakšno nevarno gibanje. Tudi francoski zakon da ne dovoljuje večkratne kandidature. (Živahno komentiranje.) Predsednik prosi zbornico, naj zavrne Modiglianjjev predlog. Meda odstopa od svojega predloga, ki je enak Modiglianijevemu. Predsednik stavi na glasovanje to zadnjo točke čl. 2., ki se glasi: Nobeden ne sme sprejeti kandidature v več nego dveh volilnih okrajih. Točka se sprejme. Nato stavi predsednik na glasovanje čl. 2. v celoti. Se tudi sprejme. Začne se razprava o čl. 3. Predsednik Nitti odgovarja raznim govornikom in predlaga, naj se zadnji del prve točke takole izpremeni: Kandidatova izja^va, če sprejema kandidaturo, mora biti opremljena s potrdili tozadevnih sindakatov, da je kandidat vpisan v politično listo enega izmed volilnih krajev. Razun tega naj bi se tej točki dodalo, da mora župan v 48 urah izdati potrdilo: V nasprotnem slučaju se kaznuje z globo 500 lir. Za slučaj obstrukcije s strani županov obstoje že določbe občinskih m pokrajinskih zakonov. Prosi zbornico, naj sprejme prvo točko z omenjenimi dodatki. Predsednik Nitti stava na glasovanje prvi de! prve točke, ki se glasi: Kandidatske Kste se mo-raijo predložiti prefekturi, ki ima svoj setfcež v glavnem mestu volilnega okraja, do 16 ure dvajsetega dne, računajoč od dne pred volitvami. Te liste morajo biti opremljene z dokazili o sprejemu kandidatur in z izjavo, ki mora biti podpisana tudi v separatnih aktih od predpisanega števila voiiJ-cev. Predlagana točka se spreime. Glasuje se na to o drugem delu te točke, v obliki, ki jo je sprejela komisija. Tcčka }e bila sprejeta. Nitti stavi nato na glasovanje ModigJianijev predlog, ki ga ni vlada sprejela, toda zbornica ga ni odobrila. Bovetti predlaga odpravo druse točke čJ. 3). Drago predla sra, naj se odloži razprava o tej točka dokler se ne bo razpravljalo in odobrilo čl. 6., ki govori o tej točki. Modipliani so boji, dsa bi bilo treba za pripravo barvanega znamenja preveč časa, toda Nitti ga pomiri z izjavo, da bo vlada .če bo treba, lahko rekvirirala tiskarne in daJa tiskuti glasovnice na »državne stroške. Nitti stavi raa siasovanje predlog o odložitvi razprave o tej točki. Zbornica glasuje proti predlogu. — Stavi na glasovanje tretjo točko z odpravo barvanega znamenja. — Zbornica sprejme tudi to točko. Po glasovanju za tretjo točko z odpravo barvanega znamenja. Zbornica sprejme tudi to točko. Po glasovanju za tretjo Četrto in peto točko odobri zbornica čl. 3) v celoti. nakar stavi predsednik na glasovanje tudi ČL 4, ki ga zbornica tudi sprejme. Po predložitvi nekaterih zakonskih načrtov glede tehniške in irradniske ureditve pri industrijskih monopolih (tobak in sol), glede kolkovne pristojbine na pogodbah in zakona, ki določa, da stopijo omenjeni lakom v vefeavo sele 1. jtmris 1400, se ob seja zaključi. Jutri ob 15 «e bo rarpmva nadaljevala. Tovorni promet med Italijo. Nemško Avstrije In čebosiovaško vzpostavljen. RIM, 3. Tovorni promet med italijanskimi posta-jarrri tostnan premirne č-rte in nemikoavstrijskimi ter čehosJovaškimi postajami črez Brenner in ln-nihen je bil zopet vzpostavljen. Sprejema se le blago, katerega izvoz, prevoz in uvev. ni prepovedan, ali pa izjemno dovoljen. Promet posluje z mednarodnim voznim listom rz oddajne do namenjene postaje. Pristojbine se doloiajo od železnice do železnice, ki so podvržene vladavini po bernslkem dogovoru. Dovoljeni so prevezi s povzetjem aJi proti predplačilu. Pristojbine, precplačiia, povzetje itd. se bodo določale po menjalnem ključu, ki bo v veljavi v času. ko se pošHjatve vknjiži v obmejnem prehodnem uradu. Vzvratne pošiljatve iz brenerske. tor teške in innichenske postaje niso dovoljene. Pismo cesarja Karla Viljema. CURIH, 4. V Beli knjigi najdemo razne jako zanimive zgodovinske epizode. Knjiga je pisana v prvi vrsti za ljudsko rai>o in postaja čitatelju zanimiva kakor kakšen roman. V e-pilogu najdemo pismo, ki je je pisal cesar Kari nemškemu cesarju dne 27. oktobra 1918. Naznanja mu poraz tako-le: »Dragi prijatelj, Čeravno mi je jako mučno, je vendar moja dolžnost, da ti naznanim, da ne more in noče moj narod nadaljevati vojne. Jaz se ne morem zoperstavljati tej volji, ker ne morem pričakovati ugodnega uspeha, za katerega manka moralna priprava. Moja vest mi ne dovoljuje, da bi zahteval nepotrebno prelivanje krvi, kar bi pomenilo pravi zločin. Notranji mir in samovladni princip sta v največji nevarnosti, če ne preprečimo te vojne. Moram potlačiti v sebi tudi čustva, če pomislim, da moram rešiti državo, katere usodo mi je poverila božja previdnost. Naznanjam ti torej, da sem se odločil, da zaprosim v 24 urah separaten mir in takojšnje premirje. Ne morem ravnati drugače. V zvestem prijateljstvu, Karel.« Rusija v Mih 1914—1818. Februar si: a resolucija* V noči cd 26. na 27. februarja leta 1917. se je »puntal bataljon »učevne komande«, ki ni hotel iti na ulico proti demonstrantom, temveč je stopil na njihovo stran. Moštvo je ubilo svojega častnika in je izbralo nekega narednika za poveljnika. Obenem pa so poslali tudi odposlance v razne druge vojašnice, ki so prigovarjali vojaštvu, naj se jim pridruži. Zjutraj zgodaj so ljudske mase, med katerimi se je nahajalo veliko visokošolcev, naskočile arzenal in visokošolci so začeli deliti o~ rožje med ljudstvo. Ob 11 dopoldne je že mrgolelo po celem mestu vse polno civilnih o-seb s sabljami in revolverji v rokah. S tovornimi avtomobili so se vozili po mestu pomešani civilisti in vojaki, mahali z rdečimi zastavami, streljali v zrak, včasih pa tudi po ljudeh. Redarji so izginili kakor na mah in so se ugnezdili na vrhu raznih stolpov in na strehah visokih hiš. Pozneje se je izkazalo, da je Proto-potpov izdelal natančen načrt, na katere hiše in stolpe je treba nastavili strojne puške, odkoder naj bi redarji streljali na demonstrante. Dva ali tri dni je trpelo vse to, preden je ljudstvo zavzelo in uničilo zadnje tako gnezdo. Postopanje Gosudarstvene dume je bilo povod, da se je tedaj Gosudarstvena duma smatrala za tisto učilnico, odkoder izhaja vsa revolucija. Zato je tudi vsa petrograjska posadka skupno z mornarji, ki so prišli iz Kronstadta, defilirala pred Gosudarstveno dumo in prisegala zvestobo revolucijonarni Rusiji, kateri so postavljali ,na čelo Gosudarstveno dumo. Ljudstvo je odprlo vse ječe in je izpustilo na svobodo vse jetnike, ne glede na to, ali so bili navadni hudodelci ali politični prestopniki. Tako se je pridružilo revolucionarnemu lju-d-stvu tudi nekaj temnih življev, pravih zločincev, ki so šuntali narod k najgršim dejanjem. Nekoliko dni ni bilo sploh nobene vlade, izšel ni noben časopis in nihče ni vedel, kaj bo, in celo posadka sama se je že strašno bala, da pride do reakcije in da plača ona vstajo s svojim življenjem. Šele v noči na 1. marca se je sestavilo prvo ministrstvo, takoimenovano »vremeno praviteljstvo« (začasna vlada), v katerem so se nahajali kot najmarkantnejše osebe že imenovani knez Lvov, potem profesor Miljukov, odvetnik Kerenekij in tovarnar Gučkov. Vse se j« oddehnilo. Izšlo je prvo časopisje, ki so ga razmetavali ljudstvu iz avtomobilov. Prvo ministrstvo pa se vseeno ni smatralo posebno varno, kar je povedal Miljukov v ministrstvu za zunanje stvari, ki je bilo poverjeno njemu. Miljukov je namreč pozdravil uradništvo z besedami, da se čutijo ministri danes trdneje, da so pa pred dvema ali tremi dnevi pričakovali vsi člani Gosudarstvene dume, da končajo svoj nastop v ječi. Vsi vladni krogi so izgubili glavo v pravem pomenu besede. Car je begal v svojem železniškem vozu od postaje do postaje, a povsod se mu je kazala pot dalje. Najbolje je ohranila hladno kri carica, kakor je pokazala v brzojavkah na carja Nikolaja, obelodanjenih nekaj dni po carjevem odstopu. Med vodilnimi generali je prvi odpovedal pokorščino general Brusilov, ki je bil na glasu, da je že nad dve leti v jako ozki zvezi s kadeti in da je tudi drugače konspiriral z revolucionarnim gibanjem. Ko je Gosudarstvena duma zahtevala, da naj se car odpove prestolu, je general Brusilov prvi izjavil, da stoji na strani revolucijonarne Rusije, in takoj po tej njegovi izjavi so ga Židje v Kamiencu Podol-skem, kjer je bil njegov glavni stan, posadili na fotelj in ga v triumfu nosili po mestnih ulicah. Nezvestoba generala Brusilova je omajala stališče tudi drugim generalom, ki so potem drug za drugim pošiljali v glavni stan carju brzojavke, s katerimi so ga pozivali, naj se odpove prestolu. Tako je car Nikolaj II. podpisal dekret, s katerim se odreka prestolu zase in za prestolonaslednika, se zahvaljuje narodu za njegovo zvestobo ter priporoča narodu, da naj si izbere za carja njegovega brata, velikega kneza Mihaila Aleksandroviča. Profesor Fčrster o krivdi Nemčije. Poznani nemiki pedagog in socijolog profesor Fčrster — ki ga nemški pobesneleži že oc nekdaj sovražijo, ker fim govori grenke resnice in ker Je ljut sovražnik nemškega imperijalizma — je eopet izpregovoril v »Berliner Tageblattu« na naslov Nemčije pregrenko resnico in obsodbo. Naravnost, odkrito, brez o-kolišev in brez vsakega poizkusa kakega u blaževanja ali opravičevanja priznava krivdo Nemčije in izreka neoporečno obsodbo divja nja nemške vojske v zasedenih pokrajinah. Z vso odkritostjo nalaga Nemčiji odgovornost za to vojno. In, kar je posebno pomembno: svoje obsodbe ni priobčil morda v kakem inozemskem listu, v kaki sovražni ali nevtralni dr žavi, ampak v Nemčiji sami, v znanem in od ličnem berolinskem listu. Profesor Forster pravi, da Nemčija ne more zavzeti svojega mesta v vrsti velikih narodov, dokler ne razlikuje »moralne blokade« in ne prizna svojih grehov. Ugotovlja torej, da je sedaj, Nemčija vsled svojih lastnih grehov moralno blokirana od vsega sveta. To je: da jo ves svet mrzi radi nje znanih svojstev: nadutosti, napuha, gospodstvažtljnosti, domišljavosti, in nestrpnosti in krutosti napram drugim narodom. Profesor Forster pravi, da je Nemčija od te moralne blokade pretrpela več, nego od blokade sestradavanja. Posebno obsoja Forster postopanje nemške vojske v zasedenih ozem ljih. Piše dobesedno: »Mi moramo izpoznati vse nezaupanje in ves gnus, ki ga ima svet nasproti nam radi činov naše vojske. Pogoji, ki nam jih nalagajo sedaj, se opravičujejo v svetu z našim vedenjem poslednjih let, z našo sabotažo mirovne akcije v Haagu (zasnovane vsled pobude pokojnega, tako tragično padlega ruskega carja), z načinom, po katerem smo vodili vojno, ko smo pustošili in sistematično uničevali cele dežele, deportirali v masah žene in dekleta ter dajali inicijativo za vse nove metode uničevanja. Kdor si more — pa bilo tudi le od daleč — zamisliti vse trpljenje, ki so jih prenašali tisoči in tisoči tujih dežel od strani naše vojne uprave, ta si mora staviti vprašanje: s kako pravico moremo mi danes zahtevati, naj se z nami človeški postopa?!!« Prof. Forster je velik duh. Le veliki prosvet-Ijeni duhovi, ki jim je čut pravičnosti absolutno nad vse drugo, morejo tako govoriti resnico, pa naj je še tako krvava za svojce! A ravno s tem kaže profesor Forster resnično in najčistejo ljubezen do svojega naroda, poživljajoč ga: izpoznaj se in postani drugačen! Kaže na edino pot, po kateri more zopet pridobiti, kar je izgubil, po kateri edini se more rešiti »moralne blokade« — mržnje vsega sveta, — popraviti to največjo pasivo v svojem narodnem računu ter si pridobiti zopet pravico do mesta med narodi, ki jim je storil toliko krivice, povzročil toliko Tisti tipični predstavitelji pruskega militarizma, tisti gromovniki nemškega imperijalizma med junkerji in znanimi profesorji, ki so s svojo sistematično vzgojo mladine k nacijo-nalni blaznosti v prvi vrsti zakrivali neizmerno nesrečo, ki je prišla nad Nemčijo: ti vsi so seveda nepoboljšljivi in za njih ostanejo možje, kakršen je Forster — izdajice ni nemštvu. Ti otepajo okoli sebe kot blazni v skrbi za usodo svojega Viljema, ki pada nanj v prvi vrsti odgovornost na nesreči nemškega naroda. Ta pa naj bi slušal svarilo enega svojih najboljših mož in naj bi se ne izpostavljal za usodo največjega krivca, marveč skrbel naj bi za — svojo usodo! To je pot do boljših dni, do rehabilitacije pred svetom. Profesor Forster pravi Nemcem: dokler smo taki, nimamo pravice do zahteve, naj svet z nami človeški postopa! Strašna ugotovitev je to, ali je ugotovitev — resnice. Nemški narod naj bi pogledal tej resnici srčno v otraz in uravnaval svoje bodeče postopanje tako, da ne bo nikdar več pojil tal Belgije, Francije, Rusije in Snbije s krvjo in solzami svojih žrtev. Tako govori nemškemu narodu profesor Forster! CiufeUi prevzel svoje mesto. Včeraj ie izročil general Petti* aviinenui komi^iu CiuielLuu sveve posle. Včeraj rjntra> m bil) ranjeni pri spopadu med trgom Lipsia in ufeco Sani ta sledeči: Saivator SuffoKni, 13 let In pol star, stanujoč v Zgornji Carboli 151, ranjen v desno stegno; Ivan D*Az-zaro, 13 let star, kovač, stanujoč v ulici OapitaJe 15, ranjen s strelnim orožjem v desno stegno; Franc Fragiacomo* 23 let star, natakar, stanujoč v ukci Antonio Gaocia 4, ranjen s strelnim orožjem v desno ramo; Anton Colautti, 57 let star, kovač, stanujoč v ulici Calvola 6, ranjen v levo lopatico; Cezar Puriclo, 33 kt star, ranjen s strelnim orožjem v desno nogo. Libero Petronio, 31 let star, uradnik, stanujoč v ulici Lazza-retto vecchio 31, ranjen v nogo; Brano Brinsich, 16 let star, ranjen od krogle v desno ramo; Ruggero AJessio, 32 let star, elektrotehnik* stanujoč v ulici Cassa di rispar-mio, ranjen s strelnim orožjem v idesno koleno. \'sčm ic dal prvo pomoč zdravnik Ruzzier, pri re- Slni jaostaji. nakar so jih prepeljali v bolnišnico v četrti oddelek. Tržaška kmetijska družba. Nedeljsfc* sestanek trebenskib kmetovalcev se je obnesei kar naj-sijajnreje. Udeležili so se ga vsi razjomni vaški go-spcdarM, ki so sledili predavanju z vefckim zanimanjem in so dokazali tekom debate, da se tudi sami mnogo baviro s teoretično kmetijsko izobrazbo. Predavatelj je govoril o sadjarstvu s posebnim ozirom na vzgojo pritijkavega sadja in obrazložil ter prikazal cepljenje takega sadja (okiilacijo na speče oko), prežeJ potem na žetev in postrno setev, ter gnojitev z umetnimi gnojili s posebnim ozirom na travniško gospodarstvo kot temelj umne živinoreje, obrazložil vz-gojo živine v prvih dveh letih, ter podni navod-lia o krmljenju in oskrbovanju živine v spJosnem, končno navedel naloge, ki nas čakajo v svrho vzpostavitve Ali v Nemško Anglijo, ali v Belgijo? Neki angleški list poroča, da je bivši cesar Karei zaprosil predsednika nemško-a-vstrijske republike, da bi se smel nastaniti v deželi, kjer bi živel kot privaten člo\ek. — Neki francoski 44st pa je trdil te *?t», da odpotuje bivši cesaT na Angleško, kjer aaprosi avdteace pri kralju Jurju. Zaprositi da ga hoče, da bi smel živeti na An-giešfcem. — Ce je vest iprvo navedenega lista resnična, nam je živo pred oomi vsa veKčina božje kazni, Jd je zadela »hišo« Habsburžanov. Zadnji Habsburžan prosi ponižno gostoljubja v deželi, kjer je n-J-agova ».hiša« skozi stole ta na znan način izvrševala svoje »apostolsko poslanstvo«. Za zadnjega Habs-troržona je tragika usode tem strašnejša, ker je bil še najmanje kriv! Ne da bi boteii ravno trditi, da ni bilo v njiam tiste znane habsburške naravi, ampak za-to, ker ni imel ni prilike, ni materijalnega časa, da bi bil mogel toliko grešiti, kolikor je zakrivil njegov neposredni prednik — ki je bil res izrazit tip habsburške pravičnosti in — modrosti! Bog je bil premiloittjiv s tem zadnjirn, da ga ie od pozval iz življenja poprej, ida ni megel- videti, kako daleč je----modro do vladal, da bi bii občutil vso zasluženo kazen božjo. Ce pa odgovarja resnici vest drugo navedenega lista, ima pred seboj krvavo igro usode: prosi gostoljubja v deželi, ki jo je cajai njegov prednik od svojih hlapcev razkriča-vati kot sovražnico in zgled vse popačenosti. To j*e pravična kazen! Božji mli-ni meTejo počasi, a meljejo vendarle. Vsalk vozel prihaja pod. glavnik prej ali slej — Šentjakobski pevski zbor v Trstu •priredi v nedeljo, 10. avgusta t. 1., ob IS pevski ko-ncert v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. akobti po sledečem sporedu: 1. A. Gerbec: »Venček sJovenskih pesm-i«, orkester. 2. a) Aljaž: »Zaostali ptič«, b) dr. G. Ipcavec: »Pozidrav«, mešana zbora. 3. a) I. Prcchazka: »Moč ljubezni« in b) dr.. A^>Schwab: »Vinska«, moška zbora. 4. E. Adamič: »Poj, petelin, zoro -mi maznani«, dvoglasni ženski zbor in klavir. 5. a) E. Adamič: »Kot iz tihe eabk'ene kapele«, b) Fr. Gerbič: =Kam?«, samospeva in klsvir (pote član zbora g. Josip Khin>. 6. L. Hudo vernik: »V celici«, moški zbor, bas-solo in kfcivir (-poje g Josip Klim in spremlja g. Vladimir Prinčič). 7. V. M'rrk: »Kozaško slovo«, veliiki mešani zbor in klavif (spremlja g. Vladimir Prinčič). 8. V, Parma: »Gorenjska«, orkester. Pevovodja g. prof. Vasilij Mirk, orkester MandoHnistična skupina »Viktor Parma«. Cene: vstopnpkia 1 lira, se-čeži V. vrste 80 stot., od VI. do zadnje 50 stot. Preplačila se hvaležno 6pnejernajo. Sedeže i-ma v preprodaji voditelj igostilire v »Del. k on s. društva« pri Sv. Jakobu. FOTOGRAF A. JEKKIC. Trat, mL detle Posle št 10. Goric«. Corso it. U aa dvorUču. P 1233 RGZflS CSStJ. i General Pau. Francoski generaJ Pau (Po), se }e seznanil z nemškim orožjem že leta 1870—71. On ima samo eno roko. Desnico so ir/u odrezali zaradi težkih ran, ki jih je dobil v bitki pri VVortlvu. Ko so mu hoteli odrezati roko, je bilo le Še mak) klo-Toformra v bolnišnici. Pau, tedaj še poročnik, je slišal, da zdravniki govore o tem, in jih je poprosil, naj ohranijo Idorciorm za vojake, on bo shajal tudi brez nraga. Ko so mu rezali roko, je stisnil robec z zobmi in je tako prestal strašne bolečine amputacije. Oktobra meseca se je že zopet vrnil na bojjiščte, kjer se ie oJlikoval, dasi je imel eno samo roko. Grobnica ministra Sonrina. Sonrrino ima bliz« ■Livorna grad, ki se imenuje Romito. Stori v višavi 100 -metrov nad morjem. Nedaleč je votlina (jama), v kateri je več let žrv-el puščavmk. O tem pu-ščavniku *so vedeli okoličani samo to, da je bil pesnik Vaščanje in pastirji še dandsnes prepevajo nekatere njegove pesmi. Baron Sonnino si je izbral rečeno votlino za svojo prihodnjo grobnico. Na velikem granitnem stebru je dal napisati: »Sydney Snnino« ter letnico svojega rojstva. Sonnino si je izvolil kot državnik to-le geslo: »Vlada je slutnja«, kaT ee lahko obrne tudi na žrvifenje. MAL! s« računajo po i 0 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debe!e črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. NOČNI SLUGA, so išče takoj. Oglasiti se je v uredništva »Edinosti« tekom popoldneva. PRODAM vinske sode, vefckost: 72, I, 156 1, tri hrastov« trame in en iigon. Skorklja-Sv. Peter 199._3034 MLADENIČ, bivši dijak tržažfce realke, veič slovenščine, nemščine in nekaj Italijanščine, bodisi v govoru kakor v pisavi, išče -primerne službe v mestu ali pa v okolici. Pismene posudbe na uis. odd. »Edinosti« pod »Tržačan«. 3935 KUPIM koleselj, dobro In solidno fetan, s streho za enega konja. Ponudbe nasloviti: Kaređ Si-ikovič, Cermkal, Istra. 3302 KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-Žačnica v Trstu._3367 UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravita za izpit«. Mesečno 12 tir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo. P 711 ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica pončnje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. B UL (B 121) GOSLI (skladatelja) prodam radi odpotovanja. Ul. Porponeila 5 III. B 121 NATAKARICA išče takoj sltrfbo, oejrajše na deželo. Govori slovenski, nemški in Italijanski. Naslov pove ins. oddelek ^Edinosti« pod št. 3377. Od z-imaj naj se posiieio prijazn« ponudbe pod »Natakarica«. 3378 lotogrofični ateljč Daiueire Trst, Corso Slov, 3J. Razglednice r platin i. čpecJjal::«ta: si;Se v barvati, fotoschlizi. Oab.n«t, yixlt, povečanj:], reprodukcije vsakevrsi«. EMtlr. razsvetljava. ZLATARNICU G. PIKO, TRST se nahaja na Konu 3». 13 |Mv2a zatarnlca G. Z ROVITZ & rigilo) Velika iz bera srebrnih lu zlmtiU tu. uhanov, veriilc ttj. ZOBOZDRAVNIK D". M RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3 - 6 pop. Erčzfeolsslao izdiraajg zrt. tkrtiruU is mastni zoMc Ferdlo KSelttnta^rJeva Italijanskega J«z:ka zelo prf očnj in praktična z va ami, razgovori, pismi, besednim zakladom m z '26 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. SLOGA CR IH ZLAIAHI8E::: na veliko izbero se vdobi pri A. POVtt v Trstu TRG GAR1EALDI (BARRlEftA) 3. IZSEBMH PSILISCifl! Vino Chi. nti po L 4.20 dvolitrska steklenica Varsala in wermouth po . L 4.40 liter Žganja po......L 6.40 „ Rum po.......L 6.40 , Konjak po......L 9.60 „ Malinovec po.....L 8.— „ Pomarančevec po ... L 8.— Cri$mancIc!U?$UI. Jalđirfoa 34. nI. 30 ottato 8. Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 17. vngal deile Poste. Tt-hniški vodja A. Jolinscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č'rnuka. - Izdiranje zob drez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje Ifisova kiselina ^ngliika soda hikar&ona* S:carinske n-veče Kiinati s^ro&ni klel Lim, Cal n, Plavilo AraDsHi gu^i „Kordofsn" Pristno svinjeno LubS. naHalin, Eu ;kln£Sft Pristno ia^n ) ol e Vo-:c:§o ia črtala u leisnih škarjicah Kri*talfV2 soda Modra callca, traaccska 1*3- Sofofifija ZeleRa ejal ca dvakrai fčsčeno fc&va ''©rares va v veliki mno^r.i pri HOLLAHOiA COLOHIAL druftfei z o m. j. v Trstu V. Pier i Ls gi da PaMrina 2 (vogal ul. Coron*«) Telefon Int. 34-03. JADRANSKA BANKA Deln. glav. K 3^/JOO.OOO, Reserve K a.50j.00j Centrala: TRST m t«a n mu 5 - m s. UMI! Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub" Ijana, Metković. Opatija Split. Šibenik. Zada* Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v bmČno stroko spadaje!« poste Sprejema vloga na hranilne knjižice proti 3i/*°fl letnim obre' stim v bancogiro-prometu proti 3"/o letnim o" brestim. odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. feje v najo varustaz puiali (Salu dijisif«). Blagajna posluje od 9 do I i . vnwi vj Gcsliinižarii pozor!! linam na prodaj 2 vagana prvovrstnega pristnega dalmatinskega vina 12° po Lir 1.90 liter — Prodajo se tudi posamezni originalni sodi. — Dragotin Vecchčet« Trst, uiica Donatu 3. „Alcočea ti