796. St. - S. leto. Pošthma pavšallrana. Posamezne številke D 1. Naročnina za kraljevino SHS 15 D Letno 180 a Inozemstvo: lfte«siMo 30 D. Letno 360 D i fitglasi: enostolpna mm vr#tft fcnkrat 50 par«, večkrat popu* rtek, 28. decembra 1922. ■ ^o> Uredništvo : VVolfova ulica 1/L Telefon Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor. Jiumunlke ministrskega predsedstva. IVLADNO KRIZO SO POVZROČILI DEMOKRATI, S KATERIMI .JE ISH.0 VSAKO SODELOVANJE NEMOGOČE. — CILJI IN NALOGE NOVE PAŠICEVE VLADE. Beograd. 27. decembra- (Izv.) Mini-•ttsko predsedništvo objavlja: Demisl-Jo prejšnjega kabineta g. Nikole Paši-t*i 80 Izzvale razdrapane razmere v parlamentu, in sicer v prvi vrsti v ionih skupinah, ki so tvorile vladno vedno. Donošenje važnih in potrebnih nakonov, ki se je dotlej borilo z velikimi težkočatni, je v zadnjih časih postalo popolnoma nemogoče vsled večkratnega postopanja enega dela demo. bratskih poslancev, ki so se pri razpravah in reševanju vladnih predlogov pridružili čltnom opozicije in z njimi glasovali Vzporedno s tern se je ob sodelovanju Šefa demokratske stranke same zunaj parlamenta uvedla akcija, kt ni le Škodovala In oslabila ugled vlade, suiipfrk je tudi Izpodkopala temelje vse dosedanje vladne politike. V takem položaju, ko je bilo na dnevnem redu tako važno vprašanje kot ono splošne smernice vladne politike, je predložil kabinet g. Pašiča ostavko, dk politično razčisti parlament razmere in preišče, ali je mogoče nadaljne sodelovanj* koalicijskih skupin pod takimi izpremenljivimi razmer »mi, ter da pred volitvami parlament reši Še nekatere važne in zelo potrebne zakonske predloge. Zadržanje demokratskega kluba in njegovih članov tudi po ostavki vlide glede temeljnih političnih vprašani, zaradi katerih je tudi nastala kriza vlade, medtem ni nikakor razčistilo polofaja. Nasprotno, vsi pojavi in dejstva so kazala, da so duhovi v demokratskem klubu še nadalje ostali v bistvu deljeni in da manjka glavni po-»o.i za nadaljevanje uspešne koalicijske politike ita dosedanji podlagi in z dosedanjim političnim programom, namreč enotaost v političnih naziranjih. — Radikalci poslanci niso mogli in si niso smeli zatisniti oči pred temi dejstvi in sp zato sklenili, da ne vstopijo v koalicijo z demokrati, dokler ni za to koalicijo zagotovljena jasna politična podla. ^ .v ternel.irtUi vprašati jih naše notranje politike. Sainoobsebi je umevno, da se se je morala v tako važnem vprašanju zahtev ati popolna jasnost položaja. — Ker se ta podlaga ni dala doseči tudi po ponovnih poskusih in porazgovorih, so radikalci sami prevzeli upravo dr-i#ve, trdno uverjeni, da je le na tem P^tu in 2 novimi volitvami mogoče prttt do učviščenja notranje politiko, ki varuje državno in narodno enotnost, kakor je to izraženo v naši državni ustavi. Nova vlada g. Pašiča ni vezana na dosedanje neizbežne kompromise in pogajanja in more voditi državne posle po gotovi smernici po svojem programu. V tem pogledu je treba naglašati, da bo glavna naloga vlade izvedba zakonitih in svobodnih parlamentarnih volitev. V drugi vrsti si je vlada gosp. Pašiča slavila za dolžnost, da stori vse potrebne korake, za izboljšanje uprave in zagotovitev boljšega funkcioniranja državnega aparata. Ena glavnih skrbi vlade v tem pogledu bo ureditev in izboljšanje državnih financ, večji državni dohodki, pravičnejši in primernejša obremenitev državljanov po njihovem premoženju, čim večja varčnost v izdatkih: to so glavne in neobhodno potrebne naloge nove vlade. Vlada bo na ta način skrbela za najnujnejše državne potrebe in bo gledala na to, da se najde pot, kako bi se uradnikom in invalidom v resnici pomagalo, in sicer po možnosti še pred donošenjem invalidskega in uradniškega zakona. Teh zakonov ni mogla narodna skupščina rešiti iz gori omenjenih razlogov, ki so dovedli do krize, toda vlada bo ta zakona stavila kot prva na dnevni red novega parlamenta. Ravno tako bo tudi takoj predložila novi zbornici zakonske predloge, ki gredo za tem, da se dvigne poljedelstvo bi živinoreja in da se ustvarijo ugodnejši pogoji za razvoj splošnega narodnega gospodarstva. K tem zakonom pride tudi zakonska predloga o poljedelskih kreditih in poljedelskem zavarovanju. Kabinet g. Pašiča bo skrbno varoval ugled države in oblastev, hkrati pa bo spoštoval svobodo državljanov in njihovo politično prepričanje, toda gledal bo na to, da bo ta svoboda prosta vsakega nedopustnega pritiska in nasilja. Vlada je prepričana, da se bo narod v popolnoma svobodnih volitvah v tako jasnem položaju izrazil za razmere, ki jih je ustvarila ustava in za politiko, ki jo bo vodilo trdno in neomajno stremljenje po utrditvi državne in narodne enotnosti, za katero smo doprinesli toliko dragocenih žrtev in ki je največji porok za napredek in bodočnost ujedinje-nega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spor v radikalnem klubu. VOJVODINSKI POSLANCI IZKLJUČENI IZ RADIKALNEGA KLUBA. — IZKLJUČENI POSLANCI POSTAVIJO LASTNO KANDIDATNO LISTO. Beograd, decembra. (Izv.) Kakor piše j-Tribuiičt«, nameravajo izključeni vojvodinski radikalci dr. Emil Gavrilo, Jovan Mihailovič, Milan Jeftič in ostali nastopiti pri volitvah v severnem Banatu s posebno listo. Snoči so imeli sejo, na kateri so sklenili postaviti posebno listo v okrožju Veliki Bečkerek. Upa- lo, da dobe vsaj pet mandatov v tem okrožju. Zatrjujejo, da ofidelna radikalca lista z dr. Ninčičem in Županskim ne bo dobila niti enega mandata. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Vsi opozicionalni listi pišejo o najnovejšem dogodku, t* i. da so radikalci izključili iz svoje stranke vojvodinske poslance dr. Emila Gavrilo, Jovana Mihailoviča, Božidarja Ankiča, Prediča in urednika »Banatskega Glasnika« Jevtiča, ki v svojem listu zastopa politiko Stojana Protiča. Današnji »Radikal« piše, da }e ta Izklju-fitev vojvodinskih politikov iz radikal- ne stranke napravila v parlamentarnih krogih zelo slab utis. »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, pobija pisavo opozicionafnih listov in pravi, da ni spora med radikalci O Stojanu Protiču veli, da je že prej izstopil iz radikalne stranke, in da m dvoma, da je velika večina radikalcev za politiko Nikole Pašiča. List piše nadalje, da ni res, da bi se Protič in Pašič sporazumela, ker Protič vztraja še nadalje na svojem stališču glede ustave in notranje ureditve države. Zaradi tega ne more biti govora o kakem sodelovanju med Pa-šižem in Protičem. Niti Pašič niti radikalna stranka ne smeta popustiti niti za las od svojega stališča napram vidovdanski ustavi. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je imel danes popoldne sejo, na kateri se je bavil s proglasom stranke na narod. Skupno nastopanje radikalov z delom muslimanov pri volitvah. RADIKAlI JN pEL. MUSLIMANOV BODO NASTOPALI SKUPNO. — V PARLAMENTU BODO MUSLIMANI TVORILI POSEBNO SKUPINO. pride do definitivnega sklepa. Musli- Beograd, 27. decembra. (Izv.) Med radikalci in muslimani v Južni Srbiji se je sklenil sporazum, po katerem bodo pri volitvah za narodno skupščino nastopali, skupaj. V to svrho bo sklicana konferenca v Skoplju, na kateri mani nameravajo nastopati skupaj z radikalci zato, da dobe več poslancev, toda v narodni skupščini bodo tvorili posebno skupino. NEVARNOST NOVE VOJNE. Pariz, 27. decemebra. (Izv.) Kakor Poroča >New York Herald« iz Washiug-tona, }e senator Borah dejal o svojem predlogu glede sklicanja svetovne konference za razorožitev, da tvori precedenčni slučaj. 2e dve leti je vprašanje vojne odškodnine na mrtvi točki. Zaradi U*a j« Evropa v nevarnosti* da se pogubi v nepopisnem gospodarskem kaosu. Možje na najbolj odgovornih mestih izjavljajo soglasno, da utegne sedanji položaj izzvati nevarnost nove vojne. Vojaški strokovnjaki so nasvetovali, naj se zaradi zunanjega položaja pomnoži oboroževanje. Sedaj gre za to, da se da državam, ki so v nevarnosti, izdatna pomoč. VOLILNA PRAVICA MADŽAROV V VOJVODINI. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Vlada bo te dni sklepala o zahtevi Madžarske, naj se doba za opcijo Madžarov v Vojvodini podaljša še za nekaj let. Akc* sprejme naša vlada to zahtevo, ne bodo imeli Madžari v Vojvodini volilne pravice. Ta vest je vojvodinske Madžare zelo vznevoljUa. Zato imajo te dni sejo svoje stranke, na kateri bodo razpravljali o stališča, ki naj je zavzamejo do volitev. Kar se tiče Nemcev in Slovakov, je gotovo, da bodo Imeli volilno pravico. RAZMEJITEV Z ALBANIJO KONČANA. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Razmejitvena komisija z Albanijo je dokončala svoje delu Najkasneje v enem mescu se vsled tega odpravi nevtralni pas med našo državo In Albanijo. Odprava te nevtralne cone bo našim oblastvom omogočila definitivno rešitev vprašanja odmetnikov. IZJAVA ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRADU. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Novi italijanski poslanik marchese Negrotti je včeraj uradno posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. V poučenih krogih zatrjujejo, da je dr. Ninčič zadovoljen z izjavo, ki jo je poslanik Negrotti včeraj podal ministrstvu za zunanje posle. Trdi se, da je italijanska vlada po svojem beograjskem poslaniku ponovno Izjavila, da bo ratificirala rapallsko pogodbo in da bo takoj obnovila porazgovore o končni ureditvi razmerja med obema državama. KONVENCIJA ZA PROMET MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Ministrski svet je podpisal konvencijo o tovornem prometu med Jugoslavijo ln Avstrijo. Finančni regulativ se ratlfici* ra kasneje. . PREKINITEV DIPLOMATSKIH OD- NOŠAJEV MED BOLGARIJO IN RUSIJO. Sofija, 27. decembra. (Izv.) Kakor poročajo listi, j;e ministrstvo za zunanje stvari obvestilo rusko carlstično poslaništvo v Sofiji, da bo bolgarska vlada trpela njegovo prisotnost v Bolgariji le še do konca tega lota. Z novim letom imajo vsi člani ruskega carističnega poslaništva zapustiti Sofijo. Borzna poročila. Zagreb, 27. decembra. Devize: Dunaj 0.13—0.1325, Berlin 1.36-1.40, Budimpešta 3.75-4.02, Italija 475—480, London 432—433, New York (ček) 93— 94, Pariz 690-695, Praga 296—298, Švica 1780, Varšava 0.53-0.56. Valute: 1780—1785, Varšava 0.53—0.56. Valute: ameriški dolarji 91.50—92.50, francoski franki 675—680, napoleondori 300—310, nemške marke 0—14.8, romunski leji 0—51, italijanske lire 473—476. Beograd, 27. decembra. Devize: Dunaj 0.1275-0.1375, Ženeva 1775—1785, Budimpešta 3.95—4.05, Praga 293— 297, Pariz 693-697, Sofija 65.50-66.50, Milan ;84—485, Bukarešta 54—56, London 43425—43725, New York 93.85— 94.85, Berlin 128—1.38, Solun 108.50-111.50, Curih, 27. decembra. Berlin 0.0725— New York 527.625, London 2425, Pariz 38.65, Milan 26.90, Praga 16.50, Budimpešta 02275, Zagreb 1475, Bukarešta 3.10, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076. Z novim letom bo devlza Zagreb notirala v dinarjih namesto v jugoslovanskih kronah. Berlin, 27. decembra. Dunaj 10.37, Budimpešta 309, Milan 37.506, Praga 23.441, Pariz 53.615, London 34.164.37, New York 7319.15, Curih 139.151, Beograd 7930. Praga, 27. decembra Dunaj 4.60, Berlin 42, Rim 162,25. avstrijske' krone 4.55, italijanske lire 15425, Budimpešta 133. Pariz 23525, London 147.75, New York 31.80, Curih 35.50. Dunaj, 27. decembra. Devize: Zagreb 181.75—18225, Beograd 727—729, Berlin 9.35—9.65, Budimpešta 29.35—29.45, London 326.700—327200, Milan 3576-3584, New York 70.425—70.575, Pariz 5134—5146, Praga 5147—2153, Sofija 479.50-480.50, Curih 13.335—13.365. Valute: Ameriški dolarji 70.050—70.350, bolgarski levi 458—462, nemške marke 920—1020, angleški funti 325.900— 326,900, francoski franki 0, italijanske lire 3542.50—3557.50, jugoslovanski dinarji. 717—721, romunski leji 389—391, švicarski franki 13245—13205, češkoslovaške krone 2130—2140, madžarske krone 2820—28»SQ. Nove zmede. Poročila Iz Beograda vedo povedati, da Je podpisan ukaz o Imenovanju velikih županov in da je ministrski svet sklenil, da se odpuste Iz službe* vsi višjKuradiilkl* ki pripadajo demokratski stranki. Druga vest je sicer mani pomembna od prve, vendar meče lasno luč na našo notran‘o politiko. — Kjer ie bilo preje 7 demokratskih In 9 radikalskih uradnikov, bo sedaj 16 radlkalskih ln se število samo na sebi ne bo spremenilo. Vendar je pa trcb2 podčrtati nekaj drugega: kakšna država pa je to, kjer se nastavljajo uradniki po strankarski pripadnosti in ne po faktični potrebi In pa usposobljenosti? Kdaj se je naredila — da se milo Izrazimo — napaka: takrat ko so uradnike nastavljali iz političnih motivov, al? pa sedaj, ko jih iz istih motivov odpiiSčafo? Korupcija je bila eno ln »e drago, saino da je pri nas korupcija že tako zavozlana štrena, da je ni več mogoče razvozljatl. Samo toliko Je zadnje boljše od prvega, da točno vemo, pri čem da smo: kajti sedaj bo vedel uradnik, da s prihodnjim sistemom zgine tudi on, da js treba torej čas plodonosno Izkoristiti. S tem postane korupcija sistem In prav za prav preneha biti korupcija. Vendar b| prosili, če je mogoče, naj gre ta kelih jugoslovanstva mimo Slovencev, Id so ga nekoliko okusili že preje pod demokratsko - radikalnim reži-tnom, ko so se brigali demokrati zlasti za Slovenijo in Iirvatsko. Imenovanja velikih županov pa naravnost osupljajo. Vsakdo danes ve. da bodo prihodnje volitve prav* volitve za ustavotvorno skupščino, ki naj spravi s sveta nesrečno dosedanjo vidovdansko ustavo ln jo nadomesti z novo, ki bo omogočala mirno sožitje vseh treh narodov države in zagotovita njih kulturni ira gospodarski razvoj. Sedaj pa pride novi ministrski svet in imenuje ua kratko velike župane za posamezne oblasti. S tem afirmira vidovdansko ustavo ravno v tisti točki, ki Je najhujše zadela Hrvate In Slovence ta jim onemogočila aktivno sodelovanje v vladi. To so da razlagati »a prvi pogled samo tako, da sl sedanja vlada še ni na jasnem, kaj naj bo v bodoče. Razlagati pa se da Se na dva druga, tipična pašičevska načina. Prvič tako, da ve Pašič, kaka osovražene so te »oblasti« na vatskem in v Sloveniji; In ker so bili tukaj ravno demokrati tisti, ki so se zavzemali za te oblasti, hoče demokrate pri bodočih volitvah one*. mogočUi ravno s tem, da izvede začasno to, kar bi vzelo demokratom vse pristaše. Mogoče pa je seveda tudi, da hoče Pašič spraviti v ne srbskih krajih par njegovih ljudi za nekaj časa pod streho in s tem ob enem pokazati, kako skrbi za svoje pristaše ta kako dobro 2e biti radikal. Ampak naj bo temu tako ali tako: v pravnih in urejenih državah se tako ne dela. Intervencija male antante radi madžarskega oboroževanja. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Pred kratkim so zastopniki male antante pri veleposlaniški konferenci v Parizu zahtevali, naj se zaradi zakonske predloge madžarske vlade o zaščiti Javnega reda in o povišanju vojnega davka ne razpusti medzavezniška komisija, ki nadzoruje razorožitev Madžarske. Veleposlaniška konferenca je sprejela ta predlog zastopnikov male antante ln sklenila, naj ta kontrolna komisija ostane še tri mesece na Madžarskem. Iz zanesljivega vira se doznava, da se sedaj vrše porazgovori med Prago, Bukarešto in Beogradom, naj bi mala antanta predlagala veleposlaniški konferenci, da bi medzavezniška kontrolna komisija ostala še eno leto na Madžarskem. Tl po- razgovori med vladami male antante so se uvedli vsled uradnih poročil, ki so jih ti kabineti prejeli o vojnih pripravah na Madžarskem. Iz istega vira se tudi doznava, da ni izključeno, da mala antanta direktno intervenira v Budimpešti in zahteva od madžarske vlade, naj razpusti vsa privatna,, javna in tajna društva na Madžarskem, ki zasledujejo cilj, da se pripravi vojna Madžarske proti sosednjim državam in ki s svojo akcijo motijo dobre odnošaje med Madžarsko In malo antanto. V tem zmlsln bo mala antanta tudi zahtevala, naj se razpusti društvo probujajočih se Madžarov in organizacija madžarskih ta -šistov. Težkoče pri sestavljanju demokratske kandidatne liste. PREREKANJE ZA PRVA MESTA. LASTNIMI KANDIDATI, AKO Beograd, 27. decembra. (Izv.) Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o kandidatih za nove volitve v narodno skupščino. Pojavile so se gotove težkoče pri sestavi nosilcev list, ker bi i ena i draga skupina hoteli, da pridejo na prvo mesto Ust — VSAKA SKUPINA NASTOPI Z SE NE DOSEŽE SPORAZUM. možje iz njihove srede. Seja se bo nadaljevala. Poskusili bodo najti kompromis. Ako pa se to ne bo dalo doseči, ni izključeno, da bo vsaka skupina demokratskega kluba nastopila pri volitvah z lastnimi kandidati. VOJNA ODŠKODNINA. . Rim, 27. decembra. (Izv.) Italijanski listi ugotavljajo, da je belgijska vlada pristala na italijanski predlog glede vojne odškodnine. Anglija in Francija sta baje sestavili nove načrte. London, 27. decembra. (Izv.) Včeraj je bila nenadoma sklicana seja repara-cijske komisije v Parizu, na kateri je bila z večino treh glasov proti enemu (angL delegata Bradburyja) sprejeta izjava francoskega delegata, da Je Nemčija vedoma zaostala z dobavo lesa. Pariški dopisnik »Timesov« piše, da more sedaj Francija na podlagi te Izjave postopati proti Nemčiji sama. *Daily Telegraph* poroča iz Pariza, da bo na predvečer sestanka ministr. predsednikov zavezniških držav v svrho poraz-govorov o vsem vprašanju vojne odškodnine sedaj ustvarjena pretveza, ako bi katerakoli zavezniška država želela podvzetl akcijo proti Nemčiji. AMERIŠKO ZLATO ZA EVROPO. Washington, 27. decembra. (Izv.) Iz poučenega vira se doznava, da se v Beli hiši poluradno izjavlja, da bodo Zedinjene države v kratkem začele vkrcavati zlato, namenjeno za Evropo. POŽAR V LADJEDELNICI V KRALJEVIČI. Kraljeviča, 27. decembra. (Izv.) V nedeljo zjutraj je Izbruhnil v strojnici tukajšnje ladjedelnice velik požar, ki je povzročil dva in pol milijona dinarjev škode. Vzrok požbra še ni znan. Čudno je vsekakor, da se je ogenj v ladjedelnici pojavil kmalu po požaru v delavnicah državnih železnic v Splitu in v Beogradu, kjer Je zgorelo nekaj ladij brodarskega sindikata. Oblastva so uvedla preiskavo. REORGANIZACIJA ITAL1JANKSIH ŽELEZNIC. Rim, 27. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je imenoval faši-stovskega poslanca Eduarda Corra za vrhovnega komisarja za reorganizacijo italijanskih železnic. Novi vrhovni komisar je v porazgovoru z novinarji napovedal, da bo odpustil 40.000 železniških delavcev, in sicer v prvi vrsti one, ki so prišli na mesta onih železničarjev, ki so bili med vojno vpoklicani pod orožje. Zato pa pridejo na njihova mesta zopet delavci, ki so se povrnili | iz vojaške službe. Osemurni delavnik j se obdrži za delavce, dočim se dela v l Pisarnah uvede deseturni, delavnik. ^Hrvatske Novine4*. Glasnik gradiščanskih Hrvatov. Na Dunaju je tešla prva Številka tega lista, ki smo ga mi naznanili že pretekli teden. — Jako zanimiv in poučen je ta pojav in nam dokazuje, kako ubogo malo smo vedeli o tem razkropljenem delu hrvatskega naroda. Pred 480 leti so začele bežati pred Turki cele vasi iz našega Primorja. Dobili so novo domovino v današnjem Gradišču (Burgenland) od naše do češke meje, celo na Moravsko, Doljno Avstrijo in na Ogrsko do Donave so zašli. (Na Ogrskem je še 21 hrv. občin, na Moravskem so se poslovačile, v Avstriji ponemčile, le v treh občinah tu so še mali ostanki). Gradiščanskih Hrvatov je prilično v 80. selih čez 70.000, — ako bi mogli bolj optimistično šteti med Hrvate vse, kar je hrvatsko, bi jih bilo tudi 120.000. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor je bilo oddano v 62. hrv. občinah okoli 25.000 hrv. glasov. Hrvatje so ohranili precejšnjo avtonomijo v občini; občinska je tudi — šola, zato po večini dobro hrvatska. Pravijo, da je dobrih hrvatskih učiteljev in učiteljic čez 100. — Pa učiteljstvo se je ločilo od nemške učiteljske zveze v avtonomno hrvatsko sekcijo. Od Bratislave doli do naše meje so posejane hrvatske vasi, med katerimi jih je čez 20, ki štejejo po 2000 prebivalcev in čez. Zal, da je tekom časa ponemčenih (ne pomadžarjenih) nad 20 vasij. — Ostale vasi so očito dobre hrvatske in skušajo stopiti v novodobni kulturni svet s čisto samostojno kul-t"T>, s svojim jezikom, ki se je ohranil in razvijal popolnoma sam zase, brez slehernega vpliva iz Hrvatske. — Da ni bilo duševne zveze med materno zemljo in temi kolonisti v tujem valovito se pozna tudi iz došlih nam »Hrvat-*kih Novin«. Dasi se takoj pozna, da je sodelovala tu vešča roka, ki hoče popravljati dosedanje zamude, vendar se vidi takoj, da jezik ni enoten, da je v mogočem res potreben in tudi sposoben zboljšanja in — zbližanja na ono stTan, kamor tiče. — Ako se bo ta smer nadaljevala, bo končni uspeh tak, da bomo lahko popolnoma zadovoljni. Sivolasi pesnik Mate Miloradlč, ki Je star 72 let, je priobčil v tej številki svojo pesmico »Hrvati«, ki je bila zapeta sicer že pred 12 leti, ko je mislil, da je došel tudi Gradiščanskim Hrvatom vstajenja dan, a je postalo resnično aktuelno šele s »H. N.«. — Pesmica je — program lista: O Hrvati, narod mali, Stanmo gori, dost smo spali! Prestat mora dugi san — Zora puca, bit če dan! In ko pove, da hočejo braniti: Vam svetu veru, Dom naš sveti, — zakliče: Ki nam tlaču Rod naš sveti, Cedu čut va novom leti: »»Svoj svojemu bud podan!« Zora puca bit če dan! Urednik dr. Karali Lovše je napisal uvodnik, ki obsega program, čisto lep naroden, socijalen, kulturen, gospodarski program po geslu v glavi lista »Sloga jo moč! — Vse stranke bodo morale biti združene v tej orjaški borbi za narodni obstanek in kulturni napredek hrvatstva. Naj navedemo iz programa doslov-no le dva odstavka, ki pravita: Dojde li zmučen i se tuži: »Po tud-jih grudah i po krivih putih sam bludil, nišam našal doma, nimam ni kutljaca, kade bi počinut mogal«... »Drag si ti nam, brate« — je naš odgovor — »sedi se k našemu stolu! Ovo je kruh i sol. Naše siromaštvo čemo rado podilit s tobom. Ukripi se, pak ostani kod nas, ter pomozi va naših krajinah i vsagdir, kade naši Hrvati živu, širit svitlinu 1 zobdržavat naše hrvatstvo.« — »Hrvatske Novine« čedu se skr-biti, da budu naše škole dobre, kade se naša dica uča va svojem materin-skom jeziku, pak i druge potribrte jezike — kot na primer nimški —, i da se nauču vse ono, ča je njim va Žitku potribno kot dobrim gospodarom, dobrim Hrvatom i dobrim gradjanom naše republike. »Hrvatske Novine« čedu se trsiti, da bude naš jezik poštovala vsaka oblast i vlada, i da nam dadu ona prava, ka nam pripadaju po božjem i narod-nom zakonu, ki daju i nam gradiščanskim Hrvatom vsa narodna prava, da se budemo mogli i kot narodna manjina va Esteraji va kulturnom, narodnom i gospodarstvenom posli zdignuti, ter za celu budučnost ostati pošteni, dobri Hrvati i lojalni gradjani. Tak list je vreden vse podpore! Že iz prve številke smo zvedeli veliko veselega o kulturnem in narodnem prosvetnem delu! — In čudimo se, da smo doslej tako malo izvedeli o teh rojakih svojih v najbližji — tujini! Naročnina znaša 60 Din za celo leto. Morate si naročiti tako, da pošljete naročnino na Jadransko banko v Ljubljani, ki ima na mnogih krajih svoje podružnice, na Dunaju tudi! A. G. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! Politične vesti. RAZPIS VOLITEV V NARODNO SKUPŠČINO, Prihodnja številka »Uradnega lista« objavi razglas pokrajinske vlade za Slovenijo o volitvah v narodno skupščino. Ukaz o volitvah v narodno skupščino je razglašen v »Službenih Novi-nah« kraljevine SHS, dne 22. dec. t. I. Petnajstdnevni reklamacijski rok v smislu člena 12 zakona o volilnih Imenikih, konča torej 6. januarja 1923. — Nobena kasnejša reklamacija ne more več uplivati na sestavo volilnih imenikov. Volilna borba se jo že pričela. S prav posebno agilnostjo se pripravljajo na volitve predvsem radikalci. Akcijski volilni odbor je razposlal že v vse pokrajine države strankinim organizacijam navodila za nastop pri volitvah. Kakor se splošno sodi, radikalna stranka pri novih volitvah ne bo izgubila na svoji moči. Posebno srdit boj je pričakovati v Bosni. Prvotno se je mislilo, da nastopijo v volilni borbi muslimani pod enotnim vodstvom. Kakor pa zadnja poročila kažejo, so se vsa prizadevanja za enoten nastop bosanskih muslimanov ponesrečila in nastopi Maglajevičeva in Spahova skupina vsaka zase. Muslimanski težaki mislijo pa še poseebej ustanoviti težaško stranko in skupno nastopati z narodno seljačko stranko, ki je ped vodstvom poslanca Divljana. — Nekdanja komunistična stranka Jugoslavije nastopi pri volitvah kot novo organizirana »Proletarska stranka«. Bcogradski »Radnik« je v posebni Izdaji priobčil na delavstvo oklic, podpisan od večine bivših komunističnih voditeljev, da se naj vsi delavci organizirajo v proletarski stranki, katera nastopi pri volitvah v narodno skupščino samostojno, s svojimi kandidati. V Sloveniji kot v Hrvatski v širši javnosti še ni mnogo čuti o volilni borbi. Govori se sicer o teh ali onih kombinacijah vendar so vse vesti za enkrat še pre-uranjene, ker definitivnih sklepov glede eventualnih skupnih nastopov posameznih strank in političnih skupin še ni bilo izvršenih. Imenovanje velikih županov. Kakor se poroča iz Beograda je ukaz o imenovanju velikih županov že podpisan in so med drugimi imenovani: Štefan Belič za Kragujevac, Gjuro Bo-škovič za Bitoli, Vujo Ružič za Požare-vac, M. Sretkovič za Kosovsko Mitro-vico, M. Gjakovič za Cetinje, dr. Fran Gabrec za Zagreb, Vasa Aleksič za Ša-bac, M. Nikolič za Sarajevo, Jovan Perovič za Split, Juraj Grisogono za Dubrovnik, Toša Todorovičč za Banjaluko, Vasa Šanovič za Vukovar, M. Slepčevič za Novi Sad, Dragotin Todorovič za Vranjo, Boža Kostič za Valjevo. A. Vidovič za Niš, Sretan Pavlovič za Užice, Pera Lapujevič za Zaječar, Zorko Spasojevič za Čačak, Marko No- vakovič za Kruševac, Jovan Božič za Osijek. — Vest beograjskih demokratskih časopisov, da je Imenovan za mariborsko oblast dr. Ivan Sajovic iz Kočevja, ne odgovarja resnici. Doktor Sajovic sploh ne more biti imenovan za velikega župana, ker mu za to mesto manjka potrebna kvalifikacija. Predvčerajšnjim se je odpeljal v Beograd pokr. namestnik Ivan Hribar in minister Niko Zupanič, da posredujeta pri vladi, da se za Slovenijo imenuje samo veliki župan s sedežem v Ljubljani. V kombinacijo za imenovanje velikim županom v Ljubljani prihajajo v poštev novomeški okr. glavar dr. Vončina, univerzitetni profesor dr. Pitamic in agrarni direktor dr. Lukan. Dr. Kukovec koncentrira. V Polcnšaku je na sestanku JDS propagiral doktor Kukovec ustanovitev napredne kmetsko-obrtne zveze, ki naj nastopa pri bližnjih volitvah v narodno skupščino namesto JDS. Dalje se je dr. Kukovec po stari navadi zavzemal tudi za koncentracijo vseh naprednih strank. JDS sama in s svojim imenom ne upa, da bi dobila v Sloveniji vsaj en mandat. Zato se misli poslužiti kmetsko-obrtnih zvez, koncentriranih sil in podobnih skrivalnic za bivše mladinske ministre. Božična poslanica lorda Curzona. Lord Curzon je objavil v svojem imenu in v imenu bri*anske delegaicje na lausanski konferenci sledečo božično poslanico švicarskemu prebivalstvu: Britanska delegacija in jaz smo srečni, da moremo poslati božični pozdrav in zahvalo švicarskemu in lausanskemu prebivalstvu, katerega stremljenje je podpiralo naše mirovno delo. Pred petimi tedni je izrazil švicarski zvezni prezident nado, da se o božiču uresničijo besede in upostavi mir na zemlji. Naše delo še ni končano. Izvršili smo mnogo dela in napredovali smo. Upam, da'bo naše delo po kratkem premoru hitro in uspešno končano. Pri pregledu dosedanjega dela na lausanski konferenci najdejo »Times«, da je konferenca znatno napredovala, dasi njeno delo Še ni popolno. Praktično, pravi omenjeni list, se je dosegel sporazum v zelo važnem vprašanju morskih ožin, čeprav se je en trenotek preteklega tedna zde- lo, da bo prišlo radi tega vprašanja do razdora. Žalibog kažejo vesti z včerajšnje seje manjšinske subkomisije, da so Turki pripravljeni postaviti se v podrejenih vprašanjih na nepomirljivo stališče. Take zapreke so morda neizogibne. Ne gre namreč le zato, da se prepriča turške delegate, temveč se mora računati tudi z propagando boljševikov, ki sicer s svojimi nesmiselnimi pretenzijami ne morejo preprečiti pravilnega poteka konference, katerih agenti pa morejo v Angori v znatni meri uplivati na nevednost in nezaupljivost tamkajšnjih političnih činiteljev. Na srečo pa tudi v Angori resnični cilji boljševikov niso več neznani in kal miru, ki je pognal v Lausanni, gotovo ne ostane brez vpliva na narod, ki je utrujen od vojne in osamljenosti, ki preko vse svoje nezaupljivosti nosi v duši skrb za svojo bodočnost Gospodarstvo. + Tečaji na novosadski produktni borzi dne 23. dec. 1922: pšenica bačka 425, sremska 430, ječmen bački 313, sremski 318, moka št 0 593, za kuho 568, št. 6 518, pšenični otrobi 165, mast 27, bosanski orehi 350. H- »Direkcija državnoga posestva v Belju ima na prodaj sledeča semena: 15 vagonov mohara (Borstenhirse), 5 vagonov prosa in 5 vagonov graščice zimske, vse letošnji pridelek. Interesenti naj vpošljejo ponudbe z označbo cene po qu, ki bi jo plačali za pojedina semena, postavljena franko žel. postaja Veli Monastir (Pelmonostor), na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani do 12. januarja 1923. Vsak naročnik semena je obvezan, da seme, ako se dotično naročilo akceptira, sprejme ter plača za to pogojeno ceno z eventualnimi ostalimi stroški vred. + Dobava košar za oglje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne ponovna licitacija glede dobave 800 košar za oglje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava fižola in masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 10.000 kg fižola in 5.000 kg čiste svinjske masti. Ponudbe se sprejemajo vsak dan do konca tega leta v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. + Dobava opreme za motorno, mehanično in mizarsko delavnico. Pri Ode-lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. januarja 1923 ob 11. uri do-poiudne ofertalna licitacija glede dobave opreme za motorno, mehanično in mizarsko delavnico z montažo za rečno Hidroavionsko postajo v Novem Sadu. Predmetni oglaš z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Prodaja starih vreč (krp). — V intendantskem skladišču Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Savska cesta št. 4 se bo vršila dne 10. januarja 1923 Javna licitacija krp od vreč. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava papirja. Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu se bo vršila 12. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave papirja. — Predmetni oglas z vzorci je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubi, ljani interesentom na vpogled. Na tepežke. »Herodež, videč, da so ga modrijani ukanili, se zelo raztogoti ter pošlje in pomori po Betlehemu in vsej njegovi okolici dečke, stare dve leti in manj, Sodeč po času, ki ga je natanko poizvedel od modrijanov.« »Iz Rame je prihajal glas, Rahel je plakala za svojimi otroci.« Na vse zgodaj se že zbirajo otroci danes za vasmi in po predmestjih. Dolge, iz vrbinj spletene korobače v rokah neso. Njih ure so kratke, od zjutraj so štete do dvanajste, da našeškajo vsakogar, kogar dobe. 2e od daleč se napovedujejo: Kratkosrajčnlki, krojački, danes hlače merijo. Kratke nategujejo, strgane zašijejo. Žgoče, šibe vroče, v jesihu namočene vihte... Oj gorje, oj gorje. Procesija zavija od hiše v hišo, krik in smeh prasketata na vseh plateh; malhe so polne, da komaj še drže bogate darove, ki grešnike rešujejo. Skrij, skrij, skrij! Šiba žvrgoli. Rožiče hitro tn potice, fig nam daj in še kaj pa se rešiš zdaj! Previdno stopi hišni gospodar na prag, se razgledujejo po vetru in oblakih, kajti stare besede poročajo: Nedolžni otroci oblačni, ne bodo otroci kruha lačni. O, saj ne gleda za oblaki, potuhnjeno pričakuje, da tudi njega nakre-šejo, ker žalostno je srce, kogar ne obiščejo. Pravijo, da še tisto leto umre gospodar ali žena, kamor tepežkarji niso prišli ter jih niso odvezali zopet za leto dni. Mladim tepežkarjem želimo veliko biro, našeškanim pa dober prevdarek, dft jim ne da bog lanu, katerega bodo morah s kleščami pipati. Leontij. Osveta. Skupaj smo se odpravili k bolnici in prišli ravno o pravem času. Na navadnem vozu sta ležali dve krsti, obe pobarvani s križem. Na vsaki je ležal priprost šopek. Venci, tudi čisto rodbinski, niso bili dovoljeni. Pogreb je bil žalosten. Mi in svojci drugega komisarja smo šli za vozom in za nami nekaj slučajnih pogrebcev. S trotoarov in oken pa je gledala radovedna publika in tupatam je padla strupena opazka. Obenem je rosil lahak dež in kolesa voza s krstami so orala po mokri površini in puščala za seboj dve rumeni brazdi suhega peska po vseh počmev-ših mokrih ulicah. Vjera Aleksjejevna je nepričakovano trdno hodila in je odklonila roko, ki ji jo je ponudil doktor. In ravno tako navidezno hladno, ne da bi se ji orosile oči, je sledila obredu. Le ko je prijela s kupa kopico prsti in jo vrgla na krsto, je zatrepetala in se oprla na doktorja. Pa samo za trenutek. Takoj se je popravila in se vrnila z nama domov pokonci, samostojno, ponosno. Šli smo molče. Pred vrati nama je stisnila roke, in nama zrla nekaj hipov pomembno, z globoko izraženim čustvom blizkosti v oči in tiho zašepetala: Hvala! nakar se je hitro obrnila in izginila. Poslovila sva se tudi z doktorjem in odšla vsak v svojo stran. Bilo je mračno, dež je padal že po vseh pravilih. Minareti mestnih mošej so posiveli, cerkve so se nekako nagubale, stepa se je raztegnila na neizmerne, neprehodne daljave. Moji koraki so pečatili v pesku rumene pege vzritega peska, ki so se polagoma namakale in se zlivale v splošno sivino. Vso to žalostno sliko pa je davilo nizko svinčeno nebo, ki se je čedalje bolj približevalo stepi s svojim črnim, spolzkim trebuhom in se je že natikalo na polusence na minaretih, kakor da se hoče ogromna, zoprna pošast zavaliti na zemljo in stresti vse življenje v ogabno, sluzasto kašo. Vsi udeleženci pogreba smo bili čez dva dni zaslišani. »Kdo, kaj, kje, kako« in posebno »zakaj«. Zadeva se je razjasnila. Z doktorjem sva šla takoj nato k Vjeri Aleksjejevni. Nje nisva našla in ne otroke; njena postelja je bila postlana brez odeje, starka pa nam je povedala, da je hči zbežala. Kam, tega sama ne ve, in nama bo povedala, kakor hitro zve. Pri nji so spet preiskovali. Ne razume, kaj še iščejo, ko so vendar že deske s tal privzdigovali. Čeprav je bilo vse to precej absurdno, vendar sem vedel, da je res in to so mi pričale odbite deske, ki so čakale na moško roko, in sploh tedanje navade v podobnih slučajih. En član družine je za seboj potegnil vse druge. Vsak je bil odgovoren za vse in vsi za vsakega. In tako nisem več videl Vjere Aleks-jejevne. Pozneje mi je starka povedala kot skrivnost, da se nahaja v Talici, v vasi, 12 vrst južno od mesta pri neki prijateljici in da jo namerava v kratkem obiskati. Doktorja v Semipalatin-sku že ni bilo več, jaz pa sem že tudi začenjal čutiti na sebi, da niso »ti časi«, in da je sibirske idile konec; da jo revolucija ravnotako neusmiljeno prevrača, kakor Rusijo in da se da z bakreno žico zvezati tudi ogromno sibirsko tajgo in jo premetavati, kakor škat-ljico užigalic. II. Besni vihar državljanske vojne je v svojih kolosalnih razmerah pojenjal. Pojenjal ni, ker so se polegle strasti, ampak, ker mu je zmanjkalo sredstev. Pravzaprav pa niti pojenjal ni. Tri leta je bil očivlden, košmarno krvav, javen, in je valil in je mešal milijonske mase, ko kašo v kotlu, mendral prave in neprave, pometal armade, kopičil cele zamete iz zmrznjenih človeških teles, pa-lil vasi in mesta, uničeval železnice, lomil mostove in trgal brzojavne žice. Včasih je vzdignil celo preseljevanje naroda in ga podil v zgodovinski paniki, polunagega po grozovitem mrazu preko tisočevrstnih daljav — nazadnje so mu pa le usahnili viri sil, potrebnih za podobna podjetja in takrat se je navidezno pomiril. Zdelo se je celo, da je utihniL V resnici pa je začel divjati v spremenjeni obliki med mirnimi prebi- valci, skrivno, ne opiraje se več na pravo močnejšega, ampak na ustavo, red in socijalno pravičnost. In zato je bilo njegovo divjanje tem strašnejše, ker nisi vedel ne ure ne dneva. Težko je bilo najti človeka, ki bi ga ne bil v teku onih časov pograbil vrtinec in ne premetaval iz enega konca na drugega. Takega življenja smo se že vsi navadili in ono nam je ustvarilo posebno psihologijo, kjer čas in daljava nista igrala velike uloge. Zivljensko potrebno je bilo, otresti se vsake sentimentalnosti in vse, kar je bilo mogoče ohraniti, to je bila edino le sposobnost hladnokrvno presojati in analizirati, iskati vzroke in predvidevati posledice. Kdor pa je zgubil še to, ta je podivjal popolnoma. Isti vrtinec je zagrabil kmalu po opisanih dogodkih v Semipalatinsku tudi mene in meje več ko dve leti metal iz Altaja k Bajlcalu in od Bajkala v Altaj, dokler se nisem čez dve leti in pol, koncem maja, znašel spet v rodnem, bi rekel, mestu Barnaulu, čigar lepa lega in mila okolica na bregovih mogočne Obi in mične Barmaneke sta se mi posebno priljubili. Takrat sem se tam nahajal le začasno, za nekaj tednov, v unlviraliziranem hotelu, z namenom, da organiziram in oživim nekdaj cvetoče in zanimive ženske delavnice za učila. Bogato altajsko mesto, ki sem je prej dobro poznal, je tekom viharja pogorelo v najlepših in najbogatejših kvartalih in ožgane, štrleče stene palač raznih mednarodnih bank in veletrgovin so mi vzbujale občutke, kakor da se sprehajam po praznih Pompejih. Včasih se mi je zdelo, da sem v tej deželi preživel cela stoletja in da sem ostal kot ena redkih, še ne navzočih prič prejšnjega razkošja in blagostanja, ko živ anahronizem. Le redko, rc ’ko sem srečal znanca, da si mi je bilo prej znano malodane celo mesto. Večina starega prebivalstva se je razpršila in nadomestile so je nove mase, ki so napolnile vse nezgorele prostore in hiše do skrajnosti, popolnoma predrugačile temp življenja in uničile vsak spomin na prejšno sibirsko idilo. Vsak večer sem se dvignil na pokopališče na gori, ki se je strmo vrezala kakor klin med Ob in njeno hčerko, odkoder se je odpiral krasen razgled na daljave onstran sibirske krasotice, na mesto in borove gozdove po peščenih hribih za mestom. Bronaste in železne plošče na znamenitih grobovih so mi pričale o prvih pijonirjih tn smelih ekspedicijah, o čudovitem in nečloveškonapornem trudu, njihovem v zavojevanju Sibirije in grob Jfidrinceva mi je Šepetal o globoki ljubezni učenjaka do svoje mrke, zaraščene, kosmate in vendar deviško lepe domovine. Kakor hitro pa sem se spustil po stopnjicah z gore v mesto, sem bil takoj z dušo in telesom prestavljen v neko bodoče Welsovo stoletje, dasi v mnogo bolj prozaični obstanoviti, kakor pa so njegovi romani. Vendar pa ni bil ritem življenja nič manj divji, kot tam. V hotelu je bilo pravcato mravljišče. Z vseh krajev Sibirije so vsak dan prihajali najrazličnejši polodgovomi, odgovorni in neodgovorni funkdjonaTji, mrzlično so tekali nekaj dni po Barnaulu in odhajali Komisarji, pooblaščenci, delegati in prosto komandlrani, s portfelji in z mapami, z revolverji ali brez njih, s kokardo in brez, so se vrstili kakor v živem kalejdoskopu. Nekega večera je šinila po hodniku mimo mene dama, ki se mi je zdela znana. Odšla je v posebni oddelek' za dame. Na moje vprašanje mi je vratar povedal neznano ime in mislil sem, da sem se zmotil. Drugi dan pa sem Jo spet srečal na hodniku in — obstal... — Vjera Aleksjejevna! Kakšna usoda...? — Ljev Matojajevič! VI? — S čustvom starega prijateljstva, porojenega pri izključnih razmerah, sem ji stisnil roko in s par stavki sva s» zmenila, da pridem zvečer k nji, v sedmo številko. Bila je čudno hladna to redkobesedna, vendar sem čutil, da ji moj obisk ni odveč. Vsako naidaljnje premišljevanje o njej sem odložil do večera. (Dalja prih.) Stav. 295 JUGOSLAVIJA«, 28. decembra 1922. Stran % 4* Dobara gasilskega materijala. — V pisarni intendantskega odseka Ode-fenje za mornarico v Zemunu se bo vr-5Ua dne 10. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija za dobavo gasilskega materijala (raznih cevi itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske Ib obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Prodaja železnih odpadkov. — V pisarni inžinjerskega skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem, vršila se bode na dan 5. januarja 1923 ob 9. uri dopoldne javna *— Poslanik dr. Otokar R_ybaf, ki je ▼ božičnih praznikih prišel v Ljubljano, JB težko obolel na zastrupljenju krvi. JJpamo, da g. poslanik skoro okreva. — Bivša črnogorska kraljica Milena pride, kakor poročajo iz Beograda, v Jugoslavijo in se z člani bivše črnogorske dinastije stalno naseli v naši državi. Na ta način hoče bivša črnogorska kraljica onemogočiti nadaljnje zlorabljanje dinastije za špekulativno rovarjenje gotovih emigrantov proti naši dr-iavL — Nekatera poglavja iz higijene dojenčkov za praktične zdravnike. Go-ipod dr. Matija Ambrožič priredi v Okvirju organizacije sekundarijev za Slovenijo v Ljubljani naslovno predavanje in sicer vsak pondeljek ob 19. do 20. uri v predavalnici med. oddelka javne bolnice v Ljubljani skozi 6 tednov. Začetek 8. prosinca 1923. Za nečlane organizacije stane ciklus Din 150. Odbor. — Učiteljstvu! Vsi tovariši(ce), ki 98 zanimajo za počitniški izlet po naši državi se vabijo na I. sestanek v soboto 30. t m. ob pol 15. v hotel Tivoli! Vabljeni so tudi tovariši(ce), ki se izleta ne udeleže! — S. W. — Ne pozabite slepcev! Vsi, ki se niste spomnili naših ubogih slepcev za božič, storite to sedaj za novo leto. Darila sprejema podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfova 12 (zadaj na dvorišču). — Otroc! otrokom. Ljubljanski člani Pomladka Rdečega Križa so priredili dne 23. t m. na Mestnem dekl. liceju »irotam drž. Dečjega doma v Streliški nlld 14 prelepo božičnico. Šolarice z Vrtače so uprizorile ljubeznivo božično Igrico in so pele božično pesem. Dečki Salezijanskega zavoda na Rakovniku so sami sešili za 23 sirotkov hlačice, deklice šentjakobške šole so napravile 29 sirotam oblekce in igrače, pomagale so jim tudi učenke z Vrtače in Mladike ter učenci I. mestne deške ljudske šole. Skratka: Bilo je složno delo v blagor revežem. Tvrdka »Svetla« je brezplačno oskrbela razsvetljavo božičnega drevesa. Vzpodbudno sta govorila na slavno* sti predsednik Rdečega Križa gosp. P. Grasselli In gdč. Al. Štebi. — Organizacija Pomladka Rdečega Križa se je ustanovila pri nas na vzpodbudo miss Palmer, odposlanke iz Amerike. Začetek morda ni bil povsem srečen, ali Mela je prelepa, zato je ostala in se »zvila. Sedaj vodi vsa dela Pomladka s srečno roko miss Eleanor Shoenber-ger iz Amerike s pomočjo gdč. Milene Pehanijeve in vse krasno uspeva in se razvija. Namen te organizacije je soci-Jalna vzgoja mladeži. Otroci vsega sYef*’ raznih držav, naj se združijo v skrbi in v delu za zapuščene, revne, zanemarjene svoje vrstnike. Pomagaj TO&do, ida se izvrši ta prekrasna ideja! — Plemenit dar. Šolska deca iz Fa-»Vasi je poslala slepcem v državnem wvodu za slepe v Kočevju za božičnioo topih jabolk, hrušk, krhljev in orehov z božičnimi voščili. Ta lepi božični dar je uboge slepce v Kočevju tako iznenadil in razveselil. Tem potom izrekajo slep-d v Kočevju najprisrčnejšo zahvalo dobrosrčnim šolskim malčkom, njihovim staršem in pa plemenitemu učiteljstvu ter jim istotako želijo nad vse vesele božične praznike in srečno veselo novo leto. Še so na svetu dobri ljudje. <— Vtem znanim Industrijskim, obrtnim in trgovskim tvrdkam pošilja te dni podpisano upravništvo »Obrtniški koledar« za L i°23 po poštnem povzetja 13 Din. Vsebina koledarja je bogata te za vse tvrdke zanimiva. Upravništvo »Obrtniškega koledarja« v Ljubljani. — Za tri mesece bo zašit Anton Pe-tančič iz Malega vrha, ker je z nožem sunil Mihaela Vrstovška ter mu prizadejal težko telesno poškodbo. — Poskušenl vlomi. Zjutraj na božični dan so skušali neznani lopovi vlomiti v Kušarjevo gostilno pri Kozarjah. Prepodili so jih otroci, ki so klicali na pomoč. Nato so poskušali najbrž ravno isti lopovi, vlomiti tudi v stanovanjsko hiSo opekarne v Logu, toda tudi tu se jtan njihova nakana ni posrečila. — Žena ubila svojega moža. Anton Vrlinšek in njegova žena Neža živela že delj časa v večnem prepiru. — Dne 19. t m. okrog 19. ure je prišel Anton Vrlinšek iz Podgorja pri Kamniku k svoji ženi v Šmartno na obisk. — Ker ga ona ni marala, sta se začela prepirati. Med prepirom je žena pograbila neko poleno in z istim pričela svojega moža tepsti po glavi Vrlinšek se je vsled udarcev ves % krvi zgradil oe2»* ustmena dražba za prodajo približno 4000 kg železnih odpadkov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Oddaja zgradbe mostu preko Drine. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 12. jan. 1923 ob 10. uri dopoldne licitacija glede oddaje zgradbe mostu preko Drine pri Mededi na progi Sarajevo - Uvac. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. vesten na tla. Kljub temu ga je ista še nadalje udrihala z polenom. Cez par ur nato je Vrlinšek vsled poškodb umrl. — Orožniki so ubijalko izsledili in zaprli. — Uboj na Fužinah. Na Štefanovo je popivala večja družba v Babnikovi gostilni na Fužinah. Med pivci je bilo tudi več vojakov. Ko so se ga zadosti nasrkali, je nastal, kot običajno, prepir in na to pretep, pri katerem se je obnašal kaplar Franc Perčar silno agresivno. Rogovilil je s svojim bajonetom, dokler mu ga ni eden izmed družbe iztrgal iz rok. Takoj nato se je Perčar zgrudil zaboden s svojim lastnim orožjem, ter je bil na mestu mrtev. — Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih, dokler še zaloga traja. Varstvena znamka »Buddha«. Vam je porok in garancija, da so čajne mešanice, bodisi kitajske ali indijske, najboljše kvalitete z neprekosljivo aromo in izdatnostjo. Ljubljana. = Gladujoče ptice. Pretekli teden je postavila mestna uprava kot prejšnja leta po javnih nasadih krmilna koritca za krmljenje ptičev po zimi. A glej, mesto da bi se pokladala v nastavljena koritca krma, je nekdo v noči od 10. do 11. dec. 1922 prevrgel in polomil v tivolskem in Trubarjevem parku deset takih koritc. Ljudstvo tarna nad draginjo itd. a soditi po neštevilnih pijancih, bi človek nehote sklepal, da živimo v vsem izobilju. Res je, da je v vojni marsikdo tako posurovel, da se znaša nad vsako četudi najnedolžnejšo stvarjo, ali da bi kratil celo pticam ono malo drobtinic, ki jim jih poklada dobra roka, bi ne bili pričakovali. — Prosimo ljubljansko občinstvo, da polaga pticam semena in drugo Jcrmo kamor že pač more, a kr. policijo pa, da pazi na te nočne razgrajače ter zlasti kvarilce najstrožje kaznuje ter jih tudi ovadi pravdništvu. s* Božični prazniki so Ljubljano silno oživili. Dasiravno vreme ni bilo najlepše, je vendar po cestah kar mrgolelo praznično razpoloženih ljudi. — Toda prazniki so zahtevali tudi svoje žrtve, zlasti na božični večer, ko je vse drlo h polnočnici. Neki trg. pomočnik se je tako dolgo zamudil v gostilni, da bi kmalu polnočnico zamudil. Ker pa je mož pobožen, je v zadnjem trenutku odjadral proti stolnici, toda vino mu je vzelo čevelj, ki ga je zgubil med potjo. Nek inženir C. je postal tako ginjen vsled sladke kapljice, da je šel iskat službo — v tramvaj. Pa ni našel nič druzega, kakor velikega, črnega mačka. Par nesrečnežev se je tudi v praznikih nekoliko potolklo — hujših nesreč pa ni bilo, niti tedaj ne, ko so z velikim hrumom Štefani praznovali »svoj dan«. = Silvestrov večer priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo dne 31. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Kazine. Sodeluje šentjakobski salonski orkester ter člani šentjakobskega gledališkega odra s komičnimi nastopi, komičnimi prizori ter krasno alegorijo o polnoči. Vstopnina 8 dinarjev. Po polnoči ples. Vsled prvovrstne zabave naj nihče ne zamudi tega večera. = Promoviran bo 30. dec. t. I. ob 12. uri opoldne na tukajšnji univerzi abs. pravnik g. Julij Fellaher doktorjem prava. Mladi doktor je doma iz Melvič na Koroškem. = Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrla 24. t. m. gospa Franja Ferlinc, roj. Perdan. — Na Starem trgu št. 26 je umrl nagle smrti g. Jernej Mastek. Pogreb bo danes popoldne ob 2. uri. N. v m. p.! = Tatvina obleke. Na Gosposvetski cesti je bila ukradena Alojziju Dežmanu črna zimska suknja in črne salonske hlače v skupni vrednosti 6.000 kron. = Vlom in tatvina. V noči od 23. na 24. t. m. je neznan tat vlomil v izložbeno okno trgovca Karola Sossa na Mestnem trgu št. 19 in ukradel tri boe s svilnato podlago in dva para ru-javih ženskih rokavic v skupni vrednosti 22.400 kron. = Ukradeno perilo. Mariji Linček, služkinji pri »Amerikancu« v Florjanski ulici je bilo ukradeno več kosov perila X vrednosti čez 1000 kron. *= Izginil Je 11 let stari Josip Škerl. Pogreša se že skoro dva meseca. — Kdor bi o dečku kaj vedel, naj sporoči tukajšnjemu policijsk. ravnatellstvu. vu. = Tedenski zdravstveni Izkaz. — V času od 17. do 23. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 23, umrlih 16, med temi 6 tujcev. Vzrok smrti: 2 živi jenska slabost, 3 jetika, 1 zastrupljenje rane, 9 naravni smrtni vzroki Naznanjen je tudi en slučaj nalezljive bolezni in sicer trebušni legar. = »Človek brez imena« po svetovno znanem romanu »Beg za milijoni« je naslov zopetni senzaciji Kina Tivoli ki se predvaja v šestih delih in sicer od 28. do 31. dec t. L I. del »Peter Voss, milijonski tat«. Od 1. do 3. januarja: II. del »Kralj Sahare«. Od 4. do 7. januarja: III. del »Rumena zverjad«. Od 8. do 10. januarja: IV. del »Morje zlata«. Od 11. do 14. januarja: V. del »Človek železnih živcev in od 15. do 17. januarja: VI. del »Skok preko sence«. Pustolovni roman od Ewald Ger-hard Seeligerja v glavnih vlogah svetovno znani umetniki kakor Harry Liedke, Paul Otto, Georg Aleksander, Jakob Tiedtke, Hermann Picha, Erich Kaiser-Titz, Mady Christians itd. Film je posnet v sledečih mestih: Kopenha-gen, Amsterdam, Ševeningen, Roter-dam, Haag, Trst, Venecija, Dubrovnik, Kotor, Sarajevo, Marokko, Tetuan. Xe-xaven, Cadic, Kanarski otoki, Alžir, Sevila, Toledo, Madrid, Barcelona, Milano, St. Moritz, Zurich in Miinchen. Senzacija nad senzacijo, a le v Kinu Tivoli. Maribor. Božični prazniki so bili v Mariboru vsled izredno lepega pomladanskega vremena jako lepi. Kazili so jih samo nekateri pretepači. Na božični večer je razbil nekdo v centralni kavarni m dolgo in 80 cm široko šipo, ki stane kakih 15.000 K. Prijeli so nekega mladeniča, kateri je tudi priznal, a po petih minutah pa tajil, da bi bil to storil. — Pred kavarno Žigert so se pijanci sprli in nekdo je pri tem sunil z nožem mesarja Štefana Remerja in ga težko ranil; v Pobrežju pa so pijanci napadli transportnega spremljevalca Ant. Wi-cherja in ga tudi težko ranili, obadva so prepeljali v bolnišnico. Nesreča pri božičnem drevesu. Naredniku Ludovikn Sifko se je užgalo božično drevesce. Pri gašenju je zado-bil težke opekline na rokah. Gledališče. Neprijetno Iztreznjevanje. Železničar Lorbek Franc v Smetanovi ulici 52 je dospel dne 22. dec. ponoči precej vinjen domov. Ker je bil ženi, ki je že spala, preglasen in preljubeznjiv, ga je postavila v sami srajci in spodnjih hlačah na cesto, da si malo ohladi prevročo kri, ki mu jo je segrela zlata kapljica. Ker mu je bil zimski zrak možakarju v srajci in spodnjih hlačah neprijeten, je revež iskal zaščite od straže do straže; nazadnje se je spomnil na policijski hotel »Graf«, toda celo tam se ga niso usmilili, da je bil primoran prenočiti pod milim nebom. Obsodba radi malomarnosti. Ana Hercog, rudarka v Poleni, je bila 23. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojena na tri dni strogega zapora, ker ni zadosti pazila na svojega triletnega sina, kateri se je v njeni odsotnosti pri zakurjeni peči tako opekel, da je vsled opeklin umrl. Celje. Božični prazniki so minuli pri nas ob ugodnem vremenu. Prvi praznik je bil lep solnčen dan, drugi nekoliko oblačen; v splošnem je vladalo toplo vreme in meščani so to izkoristili ter pohiteli na deželo v sveži, skoro pomladanski zrak. Vsled izredne toplote se najdejo na nekaterih solnčnih krajih v celjski okolici trobentice. Nekateri pravijo, ker imamo o Božiču skoro spomladansko vreme, da bomo o Veliki noči sedeli za pečjo. Novo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami je v Celju v Gosposki ulici otvoril Ivan Ulaga. Nabavljačka zadruga v Celju je te dni prejela večjo količino sladkorja za uradništvo, katerega oddaja članom in nečlanom po 51 K kg. — Tvrdka Jun-ger je dobila dva vagona prašičev, ki jih je oddajala po 76 K kg. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je predložilo spomenico, v kateri zahteva povišanje dra-ginjskih doklad v taki izmeri, da bi znašali celokupni prejemki odvetniških in notarskih kandidatov ter pisarniških vodij 2700 do 3000 Din., stenografov in strojepiscev 1100 do 1500 Din in za strojepisce-začetnike 600 do 1100 Din mesečno. Vrhutega se mora izplačati uradnlštvu ob Novem letu kot nagrada znesek v višini plače za december. Umrlo je v Celju tekom meseca novembra t. 1.; v mestu 3 osebe, v invalidskem domu 1, v javni bolnišnici pa 17 oseb, skupaj 21 oseb. V zapore celjskega okrožnega sodišča so pretekle dni iz Hrastnika pripeljali nekega Morčiča in Aliča, ki sta pred tremi leti v Sv. Jurju ob Širju v družbi nekega Jankoviča oropala ia umorila družino Matek, obstoječo it dveh žensk in enega moškega. Jankovič je bil takrat aretiran, vendar pa svojih pomagačev ni hotel izdati. Sedaj pa je umrl in tik pred svojo smrtjo je izdal oba komplica, ki sta ž njim v družbi izvršila rop in trojni umor. Aretiranca pa imata na vesti še yeč drugih vlomov in tatvin. Izpred celjskega okrožnega sodišča. Radi vloma v Windischgraetzovo vilo pri Konjicah, kateri se je zvršil med 12. in 15. avgustom t. 1., so bili te dni pred celjskim okrožnim sodiščem obsojeni Jakob Amon iz Zagreba in Anton Ste-ble iz Bukovžlaka na en mesec težke ječe. — Radi težke telesne poškodbe je dobil Anton Petančič iz Malega vrha v brežiškem okraju tri mesece težke ječe. — Tekom tega tedna se bo pred okrožnim sodiščem vršila razprava proti Antonu Manfredi, Albinu Erjavcu, Francu Bogvetu iz Trbovelj in Francu Kozarju iz Hrastnika radi komunistične propagande, katero so baje letos poleti omenjeni štirje obtoženci širili po Trbovljah in Hrastniku. Državno pravd-ništvo je proti njim vložilo obtožbo po zakonu o zaščiti države. Pri obtožencih so baje tudi našli mnogo obtežilnega materijala, 3500 kron vredno kolo je bilo ukrar deno Jerneju Križanu v Celju. Sokolstvo. Silvestrov Večer Ljubljanskega Sokola se vrši v nedeljo dne 31. decembra 1922 v telovadnici Nar. doma. Vstopnina za lastno članstvo samo v predprodaji Din 10., za vse druge v predprodaji ter zvečer pri blagajni Din. 20. Ker je število vstopnic omejeno, opozarjamo na predprodajo, ki se vrši v soboto 30. t. m. od 3. do 7. ure zvečer in v nedeljo 31. t. m. od 10. do 12. ure opoldan v odborovi sobi v Narodnem domu. Gledališče in glasba. OPERA. December 28. četrtek: Madame Buter-fly. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Začetek ob pol 8. uri. Red B. December 29. petek: Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. url Red E. December 30. sobota: Carmen. Začetek ob pol 8 uri. Red D. DRAMA. December 28. četrtek: Kralj na Betajnovi. Red E. December 29. petek: Zaprto. December 30. sobota: Liliom. Red A. »Gorenjski slavček« na Silvestrov dan ob treh popoldne. Na Silvestrov dan, v nedeljo, dne 31. t. m. se poje v opernem gledališču izvirna In velepri-ljubljena slovenska opera »Gorenjski slavček« ob treh popoldne in ne ob šestih zvečer, kakor je bilo prvotno objavljeno. Ljubiteljem gledališča Izven Ljubljane se nudi s tem ugodna prilika, da pridejo opero poslušat. Konec predstave bo najpozneje ob polušestih. Zunanji posetniki se z večernimi vlaki lahko na vse strani spet pravočasno odpeljejo. Za isti dan popoldne ob treh napovedana predstava »Peterčkovih poslednjih sanj« odpade, ker je večje število osobja zaposlenega v obeh igrah. Popoldanske operne predstave ob treh popoldne se bodo v prihodnjih mesecih večkrat vršile, to pa zaradi tega, da se posebno izvenljubljanskemu občinstvu omogoči poset opernih predstav. Izven-Ijubljanski posetniki naj vselej pravočasno naznanijo svoje želje glede vstopnic po dopisnicah, naslovljenih na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani Silvestrov večer pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Kakor običajno, priredi pevski zbor Glasbene Matice tudi letos Silvestrov večer v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na vsporedu so razni zbori, so-lonastopi in pa komični prizori. Skrbi je-no je za mrzel prigrizek in dobro kapljico. Vstopnine ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov. — Pevski zbor vabi vse svoje člane in prijatelje, da se tega večera v obilnem številu udeleže. Na SUrestrov večtr m zbere vtf prijatelji petja in lepe zabave v veliki dvorani Narodnega doma, kjer silvestruje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Sodelujeta prvovrsten orkester ter društveni zbor. Na zabavnem dela vsporeda bo obilo prilike za smeh in dobro voljo. Čisti dobiček je namenjen fondu za izdajo novih skladb. Pridite ta gmotno podprite delavno društvo v njegovih stremljenjih! Knj iže vnost-umetnost 2. redni občni zbor Strokovnega udruženja jugoslov. oblikujočih umetnikov v področju Slovenije se vrši dne 6. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Union« s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednikovo. 2. Tajnikovo poročilo o delu Udruženja in o 1. umetn. kongresu. 3. Blagajnika« vo poročilo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Člani so vabljeni, da se udeleže tega občnega zbora polnoštevilno. Ravnokar je izšla II. pomnožena Izdaja: Dr. Karel Pečnik, Jetika. Dobiva se v vseh knjigarnah. Društvene vestL Kolo jug. sester v Ptuju se iskreno zahvaljuje vsem, ki so dobrohotno prispevali k božičnici naše uboge deee. Natečaj. Jug. napr. akad. drultvft »Jadran« v Ljubljani razpisuje natečaj za načrt društvenega prapora, Id ga razvije o priliki proslave 50-Ietntoe obstoja svojega društva »Slovenija — Jadran« mes. maja 1923. Prapor mora MM v državnih barvah (modro-belo-rdeče). celoten društven napis: »Jugoslovansko napredno akademsko društvo« »Slovenija — Jadran« v Ljubljani Letnice 1869 — 1919 in 1923. Okraski z narodno ornamentiko, velikost itd. je prepuščeno predlagateljem načrtov. O načrte bo odločal za to posebej voljeni odbor, sestoječ iz 3 članov društva, 3 članov starešinske organizacije »Slovenije — Jadran« in 3 zastopnic damskega komiteja, ki prevzame izvršitev prapora. Nagrade so 3 in sicer 1. 500 Din„ 2. 30D Din., 3. 200 Din. Načrti se morajo pred-ložiti najkasneje do 31. januarja 1923. na naslov J. n. a. d. Jadran Ljubljana, Tomanova ulica 3. Društvo Jugoslovanskih medlctaoev v Ljubljani priredi 20. jan. 1923 v veltU dvorani Uniona ob 9. zvečer svoj običajni medicinski ples pod pokrovitefc-stvom gospe dr. Bleiweis pL Trstenilka v prid svoji društveni knjižnici. Vstop le proti vabilu. Plesni odbor D. J. M. Društvo »Soča« vabi svoje člane tat prijatelje na Silvestrov večer, katerega priredi 31. t. m. v salonu restavracije »Pri levu«. Na programu je: Godba, petje, recitacije itd. Začetek ob osmih in pol zvečer. Vstopnina: 3 dinarje za osebo. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah. Pozor Za upostavltev obrata kemično-tehnične Industrije, ki Izdelava predmete, ki se morajo do sedaj Izključno uvažati Iz Inozemstva, se i&O do 1,000.000 K, ki bi se pa le sukceslvno investirale. — Sijajna priložnost ta vsakega kapitalista, ki noče, da M mu ležal denar mrtev. Kapital kot posojilo na posestvo ali kot deM družabnika. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Tisoč od sto!« tilHIllUUHIiilHlHinillllllHfflliiraMIIMniV Prodala po uhIdd idili mli: zimsko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice itd. l iHm!. L n LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10. Nosile zaradi nj ihovih velikih rednosti Dnevne vesti. »Večkrat sem poizvedoval po njej, toda izvedel sem samo. da je zapustila svoje stanovanje in da je odšla najbrž fz mesta. No tega ji ne pozabim, naj sedaj le živi v slabotnem strahu pred Jakom.« »škoda,« je odvrnil šef. »Zakaj?« je začudeno menil Davis. neko oporišče dočirn tavamo sedaj v popolni temi.« Davis se je molče priklonil. »Predvsem strogonadzirajte bregove Thernze. Ako Ima tamkaj — kakor z gotovostjo sklepam — svoje skrivališče, je vedno mogoče, da se ga opazi, ko je zapušča ali ako se poda vanj.« »Ali nisem dejal?« je zaklical kriminalni šef. Ta umor je storil nekdo drugi!« »Mogoče nek dragi Jak j Zdi se, da je postal morilec učitelj. « »To bi bilo strašno! Seveda, že mnogokrat se je opazilo, da so učinkovali taki skrivnostni zločini naravnost nalezljivo.« vije«. Maribor, Glavni trg St. 17. 991 DENAR posodim, kdor ml oreskrbi stanovanje. Naslov v p.pravt lista. 993 Šen« taonudfce GOSPODIČNA. 30 let r vsem pohištvom In perilom * stalno mesečno rento JOi* din.':jev se deli v svrho ženit'. e seznaniti z inteHg?ied!ar|e. toaletno modno blago, srttjce, kravate. ŠCetke, palice Galanterija, gumbi, na teiiko In malo! Najnlije cenel Točna postrežba I Zahtevajte seznam in cenik knjig založbe »Zvezna knjigarna", Ljubljana, Bogato Ilustrirano. Cena 25 In SO Din. TTlarijin trg št. 8. 8 najboljši / Pttvdl \ f Pevska društva r Izftl je 13 zv. JHaie pesmarice' RnJnlm!.«!! Cetvercspev, zl AVG. LEBAN epohalno delo Pozor trgovci! Neobhodno po* trebna vsakemn trgovcu In podjetniku! jelene, sme, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah. amne cene se prodala narejena za moške, ženske in otroke, tudi kožuhovina in trikotaža edino le v največji trgovini O. Bernatovlč, MtsI&Sfana, MestaS trg S. Tiska »Zvezna tiskarna«, v Llublla&L Izdaja »Jugaslov. novinsko d. dL«. Glavni urednik: Zorko Fakin. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Talinstven! merilec deklet. (Nadaljevanje.) »Ali se vaša milost ne spominja Evgenije Martelia?« je ugovarjal tajni policist. »Da, popolnoma pravilno, toda končno se je vendar i/ka- ! zalo, da ni bila povsem nedolžna!* »Mogoče je v tem slučaju isto?« »Dekle nikakor ne Izgleda tako. Poteze so tako ljubke in nedolžne, kljub otrplosti, ki jo je povzročila smrt. In daije, kako je prišel morilec do tega, da je umorjeno zavil v volneno odejo? Tega ni storil še nikoli!« Davis je molčal. — To je bilo njemu samemu uganka. — Kriminalni šef Je nadaljeval: »Razburjenje med prebivalstvom ie nepopisno! Od vseh strani me priganlajo, naj Storim vse. da ujamem Jaka.« »Da, da, ljudje lahko govore.« je grenko odgovoril detektiv. »Vsi naši načrti so se izjalovili vsled zvijačnosti tega skrivnostnega človeka!« Zopet je šef molčal. Nenadoma je vprašal: »Ali niste ničesar čuli o Bessie Wilkes?« »Prepričan sem, da je videla naša vohunka Jaka z lastni- j mi očmi in da ve več o njern, kakor mi vsi. Toda sedaj nima- | rno časa, poizvedovati po Bessienem bivališču, ampak moramo j napeti vse sile, da se polastimo morilca deklet!« Davis je ravno hotel odgovoriti, ko je nekdo potrkal na vrata. Tajni policist je odprl. — Zunaj je stal policijski tajnik z nekim odprtim pismom. »Tu, to je pisal Jak. Zopet njegove znane, karakteristične poteze.« Ni še izgovoril, ko mu je že kriminalni šef iztrgal pismo iz rok. Glasno je čltal: Londonskemu policijskemu oblast v u! Dekle, kt so jo našli danes zjutraj v Westendu, ni moja Žrtev. Jaz ne rnorim nedolžnih, temveč se maščujem samo na onih, ki so ml zapadle. V ostalem bom skušal potom mojih pomočnikov sam ugotoviti, kdo je umoril to nesrečnica Jak. »Zalibog je to res. Vaša milost. Ce rre bomo takoj postopali z vsemi sredstvi, ki Jih imamo, smemo pričakovati pravo morilsko epidemijo!« »Ako bi le vedel, kdo je umorjenka. Neštevilno ljudi jo je prišlo pogledat, toda nihče je ne pozna, in vsled tega je vsa zadeva temnejša!« Davis je zmignil z rameni. »O tujcu, ki nas je pred nekaj časom opozoril s svojimi pismi na Jaka in njegove tovariše, tudi nismo ničesar več slišali.« »Eno je gotovo, gospod Davis. Morilec večkrat obišče »Britanskega leva* in tarnkaj ga je Bessie Wilkes gotovo videla. Sicer nam je gostilničar pristaniške krčme navidezno udan, toda vrag zaupaj takim zvitim malopridnežem. Mogoče le tičita z Jakom pod isto plahto. Zato moramo sedaj obračati vso našo pažnjo na to krčmo in takoj aretirati vsako količkaj sumljivo osebo!« »Naročilo prevzamem jaz. Nekaj moramo storiti Ljudje so itak silno razburjeni!« »Da, vzemite toliko policistov, kolikor le hočete In preoblecite jih tako. kakor Vam sploh pride na misel. Ako se nam posreči, prijeti samo enega Jakovega pomočnika, imamo že