PoStnlna plačana v gotovini
Leto X., st. n (»jutro« xx., št. 157») Ljubljana, ponedeljek lo. julija 1939
UpravuiStvu Ljubljana, Knafljeva &
—	Telefon ftt 3122 8123, 3124, 3126. 3126.
Inseratn) oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon it 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
ftt 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v taiSi dr. Bamn-arartnerla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena 1 Din
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva uL 5. Telefon it 8122, 3123 8124. 3125 in 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.-^ po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno,
Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se as vračajo. — Oglasi po tarifo.
Zlet bolgarskih Junakov v Sofiji v znaku mogočne manifestacije bolgarsko-jugoslovenskega bratstva
Včeraj je kralj Boris svečano otvoril IX. zlet bolgarskih Junakov — Složno delo Junakov in Sokolov naj pripomore k še boljšemu med sebojnemu spoznavanju in k poglobitvi bolgarsko-jugo-slovenskega bratstva
Sofija, 9. julija, p. Danes je bil v prisotnosti kralja Borisa in ogromne množice občinstva svečano otvorjen IX. zlet bolgarskih Junakov, ki mu prvič po vojni v večjem številu prisostvujejo tudi jugoslovanski Sokoli, že otvoritev sama se je pre. tvorila v mogočno manifestacijo bolgar sko-jugoslovenskega bratstva. Jugosloven-ski Sokoli so deležni nepopisnih ma_ nifestacij in na vsakem koraku jih po. zdravljajo z navdušenimi ovacijami. Vsi današnji sofijski listi posvečajo temu dogodku obširne članke, v katerih podčrta-vajo, da IX. zlet Junakov ni samo manifestacija bolgarske telesne vzgoje, marveč še mnogo bolj manifestacija bolgarsko-jugoslovenskega bratstva in vseslovanske zavesti ter odločnosti, da hočejo južni Slo. van:i živeti v miru in svobodi.
Pred pričetkom današnjih glavnih svečanosti so se jugoslovenski Sokoli poklonili na grobu neznanega junaka in pred spomenikom Levskega, kjer so položili krasne vence.
Svečana otvoritev zleta
Ob 9. zjutraj se je pričelo na trgu Aleksandra Nevskega zbiranje Junakov in njihovih jugoslovenskih gostov Sokolov. So.
koli, katerim so se priključile tudi de lega. cije poljskih in ruskih Sokolov, so se razvrstil? na trgu Aleksandra Nevskega.
Ob 11. je prispel na trg burno pozdravljen kralj Boris v spremstvu kneza Kirila s spremstvom. Kralj Boris je pregledal vrste Junakov in Sokolov, ki so burno pozdravljali vladarja. Kralj Boris je nato od. šel v cerkev sv. Aleksandra Nevskega, kjer je sofijski metropolit Štefan ob asi stenci številne duhovščine opravil zahval no molitev. Poleg kralja Borisa in kneza Kirila so svečani službi božji prisostvovali tudi namestnik predsednika ministrskega sveta notranji minister Nedev prosvetni minister Kirov, minister vojske general Daskalov pravosodju minister Jotov, podpredsednik Sobranja Markov, načelnik glavnega generalnega štaba general Hadži Petkov, poveljnik Sofije general Lukas, odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva Dragotin Kovič, jugoslovenski vojaški odposlanec polkovnik Hič, poljski od pravnik poslov Kosta, številni generali, višji oficirji, višji uradniki, narodni poslanci, predstaAmiki tiska in druge ugledne osebnosti.
Po končani zahvalni službi božji je imel kralj Boris na trgu Kralja Aleksandra
V pričakovanju izida moskovskih pogajanj
Ponovni sestanki na Kremlju - Danes odgcvor na zadnje predloge
Pariz, 9. julija z. Iz raznih makov sklepajo, da se bodo pri pogajanjih v Moskvi omejili zaenkrat na sklenitev enostavnega pakta o medsebojni vojaški pomoči v'primeru napada na eno izmed pogodbenih držav, dočim bodo začasno opustili vsa ostala komplicirana vprašanja jamstva za druge države. »Temps« piše, da se je vprašanje baltskih držav pokazalo za nerešljivo. To dokazuje tudi izjava, ki jo je dal listu latiški zunanji minister Munters, ki naglasa, da nobena izmed baltskih držav ne želi nikakega jamstva za svojo neodvisnost razen onega, ki ga sklene s svobodno in neposredno pogodbo z zainteresiranimi državami.
»Temps« ponovno opozarja Rusijo na to, da ima od sklenitve nameravanega pakta enake koristi kakor Anglija in Franeija, ker mora biti tudi Moskvi mnogo na tem, da ima zavarovane meje tako v pogledu Poljske, kakor v pogledu Rumunije.
Pertinax v daljšem članku razčlenjuje pogajanja v Moskvi in piše, da se je Stalin pokazal enakega ruskega nacionalista kakor Peter Veliki. V pogledu Baltika vo-
di Stalin isto politiko ln želi tam zavarovati odločilen vpliv Moskve. Vprašanje pa .ie ali moreta Francija in Anglija iti tako daleč, da bi žrtvovali baltske države imperialističnim ciljem Rusije.
Kekor znano, sta poslanika Seeds in Niggyar že v petek zjutraj prejela nova navodila za nadaljnje razgovore. V petek popoldne sta imela oba poslanika skupno z ministerialnim direktorjem Strangom dolgo konferenco, na kateri so se Dodrobno dogovorili o vseh vprašanim, ki iih bado načeli o priliki novega sestanka z Molcto-vim in Potemkinom v Kremlju.
Do tega sestanka je včeraj nrišlo Molc-tov je diplomatskim zastopnikom Anehje in Francije izjavil, da jim bo tokrat takci dal odgovor na nove predloge. Dejansko so bili Naggyar, Strang in Seeds že danes spet povabljeni v Kremelj. Odpe-.jali so se tja ob 18. Molotov jih je v družbi Po-temkina takoj sprejel. Razgovor je trajal zelo dolgo. Trenutno še ni znano, kakšno stališče je ruska vlada zavzela do najnovejših angleških in francoskih predlogov.
Zatišje okrog Gdanska
še ni odstranilo mednarodne napetosti izjava Chamberlaina o stališču Anglije
i — Nova
London, 9. julija, z. Po vesteh, ki so prispele v London, je bila militarizacija Gdanska v drugi polovici preteklega tedna manj intenzivna, kakor prejšnje dni. To je najbrže tudi vzrok, zakaj je Poljska opustila nameravano noto gdanskemu senatu. Kljub temu pa se v Londonu in Varšavi zavedajo, da mednarodna kriza s tem še ni premagana ter da so potrebni ukrepi, da se prepreči prenos »sudetskih metod«, kakor se izražajo v Londonu, na gdanska tla. Temu cilju bo služila tudi izjava, ki jo bo jutri podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici. Besedilo te izjave je bilo že včeraj sestavljeno, bo pa najbrže po razgovoru, ki ga je imel danes zunanji minister lord Halifax s poljskim poslanikom, ki se je ponoči vrnil iz Varšave, še nekoliko spremenjeno.
Gdansk, 9. julija, br. Narodni socialisti so imeli danes popoldne v Gdansku veliko zborovanje. Na shodu je imel glavni govor vod:a narodnih socialistov v Gdansku Forster Dejal je, da je ljudstvo v Gdansku že ponovno pokazalo svojo odločno voljo, da se Gdansk priključi Nemčiji. Ta nje-
gova zahteva je danes silnejša, kakor je bila kdaj prej, Forster je v govoru ponovno zagotovil, da se bo nekega dne to tudi zgodilo.
Predsednik gdanskega senata Greiser, ki je bil kot nemški rezervni pomorski ka-petan mesec dni na orožnih vajah v Nemčiji, se je danes vrnil V Gdansk.
London, 9. julija, br. Poljski poslanik v Londonu Raczinski se je danes vrnil v London. Bil je nekaj dni v Varšavi, kjer je imel važne razgovore z vsemi odgovornimi politiki o mednarodnopolitičnem vprašanju in še posebej o razpletu gdanskega problema. S seboj je prinesel važna sporočila poljske vlade za lorda Halifaxa.
Pariz, 9. julija, br. Angleški poslanik v Berlinu Neville Henderson ki se je nekaj dni mudil v Londonu, kjer je poročal lordu Halifaxu o položaju v Nemčiji v zvezi z napetostjo zaradi Gdanska je davi zapustil London. V popoldanskih urah je prispel v Pariz. Tu se namerava muditi dan ali dva Vse kaže. da se bo jutri dopoldne sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom.
Kongres banovinskih uslužbencev
Banjaluka, 9. julija, p. V prostorih ban-ske uprave se je pričel danes kongres ba-novinskih uradnikov in uslužbencev iz cele države. Kongres je otvoril predsednik Su-botinc ki je prečital vdanostne odnosno pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade. Nato je orisal zgodovinski razvoj organizacije in njenega dela ter podčrtaj težnje za izboljšanje položaja banovinskih uslužbencev. Glavni tajnik Mladenovič je podal nato poročilo o delu uprave, ki pa je naletelo na ostro kritiko. Kongres se bo jNtci nadaljevat.
Mušanov odpotoval v Pariz in London
Sofija, 9. julija, br. Medtem ko se ministrski predsednik dr. Kjoseivanov preko Jugoslavije vrača iz Nemčije, je danes predsednik sobranja Mušanov v posebni misiji odpotoval v Francijo in Anglijo. V Parizu bo ostal teden dni in bo prisostvoval tudi velikim svečanostim ob obletnici zavzetja bastije 14. julija. Iz Pariza odpotuje v London, kjer bo ostal prav tako nekaj dni.
6oo ljudi umrlo zaradi vročine
New York, 9. julija. AA. V Zedinjenih državah je
Nevskega pred Junaki in Sokoli tale govor:
Govor kralja Borisa
Danes, Junaki, vas pozdravljam iz vsega srca o priliki vašega zleta. Z radostjo gledam Junake, ki so prihiteli v prestolnico iz vseh krajev Bolgarije, da bi strnjeni v vrste proslavili svoj praznik srčnega bolgarskega duha in da bi pokazali, kaj vse je ustvaril Junak v 4 desetletjih svojega obstoja. Prav tako sem srečen, da lahko pozdravim predstavnike tujih organizacij, sorodnih vaši, posebno sem srečen, da lahko pozdravim vaše goste Sokole iz bratske Jugoslavije, ki so izkazali čast junaški Bolgariji s tem, da so prišli danes, da z vami proslavijo ta praznik in da poudarijo svoje simpatije in tovarištvo do naših Junakov. Ne dvomim, da bo to novo srečanje Junakov in Sokolov doprineslo k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in da se bodo še bolj okrepile vezi prisrčnega prijateljstva, k| obstoja med vami. Prepričan sem, da boste v teku tega zleta dostojno doživeli bolgarski junaški pokret, ter ga dostojno orisali vašem gostom ter da boste istočasno dali izraz enodušnosti našega naroda, ki je krepko združeil v
svoji domovini. Naj bodo vaša srca vedno izpolnjena s ponosnim ln vrednim duhom naše nacije. Kujte v duši nacionalne tradicije, držite povsod na višini ugled tn dostojanstvo zveze Junakov ter delajte z vsemi silami za čimvečji uspeh. Naj se v svečanih dneh tega zleta vedno bolj poudari resničnost lepega gesla vaše organizacije: Zdravi in silni bodite za domovino! V tem duhu vas pozdravljam in otvar jam deveti zlet bolgarske zveze Junakov, živela Bolgarija!
Slavnostni sprevod
Ko se je Kralj Boris s spremstvom odpeljal v dvor, so JunaKi m Sokoli na trgu Aleksandra Nevskega sestavili sprevod, ki je z godbo in zastavanU odkorakal proti dvoru, kjer je bil mimohod poleg dvorca kralja Borisa. Kralj je sprevod opazoval z balkona, z njim pa so bili knez Kiril. ministri, člani osrednjega odbora Junaka ter druge osebnosti Kralj Boris je tudi pri tej priliki prisrčno pozdravil Junake in njihove sokolske goste. Tako na trgu Aleksandra Nevskega kakor tudi v stranskih ulicah je ogromna množica ljudstva vzklikala Junakom in Sokolom.
Kjoseivanov na Bledu
Informiral bo zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča o svojih razgovorih v Berlinu
Bled, 9. julija, p. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je danes dopoldne prispel na Bled. Z njim so prišli tudi bolgarski poslanik v Beogradu Popov, jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. Jurišič in šef kabineta dr. Sečero*. Na Bledu se bo dr. Cincar-Markovič sestal s predsednikom bol garske vlade dr. Kjoseivanovim, ki se je na povratku iz Berlina ustavil na Bledu, da informira jugoslovensko vlado o svojih berlinskih razgovorih ter da skupno z ju-goslovenskim zunanjim ministrom prouči trenutni mednarodni položaj glede na balkanske zadeve. Dr. Kjoseivanov ostane na Bledu do jutri opoldne, nakar bo preko Beograda odpotoval v Sofijo.
Bled, 9. julija. AA. Danes ob 13.45 se je vrnil s posebnim vlakom na Lesce Bled predsednik vlade dr. Kjoseivanov s soprogo in hčerko iz Nemčije. Na železniški postaji Lesce-Bled so pozdravili predsednika vlade dr. Kjoseivanova jugoslovenski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič s šefom kabineta Šečerovičem in vršilcem dolžnosti šefa protokola v zu-
nanjem ministrstvu dr. Frangešom. Sprejema se je udeležil tudi nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren s soprogo, ki je na počitnicah na Bledu Dr .Kjoseivanov se je pozdravil 2 ministrom dr Cincar-Mar-kovičem. nemškim poslanikom v. Heere-nom in ostalimi navzofnimi ter nato dobro razpoložen odpeljal v družbi dr. Cin-car-Markoviča z avtomobilom do hotela »Toplice« kjer se je nastanil. Dr. Cincar-Markovič je priredil na čast predsedniku bolgarske vlade kosilo v hotelu »Toplice«. Ob 17. je predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov napravil z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem izlet do Bohinjskega jezera, medtem ko so bolgarski novinarji napravili izlet na Pokljuko Ob 20 sta se gg. Kjoseivanov in dr. Cincar-Markovič vrnila na Bled, kjer je dr. Cincar-Markovič na čast dr. Kjoseivanova in njegovega spremstva priredil veečrjo v hotelu »Toplice«. Blejska občina je na čast visokemu gostu zvečer razsvetlila jezero.
Jahja paša na Oplencu
Po poklonitvi na kraljevih grobovih je preko Niša odpotoval v Atene
Beograd, 9. julija, p. Davi se je vrnil z Bleda v Beograd egiptski zunanji minister Jahja paša. V Beogradu ga je sprejel pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja, ker je zunanji minister dr. Cincar-Markovič medtem odpotoval na Bled. Po kratkem odmoru v hotelu »Majestic« se je egiptski zunanji minister s svojim spremstvom odpeljal na Oplenac, kjer je položil na grob kralja Petra in kralja Aleksandra krasen venec. Opoldne je pomočnik zunanjega
ministra dr. Pilja priredil v Mladenovcu in-I timno kosilo. Popoldne je egiptski zunanji minister odpotoval v Kragujevac, od tam pa v Niš, kjer je zvečer priredil ban mo-ravske banovine njemu na čast banket. Iz Niša odpotuje Jahja paša preko Soluna v Atene. Razgovori, ki jih je imel v Beogradu odnosno na Bledu, so se nanašali v glavnem na poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Egiptom.
Dr. StoJadinovič odžagan kot predsednik JRZ in izključen iz lastne stranke
Za predsednika glavnega odbora JRZ je soglasno Izvoljen predsednik vlade Dragiša Cvetkovič
Beograd, 9. julija. AA. O skupni seji širšega in ožjega glavnega odbora JRZ je bil izdan daljši komunike, ki pravi med drugim:
Danes je bila ob 10. dopoldne v dvorani glavnega odbora JRZ skupna seja širšega in ožjega odbora JRZ. Sejo je kot predsedujoči do izvolitve novega predsednika otvoril prvi podpredsednik dr. Anton Korošec. Po izvolitvi predsednika je dr. Anton Korošec izročil predsedniško mesto novoizvoljenemu predsedniku glavnega odbora Dragiši Cvetkoviču, predsedniku vlade in notranjemu ministru. Od Slovencev so bili navzoči: dr. Korošec, dr. Krek, Smo-dej, dr. Kulovec, Fran Snoj in Fran Sifrer.
Dr. Anton Korošec je otvoril sejo in pozdravil vse člane, nato pa je imel spominski govor, za umrlim podpredsednikom dr. Mehmedom Spahom, nakar je dal besedo predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, ki je obrazložil razvoj razmer v organizaciji stranke, ter jasno in podrobno orisal dogodke v zadnjih mesecih, ki so dovedli do nemira v stranki. Poudaril je, da niti širši niti ožji glavni odbor od 19. avgusta 1938 nista imela nobenega sestanka, da Je ogromna večina članov širšega glavnega odbora zahtevala sklicanje te seje, enako zahira je stastio tudi predsedstvo Jduba,
poslancev JRZ. Ker je eden od podpredsednikov umrl, drugi pa je bil bolan, je on prevzel pobudo za današnje sklicanje in prosi glavni odbor, da ta njegov postopek odobri. Glavni odbor je soglasno sklenil, da je ta seja pravoveljavno sklicana in da lahko sprejme vse sklepe. Nato se je prešlo na nadaljno delo po določenem dnevnem redu ter so bili soglasno sprejeti sledeči sklepi.
Za predsednika glavnega odbora JRZ je bil izvoljen Dragiša Cvetkovič, predsednik kr. vlade in notranji minister, za drugega podpredsednika namesto umrlega Mehmeda Spahe pa dr. Džafer Kulenovič, minister brez listnice, medtem ko so prvemu podpredsedniku dr. Antonu Korošcu izrekli zaupnico za dosedanje uspešno delo v stran ki.
Glavni odbor JRZ je odobril volitev banovinskih odborov, kakor tudi delegatov za glavni odbor in vseh ostalih strankarskih funkcionarjev, ter zavrnil pritožbe proti volitvam v nekaterih banovinah.
S sklepom glavnega odbora, ki Je bil soglasno sprejet, pa so bili izključeni lz stran ke in zaradi tega prenehajo biti člani glavnega odbora JRZ sledeči gospodje: dr. Milan Sto jadinovič, D Jura Jankovtč, TTgrln ---- --- fr.ffjjg---
Začasna diktatura v Siriji
Damask, 9. julija. AA. Havas. Po ostavki predsednika sirske republike, ki je odstopil skupno z vlado v znak protesta proti novi upravni razdelitvi države. Je visoki francoski komisar stavil pod svoje nadzorstvo vso izvršilno oblast, ter je kot šef države sklenil ustaviti izvajanje ustave na zakonodajnem in izvršilnem polju. Izvajanje izvršilne oblasti je poverjeno svetu, v katerega so stopili predstavniki raznih ministrstev. Prav tako je razpuščen parlament. Nove volitve bodo razpisane pozneje. Visoki komisar Piou je v svojem govo-voru po radiu izjavil, da upa, da sedanje izredne razmere ne bodo preprečile pogajanj med Francijo in Sirijo, ter da odsotnost poglavarja države prav tako ne menja bistva državne ureditve.
Reorganizacija angleškega vojnega sveta
London, 9. julija br. Veliko pozornost so vzbudile vesti iz zanesljivega vira, da bodo v kratkem izvršene pomembne spremembe v vrhovnem vojnem svetu. Vojni minister bo še nadalje odgovoren kralju in parlamentu za vse posle, ki se tičejo vojske. vendar se bodo agende. ki so bile doslej rezervirane direktno ministru, razdelile takole: 1. parlamentarni državni podtaj-nik vojnega ministrstva bo odgovoren za vprašanja, ki se tičejo vojaških zgradb in zemljišč; 2 šefi imperialnih generalnih štabov bodo odgovorni za personalna vprašanja. za oboroževanje in vzdrževanje čet 3. finančni tajnik ministrstva vojske bo pristojen in odgovoren za vsa finančna vprašanja; 4. generalni direktor teritorialne vojske bo s polno odgovornostjo vodil vse njene ustanove in organizacije; 5. stalni državni tajnik vojnega ministrstva bo obenem tajnik višjega vojnega sveta; dejansko bo v njegovih rokah strokovno vodstvo vojnega ministrstva, obenem pa bo svetovalec vojnega ministra ter bo opravljal kontrolo nad vojsko in narodno obrambo vobče.
Premoč Anglije in Francije na morju
Pariz, 9. julija, br. »Petit Parisien« je objavil zanimive podatke o stanju francoskih in angleških pomorskih vojnih siL Francija in Velika Britanija razpolagata sedaj s 374 vojnimi ladjami s skupno tonažo 1,740.000 ton. Nemčija in Italija pa imata 331 vojnih ladij s skupno tonažo 596.000 ton. Premoč Velike Britanije in Anglije je tudi tehnično neoporečna. Spričo intenzivne gradnje novih vojnih ladij v britanskih in francoskih ladjedelnicah pa se bo ta premoč do konca tega leta še znatno povečala. V gradnji je namreč več ko za polovico manj italijanskih in nemških kakor pa angleških in francoskih vojnih ladij. Poleg tega pa razpolagata Velika Britanija in Francija s strateško najugodnejšimi in tudi najpopolneje utrjenimi vojnimi oporišči na Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju.
Ciano odpotoval
v Španijo
Rim, 9. julija, br. Zunanji minister Ciano je danes v spremstvu državnega pod-tajnika zunanjega ministrstva, svojega šefa kabineta in še dveh strokovnjakov odpotoval v Španijo. Zapustil je rimsko letališče ob 13.20. že nekaj minut kasneje je pristal v Gaeti. Tam se Je vkrcal na hldro-plan, s katerim je kmalu po 14. url odietel preko Tirenskega morja proti Španiji.
Pariz se pripravlja na velike svečanosti
Pariz, 9. julija, z. Pariz bo letos posebno svečano proslavil 14. julij. Ta proslava bo letos ne samo v znaku spomina na revolucijo pred 150 leti, nego še bolj v znaku vojaškega bratstva Francije in Anglije kot braniteljev reda in miru v Evropi. 2e 12. julija bo pred pariškim magistratom velika svečanost, pri kateri bosta govorila Herriot in Faure. že sedaj so začeli raz-obešati trikolore ogromnih dimenzij. Veliki vojaški paradi bo prisostvoval tudi vrhovni poveljnik angleške vojske, sodelovali pa bodo tudi polk angleške pešadije, posadki dveh angleških vojnih ladij in 6 eskader angleških vojnih letal. To sodelovanje naj pred vsem svetom manifestira odločnost Anglije in Francije, da se upreta vsakemu napadu. Svečanostim bodo prisostvovali delegati in predstavniki vseh .delov francoskega imperija, kar se bo zgodilo prvič po letu 1859.
kovič, Svetozar Stankovič, Svetollk Stan-kovič, Dobrivoj Stošovič in Došan Trisko-vlč.
Po konstituiranju glavnega odbora Je podal predsednik Dragiša Cvetkovič obširen ekspoze o splošnem političnem položaju v državi in stranki ter obrazložil program bodočega dela JRZ.
Glavni odbor je najostreje obsodil poskus dr. Milana Stojadinoviča ln tovarišev, ki so storili gotovo neuspelo akcijo, da bi se stranka razcepila, ali da bi ji vsaj bistveno škodovali. Glavni odbor obsoja tako njih Interpelacijo v narodnem predstavništvu kot tudi vso njihovo agitacijo proti
Plemenito delo učiteljic lendavskega sreza
Vsaka mati mora biti poučena o negi dojenčka in predšolskega otroka
Beltinci, 9. julija
Učiteljice sreza Lendave hočejo tudi pokazati, kako visoko cenijo svobodo Prek-murja. Opraviti hočejo ob tej slovesni priliki plemenito nalogo, ki mora roditi uspehe. Vsak dan imajo priliko opazovati, kako slabo so matere poučene o negi dojenčka in predšolskega otroka. Zato so sklenile pomagati neuki, a za nauke sprejemljivi materi z dobrimi nasveti. Da jim bo to mogoče, so se hotele o vsem potrebnem najprej same poučiti. Naprosile so znano specialistko za otroške bolezni primarijko doktorico Sabino Praprotnikovo, da bi prišla v Prekmurje in obravnavala praktično in teoretično snov o negi dojenčka in predšolskega otroka. Zdravnica, ki prav dobro pozna zdravstvene razmere v Prekmurju, se je rada odzvala prijaznemu vabilu učiteljic.
Na sestanku se je zbralo 45 učiteljic iz Vsega sreza. Velika pozornost, s katero so sledile učiteljice predavateljici, je ge. zdravnici edino plačilo za njeno požrtvovalnost. V debati, ki se je razvila med predavanjem in po njem, je ga. zdravnica pojasnila mnoga važna vprašanja.
Predavateljica je morala navzočnim učiteljicam obljubiti, da bo del svojega rednega dopusta preživela v Prekmurju, kjer bo pomagala uresničiti tale program: 1. Vsaka mati v srezu mora biti temeljito poučena o negi dojenčka in predšolskega otroka. Učiteljice bodo priredile za mate-
re svojega šolskega okoliša zadevna predavanja, na katerih bo najsiromašnejša mati nagrajena z vso opremo za dojenčka. Sredstva za nabavo 33 garnitur za ves srez se bodo zbrala. Jopice, srajčke in slično bodo izdelale učenke in učiteljice. 2. Učiteljice bodo obiskovale dojenčke v svojih šolskih okoliših in kontrolirale njihov razvoj. 3. Ga. zdravnica bo izdala knjižico v kateri bo poljudno podano vse, kar mora znati mlada mati. Knjižica bo izšla s posvetilom: »Prekmurski materi ob dvajsetletnici osvoboditve Prekmurja.« Stala bo le malenkost, ker se je gospa primarijka odrekla nagradi.
Po končanem delu so želele učiteljice preživeti še nekaj ur v prijateljskem razgovoru z go. zdravnico. Napravile so izlet z avtom po Prekmurju do Lendave in nazaj preko Dobrovnika v Beltince.
Naslednji večer je gospa primarijka govorila prav preprosto beltinškim materam, ki so jo, čeprav silno utrujene od napornega dnevnega dela, poslušale z izrednim zanimanjem. Znala si je pridobiti njihovo zaupanje, kar dokazujejo vprašanja, ki so jih stavijale preproste žene. Izrazile so željo, naj bi se taka predavanja vršila ob nedeljah, da bi lahko prišle vse poslušat prijazno gospo.
Predavateljici doktorici Sabini Praprot-nikovi in organizatorici učiteljici gdč. Štefki Prešernovi izrekamo prisrčno zahvalo.
Kako M bilo mogoče zgraditi okrevališča za državne uradnike
Prejeli smo:
Nedavno sem se peljal proti Gorenjski. Vlaku sta bila priključena dva vagona, polna mladine državnih uradnikov iz savske banovine, ki je šla na letovanje v Martuljk, da se naužije planinskega zraka. Te otroke je poslala v naše kraje Na-bavljalna zadruga državnih uslužbencev, s čimer je napravila staršem in otrokom veliko veselje in socialno delo, kar mora vsakdo pozdraviti. Pri pogledu na to mladino, ki je metala svojo prtljago na pripravljeni avto, sem se spomnil naše uradniške mladine, ki ždi vse leto v enem in istem okolju, kar gotovo ne vpliva dobro na razpoloženje otroka, ki mora dan za dnevom poslušati isto pesem o varčevanju, o pomanjkanju, o stiski in o vseh družinskih neprilikah, ki jih je uradniška družina polna.
Istotako je z našimi uradniškimi ženami, ki se vse leto trpinčijo s hišnim delom in si brez prestanka belijo glave, kako bo treba razdeliti prvega plačo, da se vsaj delno poravnajo v teku meseca nastale obveznosti. Tudi te mučenice bi morale imeti vsaj v poletnih mesecih nekaj oddiha, da si naberejo novih moči, kajti leto je dolgo in skriva vsa mogoča nevšeč-na presenečenja, ki tako pogosto pretresajo uradniško družino.
Pri teh mislih, ki so se mi podile po glavi, ko sem opazoval razgibano mladino, sem prišel do zaključka, da bi morale naše nabavljalne zadruge bodisi skupno ali pa vsaka posebej, če razpolaga sama z do-
voljnim kapitalom, pričeti misliti na zidavo uradniških okrevališč, ki naj bi nudila uradniškim ali vobče nameščenskim družinam nekoliko oddiha. Menda ne bi bilo tako akcijo težavno izvesti, če bi na primer vsi člani nabavljalnih zadrug plačevali mesečno po 5 din v stavbni sklad okrevališča, kar bi kmalu zadostovalo za najetje posojila za nakup potrebnega stav-bišča in postavitev zgradbe. Naposled Ra bi uradniške družine lahko vlagale pri nabavljalnih zadrugah mesečno neko seveda znosljivo vsoto, ki bi se jim šele ob času dopusta izplačala, ali pa jim naj bi nabav-ljalna zadruga kreditirala bivanje po teh okrevališčih ter kasneje mesečno odtrgo-vala gotov znesek. Na ta način bi mnogo naših uradniških žen in predvsem otrok prišlo do spremembe monotonega življenja, ki uničuje živce in ustvarja^ razne, posebno našim v pomanjkanju živečim uradniškim družinam, poznane bolezni.
Poedinec tega ne zmore, pač pa to zmore uradniška skupnost. Tako bi se ponovno pokazala pomembnost zadružne misli, ki je že tako globoko vsidrana v name-ščenskem stanu. Dajmo svojim družinam gorskega zraka, mleka, masla, da bo tudi naša uradniška mladina spoznala, kako je lepo na svetu, kjer so solnce, zrak in dobra cenena hrana. Zatorej možje, ki vodite že desetletja naše nabavljalne zadrti ge in ste storili že toliko dobrega za naš stan, preučite to zamisel in jo čimprej uresničite. Naklonjenost in ljubezen uradniških družin sta vam zagotovljeni.
Smrt starega Ižanca na Galjevici
Dobri mož se je v oporoki z lepima zneskoma spomnil siromakov in slepili invalidov
Ljubljana, 9. julija
V noči na nedeljo je na Galjevici v Ljubljani umrl zasebnik g. Jakob Strle, med sosedi znan pod domačim imenom Ižanec. Pokojnik je bil doma z Iga ter je dočakal 82 let. Prej je bil trden kmet na Igu in bil vmes trikrat v Ameriki. Pred let: ie nrodal svoje posestvo ter se preselil v Ljubljano, kjer si je na Galjevici zgradil skromno hišico.
Živel je samotno, nekoliko čudaško in skromno življenje. Privoščil si je le najpotrebnejše in oblečen je bil v skoraj ubož-no obleko. Rad pa je sosedom pomagal s svojimi vrtnarskimi in kmetijskimi izkušnjami. Ni še dolgo, ko je grčavi Ižanec kljub svojim visokim letom krepko cepil drva.
Svoje plemenito srce pa je stari Ižanec pokazal ob svoji smrti. V Ljubljani umirajo pogosto bogatini, da celo milijonarji, pa se ne spomnijo ne sami, ne njihovi svojci ubožcev. Skromni, ponižni in nikomur znani Jakob Strle se jih je spomnil kljub temu, da ima mnogo sorodnikov.
Mestnim ljubljanskim ubožcem je zapustil 10.000 din, slepim vojnim invalidom iz Ljubljane 5000 din, zavodu na Rakovniku 10.000 din. Spomnil se je tudi svoje dolgoletne zveste postrežnice gdč. France. Za zvesto službo ji je zapustil hišico in še čeden znesek zraven. Vse življenje je garal in ni sebi privoščil ničesar, zato pa je plod svojega dela dal drugim. Pogreb dragega pokojnika bo danes v ponedeljek ob 17. uri z Galjevice. Naj počiva v miru!
Za izpopolnitev voznega reda iz Kočevja
Kočevje, 9. junija
Od vseh koncev se oglašajo zdaj, kose bliža anketa za izpremembo voznega reda, z zahtevami in prošnjami, naj se zveze izboljšajo. Naj bo torej tudi nam, prebivalcem ob kočevski progi, dovoljeno izprego-voriti nekaj besed in staviti nekaj pripomb s prošnjo, da bi jih gospodje upoštevali.
Na splošno smemo reči, da je železniška direkcija ugodila vsem, ko je uvedla ju. trn ji vlak štev. 9322., ki ima zvezo z vlakom iz Ljubljane. S tem je omogočila vsem uradom v Kočevju In ob progi, pa tudi trgovcem in obrtnikom, da dobe pošto vsaj ob desetih dopoldne, dočim smo jo prej dobivali tik pred poldnevom, če smo se pori jo potrudili na poŠto, sicer pa šele popoldne. Toda nekaj je, kar je slabo pri vsem tem. Od 5.15 zjutraj, ko gre omenjeni vlak iz Ljubljane, pa do 13.35, ko gre iz Ljub-ljane drugi vlak. ki ima v Grosupljem zvezo s Kočevjem z vlakom štev. 9316. in
pride v Kočevje šele ob 16.10, nimamo Ko-čevarji s Kočevjem nikake zveze. Z Gorenjskega z Dolenjskega, s Štajerskega in s kamniške plati pa morajo v Ljubljano že prejšnji večer, če hočejo s prvim vlakom v Kočevje, kakor smo morali prej iz Kočevja že na prejšnji večer, če smo hoteli dob.ti v omenjene smeri zveze z opoldanskimi vlaki.
To, kar smo pridobili, nikakor ne bi ho. teh spet izgubiti, namreč ugodnih jutrnjih zvez na vse strani in pa zgodno pošto. Pač Da menimo da bi mogel imeti tudi vlak štev. 9213.,' ki gre iz Ljubljane ob 8.05, zvezo s Kočevjem in bi mogel tudi iz Kočevja med 4. uro zjutraj, ko gre prvi vlak in 12.15, ko odhaja drugi, voziti še en vlak proti Ljubljani nekako sredi dopoldneva Tako izpremembo odnosno dopolnitev bi gotovo pozdravili vsi zainteresirani sloji, železniško direkcijo prosimo, da to našo prošnjo upošteva.
2o letnica »Solidarnosti« v Kamniku
Kamnik. 9. julija
Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« in Delavska knjižnica v Kamniku sta čez nedeljo proslavila 201etni jubilej. Snoči je bil slavnostni koncert v dvorani kinematografa. Pri koncertu, ki je zelo lepo uspel, je sodelovalo tudi Narodno pevsko društvo »Lira«.
Danes dopoldne se je zbralo lepo število zastopnikov raznih delavskih kulturnih, pevskih in kolesarskih društev Iz različnih krajev. Ob devetih se je začel od glavne postaje sprevod skozi mesto s štirimi godbami. V sprevodu je bilo nad 1500 ljudi. V mestnem parku je bilo slavnostno zborovanje, na katerem so različni govorniki pozdravili in čestitali jubilantoma. Pred začetkom popoldanskega koncerta je zbrano delavstvo pozdravil v imenu kamniške
občine podžupan g. Strgar. Zaradi svojih zaslug kot pevovodja je prejel dirigent Vidmar, ki je duša pevskega in glasbenega življenja v Kamniku, posebno diplomo Proslava se je vršila v tako velikem obsegu, kakršnega delavstvo v Kamniku 5e nikoli ni organiziralo. Na vse domačine in goste je napravila najlepši vtisk.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 9. juUja
Na otoku je bilo razgibano življenje Kako ne, saj je bila današnja nedelja letos najbolj vroča. Pa budi po planinah je bilo veselo in živahno. Mlajša generacija se je zanimala predvsem za današnje prve letošnje plavalne tekme mariborskega plavalnega kluba. Navzlic precejšnji vročini je bilo društveno življenje precej razgibano.
Društvo, ki šteje 13,000 članov
Društvo, ki šteje 13.000 članov in ki je med največjimi v državi, je imelo danes dopoldne v veliki dvorani Sokolskega do. ma svoj redni občni zbor. Je to Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, v Mariboru ima šest hiš v skupni vrednosti 4,310.000 dinarjev, in sicer na Aleksandrovi 65, v Frankopanovi 59, na Ruški 5—7, Kejžarjevi 9, Betnavski 18, Frankopanovi 57. Društvo ima med drugim tudi razne deleže v vrednosti preko 300.000 din, vloge izkazujejo 5,945.700 dinarjev. članarina je vrgla 1,700.761 din. Na posmrtninah in odpravninah je bilo izplačanih 968.940 din. Stanje z dne 31. decembra L 1938. izkazuje 12.715 članov. Prirastek članstva je 513. Občni zbor je vodil predsednik Simon Lorger. Poleg njega so še poročali tajnik Anton Pšeničnik, blagajnik Ivan Wurzinger in Henrik Fran-geš za nadzorni odbor. Sklenili so, da se zviša članarina za 1.50 din in da se zvišajo tudi najemnine v hišah, da bo njih donosnost vsaj petodstotna.
Zbor invalidov
Mariborski invalidi, organizirani v tukajšnjem krajevnem odboru Združenja vojnih invalidov, so se obrali danes k rednemu občnemu zboru. Izčrpna poročila o delovanju so podali predsednik Fran jo Geč, tajnik Marzin Pravdič, blagajnik Tratnik in Jakob Siter za nadzorni odbor. Na ob. čnem zboru je bilo predvsem govora o no. vem invalidskem zakonu. Odbor je bil članom glede informacij zmerom na razpolago. Na podporah je bilo lani izplačanih 5375 din, od leta 1923. do leta 1938. pa 110.521 din. članov je 1008, med temi 445 invalidov in 225 vdov. Z občnega zbora se je odposlala vdanostna brzojavka Nj. VeL kralju Petru n., pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku, ministru za socialno politiko in predsedniku osrednjega odbora. Pri volitvah so bili izvoljeni: Geč za predsednika, Golež za podpredsednika. Pravdič za tajnika, Tratnik za blagajnika, Bele za odbornika. Nadzorni odbor sestav, ljajo: Siter, Opelka in Zadnik. Delegati so: Geč, Golež, Pravdič, Tratnik, Bele, Nežman, Trop, Fras, Golteš, Stromajer, Siter, Oipelka, Zadnik, Jančič, kapetan Gnus, Vabšek, Potrč, Strauch, Lešnik in Mlinarič. Proračun izkazuje 24.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Važen sklep današnjega občnega zbora je, da se ustanovi v Mariboru oblastni odbor, ki naj obsega ptujski, ormoški, ljutomerski in murskosoboški krajevni odbor.
Jubilejni koncert Kobancev
V	Kamilici pri Mariboru deluje zelo vneto pevsko društvo »KobancU, ki je imelo snoči jubilejni koncert. Vse skladbe starejše in tudi sodobne smeri so vrli pevci odpeli ubrano in skladne pod vodstvom svojega zborovodje Laha, ki Je prejel v znak priznanja in zahvale lep Šopek. Prisrčne besede so izpregovorili prof. Bizjak, bivši zborovodja FVanjo Avsenak in prof. Vazilij Mirk, ki je govoril v imenu Ipav-čevske pevske župe in ki j ev imenu Južno, slovanske pevske zveze izročil odlikovanja najzaslužnejšim pevcem Lorbeku, Brezniku, Marinšku in Heclu. Pevci so bili deležni iskrenega priznanja od strani številnega občinstva. Ob zaključku so vsi navzočni zapeli vseslovansko himne »Hej Slovani«.
Rabuka
V	Vojašniški uHci Je nastala v noči na nedeljo razburljiva rabuka. Vinjeni fantje so se spoprijeli ter zmikastili. S poškodbami na glavi je obležal Ivan Matko iz Saborja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Slična rabuka je bila tudi na Bet. navski cesti. Policija poizveduje za krivci, ki so povzročili oba spopada.
Smrtna vožnja Borisa Jenka
Kraljevska banska uprava v Ljubljani prosi za objavo sledečega pojasnila:
V	vaši ponedeljskl izdaji z dne 26. junija 1939 št. 25 (145a) ste priobčili članek pod naslovom »Smrtna vožnja Borisa Jenka«, ki vsebuje nekatere netočne navedbe, katere bi mogle neinformirano občinstvo zavesti v napačno mnenje, da uprava ba-
novinskih cest pri novogradnjah ne skrbi za zadostno prometno varnost. V tem članku je netočen tekst pod sliko, ki kaže novozgrajeni most preko Save pri erarlčni žagi v Soteski, kjer se med drugim graja preslabo označeni ovinek z dostopom na staro cesto, češ da so se tukaj zaradi slabe označbe zgodile že tri nesreče.
Cestni ovinek na levem bregu reke Save je raz; ieroma oster, njegov polmer znaša 30 m, vendar je na zunanji stkani, na kateri se je nesreča pripetila, zelo vidno označen in popolnoma pregleden. Pri začetku ga omejuje železniška škarpa, tako da posebna oznaka ni potrebna, v nadaljevanju pa je rob ovinka zavarovan z betonskimi parapeti in med nje postavljenimi signalnimi kamni, ki imajo tudi v luči žarometov dobro vidne belo-črne signalne pasove. Razstoj teh signalnih kamnov je na tem mestu 1.50 m, dočim znaša razdalja od zadnjega signalnega kamna pa do želez-
niške Skarpe 2.75 m, tako da je ravno 9t
lahko mogoč dovoz na staro cesto. Ta dovozna možnost Je zaradi lokalnih razmer moralo ostati, železniška škarpa se dvigne 3 m nad cestno niveleto.
V tekstu pod sliko navedeni kolesarski nesreči sta se res pripetili, toda v prvem primeru pri vožnji dveh odraslih oseb na enem kolesu, v drugem pa iz razlogov, ki nimajo nobene zveze s signalizacijo in varnostjo ovinka. Da je rob ceste dobro obeležen, je končno razvidno tudi iz priobcene slike, ki je pa v ostalem nanačno obrazložena, saj kaže slika pogled v smeri iz Bohinja proti Bledu in ne obratno, kakor je v tekstu navedeno.
Oprema planinca ni popolna brez Slami-čevih konzerv. Higijenično so izdelane in ( v kakovsti brez tekmeca.
Smrten padec s strehe osnovne šole
Nesreča se je zgodila pri popravljanju strelovoda
Železniki, 9. julija G. Czrnetz Emil iz Maribora je v petek popravljal e svojim monterjem EmerSi-čem Ivanom, stanujočim na Pobrežju pri Mariboru, strelovod na strehi osnovne šole v Sorici nad Železniki. Monter Emeršič je zlezel na streho šole, ki je visoka približno 10 metrov, da izvrši potrebna popravila. Ugotovil je, da je strelovod pokvarjen in da je treba zamenjati žico. Ko se je vračal po strehi ob Se napeti žici, se je po nesrečnem naključju odtrgala žica,
za katero se je Emeršič držal. Nesrečnik je zdrssl po strm* strehi in padel kakih sedem metrov globoko na trdo cesto z gla-o naprej. Pri padcu si je zlomil obe roki. Verjetno pa je dobil tudi hude notranje poškodbe. Ostal je na mestu mrtev.
Na kraj nesreče je prišlo orožništvo iz Železnikov in ugotovilo dejanski stan. Truplo so prenesli v mrtvašnico na farnem pokopališču v Sorici. Ponesrečeni Emeršič je bil samec.
Smrtna žrtev Savinje
Pri kopanju je utonil v njej mlad vojak
Celje, 9. julija V soboto popoldne se je kopala četa vojakov v Savinji blizu Pantnerjeve gostilne na Polulah pri Celju. Naenkrat pa je zašel 221etnl Mato Bakula, redov I. čete 29. pehotnega polka v globoko vodo. Ker ni znal plavati, je naglo izginil v valovih.
Vojaki so ga kmalu našli in ga potegnili iz vode. Hoteli so ga spraviti k zavesti z umetnim dihanjem, a ves njihov napor je bil zaman. Nesrečnik je bil že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mest. nem pokopališču.
Tatinski pohod po
Štirje mladi potepini so ukradli sedem tisoča-kov in odvedli kravo s paše
Šmartno ob Dreti, 9. julija
V Zadrečki dolini so večje tatvine bolj redka reč, ker je med nami malo nepoSte-njakov. Zato je razumljivo veliko razburjenje, ko se je včeraj razširila vest o vlomilskem in tatvinskem pohodu Štirih mladih zlikovcev.
Nepridipravi so se najprej lotili domačije Jakoba Tominška, po domače Mihca, v Smartnem ob Dreti. Bilo je v noči na včeraj, ko je gospodar zaslišal ropot in hojo okoli hiše. Vstal je, pogledal skozi okno in videl velikega možaka, ki je naglo šel mimo hiše in stresel vrata. Tominšek se je hitro oblekel in stopil ven. Tedaj je zagledal v daljavi dva bežeča moška. Planil je za njima, a ker je bilo v temi zasledovanje brez pomena, hkratu pa še nevarno, se je vrniL Pregledal je vse okoli hiše in opazil, da so nepridipravi strgali že okno na sobi zraven kuhinje in polomili mrežo. Vdreti pa v sobo niso mogli, ker jih je gospodar prehitro slišal in pregnal.
Neznanci so zatem Sli skozi Brdo, kjer jih je slišal Skokov domači sin, ko so korakali mimo hiše in se pogovarjali o tatvinah. Poklical je starejšega brata, ki je stopil za njim a psom, a jih ni dohitel.
Nedvomno isti potepini, ki pač gotovo niso domačini, so zjutraj nato obiskali šum Ijakovo domačijo pri Smartnem. Počakali so, da so Sli vsi domači na delo, nato pa so razbili okno in vdrli v hišo. žvenketa-nje Sip je sliSala Ana Krznarjeva, sestra sosednega gospodarja. Hitro Je poklicala brata, a ko je ta prihitel k šumljakovi hi-Si, je bilo že prepozno. Videl je le še, kako sta dva neznanca skočila skozi okno iz kamre in zbežala. Pridružila sta se jima Se dva druga moška, ki sta bila med vlam-ljanjem najbrž na straži. Val Štirje so izginili v bližni gozd. Krznar je videl, da so bili črnolafci, zadosti lepo oblečeni in še mladi. Hitro je poklical s polja šumlja-kove, ki so ugotovili, da so jim tatovi odnesli nad 7000 din, dva para čevljev in neke druge malenkosti Med ukiadenim denarjem je tudi tisočak, ki ga je domači sinko Francek dobil pri birmi.
Od tam so jo ubrali tatovi v smeri proti Ljubnem ob Savinji in med potjo naleteli na Solarloo Grosovo Miciko, ki je pasla domačo kravo. Eden izmed potepuhov je izvlekel nož m 10-letnl deklici zagrozil, da jo bo umoril^ če mu ne pusti krave. Ker se je pogumna deklica branila in ni hotela spustiti verižice, na kateri je imela privezano kravo, so ji žival s silo odvzeli in odvedli. Vlomilce so še pozneje srečali ne-
kateri ljudje, a niso videli pri njih krave. Kam so žival spravili, še ni znano. Orožniki z vnemo iščejo sledov za potepuhi in je upanje, da ne bodo ušli zasluženi kazni.
TilatelSia
Nove znamke po svetu
Albanija: Izšle so prve znamke novega protektorata. Albanske frankovne znamke iz leta 1930 so dobile pretisk v spomin na novo ustavodajno skupščino. Uporabljena je bila vsa serija od 5 kvindarjev do 5 frankov. V kratkem izide prva serija s sliko italijanskega vladarja.
Barvani: Ta indijska vazalna državica je izdala rjavo frankovno znamko po 1 an s sliko svojega maharadže.
Bolgarija: Za 50-letnico železnic je izšla posebna priložnostna serija znamk. Na rumeno zeleni znamki po 1 lev je lokomotiva iz leta 1888., na rdeče rjavi po 2 leva lokomotiva najmodernejšega brzega vlaka. Na oranžno rdeči po 4 leve je vlak na mostu, na sinji po 7 levov pa kralj Boris kot strojevodja.
Rumunija: Za nogometno tekmo z Anglijo so izšle štiri posebne spominske znamke. Nekoliko čuden povod, toda časi so pač takšni, da se človek ničemur več ne sme čuditi.
Danka: Vijoličasta znamka po 10 oerov je dobila pritisk »Postfaerge«.
Francoske kolonije: Za svetovno razstavo v New Yorku so dobile vse francoske kolonije po 2 spominski znamki. Znamka po 1.25 fr. je karminasta, po 2.25 fr. pa sinja. Na vseh znamkah vseh kolonij je ista slika. Tudi za obletnico francoske revolucije bodo izdane v vseh kolonijah posebne spominske znamke s pribitkom za obrambo države.
Vatikan: Za papeževo kronanje so izšle štiri spominske znamke. Na njih je naslikan prizor s kronanja.
Združene države: Za 150-letnico, kar je bil izvoljen za prvega predsednika G. Wa-shington. je izšla posebna vijoličasta znamka po 3 cente. Na njej je slika prizora, ko prisegata VVashington in kancelar Living-stone na ustavo. — Za 10-letnico baseballa izide posebna spominska znamka s sliko prizora med to igro.
uspehov
fNO-IN V f C B A R V NI E
JUGOGRAFIKA
Jir. titUcL riMiji 23
Važno, da veste kje se dobi najhitreje črna izgotovljena obleka, ako vas doleti slučaj, da jo rabite!
TVRDKA F. I. GORIČAR Jih ima vedno že Ugotovljene ali pa vam lahko takoj izgotovi! Zapomnite Bi torej, pri
F. I. GORIČAR - LJUBLJANA
SV, PETRA CESTA
Mestni oofreboi med Občini Liubljana
f
L
Do trpel Je naš srčno dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
Peter Jenko
prokurist tvrdke Schneider & Verovšek
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 1L t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti, Celovška c. 74a na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dae 9. julija 1939.
Globoko žalujoči?
MARIJA, soproga; MARJANCA ELA, hčerki; INŽ. JANEZ JELACIN, FRANCE GER2ELJ, zeta; NEJKA, TOMA2EK in PETERČEK, vnucki —
ter ostalo sorodstvo.
Sava, naša prva cesta v svet
Letos poteka 90 let, odkar je prvič privozila lokomotiva od Dunaja do Ljub- j Ijane - železnica je zatrla nad tisoč let staro zaloško splavarstvo in ladjarstvo j na Savi, ki je bila od nekdaj najvažnejša prometna žila iz naših krajev v široki svet
Pogled na Ljubljanico, železniški in leseni most pri Zalogu, nekdanji pristan
je. Ta zaslužek so prepuščali brodnikom — kočarjem, ki so obhodili deželo, Klečani zlasti Gorenjsko, in pridobivali gostilničarje, da so jim poverjali splavijanje svojih barigel v vinorodne kraje.
Zadnji kleški brodnik in splavar, ki je še nekaj let potem, ko je že stekla železnica — v začetku ji niso prav zaupali — splavaril barigle, je bil Jakob Pavčnik, ki je umrl 1916. Učakal je lepo starost, 85 let. Bil je nezakonski otrok. Oče mu je bil francoski oficir. Kot triletno siroto sta ga dobra zakonca Ocvirkova iz Kleč, ki nista imela otrok, vzela za svojega. Po njuni smrti je podedoval posestvo. Njegov sin, Jakob Pavčnik 79 letni starček, ki živi v Klečah in je čudovito bistrega duha in svežega spomina, se je še sam z očetom udeležil vožnje na barigelskem splavu. Kakor da bi to bilo včeraj, je živo pripovedoval, kako sta se z očetom pri Zagorju trdo borila z valovi Save, da niso splava pognali ob skale in ga razbili. O svojem očetu, ki je 60 let splavaril in brodaril po Savi doli do »turškega Beograda«, je pripovedoval, kako bogaboječ, dober mož je bil:
Zaščitnik sv. Miklavž
»Angelsko češčenje in še nekaj očenašev k zaščitniku brodnikov, sv. Miklavžu, so
Jakob Pavčnik, njegov sin, ki je v mladih letih tudi še splavaril barigle
zmolfli še v veži, ter se poškropili z blagoslovljeno vodo preden so odšli na ladjo. Vselej, ko so pluli pri Jevnici mimo hriba, na katerem stoji cerkvica sv. Miklavža, so oče, pa tudi drugi brodniki, pokleknili, se pokrižali in se priporočili svojemu zaščitniku za srečno pot in vrnitev. Vrnili so se nam zmerom, četudi so jih večkrat ob nesrečah potegnili iz Save. Najhujša jim je predla takrat, ko se jim je težko natovor-jena ladja pri Brežicah potopila izpod nog. Komaj so očeta še ujeli v valovih in ga, že nezavestnega, potegnili na suho,« je s solzami v očeh pripovedoval dobri starček. Ko je vprav z iskreno pobožnostjo in slastjo popil kozarček dobrega vina, zakaj ta mu po prestani bolezni tako dobro de, je nadaljeval:
»Na dan sv. Miklavža so se moj oče, pa tudi drugi brodniki, ves dan postili, šele na večer so se začeli shajati v gostilnah na veselje in rajanje. Moj oče so se kaj čudno ločili od drugih moških. Bili so čisto drugega vedenja in drugih, boljših manir, vse jih je zanimalo. Pripovedovali so nam o vsem, kar so videli in doživeli na Hrvatskem in Ogrskem. Bili so res močno razumen mož. še moji sinovi in vnuki so menda po njem podedovali tak razum in dar spomina, da so jih učitelji v šolah občudovali in jih še občudujejo. Moj vnuk je v osmi gimnaziji in študira z odličnim uspehom, četudi se mora preživljati sam z inštrukcijami. Veste, kaj je moralo biti lepo videti? je starček preskočil misel. Romanje brodnikov k sv. Miklavžu! Na nedeljo po sv. Miklavžu so šli v trumah, oblečeni v jerhovce, v do pod kolen zavihanih škornjih in s pisano svileno ruto prepasani čez pas, romat k sv. Miklavžu nad Jevnico. Kolikokrat so nam oče pripovedovali, kako lep da je bil pogled na vršič, ki je bil poln velikih zastavnih in rdečeličnih mladih mož in fantov v tako lepih oblačilih«.
časi blagostanja in trpljenja
Na vprašanje, kako so takrat ljudje kaj živeli v vaseh ob Savi, je očka pripovedoval, da je bilo v Klečah kakor po vseh drugih vaseh ob Savi od Zaloga doli vina, kruha in mesa v vsaki hiši na pretek. Ko so v pristanu delavci razkladali blago z ladij ali ga pa nakladali na ladje, kar je trajalo vselej nekaj dni, so brodniki čez dan poležkovali po svojih kočah, pili in jedli ali pa se veselih v gostilnah pri »Len-čku« in pri »Julki«, kjer se je kar trlo voznikov, brodarjev in trgovcev, v velikem hlevu, ki je pozneje pogorel, pa je stalo vedno 30 do 40 konj, ki so čakali, da bodo vpreženi v težko naložene vozove. Zadnja kleška lastnika ladij sta bila Janez Jemc, po domače Kumrov, in France Gostinčar.
Brodniki so ostajali na potovanju po Savi več dni, tudi po več tednov, pač po tem, kako daleč so šli. Kaj dolgo jih ni bilo nazaj, če jih je na poti zalotila povodenj ali pa če so zaradi suše vpadle vode. Najbolj težavna in za ljudi naporna je bila plovba
Del oltarne slike pri Sv. Miklavžu, ki predstavlja razbit splav barigel in utapljajoče se splavarje
del pa žito, kože in prešiče. Trpljenje volov in konj, ki so vlačili ladje proti toku Save do Zaloga, je bilo strašno. V dolgo vrv je bilo vpreženih tudi po deset parov volov, toda vsakdo, ki je dal svoj jarem v prego, je moral pristati, da ne bo gonil svojih, marveč tuje vole, da se mu živina ne bi smilila. Ko so gonjači videli, kako ta ali oni strašno bije po tujih volih ali konjih, so začeli še ti vračati milo za drago in neusmiljeno bili po njihovi živini in kleli, da je'odmevalo od hribov. Za vpre-ženo živino je veljalo samo dvoje: ali zmagati ali poginiti, če je bil tok Save le premočan in je dala že premočno napeta vrv slutiti, da bo vsak hip zmagala Sava in pognala ladjo, ki bo potem potegnila s seboj v valove tudi volovsko vprego, nazaj, je v zadnjem hipu izbran mož s sekiro presekal vrv in rešil izmučeno vprego pogina v valovih Save, ladjo pa je gnal tok Save s seboj, dokler je brodniki na njej niso spravili na varno v prvi bližnji pristan, kjer so spet vpregli novo vprego. Nič čudnega ni,« je omenil starček, »da je sv. Miklavž ki je imel prej svojo cerkvico nekje v dolini pri Senožetih, nekoč, ko so brodniki in gonjači strahovito bili po volih in preklinjali, ves užaloščen nad toliko brezsrčnostjo svojih varovancev, skočil z oltarja skozi okno in pobegnil a svojo cerkvico pod pazduho na vrh hriba, kjer stoji še danes in do kamor se ni slišalo preklinjanje in surovo udarjanje po ubogi živini. Kako težavno in zamudno je bilo vlačenje ladij navzgor po Savi,« je pomenljivo dejal stari Močilnikar, »sodite lahko po tem, da so rabili od Senožet do Zaloga cel dan. Velika ovira za plovbo so bili mnogi mlini na splavih, ki so bili priklenjeni z verigami k bregu.«
Zločini in vraže
Okoli 1750 so zaloški brodniki zakrivili nekaj sličnega kakor rokovnjači v Črnem grabnu, ki so francoskim vojakom ople-nili blagajno. V Zalogu so vojaške oblasti naložile na ladje nekaj sodčkov kovanega denarja. Vkrcalo se je na to ladjo tudi deset vojakov, da stražijo denar in ga varno pripeljejo do Siska. Zaloški veljak, ki je vedel, kako dragocen tovor so naložili na ladjo, je podkupil brodnike, da vojake med vožnjo močno opijejo, potem pa pobijejo, sodčke s kovanci pa na določenem mestu potopil v Savo. Vse to se je res zgodilo. Kmalu po tem dogodku je nekaj Založanov močno obogatelo, še pred desetletji so stari Založani vedeli povedati, na kakšen način so tako hitro obogateli!
Zadnji zaloški lastniki ladij so bili: Gradišnik, Piber in pa Polač iz Podgrada. O slednjem je starejšim Založanom še znana pesem, ki pove o Polačevem bogastvu tole:	i
Pod gradom pri Polač' so bili včas' ta vel'k bahač*. On je včasih ladjo imov, pa je vse po rit' pognov.
Stari Močilnikar se kaj rad pobaha, kako so bili nekdaj ljudje, zlasti pa brodniki, trdnega zdravja. Nobena bolezen sa jih ni prijela. Ce je pa komu le kaj bilo in šele, ko je že hudo stokal, so ga pripeljali, če ni mogel več sam priti, k Močilnikar jevemu očetu, ki je znal bolezni zagovarjati. Po njegovem pripovedovanju jih je pač mnogo več čudežno ozdravelo pri Močilnikarju kakor pa v Lurški jami. Zagovarjal je ljudi in živino. Prihajali so k njemu iz Moravške fare, s Primskovega, z Dolenjskega in vsem je pomagal zagovor. Ko je stari Močilnikar umrl, je začel zagovarjati bolezni njegov sin. Ko sem ga vprašal, ali njegov zagovor kaj zaleže tudi pri gadjem piku, je vzrasel in samozavestno dejal: »Menda ja! Ko je Hru-stova Neža pripeljala k mojemu očetu sedemletnega Tončka, ki ga je malo prej na paši pičil gad, mu je oče roko položil na čelo in govoril zagovor*
Stoj, stoj, stoji
Zlata gora, silna skala.
Naj ne leži, leži, leži svečni pas.
w tPbi, Hrustov Tonček
pride sama Mati božja.
V	zgodovini naše ožje domovine poteka letos pomemben jubilej — 90 let, odkar je skozi naše kraje stekla želenzica.
Ko je Stephenson zgradil leta 1825. prvo lokomotivo, je kmalu stekla prva železnica v Evropi od Liverpola do Manchestra, nato pa so začele tudi države na evropski celini tekmovati med seboj, da si osvoje to dragoceno pridobitev moderne tehnike, že leta 1835. so se na Dunaju začele priprave za zgraditev proge, ki naj bi prestolnico stare dvoglave monarhije zvezala z največjim pristaniščem države, Trstom. Od načrtov je država kmalu prešla h konkretnemu delu, tako da je bila železnica od Gradca do Celja izroeena prometu dne 2. junija 1846. podaljšek proge od Celja do Ljubljane pa je svečano začel svoj obrat 16. septembra 1849. Proga Ljubljana—Trst je bila javnemu prometu izročena 28. junija 1857.
Gradba proge Celje—Ljubljana je bila razdeljena na posamezne odseke, ki so jih izvrševali odbrani podjetniki. Med delavci je bilo mnogo Italijanov, ki so z domačimi težaki pogostokrat prihajali v prepir in pretep. Domačini so imeli odpor proti tujcem predvsem zaradi suma, da vohunijo za Italijo. Progo od Celja do Zidanega mosta je izvrševal Ivan Picco, odsek proti Ljubljani pa Anton Buttazoni, po njegovi smrti pa Jože Ivan Turk iz Trsta. Navaden delavec je zaslužil po 30 do 33 kraj-rarjev, minerji pa so prejemali po 36 krajcarjev mezde. Delo je trajalo po 14 ur na dan. Zelo težavna so bila zlasti dela na progi skozi savsko sotesko. Ministrstvo javnih del pa je napelo vse sile, da se srradnja pospeši in tako se je mogla že 18. junija 1849 pripeljati iz Celja v Ljubljano lokomotiva na prvi poizkusni vožnji. Dogodek je bil nekaj nezaslišanega za vse prebivalstvo ob progi, a v Ljubljani je bil tolikšen naval radovednežev h kolodvoru, da policija sama ni mogla vzdrževati reda. Lokomotiva je na tej vožnji od Celja do Ljubljane potrebovala 4 ure in poL
16. september 1849 se je razvil v praznik, kakršni so pač redki v zgodovini naroda. K sprejemu odtvoritvenega vlaka se je vsa Slovenija od Celja do Ljubljane pripravljala na nadvse slovesen način. Vse postaje ob progi so bile svečano okrašene, na savinjskem mostu v Zidanem mostu so postavili visoke obeliske z zastavami. Namesto obolelega cesarja je otvoritvi prisostvoval nadvojvoda Albreht. Na vseh večjih postajah so predstavnika cesarske hiše pričakovale delegacije in deputacije, da mu pri tej priliki sporoče svoje prošnje in pritožbe. Z največjim pompom je prvi vlak sprejela Ljubljana. Točno ob 5. uri je grmenje topov z Gradu in zrvonenje zvonov po vseh cerkvah naznanilo njegov prihod. Kolodvor je bil ves v vencih in zastavah, a med odličniki, ki so se bili zbrali k sprejemu, so bili deželni glavar grof Welserscheimb, knezoškof A. A. Wolf in ljubljanski župan H. Guttmann. Po pozdravnih nagovorih je knezoškof blagoslovil oba stroja, ki sta pripeljala prvi vlak, nato pa še vse kolodvorske prostore. Po svečanostih so se gostje odpeljali v sprevodu do1 deželnega dvorca, ki je bil nadvojvodi določen za bivališče. Slovesnosti so se zaključile z iluminacijo mesta in s slavnostno predstavo v gledališču.
Z novo železnico je Ljubljana, z njo pa tudi. vsa naša pokrajina zaživela novo življenje. Prometu in trgovini ljubljanskega mesta je cvetela pač najlepša doba, dokler ni bila železnica podaljšana do Trsta. Od tam so dan z dnem prihajale cele kolone težko natovorjenih voz, da odlože blago na železniške vagone, ki ga odpravijo dalje proti središču države. Promet z vozovi je bil tolikšen, da so morali včasih po ves teden čakati pred kolodvorom, preden so prišli na vrsto. Prav tako pa je v osebnem prometu nastal nesluten preobrat. V Ljubljani je zamrgolelo tujcev, ki so prihajali od daleč gledat prirodne krasote naše zemlje. Prav tako se je tudi naš človek kmalu privadil na železno kačo in železnega konja in tudi kmetje so radi sedali na vlak.
V	3. razredu je vožnja veljala od Ljubljane do Zaloga 9 krajcarjev, do Zidanega mosta 1 gld. 8 kr., do Maribora pa 2 gld. 46
kr3 jcErjcv.
Kakor je železnica gospodarstvu dežele prinesla novega razmaha, pa je skoraj čez noč uničila ladjarje, brodnike in čolnarje, ki jim je Sava, edina prometna žila od Ljubljane do Zidanega mosta do tistih dni, dolga stoletja nudila težek, a vendar dober kruh.
★
Zalog. Kdo danes še ve, kako velikega pomena je bila še pred sto leti ta vas, oddaljena komaj nekaj kilometrov od Ljubljane, za našo trgovino in promet, saj je stoletja posredovala trgovinsko blago med jugom, Italijo in deželami na jugovzhodu doli do Beograda. Na slavna leta Zaloga nas spominja samo še Zaloška cesta, ki jo je morala Ljubljana imenovati čisto po
po skaloviti strugi od Zidanega mosta do Save, ko so morali krepki moški zamenjati volovsko vprego. Dolga vrsta mož je po v skalnate stene vsekanih stezah, na j vrvi, ki se je zajedala v rame in pleča, vlekla ladjo, brodniki pa so jo odrivali z drogovi od brega da ni nasedla ali pa zadela ob skale. Volovsko, konjsko in človeško vprego so izmenjavali vedno le na določenih postajah. Kljub težkemu delu in trpljenju pa so bili brodniki kaj veseli in ponosni ljudje, kako tudi ne, saj je imel vsak brodnik izgovorjeno lepo količino vina, ki so ga popili na določenih postajah. Toplo hrano so imeli samo enkrat na dan. Kruha in mrzlih jedil pa so dobivali, kolikor je kdo hotel. Imeli so tudi izgovorjeno pravico, koliko tovora sme vsak brodnik vzeti zase na ladjo. Kajpak si je sleherni vzel na ladjo malo ba-riglo vina, lepe pšenice, mesa ln posušenih sliv. Vseh teh dobrot je bilo v tistih časih v sicer bornih brodniških kočah na pretek, zato pa so bila polja kaj zanemarjena. ženske same so jih kaj slabo obdelovale, saj so hodile največ na breg Save postajat in čakat, ali se bodo kaj kmalu vrnili njih možje na ladjah, Ko je katera spoznala po glasu, ki ga je na daleč prenašala Sava, svojega moža, je vsa srečna vzkliknila: Ga že slišim, moj že gre! Ko pa zanemarjene njive niso več hotele roditi najbolj potrebne zelenjadi in drugih pridelkov je marsikatera žena stopila k Pod-grajskemu Froncu, ki je znal zagovarjati njive, da so rodile in ga prosile, naj bi prišel njivo zagovorit. Proti primernemu plačilu je šel po njivi, obstal na koncu njive, se obrnil in začel mahati z roko križe nad njivo, vmes pa govoril in ponavljal čudodelne besede: Kamen dol, gnoj gor! Kamen dol, gnoj gor! Starček, ki mi je to pripovedoval je menil: Takrat so pač še verjeli, da se dajo njive zagovoriti, danes pa pravijo, da jih je le treba dobro gnojiti.
Jakob Močilnikar pripoveduje
Plovba po Savi je bila v največjem razmahu od leta 1600 dalje, ko so Aueršper-gi, za njimi pa Attemsi prevzeli po izumrlih Ostrovrharjih zaloška gradova in tako postali zaloški gospodje. Ti so uvedli plovbo od Zaloga do Siska in Beograda, kar jim je donašalo ogromne dohodke, in zato niso svojih podložnikov za tlako in desetino izžemali tako, kakor drugi fevdalci po naši deželi. Založani, ki so z brodarjenjem dobro zaslužili, se zato niso nikoli priključili kmetskim uporom. V Zalogu so na obeh straneh Ljubljanice in ob kanalu zgradili velike mostovže za tovorjenje blaga na ladje in z njih. Zgradili so velika poslopja za brodarski urad, skladišča in mitnico, nekatera stojijo še danes. Plovba po Savi pa je doživela svoj višek, ko je dal avstrijski cesar Karel VI. razglasiti Trst za svobodno luko.
861etni starček Jakob Močilnikar, po domače Martinov oče, pravnuk Matevža Močilnikarja, po domače šimna iz Seno-žeti prt Jevnici, ki živi v Zalogu, mi je pripovedoval iz svojih spominov in po ustnem izročilu svojih prednikov:
Jakob Močilnikar, Martinov oče iz Zaloga
»Moji predniki so bili bogati kmetje v Senožetih. Bili so lastniki dveh ladij, obe sta bili v dva „štuka". V spodnji del ladje so nakladali barigle z vinom, v zgornji
ljudski volji, kakor je morala imenovati še Tržaško po Trstu, Dunajsko, zdaj Tyr-ševo, po Dunaju in Karlovško po Kar-lovcu. Prav po Zaloški cesti lahko sklepamo, da so dali našim velikim cestam imena vozniki in drugi tovorniki, ki so prevažali, ko še ni bilo železnic, blago na vozovih, še prej pa na oslih, mulah in konjih daleč na Dunaj, v Trst in Karlovec, proti vzhodu pa samo sedem kilometrov od Ljubljane — do Zaloga — cilja vseh tistih voznikov in trgovcev ki so prodajali in pošiljali svoje blago v Zasavje, na Hrvatsko, Ogrsko in v Srbijo, ali pa so v Zalogu prevzemali z ladij blago, ki so ga kupovali na Hrvatskem in ga po Savi z ladjami prevažali do Zaloga, končne postaje za promet po vodi. Da, po mestih in po vasi, do katerih so naši vozniki prevažali blago, so le-ti krstili naše velike ceste.
Vrvež v pristanišču
Od Trsta sem, po Notranjski, skozi Ljubljano so v Zalog po slabih cestah prevažali razno kolonijalno blago, olje, riž, sladkor in svilo. V Zalogu so potem blago nato-vorili na velike ladje; nekatere so bile zgrajene tako, da so imele podkrovne in nadkrovne prostore. Sprejele so vase za več vagonov tovora. Bile so dolge 30 do 40 metrov, široke pa do 5 metrov.
V zaloškem pristanu je bilo ves dan, če je bilo stanje vode za plovbo ugodno, kaj živahno vrvenje. Ob mostovžih, ki so bili na obeh bregovih Ljubljanice in ob kanalu, so fakini in drugi delavci nakladali blago na ladje ali pa z njih na vozove. Vozniki, trgovci in posredovalci so po gostilnah ves dan pridno barantali, se pogajali z lastniki ladij ali pa z vozniki za ceno prevoza. Ves prostrani trg od pristana do brega, na katerem stoji vas, je bil natrpan z vozmi. Blizu pristana je še zdaj velika kovačnica, v kateri so nabijali in kovali noč in dan.
Jakob Pavčnik, zadnji kleški brodnik in splavar
Prevoz blaga z ladjami nizdol po Savi je bil kajpak znatno cenejši, ker ni zahteval toliko truda in stroškov kakor prevoz navzgor, zakaj za vlačenje ladij proti toku Save do Zaloga so morali lastniki plačevati na Hrvatskem drago konjsko, po Kranjskem volovsko, v skalnatih soteskah od Zidanega mosta do Save, pa človeško vprego. Plovba do Ljubljane zaradi ska-lovite struge v Vevčah in na Fužinah ni bila mogoča, kolikor je pa le bilo, so jo opravili z manjšimi čolni.
Naši trgovci so na Hrvatskem kupovali zlasti pšenico in druga žita, slive, vino in prašiče, kar so potem od Zaloga naprej ; na vozovih prevažali v Ljubljano in po i vsej deželi, največ pa so izvozili tega bla-ga v Trst in čez Ljubelj v avstrijske dežele. Stari Založani in Klečani so vedeli povedati zlasti o velikih količinah vina, ki so ga vsako leto prevažali v posebnih bariglah ali lajtah iz Hrvatske in iz Zasavja v naše kraje.
Splavi in splavarji
Splavi praznih barigel, ki so jih, povezane in s trtami pritrjene na dolge drogove, splavljali po Savi v vinorodne kraje, so bili kaj zanimivi. Do 20 osemsto do devetstolitrskih barigel so povezali v dvovrstnem redu v splav. Splav barigel niso krmarili kakor ladje, ki so jih krmarili spredaj in zadaj, marveč samo spredaj, zato pa sta bila na splavu barigel spredaj kar dva krmarja, ki sta se s krevljami v rokah namestu vesel in drogov borila s Savo, da ni splav treščil ob skale in čeri in se razbil. S splavljanjem barigel se niso bavili lastniki ladij, ki so bili bogati kmet-
Javna tribuna
Šempeter
Kakor sodi vaš g. čoro o lepoti in umetnosti, verjemite, g. urednik, tako mislimo in sodimo tudi še premnogi drugi. 2eleli bi, da bi ta brezobzirni, nekompromisni rušilec vsega pregrešnega in spakedrane-ga prišel tudi v Šempeter. Stavim, da bi z naslado potaknil svoj čopič v lonček z jedkim zelenilom. Kar vidim ga, kako bi z ironičnim nasmehom okacal in okrcal vse tiste, ki nam vsiljujejo nekaj, kar je po njihovi zamisli seveda nenadkriljivo okusno in lepo.
V mislih imamo predvsem spomenik, ki so ga farani z veliko pieteto postavili padlim vojakom. Spomenik še stoji tik ali poleg cerkve, kamor edino spada; toda že je vse pripravljeno, da ga premeste. Ta nagrobnik je spomin na nesrečne žrtve svetovnega klanja. Vsi ti posili borci, neizrekljivega pomilovanja vredni, so morali dati svoje življenje za tujca. Ves ta cvet je bil pokošen za drugorodne vlastodržce. Teh žrtev imena so vklesana v stebrišče, Jti po svojem sestavu povsem nalikuje pravemu nagrobnemu spomeniku, kar tudi je 8n ki zavoljo tega in pa namena spada na okopališče. Kraj, kjer zdaj stoji, je ne-daj tudi bil božja njiva. Nikakor pa ne spada v park, kamor ga nameravajo zdaj prestaviti, ker so razširili cesto ter ga del štrli na cesto. Pomaknite ga bolj k cerkvenemu zidu! Toda že je vse pripravljeno, že narejeno, da preneso ta nagrobni spomenik v sosedni idilični park. Vedite, da bo ves nasad nakažen, zakaj vtisnili mu boste pečat mračnosti, grenkobe ter težkih zamisli. Sodeč po pripravah, bo stal ta spomenik ob glavni cesti, na obli parka. Taki liki imajo svojstven pomen v prvi vrsti za svojce rajnih, za ožji krog ljudi, nikakor pa ne za javnost ali celo za popotnika ali tujca, osobito, če nima kamen niti najmanjšega umetniškega nadiha. Normalni čut te odbija od drugega brega... Zato pravimo še enkrat: Spomenik našim padlim v vojni spada tja, kamor je namenjen, to je pod okrilje smrti in pozabe, a ne v park, ki je namenjen življenju in večni lepoti.
Ali smemo ziniti besedo o še bolj cerkvenih stvareh? Imamo zgolj namen povedati resnico. Na primer o reliefu, o novi podobi na pročelju cerkve. Farani, ki prispevamo k okrasju božjega hrama, s to umetnino, ki ji bodo sledile še druge, saj so odprtine še prazne, nikakor nismo zadovoljni. Kar pojdite med ljudi, pa jih poslušajte, kako sodijo o novi pridobitvi. Slišal sem ženico, ki je, nezaupljivo se ozrši nad zlato tiaro, zagodrnjala: »In Kristus naj je to? Ne, pravi Jezus ni tako čukasto gledal.« Točnejše obsodbe ni moči izreči. Morda ni v vsej župniji nikogar, ki bi to sliko pohvalil. Morda jo občudujejo samo zastopniki »poduhovljene umetnosti«.
Priznati pa moramo, da je dobila Zaloška cesta dostojnejše lice, posebno še s postavitvijo šlajmerjevega spomenika. Toda prijatelj, ki imaš oči, ti kar zavij s te ceste na Vodmatski trg, pa boš takoj ob iluzijo. Na sredi ob križišču imaš lično, res estetsko zaokroženo stavbo, vilo g. dr. Mojzerja, toda skoraj poleg pa razpadajočo bajto, ondi za remizo. Dalje vidiš na desni kar na tla položena napol strohnela kletna vrata bivše španove domačije, ki je zdaj last nekega cerkvenega reda. Vse naprej pa so kmetiške hišice, naselje z gnojišči, s skednji in kozolci, nekaj prav bornih koč, poleg trdnega kmeta bajtarja strgana mladina, samozavestna bahavost, za komolcem gladujoč proletariat. Sredi mesta! Tudi je ta znameniti trg ena največjih ovir, da se mesto v to smer sploh ne more razviti, da je v resnici to, kar je, dolga vas. Kot podaljšek tega trga je Bo-
Priporočajte ponedeljska
izdajo „Jutra" svojim znancem in prijateljem!
horičeva ulica s prav živahnim prometom. Prejšnji občinski svet je po prizadevanju odbornikov J. Turka, Piška, potem Adamiča potrošil težke denarce za regulacijo te ceste ter kanalizacijo trga. Pokupil in podrl bi tudi nekaj teh bajt, toda zahteve prizadetih so bile nesprejemljive. S težkim srcem so odložili ves svoj velikopotezni načrt. Odtistihdob je ostalo v tem predelu merta vse pri starem: vas sredi mesta s seniki, kozolci in gnojišči
Nekoliko naprej se ti na desno ponuja prelep prostor, ki je kakor nalašč prihranjen za kaj boljšega in imenitnejšega. Poglejte, tu sem postavite že leta ln leta zahtevano dekliško šolo! Do šentjakobske šole — vadnica in Marijanišče ne prideta v poštev — nimamo nobene ženske osnovne šole! Zakaj se vprašanje dekliške šole ne premakne z mrtve točke? Potrebo so že davno vsi odločujoči priznali, manjka samo dobre volje. Koliko denarja za manj potrebne stvari so že kar tako stresli iz rokava! No, in če je tudi ta prostor ne-prikladen za zidavo šole, se ozrite še nekoliko naprej. G. Svetelj prodaja svoje posestvo, menda je 4000 m» sveta za hišo. Tudi njegov neposredni sosed g. Mikuš bi odstopil svoj vrt. Vse skupaj bi bil prav prikladen kompleks, kakor nalašč za šolo, posebno še, če bi bil obrnjen proti zahodu z vrtovi sosednih hiš. Ves vzhodni del mesta bi s to šolo neprecenljivo mnogo pridobil. Z zgradbo te stavbe bi po nujnosti razmer samo po sebi prišlo do zazidave leve škrbine nad proslulo hišo št. 12 ali ostankom barake Meksike, in morda bi se dalo kaj ukreniti tudi na Vodmatskem trgu, da bi se vsaj, če že drugega ne, podrla tista bajta na najožjem delu prehoda, ki ovira vsak naglejšl promet.
Pa še eno vprašanje: Ali za vilo ob Prisojni ulici ne velja zapoved, da se mora grmlčje in drevje, ki prav tako ovira promet, porezati? Postava ne bi smela zapirati enega očesa!	Cima—
Pet minut vzgoje
ljudem vsa] nočni mir!
Ker gospodar na Glincah, Cesta XIII,
kljub našim prošnjam nI toliko uvideven, da bi odstranil ali vsaj zaprl svoje pave, ki neznosno vpijejo podnevi, še oolj pa ponoči s svojimi zoprnimi glasovi, prosimo sosedje z omenjene ceste in okolice policijsko stražo, naj nas zavaruje proti neznosnemu vpitju teh živali. Tako bi prišli vsaj ponoči do svojega prepotrebnega počitka, posebno še zdaj v poletnem času, ko ni mogoče spati pri zaprtih oknih.
Komaj se je posušilo tiskarsko črnilo vesti med »Dnevnimi novicami«, da ne smejo voziti mesarji navsezgodaj po Poljanski cesti, že so začeli dirkati po tlaku, ki povzroča ogromen ropot in zbudi ubogega meščana iz sladkega jutrnega sna.
Prizadeti prebivalci Poljanske ceste nujno prosimo mestni magistrat, da pazi, da ne ostanejo odredbe samo na. papirju, ampak da se tudi dejansko izvajajo.
Prizadeti.
Pismo iz Zg. Šiške
Zgornja Šiška potrebuje koscev, da bi pokosili travo na občinski cesti med hišami 235 do 310. Kdor ima kravo, pa mu manjka krme, naj jo prižene na pašo k nam — zastonj mu bo na razpolago.
Ze leta 1917. je naša občina po cestah pobirala nekakšno miloščino in obljubljala po časopisih, da bo s tem denarjem napravila kanalizacijo. Leta 1937. smo doživeli, da je dala občina izkopati jarek od hiše štev. 310 do Galeta, a pozneje se je ta jarek zasul, da se voda ne more odtekati in nam v deževnem vremenu lije v kleti. Tako trpe hišni posestniki škodo zaradi malomarnosti občine. Prosili smo na magistratu, naj bi dala občina ta jarek očistiti, a odgovorili so nam, naj hišni posestniki sami na svoje stroške to reč oskrbe. Mestni delavci so dobili Izrecno navodilo, naj jarka v Zgornji šiški ne čistijo.
Od remlze do Gasilskega doma je cesta široka komaj poldrugi meter, kar je vsekakor premalo za razmeroma velik promet, saj hodijo tod zmerom množice ljudi na tramvaj, če privozi avto, mora človek skočiti na njivo v blato, da se težko spet izkoplje nazaj. Prahu smo v Zg. Šiški deležni, da se hiše ne vidijo iz njega, kadar pridrvi avto mimo. Ali ne bi bila mestna občina tako ljubezniva in bi malo bolj po gostem pošiljala škropilni avto k nam?
Prizadeti posestniki
Mati, suženj svobodnega otroka
Ni ga poštenega pedagoga v »stoletju otroka«, ki bi ne poudarjal, da dajmo otroku čim več svobode. Tudi jaz spadam med svobodoljubne ljudi, ki priznavajo otroku pravice otroka. V svojih člančičih o vzgoji nisem nehal ponavljati: dajte otroku svobode 1 Kadarkoli sem govoril s starši, je bruhnilo iz mene: svobode otroku!
Zdaj si pač morete misliti, kako mi je oni dan zastala sapa, ko sem kritiziral početje nekega otroka, pa mi je mati kratko in jasno zabrusila v obraz:
»Sam si kriv! Mar nisi zmerom trobil, da dajmo otroku čim več svobode?«
In kakor da bi življenje hotelo briti norca iz mene, sem nekaj časa kar naprej sre-čaval take svobodne otroke, da sem se zgrozil. Kakšna papiga bi mi gotovo hitela praviti oguljeno krilatico o nasprotju teorije in prakse.
Ti otroci, ki so bili svobodno vzgojeni, so namreč vrsta mladih bitij, ki smejo početi, kar se jim zljubi. Pregrešiš se proti svobodi, ako zagodrnjaš, če z blatnimi čevlji boža parket; pedant si, če ti ni všeč, da ne zna držati ne vilic ne noža; zlohoten, če nočeš mirno gledati, kako se obut prekopicava po snažni postelji; sploh nobenega razumevanja za otroka nimaš, če ne gledaš mirno, kako packa po blatu in se vsega ponemari. Ko z blatnimi rokami grabi za tvojimi hlačami, pa ti gon samoobrambe ne da, da bi to dopustil, si pretiran estet. Ko fant loputa z vrati in mu veliš, naj se vrne in mirno zapre, si sitnež. Ko kruli huje kakor pav, sraka in kalin
skupaj in te to v delu moti, si nervozen. Ko ne daš jela o nepravem času, si krut. Če terjaš majhno pomoč, si egoist. Ne pet minut, do zore bi mogel pripovedovati, kako grd človek si, ko ne daš otroku tiste čudovite pravljične svobode, v kateri dete počne, kar ga je volja.
Blagor otrokom, ki so jim starši sprevideli da jim je treba svobode, mnogo svobode. Gorje pa otrokom, katerih starši so krik po svobodi napak razumeli; ki mislijo, da morejo in morajo otroku dovoliti prav vse. Neka mati mi je dejala:
»Naj uživa vsaj v mladosti! Lažje je meni oprati njegovo obleko, ko njemu paziti, da je ne zamaže.«
Nič ga ne opozarja na snago. Ne želel bi temu otroku, da bi moral kot odrasel po sedem let guliti isto obleko: ne zmogel bi te umetnosti.
Svoboda je čudovita. Odkar človek živi, stremi po njej, hlasta po svobodi kakor po kruhu, kadar je lačen. Toda svoboda ni in nikdar ne bo anarhičen kaos. Svoboda je spoznanje nujnosti reda. Nikdar ni bilo niti ne bo za človeški rod take svobode, ki ne bi poznala reda. Dokler bo človek živel v družbi, bo moral vladati neki red. Naj bo družba kdaj še tako popolna, svoboda še tako velika, zmerom se bo moral človek ozirati po sočloveku, živeti z njim v skladu. Zmerom bo red, kajti nered bi pomenil za človeštvo propad.
Dokler pa človek živi v družbi, je treba že doraščajočega človeka navajati na pravila sožitja z ljudmi, obzirnosti do njih, pomoči. Zmerom je nad človekom neki

Prid", prid*, prlcT na pomoč Hrastovemu Tončku, ki ga je pičil gad.
Potem so vsi skupaj zmollll tri očenade, nakar je oče Tončku še dejal: Zdaj te nima nič bolet', pa nič srbet.
pozemeljskega črva zapopadem!
No, zdaj si pa že zdrav. Tista plava lisa bo kmalu zginila, kar pojdita domov, jima je ie dejal, in ila sta. Tonček je Se dolgo živel in tudi čisto zdravo nogo je imel. Tudi jaz sem že marsikatero živino, pa tudi ljudi ozdravil z zagovorom*
Močllnlkarjev rod je skoraj dve sto let zagovarjal bolezni. Kugi, ki so jo pred 150 leti vozniki zanesli lz Trsta v Zalog, pa Močilnikarjev zagovor le ni bil kos. Pobrala je mnogo Založanov in drugih ljudi, ki so prihajali v Zalog po opravkih. V spomin nanjo so Založanl postavili 1. 1793. spomenik — kamenlt steber — ki še zdaj stoji pri hiši Cirila Požara v Zalogu.
Mož, ki je zaloške splavar je vrnil grudi
Ko so vozniki prinesli v Zalog vest, da so na Angleškem preizkusili nekakšno železno kačo, ki silno hitro prevaža blago ln ljudi po svetu ln da je to kačo iznašel celo Kranjec, neki Stepancov (Stephen-son), so brodnikom omahnile roke. Vedno bolj so se širile govorice, da so začeli graditi železno cesto že tudi od Dunaja sem in da bodo kmalu prišli inženjerji tudi v Zasavje zakoličevat železnico. Ko pa so prišli Italijani delat železno cesto, so brodnikom še bolj omahnile roke ln z veliko skrbjo so gledali v bodočnost. Ko je prvi vlak privozil v Ljubljano, jim je upadel ves pogum, kar pa so skušali prikriti z narejenim veseljem in brezbrižnostjo. V resnici jih je tlačila Črna skrb. Vlaki so vozili vedno bolj redno in vedno več jih je bilo, zato pa je bilo vedno manj tovora na savskih ladjah, ki so jih zdaj uporabljali le še za prevoz blaga nlzdol po Savi. Zaslužek brodnikov in lastnikov ladij Je Jel močno nazadovati, zakaj prevoz blaga v eno samo smet, nlzdol po Savi, ae al to-
»moraš«, ki izvira že iz nujnosti skupnega življenja. Kdor vzgaja otroka tako, da razumeva svobodo kot »stori kar hočeš«, nekega »moraš« pa nikjer ni, bo dal svojemu otroku na pot v življenje nerazumevanje za interese in hotenja drugih, brezobzirno svojeglavost, karakter, ki nobenega »more"': ne bo poznal, še manj priznal, napravil bo iz otroka zakrknjenega anarhista (ali pa revčka, ki bo o prvem srečanju s pojmom »moraš« klecnil v kolenih). Izoblikoval se bo čudovit značaj človeka, ki vidi v sebi osišče sveta in ki bo morda (ozrite se po svetu!), ker se v red drugih ne bo mogel vživljati, vsiljeval drugim svoj red. Poglejmo mladega »svobodnega^ tirana, kako staršem in vsej okolici že zdaj vsiljuje svoj red. Njegovi starši se za ceno svobod-nosti otroka pustijo posiljevati. Otrok je resda povsem svoboden, zato pa je mati njegova sužnja. Nemudoma vse stori, kar terja mali tiran.
Avtoritarni ljudje ne priznavajo svobodne vzgoje, ki se upira njihovemu sistemu. Važnejši kot je pojem vzgoje je pojem »Zucht«, »Mannszucht« — ni slučaj, da smo morali Slovenci za ta pojem šele iskati ime. Svobodoljubni ljudje, mednje spadamo tudi Slovenci, kakor vsi Slovani sploh, pač morajo vzgajati svoje otroke čim bolj svobodno. V svobodi svobodno vzgojen človek bo najbolj znal spoštovati svobodo svojih in drugih ljudi in tudi braniti jo bo znal z največjo odločnostjo. Ni ga humanega človeka ki bi se ne zavzemal za svobodo otroka.
Res je, draga mamica, lažje je tebi oprati oblekco, kot malemu paziti, da je ne zamaže. Grdo bi bilo od tebe, če bi otroku ne pustila peči potičk iz peska. Toda navajaj ga, da jih bo znal peči tako, da ne bo pomazal vse obleke. Če tega ne razumeš, pojdi v Tivoli: našla boš tudi otroke, ki znajo peči imenitne potičke, pa so kljub temu kar snažni. Ne gre, da bi otroku snaž-nost vtepala s pretepanjem. Potrudi se, da mu vzbudiš veselje in željo po snagi, pa je. In prav isto je z vsem drugim otrokovim početjem. Dali mu bomo svobodo, dali bomo otroku, kar je otrokovega. A učili ga bomo obzirnosti do ljudi in stvari Učili ga bomo v vseh njemu dostopnih oblikah, naj bo do ljudi in stvari takšen, kakor si želi, da bi drugi bili z njim.
Dali pa mu bomo veliko svobode. Naj se igra, naj tudi divja, naj skače po soncu, čofota po vodi. gradi gradove, mostove, železnice in avtomobile. V njegovo življenje pa neomajen red: v spanju in jelu, čistoči in obzirnosti do soliudi. Starejšemu otroku bomo dovolili, da si poišče druščino, da se podi po prirodi. In še starejšemu, da sam odloča o svoji usodi: ne bomo mu v breme ne oviro, v oporo mu bomo in za kažipot, kadar treba. To so začetki svobodne vzgoje. Tiste vrste vzgoja, ki sem jo danes opisal, pa sploh ni vzgoja, ampak nered. V njem ne dorašča človek, kakršnega družbi treba, ampak človek, ki ne pozna in ne prizna reda, v izrazitih primerih anarhist ali tiran, v vsakem primeru pa brezob-zirnež.	—ano
Naše naravno bogastvo in tuici
Malokatera država je tako oblagodarje-na z naravnim bogastvom kakor naša lepa Jugoslavija Prav tako pa tudi malo-kje drugod tako malo znajo te božje darove obrniti v svoj prid kakor pri nas. Z vsem se pri nas bogati tujec. Celo tam, kjer bi lahko javne ustanove na tem polju storile kaj za narod koristnega, prepuščajo smetano tujcu, nam pa ostane sirotka.
Tako so se bogata najdišča zemeljskega plina (metana) v Bujavici blizu Daruvar-ja dozdaj izkoriščala Ie v zelo skromnem obsegu. Največji del teh najdišč je v rokah zagrebške Prve hrvatske štedionice, dočim pripada ostalo državi. Razisko\ranje na terenu so dala zelo povoljne rezultate. Nekaj časa se je mnogo razpravljalo o načrtu, da se ta zemeljski plin po posebnem plinskem vodu spelje v Zagreb, kjer bi ag izkoriščala mestna plinarna. Razdalja ga izkoriščala mestna plinarna. Razdalja pa so odkrili bliže Zagreba, pri Krav&ri-ci, ki je oddaljena samo 10 km zračne črte, nova prav tako bogata najdišča tepa plina. Bilo bi naravno, da se vsaj ta najdišča izkoristijo z domačim kapitalom in v domači prid.
Toda to bi bilo menda greh. Prva hrvatska štedionica je raje prodala opcijo za ta najdišča neki nemški finančni skupini, ki je že postavila potrebne naprave za vrtanje. V kratkem nameravajo začeti na veliko z izkoriščanjem teh najdišč in tako bo tujec prodajal ta plin za drag denar nam! Vrednost teh najdišč je ocenjena na okrog 200 milijonov dinarjv.
^otoamater
Osvetlitev pri povečava«J«
Kdor nima dovolj izkušnje za določanje osvetlitve pri povečavanju, dela običajno napako da jo presoja po senčnih (prozorne jših)' delih negativa. Ugotoviti pa jo je treba po najtemnejših delih v negativu, torej po svetlobah. Poskusnega odrezka tudi ne smemo tako osvetljevati, da bi ga stopnjema pokrivali in bj dobili odrezek, na katerem bi bili različni deli slike raz. Učno dolgo osvetljeni. Najbolje je, da napravimo poskusne povečave na odrezke, ki jih položimo na isto mesto in jih razLčno osvetlimo. Pravilna je tista osvetlitev, pri kateri dobimo najvišje svetlobe (najtemnejše dele negativa) čiste in razločne. Če osvetlimo poskusni trak istočasno na najglobljih sencah (najsvetlejših deiih negativa), lahko tudi doženemo, ali je trdotna stopnja papirja pravilno izbrana, če so najvišje svetlobe in najgloblje sence druge tik drugih, potem nam je potreben seveda samo en poskusni odrezek.
Zelo važno je, da si zapomnimo tudi čas razvijanja za poskusne odrezke. Za bromo-srebrove papirje naj čas razvijanja normalno ne znaša manj nego 3 minute, temu primerna mora biti tudi osvetlitev. Vendar so papirji, ki v normalnih razvijalcih ne prenesejo daljšega razvijanja nego poldrugo ali dve minuti, ne da bi dobili osen. Tu mora biti osvetlitev daljša, da bomo lahko krajši čas razvijali.
Osvetlitvena strpnost je za bromosrebro-ve papirje razmeroma majhna, tako da se dado nepravilne osvetlitve samo v omejenem obsegu izenačiti s spremembami v razvijalnem času. Za trde papirje je ta izenačevalna možnost manjša. Manj izku, šeni amater naj zato načelno dela tako, da mu ostane razvijalni čas vedno enak in naj s pomočjo poskusnih odrezkov podaljša ali skrajša rajši čas osvetlitve.
če je v senčnih delih dovolj risbe ln krepkega tona, tedaj je bila trdotna stopnja papirja ki smo si jo izbrali, pravilna. Težke sence brez risbe kažejo, da je papir pretrd. Premehki papirji dajejo medle, zamazane sence. (Po »Photographie fiir AL le«.)
Drobni pesek ob obalah
je nevaren sovražnik kamere in snemalnega tvoriva. Brez potrebe naj kamera ne bo odprta, posebno ne, če je malo vetra, ki lahko prenese peščene delce v zaklop, na objektiv ali na občutljivo plast. Tako zvane »brzojavne žice« na negativu so v večini primerov najboljši dokaz, da je pe. sek dospel v kamero.
Zmotno je misliti,
da nastane izrez slike samo pri povečavanju. Pravi amater ga določa, vsaj v glavnih potezah, že pri snemanju. Tako se izogne nevarnosti, da bi dobil na sliko preveč ali premalo. Kar je na negativu premalo, se pozneje sliki ne da več dodati, kvečjemu z retušnim delom, ki pa sega. že preko okvira fotografskega dela. Preveč izreza na negativu pa je nespretnost. ki se maščuje s tem, da moramo pri povečavanju mnogo izpustiti in nam ostanek potem omejuje možnost poveča vanj a. (Po »Satrapu«)
Posnetki cest z zastavami
so vedno odraz nekega veselega razpoloženja — če upoštevamo neke malenkosti. Zastave, ki visijo mirno in mrtvo, so dolgočasne! Samo ob dneh, ko je nekaj vetra, so zato mogoči slikoviti posnetki. Dalje: posnetki poedinih zastav učinkujejo bolj nego cela cesta zastav.
Slapov
ne smemo snemati ne s predolgim, ne s prekratkim časom, če hočemo, da bodo dajali res vtis padajoče vode. Paziti se moramo posebno prekratkih osvetlitev, ki rišejo pramene vode, kakor da bi bili trdi, negibni kosi ledu. Med 1 petinko in 1 pet. desetinko sekunde ležijo v skladu s hitrostjo padanja, prave osvetlitve. Najbolje je, da napravimo v teh mejah dva, tri posnetke z različnimi časi.
0 Ožji odbor Zveze SFAD ima sejo v torek 11. ob 20. v lokalu Fotokluba Ljubljane. Na dnevnem redu med drugim orga. nizadja Osrednje slikovne zbirke, priprave za fotografsko revijo in potujoča slovenska razstava.
0Fotoklub Ljubljana; v torek slikovna kritika v petek članski večer, v nedeljo družabni izlet v Borovniški Pekel. Prijave za ta izlet sprejema tajništvo do petka. Članstvo opozarjamo, da je izročiti slike za razstavo v Debrecenu najpozneje v torek 18 t. m. Pogoji in prijavnice na raz-polago v klubu.
plačal. Zdaj ta, zdaj oni je moral opustiti ladjarjenje. Nekaj let potem, ko je bila železnica dograjena, nI bilo več ladij na Savi, po desetih letih pa tudi ne več barigel-sklh splavov. Nekaj brodnikov je dobilo zaslužek pri železnici, drugi pa so se — hočeš, nočeš — morali posvetiti poljedelstvu. V kočah je zmanjkalo vina ln belega kruha. Prej zanemarjena polja so postajala iz leta v leto lepša in njive so rodile, da je bilo veselje. Stoletja stare plovbe po Savi je bilo konec, z njo pa je bilo končano tudi trpljenje ljudi in živine. Sv. Miklavž tam gori na hribu se je umiril in je prav zadovoljen, ko ima zdaj samo še nekaj malega varovancev — brodarjev, čolnarjev ln ribičev. Zalog pa je zdaj lepa, velika, kmetska in delavska vas, obdana
od prelepih, vzorno obdelanih njiv in polna pridnih ljudi.
Da, brodniki in ladjarji so se vdali železni kači, toda ni se vdala — Sava. 2e devetdeset let bije z njo neizprosen boj, da si pribori nazaj svojo veliko slavo in vlogo v našem prometu. Po več mesecev zbira po deželi svoje sile, da dvakrat na leto, spomladi ln jeseni, z vso silo naskoči železno cesto od Zaloga do Litije. Na nekaterih krajih se ji je že nevarno približala. človek sicer brani svojo železno kačo pred silo Save, toda doslej le z majhnim uspehom.
Kdo ve, morda bo le kdaj zmagala Sava ln jI bo morala železna kača vrniti vsaj del življenjskega vira.
LOJZE NOVAK
mi*..'

Pod lupo kazenskega paragrafa
Zaieonsiei par, (ci občuje le pred sodntGom
Primer zakona, v katerem mož stalno posedla po zaporih, žena pa se klati z liubeki po gostilnah
'Ali se kdaj vprašamo, kaj počne žena tistega, ki smo ga pravkar poslali v zapore na odsluženje kazni? Kaj počno njegovi otroci, če jih morda ima? Kaj je z ženo in deco, ki morda možu, očetu niso prav nič podobni, kar se tiče sporov s paragrafi? Ali pa mu sicer niso bili podobni, pa jih je nered v družinskem gnezdu spravil na pot, s katere se je težavno vrniti?
Saj pravi pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kako naj ostanejo trdni brez opore, ko ta pregovor, v katerega ljudje slepo verujejo, berejo v očeh vse svoje okolice?
Stene ietnišnice niso mrtve. Skosi rešetka malokdaj posije solnce, le droben košček neba ujame jetnikovo oko. Toda odtod so napeljane niti, ki jetnika vežejo na ljudi, na katere je zunaj navezan. Morda nikdar tako ne čuti teh vezi kakor v dnevih in nočeh, ko so te vezi na zunaj pretrgane. Žena, ot^ok in dom — pa če so bile te vezi še tako nevarno zrahljam, preden se je za njim obrnil ključ, se jih v dnevih samote zave z neizbežno nujnostjo in se jih krčevito oklene. Kaj mislite, da so pogosto razočarani? Da, zelo pogosto razočarata otroka starša: Nisi več naš sin! Ne poznam te več! Toda naj vam povem, da redko razočara žena moža: marsikatero težavno uro je doživela ob njegovi strani, toda ko on sedi na klopi obtoženih in ko sodniki ne sklepajo le o njegovi usodi, ampak tudi o njeni in njenih otrok tedaj, ko je slišala, kako je roka pravice posegla po njenem možu in očetu, tedaj so se njej, ki je tiho sedela kje v kotu, oči nemo zazrle v tla, solza grenkobe ji je spolzela po licu, a iz njenih oči ni spregovoril očitek. Njena in njegova usoda sta bili \>se pretesno povezani, da bi ju njegovo dejanje moglo ločiti.
Še celo tam, kjer so vse sile na delu, da bi pretrgale vezi, kjer ni ničesar več, kar o i se še moglo imenovati »zakon«, tudi tam se lahko zgodi to, kar se še danes, po tolikih letih dogaja Jakobu in Rezi. Spoznali smo ju pred kazenskim senatom.
Jakob se vsake toliko vrača prednje. Pravijo, da se ga neizogibno prime vsaka ura. Saj zaradi njih ima vedno toliko opravka s sodniki! Urar je po poklicu, toda name-
! sto v delavnicah, je skoro stalno za zapahi: po deželi hodi in popravlja, ura se ga prime, pod to ali drugo pretvezo, in že ga imajo. To pot sedemindvajsetič. A če imajo sodniki njega, ima on ženo. In z njo se srečujeta pred njimi, enkrat ga ven reže, drugič noter tlači«, kakor nanese njena dobra ali slaba volja. Predzadnjič je bila dobra, zadnjič slaba.
Ta dva zakonca sta bila prav za prav uganka. Toda kako jo je znal Jakob rešiti!
Neki ženi v domači Jakobovi vasi sta izginila poročna prstana in nekaj denarja. Soseda nikogar ni naznanila, ker ni imela koga. Toda Reza, ki Jakoba zaradi zadnje kazni že dolgo ni videla, pa si tudi po njegovi najnovejši prostosti nista več spletla skupnega gnezda, je sosedi povedala, da so z možem prav tiste dni, ki so zmanjkali prstani in denar, neusmiljeno popivali, pa da je bila drugega dne še ne preveč spočita z njim še v Ljubljani, kjer je nekje odložil neke prstane, za šest kovačev.
Jakoba so prijeli in privedli pred sodnike.
»Nisem, pa nisem!« je odločno zanikal Jakob, da bi bil on vzel. »Če bi moja žena po pravici povedala, bi ne bil prav nič kaznovan. Priležnika ima in noseča je, pa bi se me rada znebila!«
Odkod mu denar? Saj je bil brez posla!
Jakob, k! vseskozi trdi, da Ima tudi štiri gimnazije, ne le ljudsko šolo, je zgovorno pripovedoval, da ima nekega bivšega sošolca, zdaj boljšega gospoda, ki ga rad podpre. Vedno da mu je dajal kak stotak, drage volje pripravljen, mu dati še kaj. Ni dobro vozil Jakob s to razlago! Kajti tisti gospod, — morda mu je bilo malo nerodno, da bi zvedeli za njegovo prijazno razmerje s sumljivo osebo, ali pa mu je postalo sitno njegovo človekoljubno nagnjenje do zavoženega nekdanjega tovariši — odrekel se je mecenstvu, ki mu ga je naprtil Jakob!
Toda Jakob ni odnehal, vsekakor je hotel človeštvu vsiliti prepričanje, da so še taki ljudje na svetu! Pa da so na svetu tudi take ženske, ki se hočejo znebiti moža, ki je bil pred bogom in ljudmi dodeljen ženi in družini za glavarja do konca dni svojega življenja, pa naj te zgodi karkoli! Naj pride nad njegovo glavo sedemindvajset in več kazni...
zoper svoiega moza
Kar se zadnjega tiče, se je z njim ujemala tudi Rezi. Poklicali so jo, naj pove, kar ve. Ni se odpovedala sodni dobroti, da bi lahko molčala, če bi hotela. Zakaj neki, si je mislila? Bom itak vse po pravici povedala, dobro in slabo.
Pravična ta ženska Rezi! Zdrava ženska,
krepka, da bi opravila več težaškega kakor marsikateri možak. Plavolasa, izpod frizer-jeve roke nakodrana, v svetli svileni bluzi bi mogla zmotiti še marsikoga, ne le svojega pred bogom in ljudmi ji zaupanega moža. In rekli so o njej, da je v domači vasi na slabem glasu, da ji sicer tatvine še nikdar niso mogli dokazati, da pa je čisto gotovo, da medtem, ko je mož v zaporu, ne živi preveč zgledno!
»Le poglejte jo, le poglejte, gospodje sodniki! Pod oči! Tja ji jo je njen pri-ležnik eno pritisnil, vidite!« je opozarjal mož sodnike. Rezi je res imela krvavo oko in pod njim ji je rdeče plava lisa kazila sicer čedni obraz. Toda saj ni treba, da jo je povzročila prav moška roka! Lahko je tudi od dotika s kamnito ali leseno stopnico in Rezi je vendar rekla: »Pusti no, padla sem!«
Verodostojnost njenih besedi, ki jo je Jakob zrahljal s svojimi pojasnili, je takoj našla več vere, ko se je Rezi pokazala od sile odkritosrčno: zgovorno je pripovedovala, kako so začeli z možem in gostilničarjem že zgodaj popoldne s pol litrom. Petem ga je prišlo še in še in Rezi je pravila: »Ko smo bili surovega že siti, smo pa kuhanega, vse do jutra, dokler on ni zapravil vsega, kar ga je imel. Tako smo se ga napili, da res ne vem, gospodje sodniki, kje sem prespala, ali z možem ali pri sosedu ali sama pri materi. Toliko sem pa le videla, da je imel cel stotak in še nekaj drobiža. Najprej je rekel, da je zaslužil, a ko mu nisem verjela, mi je tako na tihem zaupal, da je ukradel. Še na roko mi je dal en prstan, češ, ali bi ti pristojal! Ali ga
V. M.
Nafta v naših rokah
Nafta Slovenije v rokah domačinov? Ne, to pa ne bo držalo, saj Slovenci nimamo bironov! Naš je le monopol branjarij, s premogom, železom bakrom... in še celo s smrdljivccm, z nafto, se mi ne bomo ukvarjali, mi že ne! Vse to je nerentabilno, treba je najprej riskirati milijon in še potem ne veš ali bo kaj iz njega, v bra-njariji pa kupiš danes za dinar, jutri pa dobiš za to dva,' si spoštovan trgovec in se ti ni treba ukvarjati s kopico delavcev in nameščati raj do škricev: tajnika, blagajnika, knjigovodjo, telefonista, druge uradnike in poduradnike; vse, kar skupiš do večera, lahko zvečer odneseš in začneš drugega dne znova. To je in ostane ideal slovenske podjetnosti. In sploh, čemu naj nam bo nafta? Rafinirati jo moraš še prej, preden moreš smrdljivca prodati za razsvetljavo. Pogon strojev? Ne skušajmo boga! Saj ni več kaj prida na svetu, odkar so vpeljali hlapon. Naš kmet je bil najsrečnejši, ko se ni vozil z železnico, ko je sedel lepo doma, vihtel še cepec pri mlačvi, preobračal grudo z lesenim plugom in z rovnico. Služil je svoj kruh v potu svojega obraza, kakor je določil že bog, ko je Adam ugriznil v Evino jabolko. Tako je bilo od vekomaj in ljudje so bili vdani bogu, cerkveni in posvetni go-
hočeš? Ja, tudi je res, da sva ila v Ljubljano prstane prodajat!«
»Lažeš, oh, kako lažeš!« se je vmešal mož.
»Nič ne lažem, da veš, Jakobi Ko bi ti hotel biti pameten! Vidiš, nimava otrok, pa bi še lahko skupaj pošteno živela, če bi hotel!« mu je očitala Rezi.
»Saj imaš ie drugega, pa Se noseča si!«
»Nič nisem noseča, kar poglejte me, prosim, gospodje sodniki!« se je obračala Rezi k sodnikom, s svojim Jakobom pa se je pri tej priči domenila, da mu za vse čase odpoveduje svoje zakonske dolžnosti, ker noče biti pameten. Tako, kar mimogrede je to napravila.
In žlovek,
ki ie med njima
ln potem se je pojavil njen »no*** Priležnika ga je imenoval Rezin mož vseskozi. Pa z Rezi se nista ves čas niti enkrat spogledala in tudi sedla sta daleč narazen vsaksebi na klopi za priče. Čeprav Rezi pri tolikih očitanjih ni prav nič zanikala, da je njen priležnik. Storila je najbolje, kar je mogla: preslišala je.
Pravijo, da je on ovadil njenega moža. Tudi zato, da bi se ga ona in on za nekaj časa znebila.
»Ja, res sem ga naznanil! Pa zato, da ne bi kdo drug po nedolžnem trpel!« Ta »kdo drug« ni bil povsem jasen, kajti okradena soseda itak nikogar ni naznanila in bi ne bil nihče trpel. Toda to se je njemu od sile važno zdelo, da ne bi kdo po krivem trpel? »Sam sem bil pet let po nedolžnem v Nišu, pa ne bi hotel, da bi še kdo to i prestal!« A čeprav pravi sam, da je bil pet ] lei v Nišu zaradi politike, ga imajo v soseski za človeka, ki je na slabem glasu. In vsa njegova pohlevna, skromna pojava nič ' ne zaleže proti temu dejstvu.
Sodniki pa se vendarle niso mogli odločiti, da bi Jakoba kaznovali. Rekli so, da sicer marsikateri znaki kažejo na njegovo krivdo: Znan, star tat je. Razmere v hiši, kjer je bilo ukradeno, dobro pozna, ker je iz vasi doma. Brez posla je bil, pa je popival. Ženi je povedal in prstane pokazal. Žena je po opisu pokazala na neko ljubljansko trgovino, ki kupuje staro zlato. Tisti trgovec je prav tistega dne zaznamoval v knjigo imenovani znesek za nakup starega zlata. Toda: to so bili le nekateri znaki, ki niso strnili dokazne verige in žena je tako malo verodostojna. Rekli so sodniki: mož naj bo zaradi pomanjkanja dokazov prost. In naj gre domov!
Gromska strela! DomovI Zdaj, ko je žena s svojim prijateljem tako sveto zatrjevala, da je on kradel! Saj sta ga očitno res hotela spraviti na varno, pod dober kijučl
Jakob se je zadovoljno zasmehljal. Saj se je lahko in vzroka za to ni težko izračunati. Prekrižal bo račune svoje zakonske polovice vsaj za toliko časa, dokler se po svoji stari navadi ne bo spet srečal z ženo pred sodniki. Kdo ve, kakšne volje bo ona tedaj?
Nina.
Hadio po svetu
Danes bomo poslušali
Lfctejaaa 12: Kozaške pesmi (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Gligorije Vozarevič. — 20: Dauber: Zvoki iz Rumunije — potpuri (plošče). — 20.10: Zdravstveno predavanje: Zaključna beseda o vzrokih duševnih bolezni in njih modernem zdravljenju (dr. Ivan Kanoni). — 20.30: Haydnova ura — izvajajo: gdč. Fr. Ornikova, gg. SI. Martin, D. M. Sijanec, C. šedlbauer. — 21.30: Charlie Kunz igra klavir (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Za oddih igra radijski orkester.
Beograd 16.45: Plošče. — 17: Mah orkester. — 19.05: Narodne pesmi. — 20: Ruske romance. — 21.25: Plošče. — 21.35: Vesela muzika. — Zagreb 19.15: Rezervira no za reportažo. — 21: Plošče. — 22.20: Godba za ples. — Praga 20.20: Orkestralni koncert — 21.10: Veseloigra. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Zvočne slike z glasbo. — 22: Plesna muzika. — Sofija 17.30: Pester glasbeni spored. — 19: Bolgarske pesmL — 19.45: Simfonični koncert — 21: Lahka glasba.
—	21.40: Ljudski in umetni plesi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Plošče. — 19: Haydnova ko. morna glasba. — 20.15: Pokrajinske slike.
—	24: Nočni koncert — Berlin 20.15: Zvo. ki poletne noči. — 22.30: Vesela muzika.
—	24: Klavir in veliki orkester. — Mttn-chen 19: Plesni večer. — 21.05: Veliki novelisti. — 21.30: Glasba R. Straussa. — 22.20: Lahka godba in ples. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Mali orkester. — 21: Komorni koncert. — 22: Zvočne slike. — 22.40: Lahka glasba s plošč.
ZAGOVORIL GA JE
Gospod je pripovedoval v družbi neverjetne dogodivščine. Ko je opazil, da se družba spogleduje, je rekel:
—	Verjemite mi, gospoda, da nikdar ne lažem! 2e v rani mladosti sem se oženil
—	z resnico.
—	In koliko časa ste vdovec? ga vpraša eden izmed navzočnih.
RADOVEDNOST
Sinko (očetu uredniku): »Očka, po čem pa se spozna v časopisu, da je bilo nekaj cenzurirano?«
Oče: »Pa to se pozna po tem, da ostane bela lisa.«
Sinko: »Bela barva je vendar znak nedolžnosti?«
Oče: »Seveda, seveda, saj to je znak, da so bile napisane same nedolžne reči.«
Kupon št. 4
za brezplačno konzultacijo na Kliniki za dušo in srce — v po-nedeljski izdaji »Jutra«
Otroški sen H. Baura
Harryja Baura poznamo vsi kot velikega mojstra filmske umetnosti. Pariška »Ma-rianne« je nedavno započela zanimivo anketo med znamenitimi pripadniki francoskega naroda o tem, kaj so želeli postati v otroških letih. Ko so povprašali Harryja Baura, jim je zaupal, da je bil njegov otroški sen, postati mornar in kapitan na pre-kooceanski ladji. Mladost je prebil v Mar-seillau, pa ga je zaneslo med mornarje ln se je navdušil za življenje na morju. A namesto da bi stopil na krov in na kapitan-ski mostiček, ga je leta 1906. privedla pot
na odrske deske v Grand Grlgnolu, v neki Courtelinovi komediji. To je bil pri če tek kariere, ki mu je bržkone prinesla več trl-umfa, kakor bi ga bil mogel doseči med mornarji. V znanem filmu »Nlčevo« pa se je usoda le pošalila z njim, da so mu dodelili vlogo mornarja — nemara enega takšnih, kakršne je nekoč spoznal v otroških letih in ob katerem ga je zaskomi-nalo, da bi bil nekoč pozneje tudi sam takšen zagorel, od tropskega solnca ožgan mornar.
Belo bolezen Karla Capka, ki smo jo
videli tudi v ljubljanski Drami, bodo Francozi posneli za film.-
Cecil De Mille, slavni ameriški režiser, ki je znan tudi pri nas po svojih mojstrskih delih (Križarji), je pripravil za sezono 1939-40 nov velik pustolovski film, »Union Pacific«, v katerem sodeluje tudi Rus Akim Tamirov, bivši član moskovskega Hudožestvenega teatra, igralec velikih kvalitet ki tudi v filmskem svetu doseza zmerom večje uspehe.
Življenjsko pot Roberta Kocha, odkri-telja bacila tuberkuloze, bo prikazal nov film, ki ga pravkar snemajo v ateljeju berlinskega Tobisa. Vlogo Alberta Kocha 1
igra prvak nemških filmskih igralcev Emil Jannings.
Charlie Chaplin je pred kratkim praznoval svojo 50-letnico. Ce bomo imeli srečo. ga bomo kmalu videli v njegovem najnovejšem filmu »Diktator«. Kakor vemo po njegovih »Modernih časih«, se Chaplin še ni povsem sprijaznil s tehniko zvočnega filma. Vse kaže, da bo tudi v »Diktatorju« ostal bolj pri glasbeni spremljavi. Nemi prizori so Chaplinu pač najbolj pri srcu in ž njimi doseza uspehe, kakršne daje samo dovršen umetniški izraz._
Postani in ostani Slan Vodnikove družbe!
NAGRADNA KRI2ANKA
Pomen besed
Vodoravno: 1. prebivalec španske pokrajine; 5. slov. reka; 8. priimek filmskega igralca; 10. kraj v Slavoniji; 11. pleme; 12. azijska pokrajina; 14. domača žival; 18. trdnjava iz križarskih vojn; 21. prvi človek; 22. sorodnica; 23. dogodek iz sv. pisma; 15. ptica; 27. kovanje; 28. prislov; 30. ruski knez; 32. up; 33. moško ime; 34. mesto v Dalmaciji.
Navpično: 1. vzrok pokore; 2. ime ukrajinskega pesnika; 3. židovsko ime (Lessin-gova drama!); 4. planina v Srbiji; 6. pesem; 7. predplačilo; 8. oblika pomožnega glagola; 9. papiga, 11. del obleke; 13. redovnik; 15. predlog; 16. ukaz; 17. egipt-ski bog; 18. rimski bog; 19. stotnik; 20. narobe zaimek; 24. rimski cesar; 25. dva lista; 26. turški sodnik; 27. del cerkve; 29. angleški otok; 31. japonska igra; 32. okrajšava za «na kratko«.
*iešitev zadele
nedeljske križanke
Vodoravno: Maraton, Riga, Anatol, lav, nahod, sad, za, enes, metan, val, Kač, roč, es, kar, sat, razglas, Vida.
Navpično: manever, ananas, rahel, tod, U, gaz, Avar, tat, seč, dar, Mara, nosi, kal, čad, kg, ta.
Nagrado v znesku 100 din
je Sreb tokrat naklonil Stanku Ogorel-cu, Lavrica 33, Škofljica pri Ljubljani. Troje nagrad v knjigah pa si dele Sonja Budit, dijakinja, Ljubljana, Dom«
žalska 11, Anča Schmidt, Ljubljana, Langusova 19, in Vinko Pirnat, Maribor, Stritarjeva 42.
spodi, živeli so resda trdo, a naravno, krščansko življenje. Tako bi moralo ostati tudi nadalje in amen, pa ne bi bilo ne puntov ne štrajkov in drugega več, kar jemlje slovenskemu trgovcu le čas in denar.
Pa je nepremišljeno določila naša pokrajinska vlada, da je treba postaviti nemške barone, lastnike vrelcev nafte, pod sekvester, češ, Slovenci na svojih tleh
_ svoji gospodarji. Utemeljili so: Nam
je nafta potrebna, naš vojak s puško v roki ne bo mogel slediti Švabu za petami, kadar bo treba. Tudi nam bo treba nafte za pijačo motorjem. Zato odločitev: Družbo nafte v domače roke! In res, prišel je sekvester Bogomil, ki je bil šele v drugem kolenu slovenske gore list. Da nacionalizira podjetje vsaj glede obrata! Naj pritegne k temu delu uradništvo ali široke ljudske sloje? Prvi se zadovolje z osebnimi ugodnostmi, drugi bi zahtevali več korenitih reform, teh mi vlada ne bo potrdila, torej ostane mi le prvi primer. In res kakor lastavice ob koncu spomladi so prifrčal tajnik, blagajnik, knjigovodja in korespondent ki je bil tudi izvežban telefonist Tajnik je bil mlad, skrahiran študent v predelani vojaški suknji, blagajnik trgovski sotrudnik s spričevali svojega padlega brata, knjigovodja daljeslužeči podčastnik avstrijske armade z ženo iz Gornje Štajerske in pridružil se je še mlajši človek, nepopisan list, z dokaj čud-
no zvenečim imenom »Aufbereitunga«, ki je dobil mesto poduradnika; rekli bi mu po slovensko »zbiralnica«.
Domovina je bila rešena Petorica se je spojila in bila na znotraj in zunaj enotna. Pa tudi pri delu so si pomagali kot bratje; kadar se v blagajni ni vse vjemalo, je brž priskočil na pomoč knjigovodja, ld je bil izvrsten računar na prste; posnemal je to učenost tudi blagajnik, pa je prišel do tega, da se prstov kaj rado tudi prime. Nič zato. Tajnik je vse zopet uravnal, tolažil je v teh stiskah tudi blagajnikovo ženo in si pridobil tudi mesto hišnega prijatelja. To sicer nI bilo v njegovem načrtu, ker je bil bolj nagnjen k raznim reformam. Njegov konjiček je bil, reformirati tradicionalno uniformo vrtalnih mojstrov, ki so bili kaj čudni, ker so imeli spredaj in zadaj predpasnik. To bi bilo treba predrugačiti, da bi se videlo tudi na zunaj, da se je podjetje nacionaliziralo. Vse je ostalo le v načrtih, kajti blagajnik ni hotel v take otročarije, on je razumel preobrazbe vse globlje — na rasni podlagi. Baronom je treba skvariti njih rasno čistost Za poskuSnjo mu je služila guvernanta baronice, čistokrvna Nemka Amalia. Vsem tem visoko letečim načrtom pa je ugovarjal korespondent ln telefonist v eni in isti osebi. Njega pa so sploh imeli le za peto kolo v družbi, kajti poročil se je brez vsake izbire na nos ln vrat Po sedemmesečnem srečnem
je bil že tudi srečen oče. Zbadljivke na ta račun je kratko in malo zavrnil z dejstvom, da je že dva meseca pred poroko, še preden se je z njo osebno sestal imel z ženo dvakrat ali trikrat telefonični pogovor, tako da je trajalo razmerje že celih devet mesecev.
Vsa nacionalizacija in asimilacija bi potekla v redu, če ne bi bili baroni spoznali, da tako ne more več dalje S petorico uradnikov so bili Se kar zadovoljni, a sekvester je delavcem zvišal plače, gradil hiše, pokvaril s svojim obnašanjem vso okolico: govoril je z vsakim navadnim človekom, poslušal njih marnje in jim celo obljubil, da bo uredil z njimi glede škode, ki jo dela plin in smrad čebelarstvu in v gozdarstvu. Baroni so spoznali: mož noče zase ničesar, še avtomobila si ni nabavil. In to naj bo sekvester petrolej ske družbe? Zahteva pa za kmetske stroje za "80 odstotkov cenejši bencin! To se mora nehati!
Predlagali so vsemogočnemu Bradi: tvojemu sinu Radu smo dali 30 odstotkov delnic zastonj — od pokliči sekvestra Pa pravi Brada: Pa dobro! Vem. da sekvester ni na mestu, a kdo naj vodi podjetje? — Pa so mu povedali: Angleški lord nas vzame pod prortektorat! On nam pošlje angleškega generalnega ravnatelja v deželo, ki bo ugnal vso golazen, dvignil produkcijo in storil vse, kar želi Rado
Rečeno, storjeno. Še tisti teden je pri-drdral avto, iz katerega se je zvalil lord z generalnim ravnateljem. Pred pisarno ga je sprejela petorica nacionalnega urad-ništva in ga peljala v slavnem sprevodu v hotel Gnida. Tu je bil med banketom šele položen pravi temelj za nacionalizacijo podjetja. To, čemur ni dorasel sekvester Bogomil, je rešil lord enostavno kakor Kolumbovo jajce. Med sviranjem narodne himne ko je stala vsa petorica vodstva podjetja razoglava, je razjasnil:
»Slovenci! Veliko ste trpeli za svojo svobodo, priborili ste si jo kot junaki s svojo krvjo, in danes ste svobodni — vse delnice petrolejske družbe so v naših rokah. Nisem prišel k vam. da vam vzamem vero očetov in vašo narodnost. Živela vaša lepa domovina, živel vaš predsednik Brada!«
Drugo jutro se je vsa družba Se v ban-ketnih frakih 1 ^ > VY i \ t "» (tU 'HI i ' l M	V* ' \Y*
M,v .> « 'i
,Hi«i <	' • ^ * iM
- ^V4 M*
."i i s ' . i. i ; f . <	• '
. . , , . • * • • »
Ekssekvester je ob tisti uri zaloputnil vrata generalne pisarne družbe za seboj, pljunil na levo in desno in odšel brez slovesa.
Vohuni nekoč In zdaj:
Od Nate Hari do Francovih in japonskih agentov
Dragocene so usluge, ki jih špijoni delajo svojim državam, a zadnje plačilo jim je po navadi krogla ali vrv
Poslednji posnetek Mate Hari na dan njene aretacije
Radlotehnika je bila v letih svetovne Vojne šele v povojih, vendar pa je bila že takrat velikega pomena za vzdrževanje zvez med špijoni. Večer za večerom je nemška oddajna postaja v Nauenu pošiljala v svet šifrirana navodila: v Mehiko, kjer so pripravljali eksplozije, na Sredozemsko morje, kamor so nemškim podmornicam sporočali obvestila nemških špijonov iz Marseillea o odhodu sovražnih ladij, v Madrid, v Pariz, povsod, kjer so sedeli glavni agenti vohunske službe.
Takole poročilo je veljalo življenje nemško špijonko Mato Hari, alias Margarito Lead. Poleti 1916 se je ta lepa plesalka pojavila v Parizu in se približala visokim osebnostim iz vojaških in političnih krogov. Opazovali so jo, toda dokazati ji niso mogli ničesar. Poskušala je odpotovati y Švico. To ji je spodletelo. Potem se je
odločila, da bo navidez ponudila francoski tajni službi svoje usluge kot špijonka v Nemčiji. Francoska tajna služba jo je poslala v Španijo. Pojavila se je na nemškem poslaništvu v Madridu, zvesta svoji vlogi nemške špijonke. Vojaški ataše von Kalle je šifrirano po radiu vprašal v Berlin, kakšno nalogo naj »N-21« — to je bila številka Mate Hari — prevzame. Nesreča je bila tu! Pariška protišpijonaža je poznala Kallesovo šifro. Berlin je odgovoril, naj se spet vrne v Pariz. Mata Hari je po aretaciji v Parizu priznala, da je potem nekega nevtralnega poslaništva pošiljala nemški poročevalski službi vesti o ofenzivi antant-nih čet spomladi leta 1917.
»Ta špijonka je veljala življenje 50 tisoč vojakov«, je dejal eden izmed članov vojaškega tribunala, ki jo je obsodil na smrt.
Grofica in markiz v »peti koloni
su
»Prosim, vzemite prostor v naši sredi,« je zaklical eden izmed oficirjev elegantni dami, ki je pravkar stopila v Cafe del Sol v Madridu. Dama je bila grofica Pueblo de Montalban. Kaj jo je še zmerom zadrževalo v mestu, ki so ga oblegali njeni prijatelji? Ali je bila mar ljubezen do kakega oficirja? Dostikrat so jo videli v tej kavarni, živahno se je razgovarjala s častniki in vojaki republikanske armade. Prepričevala je vsakega, ki jo je hotel poslušati: njene »simpatije za republiko« so jo prisilile, da je ostala; vijoličasto-rumeno-rdeča kokarda na njenih prsih se je svetila v prepričevalni pestrosti. Samo tako mimogrede se je grofica v razgovorih z možmi iz strelskih jarkov dotaknila stvari, ki bi jih morali prav za prav obdržati zase. Od zadnjih julijskih dni 1937 grofice niso več videli v Cafe del Sol. Aretirali so jo in priznala je, da je vohunila za generala Franca; pri njej so našli 600.000 frankov. Z denarjem, ki ga je prejemala iz Francoveg§, tabora, je plačevala svoje agente, ki so prenašali Francu opazke o
vojaških stvareh, izrečene med razgovori v Cafe del Sol.
Bila je članica »pete kolone«, špijonske in sabotažne organizacije, ki si je sama dala ta častni naslov, ker je hotela biti poleg štirih armadnih zborov vstaških generalov peta sila v boju proti republikanski Španiji. Ko so od začetka novembra 1936 vse do marca 1937 napadi na Madrid mesto najbolj ogražali, je bilo povsod čutiti podzemno dejavnost »pete kolone«. Tu kakor v Valenciji in drugod je republikanska protišpijonažna služba našla »črne liste« republikancev in odkrila več ko tucat tajnih skladišč orožja. Tako so na priliko našli v stanovanju nekega poštnega uradnika, člana nacionalistične organizacije, 10.000 patronov in 40 bomb; v obokanem hodniku pod barcelonsko postajo so našli 4 kilograme dinamita in 2000 bomb; na pokopališču v Ceo de Ur-gel so našli v nekem grobu zaboj pušk, dve škatli dinamita in 254 bomb.
»Basler National-Zeitung« je 1. 1937 opisovala nekaj takih primerov. Med drugim je pisala: »Konec maja je imela republi-
kanska politična komisija posebno srečno roko. V nekem madridskem modnem salonu, katerega lastnica je imela svoje odjemalce predvsem v aristokratskih krogih, je bil kljub težkim časom izredno živahen promet. Ko si je policija hotela ugledno odjemalstvo pobliže ogledati, je našla prostore prazne. Namah pa je tišino presekalo klokotanje vode na stranišču, šiviljin brat se je tam zastonj trudil, da bi odstranil neke papirje. Kar je od teh papirjev spet prišlo na beli dan, nikakor niso bili neplačani računi, marveč listine, ki so predstavljale obsežen dokazilni material široko razpredene tajne organizacije. Čeprav je šivilja kompromitirane osebe po nekem sorodniku obvestila, je vendar malokdo ušel aretaciji. Odkritja v modnem salonu so pokazala sled do nadaljnjih zanimivih shajališč, šlo je za več penzionatov. V enem, ki je ležal na robu mesta, so bili gostje po svetlobnih signalih ves čas v zvezi z nacionalističnimi jarki. Drug penzionat je bil spet urejen kot delavnica. Tam so izdelovali trakove in znake z nacionalističnimi emblemi, kakor tudi velikanske zastave, lepake in transparente. V tretjem penzionatu je neka Mehikanka uredila pravcato vohunsko pisarno. Kot inozemka je imela stike s tujimi poslaništvi in konzulati, ki so razen lastnim državljanom dajali varstvo tudi mnogim španskim beguncem.
Med nezapisane zakone špijonažnih agentur spada tudi to, da se v deželah, ki jih »obdelujejo«, poslužujejo raznih političnih struj, pritegnejo v svojo mrežo posameznike ali celotne organizacije in jih uporabljajo kot svoje orodje. Tako je bilo tudi v Španiji. Fulano, španski dopisnik omenjenega švicarskega lista, je poročal, kako so se v peti koloni našli skupaj pristaši Franca, anarhisti in pripadniki stranke POUM. Na peruanskem konzulatu v Madridu so našli zadevne dokaze. Na podlagi tega sodelovanja se je ljudem iz pete kolone časih posrečilo, da so se vgnezdili v važne državne urade, da, prikradli so se celo v tajno službo vojnega ministrstva in v generalni štab. Neki Ve-radini, ki je bil prej navaden pistolero (pocestni bandit, oborožen s pištolo) v službi monarhistiSne organizacije »Reno-vacion«, je s pomočjo anarhističnih ln Poumovih legitimacij postal celo šef nekega divizijskega štaba.
VVilliam Pitt, angleški premier, ki je po francoski revoluciji prepredel vso Evropo s svojo mrežo vohunov
V Valenciji so odkriti eno Izmed gnezd pete kolone. Vodja skupine, markiz de San Vincente, je prejel od anarhistov izkaznico o Istovetnosti na ime Alfredo VI e-gas, trgovski potnik. Ko so zaprli še trideset njegovih tovarišev, se je izkazalo, da je bil vsakdo izmed njih nekaj popolnoma drugega kakor tisto, za kar se je izdajal: brivec je bil častnik, knjigovez župnik, babica bankirjeva žena. Padec Santandra je označil Fulano kot zmago pete kolone. »V Santandra so republikance pretentali kar po programu. Kako so v Santandra zarotniki takoj, ko so se pričele približevati Francove čete, zapustili svoja skrivališča in organizirali udarne oddelke, kako so — izrabljajoč zmedo bra-niteljev — najprej naskočili zapore, osvobodili svoje somišljenike, jih oborožili ln uvrstili v svoje vrste, kako so po bliskovito zasedli vse najvažnejše točke v mestu, kako so odstranili presenečene voditelje ljudske fronte, zlomili odpor republikanskih miličnikov in jih takoj v množicah postrelili — vse to je točno odgovarjalo načrtu, ki ga je peta kolona napravila za svojo akcijo.« Kakor je padel San-tander, tako so padla še mnoga draga republikanska mesta.
Dalekovidnost v vohunskem poslu
Leningrad, ti lepo mesto na daljnjem severa, s tvojimi velikimi ladjedelnicami in doki, z mnogimi kovinarskimi obrati — kakšen interes naj ima na tebi oddaljeni Japonec? In vendar. . .
Morda je sedel Japonec A leta 1912 — pred 25 leti se je pričela ta zgodba s krvavim koncem — pri eni mizi z generalom Madzumuro, ki danea vodi japonsko špi-jonažo v severni Kitajski; morda sta takrat skupaj obiskovala vohunsko šolo v Nagasakiju. Madzumuro se je povzpel kvišku, A je ostal skrit. Oba pa sta v vseh teh letih služila istemu smotru. Ko je Japonska v času svetovne vojne postala »zaveznik« Rusije, se je A napotil na veliko potovanje. Prav v London je hotel iti, kakor je dejal, da bi se tam izšolal za dobrega kovinarja. Ampak v Petrogradu mu je namah zmanjkalo denarja. Mogel ni niti naprej niti nazaj, ostati je moral in si je hotel — ves čas se držimo podatkov, ki jih je tiste čase sam dal — prislužiti denar za nadaljevanje poti v London. To je bilo 1916. Nato so prišla leta revolucije, državljanske vojne in potem spet mir — kdo je še mislil na tisto, kar je A tistikrat pripovedoval? Odtistihdob ni dal niti najmanjšega povoda za sumnje, mirno je živel, delal kakor vsi dragi, učil se je ruščine, se prilagodil ruskim navadam in običajem in kajpak navezal vsakojaka poznanstva. Toda razgovori, ki jih je imel z delavci, tehniki in inženjerji, niso bili niti najmanj upadljivi.
Tokio je daleč, toda Tokio ne pozabi nobenega svojih agentov. Kolikor delj lahko koga pusti pri miru toliko bolje je. šele 1924 se je pojavil pri A »zastopnik neke japonske transportne tvrdke«, špijonažni agent H. V osmih letih si je A ustvaril znaten krog znancev in prijateljev — kaj vse je bilo moči izvleči iz njih, o baltskem brodovju, o gradnji vojnih ladij in oborožitvi leningrajske garnizije! A je vedel, kakor mora govoriti z vsakim izmed svojih znancev, da bo lahko popolnoma neopazno kaj izvedel. Iz odlomkov iz razgovorov si je ustvaril počasi precej točno sliko o stvareh, ki jih je hotel izvedeti. Obstajala pa je nevarnost, da bodo vendarle pričeli paziti na njegovo dejavnost. 1924. je dobil navodilo, naj svoj vohunski posel popolnoma ustavi. Plodove dvajsetletnega premetenega prikrivanja, največje previdnosti v vsaki uri in minuti, prednosti dvajsetletnega stalnega prebivanja na enem mestu, njegovo rusko državljanstvo, vse to bo moči izkoristiti za resno nalogo v vojnem času. Toda nič ni tako dobro spredeno. . . »končno smo ga vendarle dobili« je pripomnil L. Sakovskij, vodja leningrajske okrožne uprave komisarijata za notranje zadeve, ko poročal je o tem primeru.
Inozemski „ specialist"
Inženjer M. je podpisal pogodbo, s katero je stopil v rusko službo kot tehnični specialist. V neki tovarni tam nekje na Daljnjem Vzhodu so gsc zaposlili in kmalu se je seznanil z ruskim inženjerjem D in njegovo ženo. Povabil ju je na obisk, in ko so obema sila ugajale njegove gramofonske plošče, je to storil še večkrat. Go-

: Jk i mm
" /k y ••••v ..:fWj,
*fmW; ■ li
l lf . ^*! p **}£ f F	r\ ■ M/
|jrmwl f /
Friderik H., pruski kralj, eden najbolj zvitih organizatorjev vohunov na prestola
spa bi najrajši vsak večer poslušala godbo. Sklenili so prijateljstvo. Inozemec je daroval gospe celo serijo plošč, ki jih je najrajši poslušala. D ni prav nič sumil, zakaj tujec ni nikoli govoril o državnih in produkcijskih tajnostih. Nekoč je čisto mimogrede pripomnil, da lahko iz inozemstva dobavi pravo angleško blago, ki ga je hotel plačati. M je odklonil. Pustite no, kaj bi tisto, taka malenkost!« Z malenkostmi se stvari navadno prično. Nekega dne je zašel D v finančno zadrego. Uslužen kakor vedno, mu je M posodil zaželeno vsoto. Zdaj je bil M tam, kjer je hotel biti. Razkril se je D-ju kot špijon in zahteval od njega določenih uslug. Grozil je, da bo v primeru, če bi se mu upiral, predložil sovjetskim oblastem njegov podpis pod menico kot dokaz za njegovo zvezo z inozemsko špijonažo. Prastar špijonažni trik! Toda D mu je nasedel, pristal na sodelovanje, izrazil je le željo, da bi mu bil v primeru, če bi mu postajalo vroče, omogočen beg v inozemstvo.
In kmalu mu je dejansko • začelo goreti pod petami. D je pobegnil v najbližje pristanišče, vohun mu je pomagal, že je bil na ladji države, za katero je vohunil. Tedaj je konzul te države pozvonil pri sovjetskih oblasteh. »Prosim, vaš državljan je brez pravih papirjev na naši ladji in prosi, da bi ga skrivaj spravili preko meje«. Tako špijonaža končno pusti, da pade njen agent.
Pazite na aktovko!
Uradnik A je spoznal dekle »iz dobre družine«. Rad bi bil šel z njo kak večer ven, toda dejala je, da zvečer nikoli ne sme z doma. Končno mu je toliko popustila, da ga je povabila, naj jo po končanem delu kdaj obišče. A je imel navado, da je najbolj zaupni material jemal v aktovki s seboj domov. Nekega dne je našel A vso dekletovo družino pri pogrnjeni mizi. Ni ai dal dvakrat reči, naj izpije čašo čaja. Namah mu je postalo slabo. Omedlel je. Ko se je zbudil, je našel aktovko na istem mestu — tudi dokumenti so bil vsi notri.
Cez nekaj časa so v inozemstvu ustavili špijona s fotografskimi posnetki prav istih dokumentov, ki jih je bil A tisti večer vzel s seboj domov. Preiskava je ugotovila, da pri stvari ni bilo nič »slučajnega«, niti poznanstvo, ki ga je dekle sklenilo, niti povabilo tisti dan, ko je A padel v nezavest. Medtem ko je mamilo v skodelici čaja učinkovalo, je dekle fotografiralo dokumente.
Freginald Burka
RAZTRESEN RAVNATELJ
Gospod Kokič pride domov, sede za pisalno mizo in piše. žena se mu približa in ga poljubi na lice. On jo pa nežno poboža in reče:
— Zdaj mi pa, prosim, napišite Se ti dve pismi, gospodična!
Ferdo Godina:
Korun živi in dela
Ne poznate Koruna! On je mož ambicij in velikih zamisli, ki so že marsikaterega Dihurjana spravile na zeleno vejo. Svoji občini pa je pripomogel, da stopa sedaj v vrsti vseh naprednih vasi, mest in velemest. No, to je Korun, župan iz Dihurjeve vasi.
Že tri ali štiri leta županuje ter službeno pregleduje pota in mostove v svoji občini. A še tako lepa in mamljiva stvar postane sčasoma vsakdanja. Moj bog, človek je res pravi nenasitnež. To čast doseže, pa že gleda za drugo, še bolj mamljivo. Tako mu ni nikdar zadosti.
Tak je bil tudi Korun. Svojim vašča-nom se je vedno bolj umikal. Začel je hoditi v praznični obleki, se briti po trikrat na teden, si zavezovati kravato, in če je imel le malo prilike, se je odpeljal v mesto ter se vračal pozno.
Nekoč pri seji se je pobliže spoznal z učiteljem, šolske stvari so pretresali. Po seji pa sta stopila Korun in učitelj na kupico vina. Beseda je dala besedo, in ko sta zvečer šla domov, sta spoznala, da sta prav za prav človeka, ki bi se lahko sijajno razumela.
Koran se je odpeljal v mesto. S pisuni in pisarčki je bil zmenjen, da bodo malo pokrokalL Vino je teklo z miz, govori so se vrstili. Sploh je v mestu popivati mnogo lepše ko na vasi. Na vasi vsak zija vate ko tele v nova vrata, če si pijan, v mestu pa so vsega navajeni, vse razumejo.
In kaj je zvedel Korun! Ja, to ni mogoče povedati. Politika. Sploh ti pisarčki mnogo več razumejo ko visoke živine, sreski sodniki in drugi.
Doslej je mislil Korun, da so politiki, o katerih je bral, bogovi, da živijo v palačah, sedijo na žametu, okrog njih pa se vrtijo države.
Hudič, zdaj ga je pa pogrelo. Kaj vse človek sliši med ljudmi. Res, med ljudmi, njegovi Dihurjani so pa pravi božji voleki, ki ne znajo drugega ko plug obrniti na ^tni/.ah motiko jSbMti. in koso brusiti,
Eh, koliko jim še manjka, koliko skrbi in truda bo še imel Korun, preden jih bo spravil do devetih nebes, kjer so že vsi ostali zemljani, samo njegovi Dihurjani ne.
Jezil se je na sebe in na časopis. Ta tudi ne pove vsega, sakramensko! Korun pa se dela važnega, ne ve pa prav za prav ničesar takega, kar ve v mestu vsaka kura. Že drugega dne se je z ženo pošteno skregal. Njej niso bile po godu te komedije. Pa jo je le pregovoril. Skuhala je nekaj, ocvrla in spekla, vino je itak bilo, pa je bilo vse lepo pripravljeno za gospoda učitelja in njegovo ženo. Torej zvečer bo imel Korun obisk.
Obiski so po vsem svetu samo zato, da se na njih spletkari in kuje, za kar ne sme vedeti javnost, zaradi katere se meše-tari. Obiski bi se sploh morali odpraviti.
Korun je prav tako koval pregrešne stvari, kakor jih kujejo vsi, ki prirejajo obiske. Kristus, pa kaj ne bi. Saj se je vrnil čisto osramočen iz mesta. Koliko let že vodi Dihurjevo vas in bere politiko, pa, norec, ne ve za stvari, ki so v politiki najbolj zanimive; politik Kovač ljubi ženo politika Otepača, Otepač zopet ženo Kovača, kadar sta pa po službenih opravkih odsotna, se oba potegujeta za naklonjenost in mehko posteljo lepe Radke, katere mož je vratar pri propagandnem ministrstvu.
Kristus, Marija, doslej pa je Koran ljubil samo svojo ženo! Ona je bila še močna, lepa in Koranu še na misel ni prišlo, da bi čez »štrange« skakal. Zdaj pa bo moral, razmere zahtevajo.
Tu je učitelj, tu njegova žena.
Ana si je dala opraviti v kuhinji. Ko je prinesla kaj na mizo, se ji je mudilo zopet nazaj. Sram jo je bilo pred gospodo. Pozneje pa, ko so že prižgali luč, jih je začelo vino odtajati. Vse. Tudi Ano. Ostajala je v sobi ln zakramljali so prav prijetno.
»Cujte, Koran,« je dejal učitelj, »naša vas se je dvignila, jaz sem ponosen nanjo. Sakrabolt, res, res!«
»Ni taka reč.«
branite se, jaz vam pravim. Mnogo
vasi sem prehodil, pa tako cvetočega gospodarstva, sploh napredka, ah, nikjer. Samo poglejte okoliške vasi: Caperovec, Krokodilja vas ali pa Mušjo mlako, kar poglejte, župan je le duša vsega. A naš Korun! že od vsega početka sem z veseljem spremljal vaše delo. Ne, Lidija, ti nisem zmeraj pravil?« Učitelj se je raz-
telj in njegova žena. Bo vsaj stara slišala. Vsi priznavajo njegovo delo, samo ona ne.
»čujte, Koran,« je nadaljeval učitelj, »župan iz Krokodilje vasi me je prosil, naj jaz razčistim oni spor med našo in njihovo občino. Toliko let se že kregate zaradi občinskih mož. Nekako se poravnajte. Potegnite mejo sami, jaz tu nisem

lezel ko testo,- v katerem je preveč kvasa.
»Govoril je o vas in o vašem delu,« je prilivala Lidija. »Sicer pa to itak vsak vidi. Novi čas vas je zajel, nove misli.«
»časopis berem,« je nerodnp zabrundal Korun in molčal. Prav mu je bilo, da sta ga hvalila človeka, kakršna sta bife uči-
strokovnjak.«
Korun je zaživel. Stara strankarska kri je zagorela v njem. Ne, tu bo kljuboval, pa če je prav učitelj.
»Kaj ko bi vi obiskali Krokodilce? Skupaj bi se pogovorili o vsem. Ribolov bi si nekako rudettlU
Jezus, to bi bilo lepo. Dihurjane obiskovati se je Korun že itak naveličal. Tu ga vsi poznajo, sploh je že to neumnost, vedno gledati eno in isto. Korun je pomislil. Res je. Tudi on je živel v sovraštvu s to starodavno občino zaradi onih luž, pri katerih so se stalno pretepali dihurski in kro-kodilski ribiči. To bi se dalo lepo urediti.
Vzhičen je bil. Pa trenutno ni imel veselja nad tem. Za ta večer je imel drage cilje. Za obisk krokodilske vasi še ima priliko. Odložil je to na nedoločen čas.
Nekako se je izvil iz tega in skušal M belimi rokavicami prijeti za stvar.
Tudi Korunu so leta njegovega službovanja dala mnogo spretnosti za oficielne laži in sposobnost za mahanje s praznim žaklom. Vsako javno službovanje, ki je bilo posvečeno narodu, se je vrtelo samo okrog tega. No, in Korun, ki je hotel postati politik, ni mogel drugače, čeprav je bil on pošten človek in priden gospodar. Res ni mogel drugače.
Nalival je vino in govoril: »Gospod učitelj, tako silno me veseli, da ste končno vendar posetili moj skromni dom in obiskali naju z Ano. že toliko let živimo V eni vasi, pa smo si takorekoč tujci!«
»O, saj ne,« se je slinil učitelj. Precej sta ga že srknila. Korun se pa ni dal ugnati.	»
»že od nekdaj sem si želel, da si po-staneva prijatelja. Človek se vsaj malo lahko porazgovori o stvareh, ki se dogajajo v svetu. Glejte, vi ste končno šolan človek, mi Dihurjani smo pa le Dihurjani.«
»Gospod župan, vi niste ... « je hotel nekaj povedati učitelj, pa je pustil. Bedasto se je smehljal in strmel v vino. Korun je bil pravi gad. Kaj bi njemu vino tako hitro škodovalo. Zdaj je šele hotel učitelju pokazati, da je on nekaj čisto drugega. Kaj odborniki, kaj vas.
»živimo tako vsak zase,« se je nagnil Koran k učitelju, da ženske, ki so govorile o gospodinjstvu, ne bi slišale. »Sakrabolt, res, res.« »Ljudje v svetu si pa vsega privoščijo,« je gorel Korun. »Vsakdanje delo jih utruja, pa hočejo veselja tako med seboj.« Korun ni vedel, kako bi povedal. Učltety
»JUTRO«, ponedeljka izdaja
BuuedaHefc. IOl VZL »30
ŠPORT
BSK se drži dobro
Prvi polfinale za srednjeevropski pokal proti Ujpestu je včeraj dobil s 4 s 2 (2:1)
Beograd, 9. julija.
Na stadionu BSK, kjer se je kljub tropski ^Točini, ki je danes vladala* v Beogradu, zbralo okoli 13.000 gledalcev, je bila danes odigrana prva polfinalna tekma za srednjeevropski pokal med našim državnim prvakom BSK in drugim zmagovalcem iz prvega kola teh tekem — Ujpeštom iz Budimpešte.
BSK je nastopil v naslednji postavi: Mr-kušič, Stojilkovič, Dubac, Manola, Dragiče-vič, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Božovič, Matošič, Zečevič. Tekmo je sodil češkoslovaški sodnik Eiba, ki je bil v splošnem še dovolj dober, toda pri prisoji enajstmetrovke v korist Madžarov pa sigurno prestrog.
Po izmenjanih pozdravih in darilih se je z majhno zamudo pričela tekma. Domači preidejo takoj v ofenzivo in že v 2. minuti se posreči Božoviču ukaniti madžarskega vratarja ter doseči vodstvo 1:0 za BSK. Nekaj minut kasneje pride spet Božovič po lepi kombinaciji do žoge in rezultat je že 2:0 v korist BSK. Publika živahno navija za domače, toda Madžari še dclgo ne mislijo popustiti. Sredi tega polčasa uprizorijo zelo hiter in nevaren napad in res se posreči njihovi levi zvezi znižati na 2:1. Pristaviti je treba, da je bil Mrkušič pri tej žogi precej komoden in ni pravočasno tekel nasproti, ker bi bil sicer lahko preprečil zgoditek. Do odmora se razmerje nI Seč spremenilo.
Po pavzi je postala igra mnogo živahnej-M in tudi bolj borbena. BSK je zdaj spet ,reč v napadu in že v prvi tretjini tega polčasa ujame Vujadinovič v gneči primerno priložnost in potisne žogo med drogove. 3:1 za BSK. Zdaj preidejo v ofenzivo znova Madžari in pri enem izmed teh napadov se žoga odbije od prečke na Dubčevo roko, zaradi česar prisodi sodnik enajstmetrovko. Ta odločitev je bila vsekakor prestroga in je občinstvo po pra-
vici burno protestiralo proti njej. Vse to pa ni pomagalo in rezultat je bil 3:2. BSK kljub temu ne izgubi živcev in se trudi dalje, da bi povečal razliko. Tik pred koncem igre je še enkrat v napadu in spet je Božovič pravi čas pri žogi ter efektno postavi končni rezultat 4:2.
BSK je kot celota zaigral prav dobro, vendar pa je posebno v napadu imel nekaj slabše zasedenih mest. Napadalni kvintet je imel pred madžarskim golom nekaj zelo lepih pozicij, iz katerih bi bili morali dobri strelci doseči v skupnem rezultatu več kakor dva gola razlike. Najmočnejša dela sta bila vsekakor krilska in obrambna vrsta, c Mrkušiču pa smo že rekli, da je bil pri prvem golu nekoliko preveč pasiven.
Madžari, ki so zaigrali precej ostro in tudi hitro, pa fair, so v celoti zapustili ugoden vtis. V njihovi igri so bile največje vrline obvladanje žoge z glavo in pa preizkušeni sistem kratkega podajanja. V ostalem pa po poteku igre danes niso mogli zmagati in je prav za prav izid vsaj zanje več ko zadovoljiv.
Bologna : Ferencvaros 3:1
(o:*)
Bologna, 9. julija.
Pred 18.000 gledalci je bila danes v stadionu Littoriale odigrana semifinalna tekma za srednjeevropski pokal med Bologno in Ferencvžrosem. Madžari so v prvem delu igre imeli glavno besedo, čeprav so Italijani izsilili nekaj kotov, iz katerih pa ni bilo nobenega uspeha. V 37. minuti je Fe-rencvžros zabil vodilni gol, potem pa zavlačeval igro tako, da je do odmora ostalo pri tem
Po odmoru se je slika močno obrnila v korist domačih, ki so v tem delu igre ob burnem navijanju občinstva dosegli tri zaporedne gole in zmagali.
Tekmo je sodil angleški sodnik
Nogometni dogodki na domačih igriščih Ob Tyrševi cesti
Ljubljana, 9. julija
Na igrišču ob Tyrševi cesti sta bili danes popoldne dve zanimivi in tudi precej vajini nogometni prireditvi, ki pa sta žal padli na nedeljo, ki je bila vse prej kakor prikladna za obisk nogometnih tekem. Tako si je treba razlagati, da se je na igrišču zbralo kljub živahnemu nogometu, ki ga je bilo videti, komaj dobrih sto gledalcev.
Juniorji SK Ljubljane za tri gole na boljšem
SK Ljubljana : ISSK Maribor jun. 3 : 0 (2:0)
V	prvi tekmi sta v finalu za juniorsko
prvenstvo LNP nastopili mladinski garnituri SK Ljubljane in ISSK Maribora. Igra je nudila prav prijeten in živahen nogomet, pri čemer pa se je kmalu pokazalo, da so Ljubljančani mladim nasprotnikom iz Maribora precej nadmočni. Mariborčani razen fizičnih vrlin in precejšnje borbenosti v današnji igri res niso pokazali posebnega. V ostalem pa tudi zmagovita enajstorica še ni bila v vseh vrstah kakor bi bilo treba in so goli padli v glavnem zaradi hudih pogrešk ožje obrambe na nasprotni strani.
Tekmo, ki je trajala 2X30 minut, je sodil g. Mrdjen. Z naskokom treh golov bodo imeli juniorji SK Ljubljane v povratni tekmi precej lažjo pot do končne zmage — na mariborskih tleh.
SK Ljubljana je izločila Marsa
Ljubljana : Mars 4:1 (3:0)
V	drugi tekmi sta se v pokalnem finalu ljubljanske skupine v povratni tekmi srečala ligaška enajstorica SK Ljubljane in
pa, ki je bil pijan ko čep, je samo enakomerno trosil: »Sakraboit, res, res.«
Korun je pa norel. Ah, postati politik!
ženski sta že tudi rogovilili. Vino jima je stopilo v glavo. Učiteljica se je rada razveselila, ln če se ženske napijejo, so še večji trapci ko moški.
»Kaj bosta tako sami,« je vdrl Korun mednje, ko z učiteljem ni mogel skončatl. Glas se mu je tresel. »Sedi, Ana, h gospodu učitelju. Rekel je, kar sedi!«
Joj, učiteljica pa v smeh. Glej ga, starega žrebca, kaj si izmisli. Zasmejala se je, ko da bi stresal orehe.
»župan, vi pa k meni!«
Primaknila je stol in razprostrla roke. O sveta mati božja, saj gre kot namazano, šolani ljudje takoj vse razumejo.
.Ano je bilo sram, pa je le sedla k učitelju. Da ne bo zamere. Korun pa si je na tihem priznal, da velika politika ni kar si bodi. Naredil se je, ko da je tega že davno vajen, sedel pa je na stol ko na žerjavico. Gosposka ženska ga še ni nikdar objemala.
»Moja Ana je dobra žena,« je začel Korun, ker drugega ni vedel. Nagnila sta z učiteljico in pila.
»O, moj mož tudi, samo pijan je zmeraj.«
Prijela je Koruna čez rame in pokazala na učitelja in Ano. Tako nerodno sta se prijemala.
Lidija je stisnila Korana prav pošteno. Kar vroče mu je potf^lo in nekaj ga je ščegetnJo po vsem telesu. Nehote je Korun sel gosposki ženski okrog pasu. Nerodno mu je bilo in drugega ni znal, kakor da 1e bobnal s prsti po tanki obleki in mehk. koži.
Ko so se poslavljali so bil? vsi ožarjenl od dobrega vina in nenavadne l;ubezni. Lidija je celo za šalo začela Koruna polju-Dovati. Učitelj je samo nerodno tipal po Ani.
Korur ie astal s sv njo ženo sam. Bil je čisto iz sebe. Biti -olik pditik in v>Jiti ljudstvo, je nenavadno lepo Vse zemeljske dobrote lahko použiješ, a če si brez eblafti, si samo ubo^a parr.. Zato pa vsaka paro se skuša preriti dc narodnega voditelja, ker je to le najlepše.
najboljši prvorazredni klub v tej konkurenci — Mars. Za tekmo je vladalo posebno med ožjimi prijatelji Marsa precejšnje zanimanje, in sicer zaradi tega, ker se je Marsova enajstorica v prvi tekmi krepko postavila v bran in izgubila samo z 1:2.
2e začetek igre je pokazal, da bo favorit SK Ljubljana, — ki je v ostalem nastopil samo s petimi ligaši m celo dvema juniorjema na krilih — brez posebnih težav opravila z današnjim nasprotnikom. Ta slika se ni spremenila ves prvi polčas, ki je Ljubljani prinesel zaslužene tri gole naskoka. V tem delu igre je bil Mars ve-čided v defenzivi.
Po odmoru se je igra nekoliko obrnila v korist šibkejšega nasprotnika. Marsovci s6 nekajkrat prešli v ofenzivo in nazadnje res tudi dosegli svoj častni gol, ki ga Ljubljana nI mogla parirati z več kakor enim samim zgoditkom. Omeniti je treba, da so zmagovalci zadnjih 20 minut igrali le z 10 možmi, ker je moral Ceglar predčasno v garderobo.
Gole so dali: za Ljubljano Grintal 2 ter Cankar in Hassl po 1, za Mars pa Pod. gajšek.
Tekmo je sodil g. Lukežič. Z današnjo zmago je SK Ljubljana postala drugi finalist v pokalnem tekmovanju LNP,
Začetek proslave pri STK Mostah
STK Moste proslavlja v teh dnevih 5-letnico obstoja in je v ta namen organiziral dva nogometna turnirja, katerih eden je bil končan v teku današnjega dneva, glavni pokalni turnir s sodelovanjem še treh ljubljanskih moštev pa bo odigran prihodnjo nedeljo.
Danes je bil torej uvod v proslavo z mladinskim pokalnim turnirjem na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, na katerem so
nastopila 4 mladinska moštva za dva lična pokala.
V dopoldanskih odločilnih tekmah sta najprej nastopila:
Mars : Svoboda 1:0
Po obojestranski mlačni igri je uspelo Marsu, ki je bil nekoliko bolj borben, uklcniti Svobodo z enim golom razlike ter se plasirati za popoldanski finale.
Kot drugi par sta se pojavila: Moste : Mladika 3:0
Ze sam začetek je kazal, da obe moštvi, resno mislita na zmago, ker sta zaigrali z velikim eianom. Po obojestranski živahni igri se prvi znajdejo Moščani, ki v glavnem po odlični kondiciji prisilijo nasprotnika h kapitulaciji ter trikrat zatresejo mrežo Mladike.
Popoldne sta se kot prvi par predstavila dopoldanska premaganca:
Mladika : Svoboda 2:1
Moštvi sta se zelo resno prijeli igre, tembolj, ker je bil za zmagovalca razpisan lep pokal, dar uslužbencev tvrdke Reich. Mladika je bila bolj borbena in si je res tudi zasluženo priborila darilo.
Glavno zanimanje je vladalo za tekmo:
Moste : Mars jun. 3 s z
katere rezultat pa je bil dosežen šele ▼ podaljšku. To je bila najzanimivejša igra vsega mladinskega turnirja, po kateri so si juniorji jubilanta popolnoma zasluženo priborili glavno darilo, pokal klubovega blagajnika g. Ziviča.
Ostale nogometne tfhmf
NOVI SAD: Vojvodina : Skopski SK 4:L
V ligo pojde Vojvodina. BANJALUKA: Bata : Krajišnlk 1:1. Zmagovalec je po dveh tekmah Bata. ZAGREB: Gradjanski (Bjelovar) : Concor-dia 6:4 (2:2). Druga kvalifikacijska tekma za vstop v hrvatsko nogometno ligo, za katero se je kvalificiral Gradjanski. SPLIT: Split : Zagreb 4« (3:0). Tri gole je zabil Lemešič, enega pa Kragič. 3000 gledalcev. Dobra revanža za prvo izgubljeno tekmo 1:7. OSIJEK: Slavija (Osijek) : Slavija (Varaž-din) 2:2 (1:1).
dirka —
Drž. prvenstvo kajakov na mirnih vodah
Na Bledn sta včeraj v dvojkah postala državna prvaka v tej disciplini inž. Gabršek in Cveto Močnik, v enojkah pa Zagrebčan Mirko Vincenc
Bled, 9. julija.
Danes so se vršila na Blejskem jezeru tekmovanja za državno prvenstvo v kajakih na mirnih vodah, ki so hkrati veljala kot prvo izbirno tekmovanje za Helsinki, čeprav to še ni bilo dokončno odločilno za izbiro naše reprezentance.
Start je bil točno ob 10.30 pri Grajskem kopališču, nato pa je proga potekala do Zake, kjer je bil obrat, mimo Suvoborja, Parkhotela in spet do Grajskega kopališča. To progo je bilo treba preveslati trikrat, vsega skupaj 15 km Rezultati niso preveč dobri, kar gre predvsem na račun devetih obratov, na katerih so morali tekmovalci brzino precej zmanjšati. Na berlinski olimpiadi so nemški, finski, madžarski in švedski tekmovalci dosegli res sicer za 8 minut boljši čas, toda tamkaj je bila proga popolnoma ravna.
Dvojke
Udeležba je bila prav za prav le srednja. Tako so v dvojkah startali le trije tekmovalci. Državna prvaka v dvojkah sta postala Inž. Gaberšek in Cvetko Močnik,
(Kajak klub, Ljubljana), ki sta dosegla čas 1:15.5. Na vsakih 5 km so bili vmesni časi naslednji: prva runda 25:30, druga 25, zadnja pa 24:35. Druga sta bila Gluhak — Ružinski (Kajak klub, Maraton, Zagreb) v 1:17.10. Njuni vmesni časi so bili: 25.40, 26 in 27.20. Tretji par pa sta bila Savnik Božo — Drovenik Branko (Kajak klub, Ljubljana).
Tekmovanje dvojk je poteklo takole: Takoj od starta sta prevzela vodstvo Gluhak in Ružinski, toda že po približno 400 m vožnje sta prišla na prvo mesto inž. Gaberšek in Močnik, ki sta prevozila nato prvo rundo s približno .10 m naskoka. V drugem delu proge sta še ojačila tempo in pustila Zagrebčane za 150 m zadaj, pri tretji irt odločilni vožnji pa sta Ljubljan-čšfla povečala svoj naskok za celih 400 do 500 m in tako sigurno zmagala.
Enojke
Pri enojkah je startalo 6 tekmovalcev. Glavni trije konkurenti so si bili brata Vincenca iz Zagreba in Ljubljančan Mala-hovsky. Takoj od starta je prevzel vodstvo Malahovsky, tesno za petami sta mu sledila brata Vincenca, toda po dobrih 200 prevoženih metrih sta napravila prvi uspešen naskok na Ljubljančana in ga tudi prehitela. Vodstvo je za tem prevzel Vincenc Mirko (Kajak klub, Maraton, Zagreb), ki ga je obdržal tudi do konca. V precejšnji razdalji sta mu sledila njegov brat Božo in Malahovsky, ki se je pa zaman trudil, da bi si priboril vsaj drugo mesto. Vmesni časi Mirka Vincenca so bili 26:46, 26:33 in 28:23. Njegov brat je prevozil progo v 27:44, 26:59 in 30:23. Državni prvak v enojkah je postal torej Vincenc Mirko (Kajak klub, Maraton, Zagreb) v času 1:21.41. 2. Vincenc Božo (Kajak klub, Zagreb) 1:25.6, 3. Malahovsky Rudi (Kajak klub, Ljubljana) 1:25.50, 4. Gluhak Ivan (Maraton, Zagreb) 1:29 31, 5. Plan Konrad , (Kajak klub, Zagreb) 1:35.5, 6. Plan Ja-
Sportni Split na kratko
Novo plavališče — Plavalni tečaj — Športniki v vodi in na suhem — Obisk
- prof. Marcha iz Berlina
Split, v začetku julija
V	dnevih, ko nastopa plavalna sezona, ko so se na široko odprla vrata plavališč in kopališč, ko se plavalke in plavalci vneto pripravljajo na nastope v letošnjih tekmovanjih, bo morda marsikoga izmed prijateljev plavalnega športa zanimalo, kako živi in deluje plavalni Split, nedavno še metropola jugoslovenskega plavalnega športa, veliki nasprotnik ljubljanskih plavalcev v veliki borbi za dragoceni Petri-novičev pokal.
Splitski plavalni predstavnik, JŠK Jadran, sicer že nekaj let na zunaj preživlja veliko krizo: uspehi njegovih tekmovalcev na plavališčih niso več niti senca nekdanje slave. Pa je v dneh., ko je na zunaj jedva še životaril, Jadran v svojem notranjem življenju ustvaril veliko delo, ki bo kmalu moralo najti vidnega izraza tudi v prerojenih vrstah tekmovalcev.
Jadran je porušil in opustil svoje staro plavališče na skrajnem zapadnem krilu mestne luke pod Sustjepanom, plavališče, v katero so tokovi vedno zanašali vso umazanijo iz velike splitske luke, in se preselil na drugo stran Sustjepana, na prostor, ki je v sestavu velikega športnega stadiona, kakor ga določa regulacijski načrt mesta Splita. Tu je Jadran postopoma, v etapah, dogradil novo plavališče z v morje vgrajenim, od vseh štirih strani zaprtim športnim bazenom, ki je prvo naše rekordno plavališče na morju in ki mu strokovnjaki prerokujejo, da bo grobnica jugoslovenskih plavalnih rekordov! Lično je urejen tudi prostor okrog plavališča in ko bo tam stala še velika betonska tribuna in pa veliki kiubski dom, gradnji, ki sta v načrtu za prihodnje leto, bo to klubsko športno plavališče, kakršnega prav gotovo nimamo v državi. Tadran bo imel vse pogoje ža uspešno pot navzgor, na svoje staro mesto, ki mu je pred nedavnim še pripadalo! ./
■ - * .....
V	zadnji tretjini junija in prvih dneh julija se je v Splitu na plavališču Jadrana
vršil plavalni tečaj, ki ga je organiziralo in finansiralo ministrstvo za telesno vzgojo. Štirje nastavniki so predavali 22 tečajnikom, ki so prišli v tečaj iz vseh delov države. Pri pregledu udeležencev tečaja je opazili silno zanimivo dejstvo, da med njimi ni bilo nobenega člana obmorskih plavalnih klubov; edini dubrovniški Jug je poslal v Split znanega reprezentativca Cvjetkoviča. Manjkali so celo člani domačega kluba Jadrana, in klubov iz bližnje okolice kot iz Makarske, Šibenika, Korčule itd. Tako bi človek dejal, da se obmorski klubi niso izkazali vredni naklonjenosti, ki jim jo je ministrstvo izkazalo s tem, da je tečaj priredilo ob morju!
V tečaju je pouk trajal po sedem ur dnevno in to delno teoretični, delno pa praktični na plavališču. Zaključil se je tečaj z izpitom iz glavnih učnih predmetov in pa praktičnim izpitom iz plavanja v prostem stilu na 50 m, plavanja v prosti vodi na dolžino ca 400 m ter predvajanja vseh treh glavnih plavalnih stilov. Da so v tečaju bili kar dobri plavalci, dokazuje dejstvo, da minima 45 sek na 50 m nista dosegla samo dva tečajniki, da je najboljši, Petrovgrajčan Mihajlovič, to progo preplaval v čistih 29 sekundah in da bi štafeta iz najboljših štirih tečajnikov dosegla čas izpod 2 min!
Odpoved sodelovanja naše Ilirije v ju-goslovenski nacionalni plavalni ligi so vsi ligaški klubi sprejeli na znanje z nezadovoljstvom. 2elja vseh je bila. da Ilirija to svojo odločitev prekliče in tako sušaška Victoria kot splitski Jadran sta po svojih predstavnikih pokazala največjo pripravljenost za določene koncesije Iliriji, ki naj bi ji olajšale položaj in omogočile nastopanje. Z vso to dobro voljo naših izven-ljubljanskih ligašev bi skoro bilo res možno, premostiti finančne težkoče, ni pa vsa ta pripravljenost Jadrana in Victorije mogla zamašiti velikih vrzeli v vrstah iliri-janskih plavačev, vrzeli, s katerimi naš plavalni predstavnik ng more sodelovati
nez (Kajak klub, Zagreb) 1:44.48.
Po končanem tekmovanju je predsednik Kajak saveza dr. Golob pozdravil vse tekmovalce in jim želel, da raj še marljiveje trenirajo, da bodo častno zastopali našo domovino in naše barve na mednarodnih tekmovanjih. Omenil je tudi, da bodo naši tekmovalci odrinili prihodnjo nedeljo na mednarodne tekme v Frankfurtu, kjer pa bodo startali samo na kratkih progah.
Dirke za zlato čelado
Zagreba
Zagreb, 9. Julije
Na dirkališču Miramare v Zagrebu so se danes nadaljevale motociklistične dirke za zlato čelado Zagreba, ki si jo je povsem zasluženo pridobil Dunajčan Martin Schnee weiss, ki je zmagal v glavni kategoriji in tudi v celoti. Sploh je bil junak dneva, ker je vozil naravnost v peklenskem tempu in je tudi izboljšal rekord famoznega Angleža Buttlerja. Od posameznih rezultatov navajamo le nekatere glavne, in sicer:
Kategorija dirkalnih motociklov 250 ecm 1. Uroič (HMK) 3:36.4, 2. Jurij Drnovšek (HMK) 3:45.2, 3. Fujs (HMK) 3:47.
Dirke koles-motociklov 100 ccm (na 6 krogov) 4500 m: 1. Jakšič (HMK) 4:20.4, 2. Fantini (Hermes. Ljubljana) 4:42.4, 3. To-mašič (HMK) 4:44.8.
Dirke motorjev do '500 ecm: 1. Martin Schneeweis (Dunaj) 2:48. Dosedanji Butt-lerjev rekord je znašal 2:52.4 in Je bil torej izboljšan za 4 sekunde. Najhitrejši čas dneva je tudi dosegel Schneeweiss s 27:2 za krog. (Stari Buttlerjev rekord je znašal 27:8). Drugi je bil Brindl (Nemčija) 2:52.2 (tudi boljše od Buttlerjevega rekorda), 3. Karel Pousse (Hannover) 2:52.2.
V	dirki turističnih motorjev do 200 ecm je zmagal Mariborčan Riedl v 3:49. Sledila je še dirka motorjev 350 ccm, v kateri je zmagal Marxreiter (Nemčija) v 2:58.4, po odmoru pa glavna dirka za zlato čelado.
Dirka motorjev vseh kategorij 250, 350 ln 500 ccm za zlato čelado (na 10 krogov) 7500 m: 1. Schneeweis (bruto čas) 6:04. Tudi v tej kategoriji Je zboljšal Buttlerjev rekord, vozil je povprečno krog 27.4. Drugi je bil Marxreiter 6:01.6, 3. Brindl 6:03.4. Dirka Je silno navdušila gledalce, saj tako fenomenalnega dirkača skoraj še niso videli. Schneeweis je dobil zlato čelado Zagreba, s katero se je pozneje ponosno peljal skozi Zagreb.
Občni zbor Okrožnega odbora LNP v Mariboru
Maribor. 9. julija
V	prostorih Kino kavarne je bil danes dopoldne redni občni zbor Okrožnega odbora LNP v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. mag. Maver. Po uvodnih formalnostih je predsednik podal kratek pregled o delovanju OOLNP, na kar je podal izčrpno tajniško poročilo g. V. Miheljak, ki je v svojem zares vzorno sestavljenem poročilu orisal vse tež-
koče. ki tarejo klube na področju OOLNP
Maribor. Podal je tudi obširen referat o odigranih tekmah, rezultatih itd. Blagajnik g. F. Amon je dejal, da bi blagajniško poročilo zanimalo le podsaveznega delegata. Id ga pa danes na tem občnem zboru ni bilo. Pač pa je dejal, da iz lastnih sredstev vse leto podpira blagajno OOLNP m da ne kaže LNP nobenega zanimanja, da bi deficit mariborskega OOLNP likvidiral ter mora zato čakati na likvidacijo vec kakor leto dni. V imenu nadzornega odbora je poročal g. J. Konlč, ki je predlagal razrešnico odboru, ki Je bila tudi soglasno sprejeta. Kot kapetan OOLNP pa je predlagal, naj se mesto kapetana OOLNP sploh ukine, ker itak nima nobenega dela. spričo dejstva, da ie več let ni medmestnih tekem.
Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bil za predsednika ponovno izvoljen g mag C. Maver, v odbor pa: gg. Lovree (Zel), Franki (Rapid), Kocbek (Slavija), Konič (CSK), Miheljak (Gradjanski). Vidic (Mura), Glavič (Drava), Amon (Ptuj), Gr-bac (Lendava). Po občnem zboru se je takoj konstituiral nov odbor, ki je sestavljen takole: mag C. Maver predsednik, E. Franki podpredsednik, Miheljak tajnik. Amon blagajnik.
Teniški dvoboj v Mariboru
Maribor : čakovec 5 :1
Maribor, 9. julija.
Danes Je bil odigran na igriščih Maribora teniški turnir med Mariborom in Ca-kovcem, ki se je končal z lepo zmago domačih teniških reprezentantov. Čeprav Mariborčani niso nastopili v najboljši postavi, so vendarle odnesli zmago v razmerju 5:1. Posamezni rezultati so bili:
Albaneže (M) : Pevec (C) 6:1, 6:0, Mali (M) : Benko (C) 6:3, 6:4, Skapin (M) : So-čič (O 6:3, 6:2, Cepuder (M) : Legenstein (C) 1«, 1:6, Albaneže — Skapin (M) : So-čič — Pevec (C) 6:2, 6:4, Voglar — Paulin (M) : Legenstein — Benko (C) 14:16, 6:3, 6:3.
Teniška efcipa Maribora bo torej nadaljevala tekmovanje in bo prihodnjič nastopile proti zagrebški Concordiji. Turnir je bil prav lepo obiskan. Organizirali so ga in sodili gg. Mastek, dr. Pretnar in Voglar.
Močan mož je pozabil vžigalice
Motociklistične dirke na Jezerski vrti v
izvedbi I. Gorenjskega motokluba iz Kranja bodo prihodnjo nedeljo dne 16. julija. Te dirke, ki se letos ponavljajo že drugič, so že lani pokazale, da bodo ostale trajno v našem motociklističnem koledarju. Ne glede na to, da nudi proga gorskim vozačem lepo priložnost za preizkušnjo njihovih sposobnosti, je tudi pokrajinsko nad vse privlačna. Saj vodi pot do tja in proga sama po enem naših najlepših planinskih predelov. Tekmovalci se morajo priglasiti do 13. t m na naslov g. Mirka Kobija v Kranju, za ostale udeležence pa bodo ta dan vozili posebni »Putnikovi« avtobusi iz Ljubljane in Kranja do starta pri Stu-larju.
Zemunska vremenska napoved: Jasno in toplo, v vsej državi. Na skrajnem seve-rozapadu lahno pooblačenje.
v veliki in težki, pa tudi dragi borbi v jugoslovenski nacionalni plavalni ligi. Ostati je le moralo pri preklicu in športna Ljubljana se bo morala sprijazniti z dejstvom, da letos ne bo gledala ligaških
plavalnih tekmovanj!
*
Plavalni trening se je letos v Splitu pričel kaj pozno, šele s pričetkom julija. Pripovedujejo Spličani, da so se že za Veliko noč kopali v morju, nato pa je nastopilo neobičajno slabo vreme in vse do zadnjega je venomer deževalo. Za Vidov dan nekako se je morje dovolj ogrelo in takrat so se pričeli tudi vračati študentje v Split — plavalni trening se je pričenjal.
Plavalke in plavalce vadita stara Jadra-nova tekmovalca An te Senjanovič in Uroš Marovič. waterpolisti pa so prve dni tega meseca dobili svojega trenerja v osebi svetovno znanega madžarskega interna-cionalca, dolgoletnega igralca madžarske reprezentance, famoznega napadalca najboljšega moštva na svetu Kesseriija. Na njegovo delo v klubu in uspeh tega dela sta vi j a jo Jadranaši tolike nade, da jim zmaga nad moštvom Victorije sploh ni več problem ali vprašanje in s precejšnjo mero samozavesti računajo celo z zmago nad svojim večno nepremagljivim nasprotnikom, dubrovniškim Jugom! Ce le
niso preveliki idealisti!
★
V vrstah plavalcev v Splitu bo menda tudi v letošnji sezoni daleko najmarkant-nejši pojav znana Danica Beara, ki je zgodaj pričela s treningom in je že v začetku sezone v kar zadivljivi formi. Nedavno je po vsem dnevnem plavalnem treningu, v katerem preplava redno po 1500 do 2000 metrov, plavala najprej 50 m
v čistih 33 sekundah ln nato še 100 m v *
Splitski plavalci se odlično uveljavljajo tudi med lahkoatleti. Tako sta znana plavalca ing. Gazzarl in Petrone v največji meri pripomogla Hajduku do zmage v tradicionalni štafeti okrog Marjana ln vratar juniorskega water-polo moštva Jadrana. silno popularni dolgonogi »Kanta« Katunarič je eden najboljših skakalcev t
višino v Splitu. V veliko pomoč je bil Hajr duku pri nedavnem klubskem lahkoatlet-skem prvenstvu zagrebški »Franta« Dvor-žak, slušatelj plavalnega tečaja v Splitu. Brž so ga verificirali za Hajduka in na prvenstvu je v skoku v daljino in v teku čez zapreke bil med najboljšimi. Pri tem pa je »Franta« tudi odličen plavalec, saj je bil v tečaju na 50 m prosto na tretjem mestu in je še dober prsni plavalec, ki
zmore 100 m vsak čas v 1:201 ★
Na potovanju v Dubrovnik se 5e za Štiri ure ustavil v Splitu mož, ki ga po letu 1936 pozna ves svet: graditelj berlinskega olimpijskega stadiona, nemški univerzitetni profesor arhitekt Werner March. Mudi se že del j časa v Jugoslaviji, kjer študira gradnjo visoke šole za telesno vzgojo in velikega športnega, pa še enega reprezentativnega stadiona v Beogradu.
*
Spremljal sem g. Marcha na Jadranovo plavališče in mu ob kratkem objasnil mesto in položaj novega športnega stadiona, ki je v regulacijskem načrtu mesta Splita. G. March se ni mogel načuditi, da je tako veliko športno napravo, kakršno je novo plavališče, zgradil klub lz lastnih sredstev. s skromnimi podporami banovine in mestne občine. Mogočna skalna kulisa Sustjepana, prekrita s cipresami in bori na pokopališču, je nanj tako silno vplivala, da je vzhičen vzkliknil, da ima Jadranovo plavališče najčudovitejšo lego!
Pač pa je dejal, da ne more razumeti, kako to. da na tako lepem in popolnem plavališču ne vidi skakalnih naprav. Tu je šlo težje, preden smo mu dopovedali, da skoki v vodo našim Dalmatincem ne ležijo, da se ne krijejo z njihovim temperamentom; da v Splitu in y vsej Dalmaciji skakalcev ni in torej tudi ni interesa za skakalne naprave. NI interesa, pa seveda tudi ni denarja! »Zdi se mi, da slika plavališča ni popolna, da tU nekaj bistvenega manjka, da je vse skupaj arhitektonski nedovršeno, če ob plavališču ne vidim skakalnega stolpa. Id Je vendar okras vsakega športnega bazena,« je dejal prof. March.
Klinika za dušo in srce
Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb
X. Y. Z.
Vaš Bibi je kolosalen fant. Iz materiala, ki ste mi ga poslali, se takoj vidi, da ima brezdvoma dobro fantazijo, ki jo je po vsej verjetnosti podedoval od enega izmed roditeljev, ne vem, po kateri strani. Izven dvoma je, da ima fant talent in da je treba ta talent sistematično, oprezno razvijati z razumevanjem, tako da M mu morali postaviti posebnega strokovnjaka za njegovo vzgojo.
I. U., Maribor.
Nikaka nesreča se vam ne obeta, to je pri vas samo pojav slabosti in nekakšnega tako zvanega instinkta, ki ne obstoji. V življenju sta tako rekoč že izvežbani v nesreči, tako da mislite na najslabše tudi takrat, kadar ni najslabše, v svetle, radostne pojave pa ne verujete. Tako ne smete ravnati s seboj. Nervoznost srca izvira pri vas verjetno iz splošne slabosti. .Vsekakor vam priporočam, da se v pogledu teh simptomov obrnete na kakšnega zdravnika-specaalista v Mariboru.
TATJANA 1939.
Pojav, Id se zdi, da ni takšen, kakršen je y resnici. Tu se skriva tendenca, nekajkrat izgledati interesantnejši, kakor je to sploh mogoče. Nagnjenje h kriticizmu, analiziranju raznih, pojavov, zato pa to analiziranje in kritika ne obstojli vnaturi da bi prišla do resnice ali da bi dosegla nekakšen vrhunec znanja, temveč obstoji samo zato, da bi vse to delovalo na okolico prepričevalno in efektno. V tej pri-rodi leži mnogo nedoslednih postopkov ali vsaj nagnjenje k nedoslednosti in nelogičnosti, podprt s trmoglavostjo in brezmejnim zaupanjem vase, kar daje vsej osebnosti nekakšno labilno formo. Dobrota in iskrenost sta brez dvoma tu in do neke mere tudi socialno^ čustvo,-Te reči ne gredo samo za efektom in formo, temveč so pošten človeški pojav. Ta človek je podvržen duševnim labilnostim in do neke mere depresijam. Energija je labilna, odločnost ni uravnovešena, v spolnosti se opaža neko nagnjenje k slabemu reagiranju iz razlogov, o katerih — kakor tudi o drugih rečeh — tu ne morem razpravljati.
RADOVEDNEŽ, Maribor.
Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in ne stavljajte življenju zahtev, ki se ne bodo mogle izpolniti. Ne forsirajte nečesa. kar je brez haska in je že naprej obsojeno na neuspeh, življenjski cilj človeka ne more biti samo v tem, da doseže višjo stopnji v službi. Visoka stopnja je pri človeku v tem, da služi resnici, morali in bogu, da je kristjan ne samo na papirju, temveč tudi v duši in v srcu. če boste služili cilju, o katerem tu govorim, boste dosegli tudi cilj, ki ga ne jemljem v misel.
O. K. O.
O vašem vprašanju na tem mestu ne morem dati podrobne in vsestranske analize. Kolikor mi prostor dopušča, vam odgovarjam, da so dani pri vas vsi znaki za dobre uspehe in dobre pozitivne rezultate v vseh smereh življenja. Vsekakor pa morate biti pozorni, varovati se morate nepremišljenih korakov in vsako stvar, ki se je lotevate, morate prej dobro premisliti. Svoj cilj boste dosegli s prepričanjem in trdno vero v uspeh, ne z vero v poraz.
ISTRANKA.
V vašem rokopisu leži neka notranja *ekonsolidiranost, ki je posledica dogod-pov v preteklosti. Ni vsak dogodek dogodek, tudi opizoda je lahko dogodek, a tudi dogodek — epizoda. Vsekakor je bilo nekaj v vaši preteklosti, kar je nekako vznemirilo vašo dušo: neka apatija je v vas, neodločnost, slabost v elanu, posledice vzgoje in drugih manjših pojavov. Sedaj se nahajate pred preokretom in ta preokret bo imel za vas do neke mere usodno obliko. Ne iluzionirajte, pa tudi ne zapadajte žalosti, temveč vzemite stvari realno, objektivno in zavirajte pretiranost svojih čustev.
INGEBOGR OLAF 1879.
Rokopis kaže intelektualnega človeka, ki je duševno pretresen, a je te pretrese sprejel bolj tragično, kakor je bilo resnične tragike v njih. Mnogo težav v življenju si je napravil sam nevede, v trenutkih, ko njegova ambicija ni dobila zadoščenja, ki bi ga bilo zadovoljilo, človek je v svojih željah brez meja, čim več ima, tem več želi, a kadar nima ničesar, želi najmanj. Ta intelekt ni prišel do izraza zato, ker ni znal sam sebe objektivno ceniti in ni znal sam sebi dati pravilnega pravca, temveč si je naložil več bremena, kakor ga je mogel prenesti. S tem, da je samega sebe preobremenjeval z detajli in malimi skrbmi, se je oddaljil od glavnega cilja. Pregloboko čustvuje tudi takrat, ko ni mesta za čustva. Okrog sebe je imel mnogo 1 judli, a v resnici nikogar. A zdaj ? Težko je napraviti korekturo v tem na široko razvejanem problemu. Treba se je spominjati in čakati.
DUNAJČANKA, Radenci.
Vaše pismo sem prečital z veliko pozornostjo in živim zanimanjem. Vaš problem je po eni strani zelo obsežen in mnogovrsten, z druge strani pa spet povsem enostaven. Na tem mestu vam kajpak ne bi mogel obširno odgovoriti. Preden se človek loti zdravljenja kakšnega pojava, mu morajo biti znani njega razlogi in osnova. Krivda leži na obeh straneh. Na vas, da leta in leta niste mogli razumeti pravega smisla življenja, da leta in lota niste mogli spoznati pravega značaja vašega moža, in se niste mogli po tem ravnati, na njem pa je krivda, da v vas vendar ni našel tistega, kar je miislil najti. Krivda je na. vaši konservativno-meščan-ski vzgoji, po kateri vaša osebnost kot osebnost žene ni prišla do izraza v tisti meri, ki bi imponirala vašemu možu, a na njem toliko, kolikor je nagnjen k po-ligamiji. Tudi če je samo v mislih, poll-gamija, vendar ostane poligamija. Zato ni mogel najti pri vas tistega, kar bi zado-
voljilo njegov nagon. Kaj vam danes preostaja? Nič drugega, kakor da se prilagodite stvarnosti, tej stvarnosti, v kateri danes živite. Ločitev zakona ali razburjen nastop proti možu vam ne bi prinesel pozitivnih rezultatov, eno in drugo bi le poslabšalo vaš položaj. Na koncu moram pripomniti, da bi vam bil osebni ra zgovor z mano v korist.
SPES.
Vaše duševno stanje je trenutno precej razstrojeno, čeprav nlimate za to nikakih razlogov. Tisto, kar se vam zdi razlog, za naše normalne pojme ni. Vse je pri vas pretirano, vaše misli, vaše želje, vaš nagon, vaš dvom, vsa vaša osebnost. Vam je treba roke, ki bi vas vodila v pravem smislu te besede. Vi ste bolj pasivni kakor aktivni, nasproti vsem pojavom, pa tudi nasproti samim sebi. Zgrešena je bila vaša vzgoja in negativne so bile okoliščine vašega življenja, kakor tudi vsa atmosfera, v kateri ste rasli. Niste mogli izgubiti smeri, ker je nikolii niste imeli, a tisto, kar mislite, da ste izgubili, ni nobena izguba. V življenju, ki vas še čaka, lahko torej samo pridobite, če pojdete z vero naprej. Vaša sreča ne zavisi od tega ali onega človeka, temveč leži v tem, da najdete pravo pot in pravi smisel živ« Ijenja. Sreča je v vas, v vaših nagnjenjih in sposobnostih, ki jih ne poznate, ker jih podcenjujete. Sicer pa bi se dalo še mnogo govoriti o tem.
TTLKA.
Skromna, konservativna, enostavna pojava brez posebnih duševnih komplikacij ali nagnjenj. Enostavnost v vsem: v željah v načinu mišljenja, v razumu, v čuvstve-nosti, v mislih in v vsej duševni konstrukciji. Ah, kako je to fino in lepo! Tako lepo, da lepše ne more biti. Potem bo prišlo solnce, radost in vsa pot bodočega življenja bo tekla gladko, kakor po asfaltu, brez zaprek, brez zapletljajev, z eno besedo — završetek bo tak, kakršen je bil začetek!
BELA KRAJINA
1. V trgovini morate biti previdni. 2. ljubezni morate biti še previdnejši. 3. V zdravju morate biti najprevidnejši. 4. Kadar se vozite s kolesom, morate biti nadvse previdni. Kakor torej razberete iz teh štirih točk, morate biti povsod previdni in zato bo — jasno — dober tudi rezultat v vseh smereh, ki sem jih tu poudaril.
ŽENA.
O mnogih življenskih problemih imate površne pojme. Pa ne zato .ker bi bila konstrukcija vaših možganov površna, temveč zato, ker okolica in zrak, v katerem živite, dihata površnost. Ljubiti pomeni za koga, biti na svetu. Pri vas ni tako, vi niste spoznali pravega smisla, resničnih čuvstev. Smisel ne leži v formi, temveč v vsebini. Stvaritelj vsebine ste lahko vi sami in tako postanete tudi smisel. Težko je reči, kaj je boljše v življenju, pojem je relativen in ni vsakomur dostopen. Ugodnosti? To zavisi od tega, kako stvar razumete. Način vašega življenja ima mnogo nevezanega, notranje raztrganega, četudi imate mnogo elementov v sebi, ki bi vas lahko prepričali o nasprotnem.
M. U. R.
Razumem vse nesrečne dogodke, ki so se pripetih v vašem življenju. Toda kljub težkočam in zaprekam bi z elanom in energijo lahko dovršili študije, kakršni vaši sposobnosti najbolj ustrezajo. Pri vas opažam pomanjkanje življenjske sile in prožnosti. Ne svetujem vam, da bi v sedanjem stanju podvzemali kakšne zaseb-
obsedite med obema stoloma. Vobče ne podvzemajte nikakih nasilnih stvari, temveč pustite vse, kakor je zdaj. Jaz na primer verujem v pozitivni preokret v vašem življenju, čeprav vi sami ne verujete vanj.
Tempora mutantur et nos mutamur in
illis!
F. S. D., Maribor.
Temelj vašega značaja je precej masiven, v nekih duševnih problemih se čuti neurejenost in neka labilnost. Prilagodljivost položaju je pri vas dobro razvita, vaš razum je precej elastičen, brez osebno efektnega izraza, priroden, precej globok, praktična tendenca je dobro razvita, čeprav se do neke mere opaža slabost v pogledu izkoriščanja raznih momentov v življenju za sebe. čustvo dobrosrčnosti pri vas ne prihaja popolnoma do izraza, ker vam manjka poznavanja človeka ter interesa, poglabljati se v probleme. Mnogi elementi pri vas niso razviti, mnogi pojmi so za vas ostali brez pojma.
Sovražnik Japoncev št 1
Sir Archibald Clark-Kerr, angleški poslanik v Šangha ju, Je zaradi svojih simpatij do Kitajske trn v peti japonskim osvajačem
	
	Wmm Hi: Ip8
	Wmm '%rii[|[i.....r#
i -,.J1	Mmmk k- ; * . i v-^g&T • >:: •
i .. x$|g||||	
	
	;MaBIBBMiiKa 9]
	
k - '. - ."tJC-i-^BH BlIHJl	
Sir Archibald Clark-Kerr, angleški poslanik v Šanghaju
Borbe, ki se vrše na Daljnem vzhodu, zavzemajo od sile brezdušne oblike, zlasti po zaslugi Japoncev, ki jih je starodavna tradicija izvežbala ne samo v harakiriju, temveč jim je dala dragocene izkušnje tudi v pocestnem banditizmu. Na ta način lahko razumemo brezobzirnost, s katero mikadovi osvajači gazijo vsako senco pisane pravice v mednarodnem diplomatskem občevanju pa s pomočjo podkupljenega tiska uveljavljajo slog in besedni zaklad, ki je nekaj novega še celo v tem koncu po neštetih vojnah pobesnelega sveta. »Kokumin«, glasilo ekstremnih nacionalistov v Tokiu, je zadnjič z debelimi črkami objavil naslednjo grožnjo:
— če stopi sovražnik Japonske štev. 1 v našo vojno črto, ne bo prišel živ iz nje. Sovražnik Japonske štev. 1 — takšen naziv so prenapeti japonski šovinisti vzdeli angleškemu poslaniku na Kitajskem, siru Archibaldu Clark-Kerru, čigar objektivno zadržanje japonskim generalom ni po godu. Obtožujejo ga predvsem, da je prijatelj maršala čangkajška in da je glavni podpornik njegovega odpora proti japonski invaziji. Očitajo mu, da je Kitajcem obljubil moralno pomoč ne samo od strani britanskega imperija, temveč od vseh vzhodnih demokracij. Nedavno je sir Archibald obiskal kitajskega maršala v njegovem glavnem stanu. Prepotoval je nacionalno Kitajsko vzdolž in v šir, od čung-Kinga do Indokine, in del poti ga je spremljal čangkajšek s svojo ženo. Japonci se norčujejo iz angleškega diplomata, da je
za obrambni ščit. čangkajšek se v resnici boji atentata od koga izmed »nezadovoljnih Kitajcev«. — Japonci so med temne elemente v deželi nasuli denarja, da bi priklicali atentatorje na plan.
Ko se je sir Archibald mudil v čung-Kingu, je skupina japonskih letal vrgla nekaj bomb na okraj, v katerem se nahaja angleški konzulat. Ni dvoma, da so Japonci imeli trdno nakano, da mimogrede kakor ponevedoma, zadenejo svojega sovražnika št. 1. A poslanik je bil medtem mesto že srečno zapustil in japonski obveščevalci, ki so raztreseni po vsej Kitajski, so lahko poročali svojim instancam v Tokio, kako so ga srečali v avtu, s tistim neizbežnim, mirnim, pri Japoncih ta-
Maršal čangkajšek z ženo in svakinjo
ko osovraženim smehljajem na ustnah. A niti v šanghaju, v svoji palači, sir Archibald ni varen. On sam je sicer pogumen, predrzen mož, a njegova rodbina ga neprestano prigovarja k čim skrbnejši previdnosti. Okoli njegovega doma se stalno nahaja posebna straža inozemskih policistov in izbrana četa Kitajcev. Njegovi čuvaji so mu z vnemo svetovali, naj si pod obleko dene oklep, ki ga bo varoval pred sovražnimi kroglami. A sir Archibald je zavrnil ta nasvet s pripombo, da takšne varnostne ukrepe mirne duše prepušča diktatorjem.
Na oknih in vratih poslaništva pa je vendar dal namestiti šipe iz neprebojnega stekla, in kadar mora iz hiše po opravkih, zmerom spremlja njegov avto velik voz policistov in cela eskorta agentov na motorju.
Pogled na del Šanghaja na meji menarodnih koncesij
Ihv/i^ujcju cmgicatvcgo. uipiumai.il, ua je
bil kitajskemu maršalu na tej poti samo
PRISOTNOST DUHA
Škot je zlezel na streho svoje hiše, da nekaj popravi, da bi si tako prihranil izdatek za krovca. Pa mu spodrsne in pade v globočino. Pa tudi v tej stiski ni izgubil prisotnosti duha. Ko pada mimo okna kuhinje, zakliče svoji ženi:
—	Zame ni treba danes kuhati kosila!
SHUJŠEVALNA KURA
—	Kako se je obnesla shujševalna kura, ki sem jo predpisal vaši ženi?
—	Hvala lepa, gospod doktor! Moja žena je pred štirimi dnevi skopnela do kra-ja-
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
DOBRA VZGOJA
Mamica: »Ali te ni sram, Mitja, da si udaril Miro? Ali ne veš, da dostojen deček nikdar ne udari dame?«
»Mitja: »Tudi dostojna dama nikdar ne kaže jezika!
ŠKOTSKA
Škot je obiskal svojega prijatelja Angleža. Ko tako sedita pri večerji, naenkrat ugasne elektrika. Ko luč spet zasveti, presenečen zagleda Anglež, da sedi Škot v samih spodnjih hlačah.
—	Zaboga, kaj vendar to pomeni? ga vpraša Anglež.
—	Moram štediti, prijatelj! Zakaj bi še v temi gulil hlače! mu odvrne Škot.
Kapurjeva ponedeljska pridiga
Ko sem zadnjič bral v listih, kaj vse počenjajo z Angleži in Angležinjami Japonci, sem se ustrašil. Za božjo voljo, sem si mislil, kaj bo, če pride tudi k nam ta način legitimiranja, saj vendar to niso mačkine solze, da te takole na lepem ustavi pred pošto policaj in ti reče: »Stop, Kapur, hlače dol!« in jo nato mahneš h Košaku gol, kakor te je mati rodila. Zato sem proti Japoncem, čeprav sem nekje bral, kako so jih leta 1853. pretentali Američani z Angleži vred in izsilili iz njih, kar se je le dalo. Takrat — moj Bog, komu ne bi — pridro vame nekakšne nove smernice, Iti dajejo znak današnjemu času, in, verjemite mi, najrajši bi proglasil vse prodajalne za obleko, hrano, čevlji in z drugimi dobrotami za moj življenjski prostor, šel bi in vzel, in če bi se kdo kaj upiral, bi brzojavno prosil Chamberlaina za juridič-no rešitev tega vprašanja. Prav gotovo bi gospodje lordi odprli svoje dežnike, da ne bi videli pravega obraza resnice in pravičnosti.
Ko me je zadnjič tako pičilo, sem šel v kopališče Ilirijo in sem te svoje nazore razložil gospej Vidmarjevi, ki tam prodaja vse dobrote tega sveta. Počasi se je obrnila k meni in mi rekla: »Kapur, prvič poznam jaz osebno vse polno takih ljudi, ki so si pri meni poiskali svoj življenjski prostor, drugič pa pojdi lepo pod prho in nato v vodo, da boš spet pravi kristjan!« Toda, kaj se hoče, jaz nisem za šport. Nekoč namreč sem šel gledat nogometno tekmo. Tam po travi so tekali sem in tja na pol nagi ljudje, suvali so in brcali drug drugega, včasih pa tudi žogo, ki se je spre-letavala zdaj tod zdaj tam, množica, ki je stala naokrog, pa je vpila, mahala, metala klobuke v zrak, se pregibala in tulila, od vsega vpitja pa sem razumel le besedico aut. Pa sem se obrnil k petletnemu pobiču, ki je stal ob meni, in sem ga vprašal: »Ti, kaj pa je to aut?« Naglo se je obrnil, me pogledal od nog do glave z drobnimi, majhnimi očmi, potem pa mi je dejal: »Osel!« in mi pokazal hrbet. Zato nisem za šport.
Sem že bolj za teater. Posebno letos za dramo, ki nam je dajala vso sezono same komedije in burke, le za vročino nam je na koncu leta preskrbela Otela, menda zato, ker je zamorec in bi revež zmrzoval v zimskih dneh. Da, da, igralci so srečni ljudje. Nikoli jim ne zmanjka zabave. Zdaj se vesele v teatru, zdaj so na sodišču. In če jim je dolgčas, pa uprizore kakšno kleveto ali pa gredo delat doktorat. Najbolj priden je bil letos šekspirjev kolega šest-pir. Režiral je predstavo za predstavo, režije je tako stresal iz rokava, kot bi bile drame orehi in komedije suhe češplje. No, pa kaj ne bi, profesorjem je vse mogoče na svetu. Saj mi je zadnjič pravil neki študent, da imajo na šoli profesorja, ki naravnost čudovito govori o značajnosti, pa je vendarle bil svoje čase socialist, potem se je vtihotapil med narodnjake, pri zadnji vladni izpremembi, pa se je postavil na vladno stran — in je dejal študent, da ne razume, zakaj ta človek drugače uči kot dela. Brž sem razložil, da je to vzgoja. Ali ne bo lepo, ko bomo vzgojili ves novi rod kot enega samega moža, ob vsaki vladi bo za njo stal ves narod, in ko se bo vlada prevrgla, bo narod mogočno stopil ob stran nove, s polnim srcem, z vso častjo. Pa me študent ni razumel. Poslovil se je in odšel, jaz pa sem začudeno gledal za njim in bog ve kaj bi mi še prišlo na misel, da me ni potrepljal po rami nekakšen umetnik in mi dejal:
»Kapur, kaj pa strmiš v daljave, kot bi iskal resnice?«
In ko sem mu vse natanko raztolmačil, mi je povedal:
»Prav za prav imaš v jedru prav. In če daš za pol litra, ti bom povedal največjo modrost tega sveta.«
Seveda sein brž dal, kajti za modrost žrtvujem vse. ker je moj edini življenjski cilj, postati filozof, modrijan, čigar besedam ne bo prisluškoval samo ves narod, temveč ves naš širni svet. In ker še nimam skušenj, mili Bog, saj ne znam razložiti niti tele drobne filozofije n. pr. Slovenec sem, fant sem, kako da nisem slo-
venski fant — zato sem rade volje peljal umetnika v gostilno, poklical sem vina in sem mu dejal:
»Zdaj pa na dan z besedo!«
Brž je izpraznil kozarec, dva, potem pa si je z rokavom potegnil čez usta in dejal:
»Vidiš, fant moj, zdaj stojimo pred vojno. Angleži in nemški kapital se tepeta za romunski petrolej, Rusom diše Dardanele, Nemcem ruske nižine, Japoncem Kitajska, Amerikancem Japonska, Francozom to pa to, Indiji svoboda, kratkomalo: vojska bo. In če bo vojska, bo vse kupaj vzel hudič, denar bo brez vrednosti, s parom čevljev boš plačal svoj največji dolg, vidiš!«
»In kje je tu modrost?« sem ga vprašal, ker nisem ničesar razumel.
Udaril je po mizi:
»Otrok, ali ne razumeš? Dolgove delaj! Dolgove, čim več, tem bolje. Ne plačuj nič in čakaj. Kupi čevlje na kredit in obleko na kredit in kar dobiš — vse bo plačala vojska. Jaz ne plačujem ničesar že nekaj let. Daš še za pol litra?«
In ker nisem imel, mi je dejal svinja in je odšel.
Pa res. Vojna me bo uničila. Odkar živim v tej nojafnosti, sem kot bi bil izgubil živce. Pozno v noč čakam na liste, čakam, in ko dobim, brž razgrnem: Temni oblaki na Evropo, Roosevelt sklicuje konferenco, Hitler je za mir, Stalin čaka, vojna. . .
še dobro, da sem Balkanec. Verujem v to, da nas ima Bog rad, dal nam je največjo vrednoto: lenobo. Počasi se premikamo, polegamo in gledamo v zrak, in kdor dosti počiva, dosti misli in ni vrag, da ne bi vsaj vsakega toliko časa izpustil ene dobre, krepke misli. V to misel verujem, čeprav mi je zadnjič dejal neki slikar, da se mi gremo samo Štajerce in Kranjce in da on zato ni dobil nagrade, ker je šta-jerc. Pa sem mu rekel, naj mi pove ali je Korošec štajerc ali Kranjec — potem pa je umolknil. Vendar sem videl, kam je prav za prav cikal. Mislil je le eno stvar: korupcija. Da, korupcija je mislil.
Ne razumem, zakaj ljudje toliko govore o korupciji. Meni se pa zdi, da smo lahko ponosni na to. Vsak narod na svetu se po- : naša z lastnostmi, ki so mu v kras, zakaj i bi bili mi proti svoji bitni lastnosti? Kje »
pa bi bila pravica? Saj je nazadnje,to vsemu svetu v korist. Ali ni lepo, da smo mi izumili novo zmes železobetona, pa so ga začeli najprej ustvarjati drugod? Ali ni lepo, če mi dobavljamo pristne rimske čelade iz sto let pred Kr. r., pa jih izdelamo kar lepo sami doma ? Ali bi bilo prav, da bi dobil službo tak, ki ni v pravi stranki?
Ponosni bodimo in si služimo svoj kruh po tisti poti, ki je najlažja in najboljša. Jaz za svojo osebo se bom začel ukvarjati z literaturo. Pisal bom romane, povesti in pesmi. Ta kruh je najlažji, posebno ker nisem kaj prida sposoben za take stvari. Se namreč že dvakrat delili literarne nagrad<y pa sem prišel do tega, da bom jaz na vsali način dobil prvo ali vsaj drugo, če se spu» stim v tekmo. Ne bi mogel tega trditi, če ne bi bral dveh stvari letos: Jalnovo po« vest in Bartolov roman. No, Bartol je dobil menda zadnjo nagrado; Bartola ne dosežem, to vem, pa mi tudi ni mar, za zadnjo se ne bom tepel; ampak kakšno Cilko pa bi že spravil skupaj, ni vrag. Ali pa kakšno lirično pesem n. pr.:
Stopal sem za teboj po temnih
[stopnicah;
a ko sem pritisnil na kljuko, so bila
[vrata zaprta.
Brez moči sem obstal in sem gledal
[za tabo.
šla si tiho ko sanje in si se izgubila
[v mrak.
Jaz pa sem ostal za železnimi vrati
[za zmeraj.
Morda bi jo še kdo uglasbil ali pa iz nje napravil opero. Saj res, naša opera je šla v Trst. Pravijo, da je bilo tam silno lepo, lepo so peli, lepo so jim ploskali .
J" minJo Davorin Bavtfen. - Iri&Ja sa komori* »Jota« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Joan. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v LJubljani.