geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo Č L A N K I Ivan Gams PEISPEVEK H KUMATOGEOGRAFSKI DELITVI SLOVENIJE leto XIX š tev i l 1972 t U i f l a o - t f z Z uporabo kvantitativnih metod je Slovenijo zadnje čase razdeljeval F ur l a n , in sicer gle- de na padavine (1961) in poleg tega tudi glede na temperature (1960) ter tako utemeljil že zna- no delitev na submediteranski (odn.obmorski), prehodni (do razvodja med Savo in Jadranom) ter notranji pas, ki mu pripada večina Slovenije. W r a b e r (1969) je na osnovi gozdnih združb i z - ločil alpskd, dinarsko, submediteransko,subpanon- sko, preddinarsko in predalpsko območje. I l e š i č (1970, v poljščini 1968) je z vidika ju- goslovanskih klimatskih provinc razdelil Sloveni- jo temperaturno, padavinsko in končno z obeh vidikov na naslednja območja: I . Jadransko območje ( 50 % letnih padavin v mesecih X - I I I , temperaturna amplituda pod 20°), 1 . Severnojadransko klimatsko območje (pri- marni višek oktobra, sekundarni pozno spomladi ali poleti), s subregi jami: obrež- no (januar 5 - 7°), submediteransko ( ja- nuar 0 - 4°), gorsko (januar pod 0°) . I I . Zmerno kontinentalno panonsko območje ( 50 % letnih padavin je v mesecih IV - IX, letna amplituda nad 20°): 1. Zahodno panonsko kontinentalno območje (padavin nad 800 mm, amplituda 20 - 21,5°), a) Pravo panonsko kontinentalno območje (v mesecih IV - IX je 58 - 61 % let- nih padavin) sega na zahod približno do črte, ki prečka Maribor in Celje), b) Panonsko - jadransko prehodno območje (več padavin jeseni), ki zajema ostalo Slovenijo. Zaradi majhnosti Slovenije ne moremo podrobne- je delit i po metodah za razmejevanje svetovne klime. Po Koppenu bi lahko prideli l i samo najožje obrežje Tržaškega zaliva, ki ima januar sko temp. nad 4 ° in junijsko nad 22°, h klimi Csa (sredozemska s suhim vročim poletjem),osta- la Slovenija pa bi spadala h gozdni (borealniO kl imi, in sicer njeni varianti Dfb (= vlažna bo- realna s toplim poletjem). Če delimo Slovenijo na osnovi razmerij med let- nimi padavinami in temperaturami, dobimo v svetovni shemi klim (aridna, semiaridna, semihu midna, humidna, perhumidna) samo dve katego- r i j i : humidno klimo (z indeksom 60 - 150) imajo primorska Slovenija do črte Ilirska Bistrica - Sol- kan in kl imi, ki ju kasneje tukaj označujemo za subpanonsko in klimo nizke osrednje Sloveni- je. Ostala Slovenija je perhumidna in tak je ves gorski svet. Tolikšne namočenosti, ki jo lahko primerjamo z vlažno ekvatorialno klimo, se pri obravnavanju pedogenetskih procesov, ve- getacije in kmetijske izrabe tal često premalo zavedamo. Tukaj je Slovenija deljena na osnovi razmerja med mesečnimi temperaturami in padavinami v vegetacijski dobi, višine temperatur in dolžine vegetacijske dobe. Tako izbrana osnova hoče predvsem pojasniti razlike v vegetacij i , zlasti v gojenju kulturnih rastlin. Podatki za padavine in temperature veljajo za razdobje 1930 -1960 (če ni drugače navedeno) in so povzeti za pada 1 vine po Letnem poročilu HMZ LR Slovenije za leto 1962, za temperature po F ur l a n u (1965), po katerem je izračunana tudi potencialna eva- potranspiracija M966). Furlan jih je izračunal po Thornthwaitu. Če znaša tako izračunana po- tencialna evapotranspiracija (PE v nadaljnjem) več kot padavine, govorim o vlažnostnem def i - c i tu, čeprav se zavedam, da dejanska sušnost ni nujna. Rastlina lahko črpa rezerve talne vo- de iz prejšnjega meseca, pri čemer pa imajo talne razmere (kras, prod, glina i td . ) pomembno vlogo. Če je PE manjša od padavin,govorim 0 vlažnostnem suficitu. Izračuni so tu rabljeni predvsem kot metoda delitve dela. Slovenija je tu razdeljena na klimatska območja (Primorska Slovenija, osrednja Slovenija, subpanonska Slo- venija, Celovška kotlina). Osrednja Slovenija je deljena še na dve klimatski provinci .Območ- ja razpadajo v klimatske rajone. Razume se,da velja vse, kar je navedeno za višjo enoto (pod številkami 1, 2, 3, 4) za vse nižje eno- te (1-1, 2-1 i t d . ) . V celinski Sloveniji bi bilo treba klimatske enote delit i še na višinske k l i - matske pasove (označene s črkami a, b, c, č, d), česar pa tu zaradi omejenega prostora za tisk in majhne karte ni mogoče napraviti. Višje enote so največkrat razdeljene glede na vlaž- nostni deficit al i suficit, nižje pa tudi po dru- gih elementih. 1 - KLIMA PRIMORSKE SLOVENIJE Njene značilnosti v okviru Slovenije so iste kot pri sredozemski kl imi: bolj sončna poletja (ob- lačnost pod 5,6) ter deževno hladno letno raz- dobje (nad 48 % letnih padavin v mesecih X - II I) , letna amplituda je tudi v nižinah manjša od 20°. Taka klima vlada zahodno od najvišjih razvod- nih vzpetin. Mejni pas poteka od Notranjskega Snežnika čez Javornike, Hrušico,Trnovski gozd, na Bohinjske gore, čez Krn na Kobariški Stol. Klimatske razlike znotraj ozemlja ustvarjata od- daljenost od morja (v zaledju se zrak ponoči in pozimi bolj ohlaja) in nadmorska višina. Z viši- no se povečujejo padavine, znižujejo temperatu- re ter dnevne in letne amplitude. 1-1 S u b m e d i t e r a n s k o o b m o č j e z j a n u - a r s k o t e m p e r a t u r o n a d 0° 1-1-1 O b r e ž n a p r i s o j n a p o b o č j a v z a - š č i t n i l e g i p r e d b u r j o , z januar- sko temperaturo nad 4 , 0 ° . To varianto ima Tržaško obrežje, kjer raste zimzelena črnika (združba Orno-quercetum i l ic is, V V r a b e r , 1967). 1-1-2 R a j o n S l o v e n s k e I s t r e . Potencialna evapotranspiracija 2 - 4 mesece prekaša padavine, vlažnostni deficit v mesecih V - -VI I I znaša 60 - 196 mm. Dni brez pa- dav in^ v sušnih dobah^) je nad 100. Poletnih padavin je manj od 300 mm.Raz- like med dnevnimi maksimi in minimi so manjše kot drugod v Sloveniji (Koper 7,3°), srednje minimalne temperature v januarju so še nad 0° . Vsota efektivnih temperatur 3> nad 5° je nad 2900°., Najdaljša vegetacijska doba v Sloveni- ji (do 286 dni) je ugodna za zgodnje po- vrtnine. Značilni za kulturno pokrajino so vinogradi, za prirodni gozd pa črni ga- ber in puhasti hrast (Ouercus pubescens). 1-1-3 V i pa v s k o - g or i šk i r a j o n ima še dva poletna meseca, jul i j in avgust, vlažnost- no deficitna. Letnih padavin je zaradi b l i - žine gorate dinarske pregrade več, nad 1450 mm, v klimi pa se že odraža večja oddaljenost od morja tudi v temperaturnih razmerah. Poletja so še vroča (julijska je nad 20,5°), toda na ravnini se ozračje že bolj ohlaja in srednje mesečne minimal- ne temperature so v januarju tod že pod 0° . Dolina in gričevje sta si do neke me- re v takem razmerju, kot sta pri celinski klimi opisana v poglavjih o višinskem pa- su dna dolin in kotl in ter o termalnem pasu, vendar razlike niso tako ostre (na primer pri vegetacijski dobi. Postaja A j - dovščina na ravnem ima 200 dni,Vedrijan 205 in Vipolže, obe v Brdih,201 dni) .Če- prav je tudi na ravnini vsota efektivnih temperatur (nad 5°) visoka (okoli 3200°), goji jo na ravnem bolj češnje in šele malo višji gričevnati svet je izrazito vinograd- niški . 1) To je 0,1 mm padavin. 2) To je čas, ko je najmanj 10 dni brez padavin. 3) To je seštevek dnevnih temperatur v mesecih z nad 5 (ali 10 ), pri čemer pa odbijemo , za razliko od aktivnih temperatur, temperature pod 5° (10°). 4) Pri izračunavanju vegetacijske dobe iz letnega temperaturnega poteka se poslužujejo raznih tempe- raturnih pragov (5,10° i td . ) V tem sestavku pomeni vegetacijska doba čas med spomladanskim dvigom srednje dnevne temperature nad 8° in jesenskim padcem pod 6° . Ti pragovi pri nas približno sovpadajo z brstenjem sadnega drevja in rumenenjem l ist ja. 2 1-1-4 R a j o n K r a s a . Meseci V - VI I I v laž- nostno niso več def ic i tn i , vendar je suša nevarna zaradi prepustnih kraških tal.Po nadmorskih višinah bi ta rajon deloma sovpadal z rajonom Goriških Brd. Vendar je tako močan vpl iv kraškega reliefa in zemeljskih temperatur, da v depresijah ne uspeva več dobro nit i sadje. Dnevni mak- simi temperatur so enako visoki kot pri prejšnjem rajonu in poleti dosegajo celo one ob morju. Toda ponoči se ozračje mnogo bolj ohladi, srednja mesečna mini- malna temperatura v januarju je precej pod 0° in poleti se zrak ponoči le malo manj ohlaja kot v notranji Sloveniji .Spri- čo obi l ice sonca (ur s soncem je preko 2000 na leto) in večjega pomena redakci j - skega režima pri zemeljskih temperaturah prihajajo razlike v sestavi tal do izraza še v gozdnih združbah. Na globokih tleh tipa terra rossa prevladuje združba domačega kostanja in gradna, na polgolem, bolj kamnitem krasu pa bolj termofilna združba črnega gab- ra z vi lovino ( W r a b e r , 1958).Klimatsko se loči toplejši in n iž j i Dolenji Kras od Gorenjega Krasa, ki je bolj cel inski. Po- dobno klimo ima dno doline Notranjske Re- ke, Zgornja Pivka in Podgrajsko podolje. 1-1-5 R a j o n B r k i n o v i n o s t a l e g a h r i - b o v j a do 6 0 0 ( 7 0 0 ) m n.v.Srednja minimalna temperatura januarja je še nad 0° , radiacija je še visoka (globalno seva- nje postaje Temnica, 402 m, znaša v le t - nem poprečju 278 l y / d a n - ^ , v mesecih IV - X pa 377 l y dan - ^ . En ly=Longley je enota za obsevanje in pomeni eno gramsko kalori jo na cm^ - H o č e v a r , 1967). Vendar so opoldanske temperature zaradi višine že n iž je , dnevno kolebanje manjše. V prirodnem gozdu prevladuje cer, v kulturni pokrajini pa je značilno sad- jarstvo. V ta klimatski rajon spadajo po- leg Brkinov še vzpetine na Krasu, tudi Tomaj, kjer uspeva na peščenih tleh te- ran . 1-1-6 R a j o n s p o d n j e Soške d o l i n e ( d o Kobarida). Ker je poleti že nad 500 mm padavin, noben poletni mesec ni več vlažnostno def ic i ten. Letnih padavin je čez 1800 mm. Srednja januarska tempera- tura je še nad 0° , toda noči so zaradi do- linske in kotlinske lege (Tolminska koti i — niča) že hladnejše. V razmeroma dolgi ve- getacijski dobi (Most na Soči 218 dni) z obi l ico padavin ( I I I -X okoli 1500 mm) so ugodni pogoji za rast trave odnosno za živinore- jo. 1-2 P r i m o r s k o g o r s k o p o d n e b j e od n . v , 600 (700) m do gozdne meje, ki je nizka (1500-1650 m). Namočenost je iz redna.No- ben mesec ni več vlažnostno deficiten .Sred- nja januarska temperatura je pod 0° , pada- vin je do 3000 mm. Taka klima vlada na robnih dinarskih kraških planotah,kjer dose- ga bukev gozdno mejo. V n iž j ih legah pre- vladujejo še združba hrasta (gradna) in me- stoma črnega gabra. Da so v višinah neostri prehodi v klimo notranje Slovenije, vidimo ob dejstvu, da rase ob zgornji gozdni meji bukev mestoma še globoko v notranjosti (do Blegaša), kjer je rel ief odprt na jugozahod. Na splošno pa so v tem izrazito gozdarskem območju nizke meje uspevanja kulturnih rast- l in in naselitve ( G a m s , 1960). SLOVENIJA IZVEN PRIMORSKE Za obravnavo klime vse ostale Slovenije je še bolj kot v Primorju pomembna močna reliefna e - nergija in drobna klimatska razčlenjenost v eno- te, ki j ih predstavljajo kotl ine, kraške kotanje in dol ine. Višinska pasovitost je važnejša od ho- rizontalne, ki je v znamenju prehodov od močno namočenega zahodnega obrobja proti bolj sušni Panonski kot l in i . Od višinskih pasov je potreb- no iz loč i t i vsaj naslednje: a - D n a r a v n i n , k o t l i n , d o l i n , k r a š - k i h d e p r e s i j (pol j , podol i j , suhih dol in, uval, odprtih vrtač). Klima ima nekatere znake termične kontinenta I nosti: dnevne amplitude so večje, nočni minimi so zaradi temperaturne inverzije n izk i . Vetrovnost je zmanjšana, dnevni maksimi so razmeroma v i - soki. Ponoči je vlažnost ozračja visoka,kar vse vpl iva, da v tem pasu, ki je najbolj poseljen in kjer so gozdovi najbolj izkrčeni, ni vinogradništva, v goratem svetu pa slabo uspeva tudi sadjarstvo. Januarske temperatu- re so pod 0° . Razlike med posameznimi kotlinami in do l i - nami povzroča predvsem različna nadmorska višina in lega v širšem okol ju. Najhladnej- še so odprte in dobro izkrčene kotline s pl i tv im gorskim obodom. b - T e r m a l n i ( t o p l o t n i ) pas se začenja 15 - 40 m nad dnom kot l in, dolin in kraš- kih depresij ter sega do 200 (300) m rela- tivne višine. Letne in dnevne amplitude 3 \ i so manjše, srednje mesečne temperature pa malo nad temi v kot l in i . Tu kot tudi v viš- j ih pasovih izstopajo prisoje in osoje, kjer prevladuje v sušnem svetu združba hrasta pu- havca in črnega gabra. Ker je v tem pasu daljše razdobje brez pozeb, ga v vzhodni Sloveniji označuje vinogradništvo, drugod pa sadjarstvo Toplotni pas pomeni toplejše podnebje glede na dno kotline (ravnine) in se spreminja g le- de na nadmorsko višino. Kjer se dna kotl in in dolin spustijo pod 300 m n . v . , se vzpo- stavlja enotnejša gornja meja tega pasu, ki je v višinah 400 - 450 m, do koder na- vadno segajo dobri vinogradi. Klimatsko je ta pas težko številčno oprede- l i t i zaradi majhnega števila postaj. V sub- panonski Slovenij i lahko primerjamo postaji Murska Sobota (191 m) in Jeruzalem(345 m). Ta ima za 1 ,8° višjo januarsko temperaturo, za 2 , 7 ° višjo srednjo mesečno minimalno ja- nuarja in za 1 ,7° višje srednje letne mini- malne temperature. Njegove srednje maksi- malne temperature pa že zaostajajo za 0 ,5° za Mursko Soboto. Ta ima za 8° niž j i ab- solutni minimum. Se primerjava iz Ljubljan- ske kotline med postajama Ljubl jana- leta l i - šče (To je Polje. Postaja Ljubijana-Bežigrad izdaja že mestno klimo) in Šmarno goro I Slednja ima za 1,1° višje srednje minimal- ne temperature januarja, za 0 , 3 ° višjo sred- njo mesečno v januarju in za 1 ,1° višje mi- nime v letnem poprečju. Maksimi pa so že za 1 ,7° n iž j i kot pri Ljubl jani. Vendar je postaja Šmarna gora $ 375 m roL v . že nad termalnim pasom. Zato fud! je vegetacijska doba le malenkostno daljša kofr pri postaji Ljubijana-Polje. Jeruzalem ima že 8 dni daljšo vegetacijsko dobo kot Mur- ska Sobota. c - H r i b s k i pas v n . v . 400 (450) do 800 (850) m, z julijsko temperaturo med 18,4 in 19,4° . Prirodni gozd je bukov gozd. V ta pas še sega pol jedel jsko-živinorejsko ob- močje, saj uspevajo še poglavitne poljske kulture, tudi koruza. i č - N i ž j i g o r s k i pas med 800 ( 850)m ter 1200 (1250) m z julijsko temperaturo med 18,4 in 15°. To je pas mešanih gozdov in gozdarsko območje z redko kmetijsko naselj« nostjo v obliki samotnih kmetij in zaselkov. d - V i š j i g o r s k i pas med 1200 (1250) m in klimatsko gozdno mejo. Ob njej je pri nas julijska temperatura 11,5-12S[ G a m s , 1960), vegetacijska doba pa traja 4 mesece Od iglavcev je zastopana v tem pasu pred- vsem smreka, v bolj namočeni dinarski in zahodnoslovenski varianti pa tudi jelka, na skrajnem primorskem robu bukev. Gozdno mejo pa tvorita v Juli jskih in Kamniških A l pah poleg smreke še macesen, severneje pre težno smreka. e - A l p s k a c o n a nad gozdno mejo zavzema malo ozemlja in sicer pas alpskega travja (200-300 m nad gozdno mejo) ter gruščna- ti pas. Klimatski elementi nekaterih višinskih pasov Gorenjske Postaja Lesce Javorje Planina p .Go l i co Kredarica N . v . v metrih 508 695 1054 2515 Višinski pas a C č e Srednja minimalna januarja - - - 6 , 7 - 11,9 Srednja mesečna januarja - 2 ,0 - 1,5 - 3 ,3 - 9,2 Srednja maksimalna julijska - - 20,8 9,3 Srednja mesečna julijska 18,0 17,6 15,0 6 ,0 Letna amplituda 20,0 19,1 18,6 15,0 Srednja letna temperatura 8,4 9,1 6,1 - 1,7 Vsota efektivnih temperatur (nad 5 ) 1823 1816 1238 15 Vsota efektivnih temperatur (nad 10°) 928 827 448 0 Dolžina vegetacijske dobe 200 202 174 0 Letne padavine v mm 1565 (Bled) 1659 1889 2143 Padavine IV - X v mm 893 (Bled) 1027 1228 1525 Padavine IV - X v % od letnih 54 62 65 71 Potencialna evapotransp. v mm 611 - 326 Indeks aridnosti (P/ t°) 153 218 308 - L 2 - KLIMA OSREDNJE SLOVENIJE Meseci V - VI I I so kot celotn vlažnostno sufi- c i tn i , januarske temperature so med - 1,0 in - 3 , 0 ° (v nižinah), oktobrske pa višje od apr i l - skih, razen Ljubljane. Tako klimo ima Slovenija od stika s klimo Primorske Slovenije na jugoza- hodu do Karavank (oazno do Kozjaka) na severu in do subpanonske klime na vzhodu. 2-1 P r o v i n c a z a h o d n e i n j u ž n e o s r e d - n j e S l o v e n i j e . V tej provinci znaša le t - ni vlažnostni suficit nad 750 mm, v mesecih V - VI I I nad 100 mm. Razen malenkostnih izjem nima noben mesec vlažnostnega def ic i - ta . Julijske temperature so pod 19° (razen postaje Ljubijana-Bežigrad z 19,6°) . Vsota akt ivnih temperatur (nad 5°) je pod 3200°, vsota efektivnih temperatur (nad 5°) pod 2000°. Vegetacijska doba traja pod 200 dni . Vpl iv Sredozemlja na padavinski režim se kaže v oktobrskem maksimu, delež jesenskih padavin je med 33 in 39 % . Letnih padavin je od okoli 3500 mm v Bohinjskih gorah (F ur l a n ,1968) do 1300 mm (v Dravski do- l in i manj). Padavinskih dni je običajno nad 145, takih s padavinami nad 10 mm med 5 in 15 (izjema Dravska dolina), kar vse govo- ri za perhumidnost kl ime. Sonca je najmanj v Sloveni j i . V dnu kotl in in dolin (pas 2 - 1 - a) zaradi pozeb ne uspevajo češnja,oreh in domači kostanj, ki so zastopani v termalnem pasu. Provinca zavzema v glavnem visoko Posavsko Slovenijo. Na vzhodu meji na Su- ho kraj ino. Od tu prečka mejni pas trbo- veljsko Zasavje v smeri na Dobrovlje in Gol te, oazno pa vkl jučuje še Dravsko do l i - no. 2-1-1 R a j o n L j u b l j a n s k e k o t l i n e . Zara- di močnih nočnih in zimskih temperaturnih padcev znaša letna amplituda v dnu kotl in do 20-21° . Zlasti spodnji deli kotl ine so močno zamegleni (V Ljubljani so v razdobju 1956-1967 zabeleži l i meglo v 144 dneh na leto. P e t k o v š e k , 1969), vetrovnost je majhna. V zamegljenih kotl inah je sonca še manj (ur s soncem na dan v Ljubl jani : de- cember 0 ,8 , ju l i j 8 ,2 , letno 4 , 6 ) . V suš- nih prisojah pasu 2 - 1 - 1 - b (v termalnem pa- su) se javl ja še združba hrasta puhavca.Za hribski klimatski pas (2 -1 -1 -c ) je značilen tako imenovani alpski bukov gozd, ki sega v Juli jskih Alpah in Karavankah od 500(600) m do 1200 (1300) m (Leksikon Jugoslavije, zv . 7, str. 332). Ob gozdni meji vlada združba smreke in golega lepena al i mace- sen. 2-1-2 N o t ra n j s k o - K o č e vs k i k l i m a t s k i r a j o n zavzema pretežko kraški planotasti svet od povirja Idrijce do Bele krajine in Suhe Krajine. Relief je na splošno slabo razčlenjen in pomeni arealno največjo gor- sko gmoto na Slovenskem. Pozitiven vpliv tako imenovane gorske masivnosti na tempe- rature pa prevladajo negativna svojstva kra- sa. Največ padavin pade v hladni polovici leta in te bolj ohladijo globoko kraško no- tranjost, kot jo poletne segrejejo. Dobra toplovodnost kraške skale s poletnim ohlaje- vanjem od spodaj zadržuje poletno ogreva- nje prsti, ki je pl i tva in v žepih. V f luv i - atilnem reliefu se ohlajeni zrak odteka v n i - žine. Na krasu pa ga zadržujejo zaprte ko- tanje. Vse to povzroča, da so kraški p lato- jasti predeli hladnejši kot več sto metrov višji f luvialni sosednji re l ie f . ( G a m s , v tisku). W r a b e r (1969) izloča v tem rajonu posebno dinarsko geobotanično regijo dinar- ske združbe bukve (Fagion i l l i r icum) z va- riantno združbo bukve in jelke ter združbe bukve in javorja. Verjetno je ta združba pretežno edafsko pogojena s kraškimi svoj- stvi, saj imajo platojasti kraški predeli tudi drugod (Kras, Jelovica, Pokijuka)bolj k r io- f i lno rastje in več iglavcev. Gornje meje uspevanja kultur in naseljenosti so nizke ( G a m s , 1960), zlasti ob robnih dinarskih planotah, kjer je povečana oblačnost. Pada- vin je letno nad 1600 mm, vendar se še po- zna vpl iv Sredozemlja v bolj sušnem poletju (postaja Kočevje ima že majhen jul i jski v laž- nostni def ic i t ) . Najn iž je temperature bele- ži postaja Babno pol je, ki je v n .v .756 m slovenski pol mraza. Glede na n . v . ima naj - nižje temperature v Sloveniji (srednja mini - malna januarja je - 9 , 3 ° ) (R a d i I o v i 6 ,1970). Posebno mesto zavzema Postojnska kot l ina,k i je poleti bolj odprta sredozemskim, pozimi pa kontinentalnim vplivom. 2-1-3 Š k o f j e I o š k o - c e r k I j a n s k i r a j o n je reliefno bolj odprt mediteranskim vplivom kot rajon 2 -1 -2 in je zelo močan (1550-3000m). Globoko vrezane doline zlasti v porečju Idr i j - ce omogočajo razmeroma tople višine, saj močno razčlenjeni rel ief pospešuje vertikalno mešanje zraka. 2 -1 -4 K l i m a t s k i r a j o n J u l i j s k i h A l p i n Z a h o d n i h K a r a v a n k je zelo namočen,z nad 1600 mm padavin. Zaradi obi l ice snega je pomlad kratka, 2-1-5 K l i m a t s k i r a j o n G o r n j e S a v i n j s k e N 5 d o l i n e ! n J e z e r s k e g a je reliefno vk le- ščen med Karavanke in glavni hrbet. Kam- niško-Savinjskih A l p . Humidnost ¡e znatna, letni suficit vlažnosti je nad 100 mm.Zara- di medgorske kontinentainosti in mestoma peščenih tal,segajo naselja visoko. 2 -1-6 R a j o n D r a v s k e d o l i n e med F a l o i n D r a v o g r a d o m ima manj letnih pada- vin kot ostali rajoni province 2 (v sami do- l ini pod 1100 mm), toda poletnih padavin je prav tol iko a l i celo več in tudi ostali elementi klime so podobni. 2-2 K l i m a t s k a p r o v i n c a v z h o d n e s r e d - n j e S l o v e n i j e . Letni vlažnostni suficit znaša 300 - 600, le v gorah nekaj več. Suficit mesecev V—Vi l i znaša v nižinah 0—60 mm, ju l i ja in avgusta pa se javl ja že def i - c i t . Junijski padavinski maksimum običajno že presega oktobrskega. Letnih padavin je 1350 do 1200 mm na jugu in do okoli 1050 mm na severnem stiku s subpanonskim pod- nebjem. Tako označena provinca zajema niž j i svet v porečju Krke, Mirne, Savinje in Dravinje ter Dravsko dolino med Falo in Mariborom, odnosno obpohorski svet. V nasprotju s provinco 2-1 se tu najglobje doline in kotline z dnom že zajedajo pod 280 m nadrn.v. Dna kotl in in dolin se tem- peraturno bistveno ne razl ikujejo od cone 2 - 1 - a , pa<£ pa termalni pas. Na prisojah se v njem že javl jajo vinogradi ("gore" i n "go r - ce") kot v dolini Kolpe (do Starega trga), v Suhi kra j in i , zlasti ob zgornji Krk i ,v N o - vomeški kot l in i , v Mi renski dolini in obrob- ju, v vzhodnem Posavju, v Celjski kot l in i ,v Dravinjskih goricah in Ruški do l in i . Vendar je sonca še premalo za boljše sorte in za dozorevanje pomembni september ima še manj kot 500 ly na dan (za Maribor H o č e - v a r , 1969). Ker odpade na konvekcijske padavine večj i delež, vzpetine niso več tol iko bolj namočene, zlasti če so v smeri dežnih vetrov (npr. Gorjanci . Postaje v gor- njem kotu kot l in pa prejmejo tu kot tudi drugod več dežja - primer Krško, Luče). 2 -2-1 do 2-2-4^ S u h a k r a j i n a predstavlja po W r a b r u (1969) glavnino tako imenovanega preddinar- skega območja z združbo ilirskega hrasta in gabra (Querco-Carpinetum croaticum).Vzrok za posebno izloči tev je verjetno več padavin z viškom junija pa tudi že omenjene kraške lastnosti, saj je Suha krajina razmeroma manj razrezana. V poletnih mesecih je pod 300mm padavin (24-27 % ¡etnih). R a j on S p o d - n j e g a P o s a v j a (2-2-2) ima poletnih pa- davin med 290 in 320 mm (27-30 % ) . S a - v i n j s k e m u r a j o n u (2-2-3) se pozna lega za gorato pregrado Posavja na jugu in odprtost na vzhodu ter tudi kot l insko-dol in- ska lega med Posavskimi hribi in Karavanka- mi. Poletnih padavin je malo nad 300mm(okoli 30 %) , najbolj značilna kotlinska postaja Ce- lje ima april že malenkostno toplejši kot oktober, kar je sicer značilnost subpanonske- ga podnebja, dnevne (11,6°) in letne ampl i- tude (21,1°) pa so visoke. O b p o h o r s k i . r a j o n (2-2-4) ima poleti nad 310 mm pada- vin (30-33 % ) . Pri prejšnjem rajonu so pa- davine od maja do novembra dokaj izenače- ne, pri tem pa že vidno izstopajo poietne padavine. 3 - SUBPANONSKO PODNEBJE Vlažnostni^jdeficit znaša na leto med 100 in 600 mm, def ic i t V—VI1 i pa 20 - 80 mmj srednja me- sečna temperatura aprila je v nižinah sklenjeno višja' kot je oktobrska. Slednji kr i ter i j za i z lo - čitev subpanonske klime uvel javl jajo tudi na Hr- vatskem ( S k r e b , 1942, po F u r l a n , 1960, s. 50). Kar tr i je poletni meseci imajo vlažnostni defi c i t , čeprav pade v poletnih mesecih (V I - VI I I ) 25-36 % vseh padavin. Letna amplituda v nižinah znaša 21 - 25 ,4° . Meja med podnebjem 2 in 3 poteka ob zahodnem robu Belokranjske ravnine, preko Gorjancev in približno po stiku Novomeške in Krško-Brežiške ravnine, prečka Dravsko polje na črti Pragersko- -Tezno ter se drži zahodnega roba Slovenskih go r i c . V pasu 2 - a je najdaljša vegetacijska doba v ce- linski Sloveniji in ozelenitev napreduje spomladi iz Brežiške ravnine ter od Dolinskega proti zaho du. Za termalni pas (3-b) je značilno vinograd- ništvo, po katerem je opaziti mejo, ki loči za- hodne in vzhodne Haloze ter vzhodne in zahod- ne Slovenske gorice. Temperaturno najugodnejše za vinogradništvo so domnevno Ljutomersko - Or- moške gorice, njihova postaja Jeruzalem ima npr september za 1,5° toplejši in vsoto efektivnih temperatur nad 15° za 100° višjo kot postaja Ve- l ik i Dolenci na Goričkem (Jeruzalem 426, Do- lenci 326°). Te razlike prihajajo verjetno od le- ge ob širši ravnini, saj je tudi drugod ob širših dolinah in kotlinah več vinogradov (npr.Radgon- ske gorice, vinogradi na Goričkem in Lendavske gorice nad Mursko ravnino); sredi razsežnejše Ljubljanske kotline je postaja Šmarna gora nad- povprečno topla. 6 7 Kot posebni rajoni izstopajo B e t a K r a j i n a (3-1), K r š k o - B r e ž i ško p o l j e s spodnjim Posotel jem (3-2), ter s p o d n j e p o d r a v s k i - p o m u r s k l ra- jon (3-3). V vsej vegetacijski dobi ( IV-X) ima Bela Krajina več padavin (nad 1000 mm) kot Brežiško po- lje (malo nad 700 mm) al i spodnje Podravje in Po- murje (med 600 in 700 mm). Razlike pri padavinah v poletnih mesecih (VI-VI I I ) pa so manjše (Črnomelj 308 mm, Jeruzolem 324 mm). 4 - KLIMA CELOVŠKE KOTLINE Januarske temperature so med - 3 ,4 in -5 ,3° , letna amplituda 21,7 - 2 2 , 7 ° (vse v nižinah). V glavnem ni noben mesec vlažnostno deficiten, predvsem po zaslugi nadmorske višine. Letnih padavin je 1700 - 800 mm, od tega poleti 34- -40 % , kar je več kot običajno v subpanonski k l imi . Sonca je v kotlini več kot v sosednji Ljubljanski kotl ini kljub megli (Celovec ima letno vsoto 107 424 cal/cm2, Ljubljana 93036 cal/cm^ - G a m s , 1970), V ostali kontinental- ni Sloveniji narašča kontinentalnost odnosno pa- da množina letnih padavin v glavnem proti vzho- du. Celovška kotlina pa ima svoj center konti- nenta I nosti, l$i- je v podnožju Svinje odn. v Labotski dol in i . Tam je april do 0 ,4° toplejši od oktobra in padavin je toliko kot na skrajnem vzhodnem Goriškem (okoli 800 mm). V tem cent- ru, ki ima januarske temperature pod - 4 ° , p r i - haja poleti do rahle vlažnostne deficitnosti. Od tu raste množina letnih padavin proti bolj pada- vinskemu goratemu obodu kotl ine. Jugoslovanska Slovenija sega v to klimatsko pod- ročje samo z bolj vlažnim vzhodnim goratim ob- robjem, ki ga predstavljajo Mežiška, Mislinjska in Dravska dolina nad Dravogradom. Tu je vso- ta efektivnih temperatur (nad 5°) le še malo nad 1700° (v Šentpavlu v Labotski dolini š« 1888°). Podobno kot pri klimi 2 bi tudi v Celovški ko t l i - ni lahko iz loči l i bolj namočeni jugozahodni in bolj sušni severozahodni del z mejo ob izohietl 1200 mm, ki prečka Gure. Pogle jmo si za konec nekaj za omenjene kl imat- ske province značilnih dolinskih postaj I Postaja Koper Ljubljana Moste Šmartno Slov. Gradec Murska Sobota Nadmorska višina v m 33 290 425 191 Klimatski rajon 1-1-2 2-1-1-a 4-a 3-3-a Srednja minimalna januarja 1,3 - 5 , 7 - 8 ,7 - 7,1 Srednja mesečna januarja 4,5 - 2,1 - 4,2 - 2 ,7 Srednja maksimalna jul i ja 28,1 26,4 24,9 26,1 Srednja mesečna julijska 23,3 18,7 17,5 19,4 Letna amplituda 18,8 20,8 21,7 22,1 Srednja letna temperatura 13,8 9 ,0 7,6 10,4 Dnevna amplituda 7,3 10,5 11,4 10,7 Vsota efektivnih temperatur(nad 5°) Vsota efektivnih temperatur(nad 10°) Vegetacijska doba, dni Globalna radiacija v l y dan Globalna radiacija I V - X , l y dan Letno padavin v mm Potenc.evapotransp. v mm PE v mesecih IX-V v mm Razlika med PE in padavinami V—VI11 Indeks aridnosti (P/t°) Vremenski t ipi (1957-1958) v % anticiklonški oblačni ciklona I ni (padavinski) 3070 2026 1862 996 286 199 278 (Temenica) 238 377 " 237 966 1294 786 633 702 594 -196 68 69 154 49 38 38 43 13 19 1703 812 184 1160 573 585 93 153 2115 1072 216, . . .Q (Jeru- 2 6 8 zalem) 351 " 787 640 605 - 76 82 38 49 13 (Vremenski t ipi po H o č e v a r j u 1965). 8 L I T E R A T U R A : Furlan D . , 1960, Klimatska razmejitev Slovenije. Geografski vestnik X X X I I . Furlan D . , 1961, Padavine v Sloveni j i . Geografski zbornik, dela 5 . Inštituta za geografijo SAZU. Furlan D . , 1968, Zona maksimalnih padavin v Juli jskih Alpah in njena utemelj i tev. Razprave X . Društva meteorologov Slovenije. Furlan D . , 1965, Temperature v Slovenije. Dela št. 5 . Inštituta za geografijo SAZU. Furlan D . , 1970, Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo normalnih klimatskih pokazateljev. Let- no poročilo meteorološke službe za leto 1966. Gams I . , i 9 6 0 . , O višinski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah.Geograf- ski vestnik XXX. . « Gams I . , 1970., Geomorfološke in klimatske razmere v Jugovzhodni Koroški,Jugovzhodna Koroška. Gams I . , vi tisku« Prispevek h klimatogeografij i vrtač in kraških po l j . Sprejeto za Geografski zbor- nik 13. Ilešič S. , 1968, Pódstawy klimatyczne regionalizacji f izyczno geograficznej Jugoslawii.Przeglad geograficzny. T. X L . , zve. 4 . Ilešič S . , Klimatska območja Jugoslavije. Geografski obzornik X V I I I . , 3 - 4 . Hočevar A . , 1964,Okvirne vrednosti globalnega obsevanja in kvaziglobalnega obsevanja za Štajersko in Primorsko. Zbornik biotehnične fakultete zv . XV I . Hočevar A . , 1965, Lokalni vremenski t ipi v Sloveniji v let ih 1957-1958. Razprave št. V . Društva me- teorologov Slovenije. Hočevar A . , 1 9 6 7 , Globalno sevanje v Ljubl jani . Razprave V I I I . Društva meteorologov Slovenije. Radilovič R.1970, Klima Babnega pol ja. Geografski obzornik št. 2. Petkovšek Z . 1969, Pogostost megle v nižinah in kotlinah Slovenije. Razprave X I . Društva meteorolo- gov Slovenije. Škreb S. , 1942, Klima Hrvatske. Zagreb. Wraber M . , 1958, Šumska vegetacija na crvenicama u Slovenskom kršu.Zemljište i b i l j k a , V I I I . 1 -3 . Wraber M . , 1967, Allgemeine Orientirungskarte der potentiellen natürlichen Vegetation im Sloweni- schen Küstenland (NW Jugoslawien) als Grundlage für die Wiederbewaldung der degradierten Karts - und Flyschgebiete. Separat. Wraber M . ,1969 , Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio - acta geobotánica, vo l . X V I I . , f . 1 -6 . POPRAVKI 3 t r a n - K o l o n a - O d s t a v e k - V r ¿ t a . _ Z d a ¿ n a p a č n o _ _ „ P r a v i l n o 1 1 3 P e i s p e v e k P r i s p e v e k " \ t t 1 7 r e d a k c i ¿ / s k e S a / . r a d i a c i j s k e g a m o č a n / 1 5 o o - 3 o o o m / n a m o č e n / 1 5 o o - 3 0 0 0 mm/ 5 2 3 i 3 1 1 £ n a d l o o mm ^ 2 2 1 v l a ž n o s t n i d e f i c i t v l a ž n o s t n i s u f i c i t 3 3 s e v e r o z a h o d n i s e v e r o v z h o d n i d e l n a d 1 0 0 0 mm