Izhaja trikrat na teden ▼maki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto sa Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Ev. ropo $3.50. Za Chicago $3.50. • * Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3-oo, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. * * LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO .Slogajati ENTERED AS SECOND MA^ER OCTOBER TT, icuo. AT POST OFFT CE AT CHICAGO.ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 1870 wjesloga tlači/ ŠTEV. (No.) 120. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. OKTOBRA—THURSDAY, OCTOBER, 12. 1922. LETO (VoL) VlflL TURKI PODPISALI PREMIRJE. TRACIJO DOBE NAZAJ V 45 DNEH. Mudanija, 11. okt. — Včeraj ob 11. uri zvečer so Kemalisti, zastopani na premimi konferenci v Mu-daniji po I smet Paši. podpisali pre-mirno pogodbo med Turki in zavezniki. Pogodbo so podpisali Angleži, Francozi in Italijani. S tem je vojna nevarnost za en čas odstranjena. Pri tem pogajanju., pa ni manjkalo mnogo, da si niso že parkrat An-j gleži .in Turki skočili v lase. Gene-j ral Harrington, poveljnik angleške-ka vojaštva in obenem upravni komisar nevtralnega ozemlja v darda-nelskih ožinah, je zagrozil Kemali-štora, da je to zadnja ponudba od strani zaveznikov, ki jo naj Turki; sprejmejo ali pa zavrnejo, če sttrrc slednje bo to pomenilo vojno med Anglijo in zavezniki. Te odločitve, zlasti še. ker so zadnje čase podprli' s svojim vplivom Angleže tudi Francozi in Italijani, so Turki nvi-, deli, da bi bila prevelika moč na nasprotni strani, zato so se j« zbali m podpisali. Premima pogodba vsebuje sledeče pogoje: 1. Grki bodo izpraznili Tracrjo v 15. dneh. 2. Grške civilne oblasti in žandarmerijske postaje morajo "biti odstranjene, kakor hitro mogoče. 3. Kakor hitro bodo grške civilne oblasti odšle. iste sprejme za vezniška komisija, katera bo iste takoj še tisti dan prepustila Turkom. 4. Vsa transferacija se ima za vršiti' najkasneje v 30. dneh. 5. Civilni oblasti nacionalistov bo dodana zadostna žandarmerijska moč, da bo v londonsko časopisje ogorčeno napa-L da generalnega pravdnika Daugher-[ ty-a, ki je izdal to postavo. Sedem . parnikov, ki so last White Star Line družbe je na poti opremljenih z za-. logami likerjev proti Ameriki. Vsi . pravijo, da bodo prezrli ameriško 1 odredbo, pa naj se zgodi kar hoče. J Druge zmernejše stranke na an-J Tleškem in francoskem, pa šepetali jo prekmorskim družbam na uho. . naj spremene svoje pristaniške po- > staje iz Združenih Držav v Kana-» do. Ko bodo Združene Države pri-1 čele doživljati veliko izgubo na pro-t metu. bodo prav rade odpravile take - odredbe. ' i -O- . SMRTNI SLUČAJI V Z. T>. PA-J DAJO — ŠTEVILO ROJ-J STEV NARAŠČA, Washington, D. C., 11. okt. — - Statistični urad je izdal poročilo, > iz katerega je razvidno, da so smrt-j ni slučaji v Združenih Državah pre- - cej nižji od leta poprej. Leto preje - ie bilo na vsak tisoč ljudi 86 smrtnih - slučajev, dočim je zadnje leto bilo t zaznamovati samo 76 slučajev na . tisoč. Na drugi strani pa so narastli ■ rojstni slučaji za eno petino enega . odstotka od prejšnjega leta. To so pogoji, ki so jih nacionali- - sti sprejeli na konferenci v Muda-n i ji. I RAZNE N0Y1CE. - V ANGLIJI SE PRIPRAVLJAJO VSE STRANKE ZA BOJ. London, 11. okt. — Sovraštvo, ki -o ga razširili gotovi politični voditelji do Lloyd George-a na Angleškem zapleta vse politične stranke v politično vojsko. Lloyd George baje mobilizira vse svoje sposobne pristaše za ta politični boj. Večkrat j se je že culo v zadnjih časih, da več j strank zahteva resignacijo sedanjega ministrskega predsednika. -o- MARŠAL FOCH NA POTU V ROMUNIJO, Pariz, 11. okt. — Zavezniški ge-ineralisimo, maršal Foch je nu pofru v Romunijo. Udeležil se bo kraljevega kronanja, ki se bo vršil v F.u-kareštu o priliki proglašetija Res^ra-I bije za Romunsko provincijo. Tega slavija se Ho udeležilo tudi več dru jgih odličnih francoskih. angVeškil ] in drugih državnikov. ar šahi Fo-icha spremlja general Wiegand, k je eden -najboljših vojaških strokov njakov v Franciji. Rnsi so v strahu da Francozi študirajo in pripravljajo vojaško kampanjo proti njim. i -o- MISIJONAR RESEN NA MICHI GANSKEM JEZERU. Petosky. Mich. 11. okt. — Katoliški misijonar med Indijanci na Rea ver otoku. Father Dortheus Phili-pis, je bil včeraj Tešen iz malegr , čolna po tovornem parniku Od< Fellow. daleč ven na jezeru. V čolnu so se nahajali z misijonarjem tudi štirje indijanski otroci in nek Guy Robie. Rešenci so bili celili 36. ur brez vsake hrane. Na k-ak način so zašli na odprto valovje jezera in zgrešili pot k obrežju, poročilo ne pove. ;i —o— f PREMOGOVNIK RAZDEJAN VSLED EKSPLOZIJE. Uniontown, Pa. 11. okt. — V pre-mogorovu, ki je znan pod imenom "Provant Mine" v bližini Mason-to\vn-a, se je pripetila velikanska eksplozija, ki je uničila in razdejala stroj, za odvajanje slabega zraka iz 1 premogorova in druge rraredbe v premogorovu. Poškodbe so tako velike, da je sploh nemogoče pričeti s zopetnim obratovanjem pred tednom dni. ^^^^^^^ ^ ^ IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari kraj 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjigi. Naročnino pošljite na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS. DENARNE POSILJATYE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. VčerajSne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 — kron ..........S 2.20 50 lir ...................$ 2.90 1.000 — kron ..........S 4.15 100 lir .................. 5.30 5.000 — kron ____.....$20.50 500 lir ................... 25.00 10,000 — kron ..........$40.00 1000 lir ................... 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 oo računamo $1.00 Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila r*čiinamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1S49 West aand Street Chicago, IH. JAPONSKA IN IZPRAZNITEV YLADIY0ST0KA. London, 11. okt. — Japonska vlada namerava poklicati svoje vojaštvo do 31. oktobra t. 1. iz Vladivo-istoka. Vsaj tako se namiguje iz To-kijo japonskega kapitola. Toda Japonska ne namerava zapustiti Vladi-vostoka popolnoma praznega. Poslala je "baje že apel amerikanski in angleški vladi, da naj slednje pošljete svoje vojaške oddelke v Vladivostok, da bodo stražili zaloge muni-cije, katero so zavez, poslali še bivši carski vladi, a je ostala neporabljena v skladiščih v Vladivostoku. Ta munrcija pravi Japonska ne sme o-1 stati brez varuhov, sicer pade v roke boljševikov. Zato tudi ape|in£ Japonska na gori dve omenjene vlade. Ta korak Japonske vlade je pa po-1 trebno, da se pogleda od blizu in natančno. Ali morda ne tiči za tem 1 nekaj politično skrivnostnega? Pc | naših mislih je to ravno toliko, ka-1 kor če bi Japonska vlada rekla, rn smo neobhodno potrebni s svoj in • vojaštvom v Vladivostoku. Interes ne samo naši. ampak tudi drugih držav so ogroženi, ako ne bo nas ki bi jih čuvali v Vladivostoku." Ja ponska prav dobro ve, da Amerik? in Velika Britanija katera je prav - kar zapletena v vprašanje in kriz« - bližnjega vzhoda, da se boste ob< - prav lepo zahvalile za ponujene i čast. da bi s svojimi vojaki stražilc 1 peščene ulice daljnega Vladivosto- - ka. Zato se bo Japonska lepo namu- - zala, češ najlepše bo, bom pa kar i sama ostala še tukaj in pazila na 1 municijo, katera — ako jo je bile -jkaj — je že gotovo vsa prepeljana -jna Japonsko. S tem se bo ugnezdila lin naposled bo porekla, kakor nek-dajna Avstrija glede Bosne in Hercegovine. Vladivostok sliši nam in mi ga bomo obdržali. Politiko Japonske je treba poznati. Evropejski . diplomatje se štejejo za pretkane, pa 'jih rumeni diplomati v diplomatič-. tiih spretnostih prekašajo. Kdor tega ne vrjame. naj pregleda zgodovino washingtonske razoroževalne IZ JUGOSLAVIJE, j i- _____ Sliko današnjega režima tako-le prinaša beograjska "Republika": "Neki srezki načelnik, ki je na razbojniški način premlatil v svoji pisarni nekega nedolžnega učitelja, je postavljen za sodnika. — Neki pretepač, ki je že dvakrat sedel v ječi je imenovan za policijskega pisarja v prestolici SHS. — Neki vojni be-gftnec, aferaš, ki je bil obsojen na 10 let ječe, potem pomiloščen. je 1-1 menovan za sekretarja v finančne^ i ministrstvu. — Neki detravclant, ki i ga je policija iskala, da ga zapre, je • sprejet kot žandarmerijskt kapetan t in adjutant žandarmerijske koman- • de. — Neki višji oficir, obtožen ra- • di 15 umazanih stvari, je nastavljen - pri neki diplomatski misiji v inozem-■ stvu. — Neki general, masten od - pokradene masti, se posije na zelo i, visoko in važno mesto v inozemstvo. i — Neki pokvarjeni študent, ki se je y\ oolgočasa lažnjivo predstavljal z^ -; republikanca in revolucijonarja, go- i ljufivo izvabljal denar ter bil tudi nj zaprt v Parizu, se pošlje sedaj v A- i meriko, skupno z nekim bivšim av- i strijskim agentom, da agitira za ; vpisovanje našega posojila. — Po- -I zivajo se torej vsi falsifikatorji, de- 1 fravdanti, tuji agenti itd., ki so bili ..... - ze v jeci ali so pa na njenem pragu, 3j da se čimprej javijo sedanjemu ka-e binetu, naj jih namesti v službo tu ali pa nekje v inozemstvu. Oni. ki e so že obsojeni, ali v konkurzu ali pa, - ki so že dalje časa sedeli v kaz- - nilnicah, imajo prednost na boljša r; mesta in višji stalež. Pohitite ven-ij dar, izvoljeni in odbrani-" 3 -O- i Orlovski tabor v Murski Soboti 1 se je vršil 3. septembra. Zanimivo - na njem je bilo to, da so si katoliča- - ni in prekmurski protestanti podali i roke za skupni boj proti brezverstvu za vzore krščanstva. i 1 konference in bo videl, da so japon-1 ski diplomatje večkrat prav temeljito potegnili za nos evropejske in naše državnike. To je sicer žalostno, a resnično. EDINOST EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA Izhaja trikrat na teden. V AMERIKI. Edinost Publishing Comoany. x&49 W. a and Street, Chicago, IIL Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October xi, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, i879- Kdo je kriv? Poročila, katera prihajajo iz starega kraja, iz naše ljube slovenske študentkov, katerih talent je edino izboren za sleparjenje in ji je začrtalo to pot. Na prefrigan način in z PROSVETA! Ta slovenski nepozabni zločin naj Prosveta obžaluje, ali če je tako trčena se naj ponaša medenimi jeziki so teaij oblj-ublja- žnjim, toda dejstvo ostane, da Pro-li članstvu, "ljubo neprist:anost,' sveta ga je izvršila, pa je amen! da se je bodo držali tako zvesto, ka- j Prosveta je to obsodbo zaslužila, kor cigan ciganskega gesla: ) od za- . .... .. , . .. ... i Poglejte prve številke Glasila S\P1. Kako smo z navdušenjem iz z veseljem prebirali prva poročila iz .t . ... .. .... . .. . . . ... . . „, 1 tam boste našli vse milejše članke, coni o vi ne, ko sta pri isti slavnosti govorila skof Jeglič in dr. i avcar,! oba v istem smislu za blagor domovine. In danes? Vse je šlo! Liberalni [ volk je skril svoje zobe samo za toliko časa. da je lahko preslepil jagnje. Kakor hitro je pa dosegel to. pokazal je svoje zobe in postal nazaj samo volk. Narod mu ni nič, domovina mu ni nič, narodna svo- i 1 oda nič, samo — volk. Gotovo je sramotna politika, katero vodijo srbski šovinisti, ki so sedaj na krmilu, sramotna tako. da bi jih bilo lahko sram do dna svoje Črne duše vse, ki morajo v tolikem času voditi tako podlo, tako sramot- ro, tako izdajalsko politiko, ko se v tako velikem času igrajo z usodoi pC) tem reccj)tu vr-svoje ožje domovine, Srbije in z usodo dveh bratskih narodov Hrvatov in Slovencev, ko v po tako žalostnem in sramotnem koncu Avstri- So. Chicago, 111. — Slov naselbina f nekje od Črnomlja na Dolenjskem. nami, ko bi bili gotovi ljudje mali ; sv. Jurija v So. Chicago željno pri- ! V Pueblu, Colo je vodil več let gro- širšega obzorja! čakuje letošnji Ave Maria koledar, cerijsko trgovino, kakor tudi en čas To sem omenil ie. da bomo znali,'ker so čuli, Cia Je prikupljiv po v Kansas. City. Tu na farmah si je kako je bilo mogoče ljudem okoli j zunanji obliki, bogat po vsebini. Za napravil jako krasen dom in več dru- i Prosvete ujeti v svojo zanjko S. .X. i naselbino je letošnji koledar še po- gega kmetijskega poslopja. Njego- P. J. okoli katere se pasejo, kakor! *ebno zanimiv, ker ima po dolgem va hiša in farma je bila najlepša v troti in delajo s svojo radikalno go- času zopet enkrat sliko cerkvenega j okolici. Pokopali so ga v Pueblo, njo nečast in sramoto vsemu slo- i odbora. Colo, kjer ima cela družina kupljeno venskemu narodu v Ameriki. Molek Ravno za praznik Matere Božje svojo loto na pokopališču. Žalujo- je dobro vedel zakaj je skoval in rožen venske je dobila cerkev lep dar čim izražam globoko sožalje, po- pripravil rezolucijo na mihvaušlci v znesku $18.00. Žensko podporno kojnemu pa mir in pokoj, konvenciji. Ž njo je na prefrigatii j društvo Marije čistega Spočetja ie Naj tudi omenim, da so se tudi način ujel v svojo zanjko autoriteto darovali 50 lučic z primernimi pod- v naše mesto privlekli odnekod raz- jednote. da lahko maže po Prosveti i stavki. vpiti Kluk-klux-klani. Kakor iz tal tako iza radikalne socialistične ideje. Kdor Vsa naselbina živi v prijetnem so izrastli in imeli tukaj pretekli zasleduje pisanje Prosvete. mora azpoloženiu bližajočega se cerkve- petek zborovanje na nekem samot- priznati, kdor je le pošten, da jc nega faira. ki se prične v soboto 14. nem pašniku, blizu naše farme. Da Prosveta stopnjema radikalnejša, oktobra in se bode nadaljeval 21. 1:1 5e tukaišni amerikanci precej zani- 28. oktobra. Fair se bo vršil na zna- niajo zato, nam priča velikanski na- nem kornerju v E wing- H ali. Rojaki, prijatelji, znanci dobrodošli! val, ki je bil ta večer na tem kraju. Bilo je gotovo do 500 avtomobilov in v njihovih uniformah jih je bilo pa samo 6. (ti so bili menda samo '.a s'lnple). Govornik se je ustil na vse pre- Girard, Kans. — Prosim vas za četka prehudo udariti, ampak, da jt mali prostorček v listu Edinosti. potreba polagoma vcepljati teden Radi bi Vam malo opisala razmere j tege. LV ihal ie zlasti po katoliških, za tednom kapljice strupa v ljudska v našem Kansasu. Delavske razme- 'n da klani delajo, da se jih po-srca in kadar ga bodo vcepili dovolj j re so zelo slabe. En čas se je delalo j mete proč iz uradov. Pobijal ie veliko množino, tedaj pa z vso silo. s polno paro. a v kratkem se je ne-J fpl°h vse .katoliške organizacije, ka-rši svoje časnikar- kaj pokvarilo in zopet se je vse u- ^or Kolumbove Viteze itd. Bral je sko delo Prosveta. Lansko leto se stavilo za nedoločen čas. Ljudje so klanom tudi katoliški list Sunday je oglasilo javno s protestom p'ir kar ubupani. ker zima prihaja, pre- ^ isitor. Koliko ie imel ta njih go-je. ki je vodila enako politiko, ne vidijo, kam vodi vsaka šovinistiška poli- članov SNPJ. v njenim glasilu. Ce je niso delali dolgo časa. sedaj pa vornik vspefia s svojim nepotrebnim tika, ko mislijo, da bodo z brutalno silo, s krivicami, z žendarji skovali se ne motimo hil je to Mn Stefan zopet brez dela. Starim pa sploh de I čvekanjem, mi ni znano. Rečem pa skupaj iz treh plemen eno pleme. Da, gotovo je ta politika sramotna m Jenko iz pa Jn nekaj dijakov iz nu_ j !a ne dajo. Žalostno je. Pa. ko člo- le toliko, ko bi bili klani pošteni je razumljiva samo pri balkanskem plemenu, ki je za par stoletij za-j buqne v ]epih besedab so prosili vek gleda to ljudstvo, ki je že sko- ljudje, bi pokazali se na javnem pro-ostalo v evropski kulturi. uredništvo Prosvete, da nikar tako ro vse na Boga pozabilo si pa misli, štoru, ne pa po pašnikih ponoči in Vendar za nas Slovence je ta sramotna politika neodpustljiva. Srbi so ijllto napadati vere in smešiti kato- s-«j ne more biti drugače. \a Boga P'leg tega še svoj obraz zakrivali, balkanci, vendar pa si tega niso sami krivi, proti čemu pa mora zavreti Hškega prepričanja. In kaj je gos-Uo pozabili. Bog ie pa nje. Skoro no- Tako delajo samo ljudje, ki imajo kri vsakega pravega Slovenca je proti strašnemu izdajalstvu slovenskih, poda v Chicago storila? Iz malhe lenega Slovenca ne poznam, da bi kaj na vesti in se boje javnosti. Go-liberalcev in socialistov. To so pravi krivci vsega gorja v Sloveniji. Ti je potegnila zloglasno Molekovo re- imel še kaj vere v tej okolici. Kak- vornik. ki je raztegal svoja usta po-možje so, ki so za svoja korita prodali narodne koristi srbskim šovini-j zolucijo, ter z zaničljivim nasmehom šno ženic > še kie vidim, da križ na- nepotrebnim in mahal po katoliča-stom. Zato, ko čujemo žalostna poročila iz domovine in se nam stiska zapisala v Pro^veto * "Evo c^a doku- < redi pred jedjo, drugo je pa že vse nih in niih organizacijah ni dokazal pest in nam kletev sili na jezik, nikdar ne pozabimo, da nam ni tega kriv( menta, ki nam daje pravico, da sme- v veliki večini pokvarjeno. Za to ni prav ničesar slabega katoličanstvu, Srb, temveč izdajalstvo slovenskih liberalcev in socialistov. Poglejmo mo pisati v prid rdečega socializma, j čuda, ako Bog izkazuje nehvalež- česar mu tudi ne more. To so posku- kakor se nam poljubi!" nost takim nehvaležne^em. šali že mnogi protiverci. pa vsi so Dotični člani so umolknili. Pro- Po polju je letos pa tudi tukaj su- Propali. Vera in Katoličan, pa jadra sveta pa je pisala naprej dnevno ša naredila precej škode. Obenem se naprej, kot mogočna nepremagljiva Etbina Kristana. Vsa svoja načela je snedel. kakor pes, ki poje kar iz-meče iz sebe. tako nagnjusno je ta demokrat in socialist požrl sam vse, kar je^preje izbruhal — na ljubo bogatemu vladnemu koritcu. Pomislimo. Etbin Kristan prihaja med nas kot kraljevski izseljeniški komisar! Ali se vam ne vzdiguje v želodcu tolike gnjusobe? Anton Kristan, njegov brat. tolik socialist in Proletarec — danes je milijonar. 15 milijonov ima baje letne plače. Kako nagnjusno. Žerjav, ta podlež med podleži. kako mu je pri srcu samo eno — korito in sovraštvo do cerkve. In proti veri. smešila duhovnike in prepričanje katoličanov. Prišla je tako daleč, da se je celo največji ameriški list začel zgražati nad pisavo vam najlepše zahvaljujem tudi za ladia- odkar obstoja svet in bo do točno postrežbo pri pošiljanju de- konca sveta. . . .. Prosvete. Noben tujejezični list ni tako pojdite po vrsti med vsemi voditelji slovenske politike, pa boste radikalne;ši pravi Chicago Tribune, našli na krmilu same koritarje in izdajice svojega naroda. j kakof slovenska Prosveta. Najprvo Ali se morete potem čuditi, da Srbi tako postopajo? Morejo Srbi Sq jmeli amerikance za nekake ra-zaupati ljudstvu, katerega voditelji so tako poceni na prodaj? in kateri dikalne elemente črnorokarje Itali- Odkar sodeluje pri listu nova 11-rednica Dorta je postal ženski kotiček precej bolj zanimiv, želeti je le. da bi se naše žene bolj pridno oglašale in vsaka naj bi kaj poveda- vse to vidi in se ne dvigne kot mož in ne tira teh svojih izdajalcev na odgovor? Prav nič! Edino prava politika za Srbijo pri teh razmerah je politika kakoršno vodi. Kdor zaničuje se sam podlaga, je ptujčevi peti. In mi sami sebe zaničujemo. Mi smo s svojo mevžarijo največji svoji sovražniki. Največji dokaz tega je pa, da sme mož kakor je Etbin Kristan po vsej svoji preteklosti, pri vsem svojem izdajstvu lastnih načel, po vsem, kar je počel preje med nami v Ameriki, sedaj prihajati brez protesta med nas kot "Izseljeniški komisar Njegovega Kraljevega Veličanstva Srbskega Kralja Aleksandra." PROSVETA PRAVI, DA BO O STALA RADIKALNA IN DA S TE POTI JO NE SPRAVI-NIHČE. Cleveland, Ohio. — Naši "pro-svitljeni" padarji na Lawndale v Chicago, ki se zbirajo okoli Prosvete izjavljajo javno v listu, ki ga plačujejo slovenski trpini, da iz poti, katero je začrtalo na preslepljivi način par rdečkarjev na konvencijah jednote, jih ne spravi vsa sila na- zadnjakov — tu misli na tiste, ki i-majo' še kak drobec dostojnosti in ki se jim umazana pisava in gonja Prosvete ne dopade. Kdo je spravil SNPJ. na to pot je nam znano. Na Milvvauški konvenciji se je zbralo krdelo "naprednih" mazačev, par faliranih ljubljanskih jane, za njim so prišli boliševi.ki narja v stari kraj. Vaša postrežba se mi dopade bolj, kot katere druge tvrdke, ker je v resnici boljša. Priporočam tudi vsem drugim Slovencem to tvrdko, to je Bančni Oddelek Edinosti, kateri v resnici nudi ,a iz svojih doživljajev. Ce tudi so hitrost, točnost in sigurnost pri po- priprosti dopisi, vendar za čitate-šilianju denarja v stari kraj. Skozi ' Uice so zanimivi in podučni. a sedaj pa pridemo na vrsto Sloven- to podjetje pošljete lahko v dolar- Končno pozdravljam vse Slovenci, da smo najradikalnejši med naj- jih. v kronah ali kakor hočete. Vsaj ke širom Amerike zlasti pa farma-radikalnejšimi med vsemi narodi v vsi katoliški Slovenci bi morali pod- rice. Ameriki. In po taki sodbi se drzne pirati domače katoliško podjetje v priti na dan Prosvetin mazač, ki takih slučajih. klanfa meteorite in pravi: "Jo ni si- j Pozdrav vsem naročnikom in čita-le, ki bi nas spravila s pota, na ka- teljem "Edinosti", tero je nas spravilo članstvo na raz- Mary Damish. nih konvencijah/' 1 -o- Torej v imenu članstva vrši Prosveta to delo? Ali res? Je li to mogoče? Če je to resnica, potem sramota za članstvo! Ako ni, ie pa dvakratna sramota za članstvo, ki dovoli mazačem okoli Prosvete izjavljati, da to delo vrši v njegovem i-menu! Člani SNPJV kaj vi pravite na to??? Naj kdo reče kar hoče. naj bo Tribuna tak ali tak list, dejstvo o-stane, da je Slovensko ime umazano pred ameriško javnostjo in da je ta zločin izvršila SLOVENSKA Agnes Stepanich. -o- LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. Anton Kastello, La Salle. 111. — Naslov jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu je: Johnstown, Pa. — Priloženo vam Legation of the Kingdom S. H. S. *339 — Connecticut avenue, Washington, D. C. Naslov jugoslovanskega konzulata v Chicago pa je: Consulate General of the Kingdom S. H. S. 936 — Michigan avenue, Chicago, Illinois. Sedanji jugoslefvanski poslanik v Washingtonu je: Dr. Anton Tresič Pavičič. Sedanji jugoslovanski konzulat v Chicago pa je: Dr. Božidar Purič. pošiljam $6.00 od katerih vas pro-nim, da pošljete $5.00 Frank Drna-chu v Granville. 111., ki je potreben. En dolar pa darujem za Pavletov avtomobil. Letos gotovo naš Pavle ni mogel nakolektati za avtomobil, ker so Pavletovi prijatelji imeli slabe čase. Brezposelnost in vse drugo jih je nadlegovalo. Ko bo zopet kaj boljše med delavskim svetom naj pa zopet poizkusi naš junak Pavle. Pozdrav vsem čitateljem. Frank in Antonija Požun, "EDINOST pogledat, koku bo tu slu vkep: Ta velke rdeče glave in katulška dvorana. Res ja drug dan odkurem v Zoli dolina. Kumej sem pršu v bližina dvorane, že zagledam očka Zavrtni-ka, koku mošk stoje pred vrati in kličejo vsakga, k je mem šov, koker suj cajt v Iblan tam na jarmar-skem plač kumedjant pred soja ku-medja: "Pejte ga notri, boste vidi krukudila, k je že dvanajst zamurcu žive pužeru itd." Stopim notri. Tam zagledam še ta druge kapacitete, k sa nekak nezaupno ogleoaval strop, če se na bo katulšk strop sesedu na neh rdeče glave. Pa sta jeh Joža in tist Marelmohar. per kterem sem ofremu soja pulimana marela s ta lepim farbcam, kmal pomirila, češ, da če njeh prenese, bo tud ta rdeče. Stopma note. Mislu sem, da se bo MODERNA SVETOVNA NAZIRANJA IN KRŠČANSTVO. Dr. I. Samsa. Svetovni nazor imenujemo skupino misli o svetu, življenju in naravi, skupino čustev, ki jih vzbuja pogled na svet in skupno teženj in dolžnosti, s katerimi mislimo zadoščati svoji nalogi na svetu. Vse te misli, čuvstva in težnje po nekem sistemu združene imenujemo svetovni nazor. Dvojna želja neprestano utripi je v duši človeštva; želja po spoznanju in želja po sreči. "Človeštvo žeja po božjem," pravi francoski pisatelj Idi, kar triu, zatu sem si poiskovjZola tili, od tebe pa ni duha ne sluha, :akor ,da bi se v tla vdrl. Za tebe )i bil auto, da! Prikleniti te bi bilo de ■ cm0kai0 in poka-lo, koker de b reba, prikleniti! Kadar ti je žeporehe teru jen sa bH naenkrat vsi rdeč, pa ne od farbce, ampak od krvi. Scer sa tud mene začele pesti sr- >razen in grlo suho, takrat še odkod >rikolovratiš. Veš kaj. Pavle, za taco službo te pa ne bom plačeval! Taco se nisva zmenila. Xo, no, mister Editar, le ne predeč na auf! To je res, da se nisva tako zmenila. Mislu sem, da sem še v frej kjen. Abotno pa je proti vsej skušnji trditi, da je narava vsadila v dušo teženje po nečem, česar tii. To dvojno teženje ima torej tudi svoj predmet. Pravo svetovno naziranje je tisto, ki more pokazati nekaj, kar umiri človeško dušo. vprašujočo odkod in kam, pokazati mora nekaj, kar je zmožno ute-šiti žejo človeške duše po sreči. Poglejmo sedaj, so li moderna svetovna naziranja zmožno utešiti človeški um in človeško srce, skratka človeško dušo! — Prvo svetovno hoče upredmetiti, uresničiti. Če je kdo srečen, slaven, reven, zaničevan, vse to ima pripisovati tej "pravolji, ki se je na njem upredmetila. Trezen razum vidi, kak filozofični ne-stvor je ta Schopenhauerjeva pravo-lja. Namesto tega Shopenhauerjeve- pa človek spozna, kako malo je božjega dostikrat v človeku. Kateri duh, če ima količkaj resnobe, se uteši i> misli, da je vse bog, da so vse človeške misli božje misli, vse človeške želje božje želje, vse človeške strasti božiie strasti, vsa človeška de- ga boga "pravolje'' je kmalu stopil janja božja dejanja. (Konec prih.) drugi, Hartmannov bog — nesvet- i no. Po tem filozofu je prvina vse fi-| LISTNICA UREDNIŠTVA, lozofije in vsega življenja smotreno NaročnikvX( Eveleth, Minn. — Vaš in nezmotno delujoče, vsevedno "ne-svestno," ki pa kljub vsevednosti samo o sebi nič ne ve. Kdor si mo- dopis prejeli. Vaše misli so izvrstne in jih bomo o priliki porabili. I Nastopite kar brez strahu. Glavni re to misliti, predstavljati, ta goto-| G(lbor jn uredniki dotičnega lista nivo n,ma zdravih možganov. Kot} g0 ge vrhovna oblast v tej deželi rešitelj filozofije je prišel slednjič Nj- ge ne ^^ da bJ yas črtaH Friderik Nietzsche. Že iz mlada ga Naj poizkusijo> bodo imeli opraviti je bolela glava, m ta bolezen ga je s postavo «Strica Sama." Nastopi- tako zmešala, da se je še tisto malo dobrega, kar je imel, v norosti porazgubilo. Naj navedem nekaj njegovih trditev. V svojem toliko pove-ličanem delu: "Tako je govoril Za-rathustra," piše: Država je naprava, kjer se počasni samomor vseh imenuje življenje, rih ljudi! ti je treba odločno in takoj! Čemu bi se bali potegniti za pravico? NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom v Clevelandu, Lora-Varuj se dob- inu in Barbertonu, Ohio, naznanja-Jaz bi veroval v boga,I mo, da jih bo v kratkem obiskal naš šu milu gledat, koker mačka kloba- svet nj \y[v zadovoljen z veselico Dr. naziranje je panteizem. Le ena sno\ sa. pa j zmiri kaj padlu. Odkar se pa sv. k ni bila toku bučna, de bi je. pravi panteizem (monizem). Vse greje v pisarn per Kundatu Micki,! drug; dan lahku štev bunke na soj je Bog. Bog in svet je eno in isto. se jeh pa ogiblje. koker vrag križa. bu£ bj mislu. de ima namest nusa. Lagat pa zna že tku. koker da b k na debela kisla kumara, sammu ta rugatmu v šula hodu. Če Tku sem ^,edu neki cajta koku ja sakolc polonija, koker zadnc v( ^ ge kresaie |u£i sucjalnc omike, ko-Iblan. k sa se breznal in drl gor poh ku ga gvigal meteoriti v obliki pe. 1 iboli. koder de b biv cev gozd povn stj potem sem jo pa odkuru. Sem se mačk. na soj sokolsk slavnast, je} bay de b ge -e mene kakšen mete_ Zgonka prec reku, tu sa orli. Če se Svet ie iztok (amanacija) božanstva ali pa božanstva razvoj. Poglavitni zastopniki tega naziranja so: Spinoza, Kant, Fichte, Schelling, Schopenhauer. Buechner pravi o tem sestavu : "Čas je molče izrekel smrtno obsodbo nad filozofi panteizma." orit na perjev. Cela pot mi j pa po Nietzsche pravi o teh filozofih: kak sucjalist spohtakne ob kakšna i ušesah donela tista ribnška malo'"Nemški filozofi so sanjali, najprej ki bi znal plesati. — Jaz sem pre-i potovalni zastopnik vroč in sežgan od svojih misli. —• Nič ni resničnega, vse je dovoljeno. — Torej kvišku, vi višji Ijdje; Bog je umrl, sedaj hočemo mi. naj živi nadčlovek. — Če bi bivali bo^. govi, kako bi bilo mogoče, da bi jaz ne bil Bog.. Torej ni bogov. — Vse to presega Ie še njegova samohvala: "Jaz sem napisal človeštvu najglo-bokejšo knjigo, ki jo ima." Da taka filozofija še razvnema ljudi, je znamenje duševne kuge, ki se je polastila ljudi. Panteizem ne more umiriti človeškega duha. Človeška duša sluti in čuti. da ne more rešiti svetovne u-ganke same od sebe. ampak da treba preskočiti skušnjo in poiskati nekaj, česar čuti ne zaznavajo, nekaj nadsvetnega. nadčutnega. Le bitje nad svetom more biti razlog svetu in le pod ozirom na to nad-|svetno bitje je moči rešiti svetovno uganko. Sicer pa panteizem sploh ne more umiriti človeškega duha. Po tej filozofiji je vsak izmed nas del spreminjajočega se božjega bitja, torej bog. Treba je le malo uma.j punca, pa vpije, da j katulčan in če orenarejena: Kaku je bistru blu, k se kakšen pasjeversk menistr zatele-, . od nusa kapalu. Zatu pa prov prav ba. al pa še clu kakšenmu na gavge, Prusveta de se jem snieje cel ža-pomagra, pa kriči, da j duhovnik. Tku ^^ najbd pa §e ^pavle> j Zgonka postov imeniten lajer Svu- ^^^^ _' bode. jest sem pa še zmiri ta star Pavle. Skori b mu biv fovš. Kar ža-last me obhaja. Veja, pa tudi drgodj je sama žalast. Petercku tam v Naj-j jorku srce kar poka od žalast. PeV; je že "bile" nad nama, zdej ga pa^ greva, k vidi. da še nisma hin. Tulkj se i martrov in ferderbavov — pa ni j r.eč. Ali ni tu za scagat? Ta puniž-na dušca j tku sveta, de se mu že kar nus svet. koker elektršna latir-1 nrv. pa mu še zmiri zgaga delam. Še veči žalast je pa tam v Lawn-j dal, k sa zarad sojga preklicanga! goflanja sedli v tak ainmoht. £e tu jeh na more potalažt, de je ata Kris- j tan dobi v spet apetit po amerikan-l skih ddariih. Sli sa tulažt soja žalast k sojini katuliškim prjatlam v Žaljet. ki sa jem pusodil v ta namen dvoranu Kranjske Slov. Katoliške Enote, pa b bi i kmal padli še v veči lebet. Kaj pripoveduješ. Pavle, kaj ? O tem pa se nič ne vem. Daj. no. povedati kako je bilo. Ali si bil zraven? Seveda sem biv! Sej če b Pavleta ne imel. b tku nikul neč ne zvedl Tie čepite vsi skupi, koker povži v j lupini in kažete ven roge, druzga pa tku velik ne cpravte. Tu je blu tkule: Že dan pupred sem slišu nekaj zgunit, ca mislilo drug dan jet vsi ta velki sucjalisti per Prusvet na-pravt v Žaliet ena zasebna slavnast. T u vabi en sa bli seveda samu član. t)e bo dost prestura, sa jem uslužni bratci, čem reč, guspudie K. S. K. ponudil soja katulška. dvorana. Kumej sem tu slišu, sem prec reku: ^avle, tu j pa neki zate. Moraš jet in pred vsemi pa stari Kant." Schopenhauer je početnik filozofije o pravolji. Po njem je človek suženj v rokah pravolje. Svetovna pravolja se KNJIGE! SLEDEČE KNJIGE DOBITE DO 30. OKTOBRA PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. Mr. FRANK ZUPANČIČ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost"' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za i oglase, tiskovine in sploh vse. kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše i naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo "Edi- Pevsko in dramatično društvo " Adrija" ima svojo redno sejo prihodnji petek ob pol osmi uri zvečer v cerkveni dvorani. Potrebno je, da se te seje tudi vsi podporni člani udeleže, da se vse potrebno ukrene glede prihodnje u gre in splošno za napredek društva. Vsi člani naj pridejo točno ob določeni uri. ker pozneje se vrše še nosti," "Ave Maria'' in Glasnika pevske vaje. Oc«bor. P. S. J." ANGLEŠČINA brez učitelja v slovenskem jeziku, A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu, Spolnuj zapovedi 400 strani. Vse tri knjige dobite za $1.00 0**0**0 SVETO pismo, Sveta ura. Sprejemnica društva krščanskih mater. Vse tri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 ŽIVLJENJE našega Gospoda Jezusa Kristusa, Nebeška krona, Prst božji, Sveta Germana, Vse štiri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 DVE sliki, Rev. Meško, Franc Pire, Friderik Baraga, Prilike patra Bonaventure. Vse štiri knjige s poštnino $1.25 PRIJATELJI poštenega berila požurite se in naročite te knjige. — Naročnino pošiljajte na: AVE MARIA 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. V VASO KORIST BO! t Ako se pri pošiljanju denarja v stari krai ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, d^ nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! 4 ZADNJA PRAVDA. bami. — Branil jima ne bom, — da se ne bodeta kdaj pritoževala čez me. ROMAN Spisal Češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. "Kje si imel oči, nesrečni fant! — To mi je pa Gašperjeva Manca že stokrat ljubša kakor to Krejčevo ženšče." "Pa meni ne!" "Kaj pa boš počel ž njo? Kaj bo počela s koso in cepcem, če je vajena le šivanke in niti?" "Se bo pa privadila kmetskega dela." "Pa se ne bo, pravim, ni tistih ljudi." "Potrudil se bom tembolj sam, ubijal se bom za dva, samo naj bo moja." Volička sta pripeljala k prvi hiši v Klenči. "Pojdem za vasjo," se je odločil hipoma stari Porazil in skočil še med vožnjo, preden je Adam ustavil, po mladeniško z voza in se napotil po stezi navzgor. Težko je hodil . . . Lepo veselje sem dočakal s sinovi! Tako-le mi prideta in prekrižata načrte- Taki nevesti si izbereta!" Ni se mu ljubilo iti domov. Solnce je gledalo nanj že nizko, skoraj izza Haltrava, in tako žalostno in medlo je gledalo, tako čudno bledo in trudno, kakor bolno. Sopara in megla sta ga bili zastrli v pajčolan, podoben tančici iz sive prozorne svile, yi ta tančica je lovila ves solnčni ogenj, vso bleščečo luč, in samo inedli. rumenobledi žarki so prodirali doli na hodski kraj. Tako je bilo tudi v stari Porazilovi duši. Užalostila se je bila, nemir in bolečina sta jo skalili. "Kaj naj storim? Kaj naj počnem?" je razmišljal starec še na svojem ležišču pozno zvečer, ko je zastonj čakal spanca in sanj. "Škoda matere!" je odkrito potožil; "ona bi jima izbila kujavost, — da, niti pregovarjati bi ju ji ne bilo treba, ker bi se kaj takega sploh ne bilo pripetilo. Ženske imajo v takih rečeh drugačen nos. 1 akoj sprva bi bila stopila tem znanjem na vrat in zadušila iskro, preden je švignil plamen ; fanta sta jo imela rajši in ona je znala govoriti 7 njima in ju uspešno ošteti. — Da, — škoda matere---škoda —" Polagoma so se staccu zaprle oči in končno je vendarle zaspal. Prav tako težko sta zaspala v drugi sobi brata. Dolgo sta se šepetajoč menila, dokler nista zaključila: "Kakor nama je namenjeno, tako pa bo," in utihnila .... II. Ponoči je rah'o deževalo, zjutraj pa je vstalo božje solnčece čisto in smehljajoče za Ujezaskim gradom. Sveža kakor ribice, umita kakor po kopeli so stala drevesa, travniki in njive, in komaj jim je solnce pritis-\W nilo prvi poljub, že se je " ves kraj zasmejal v sreči, zaiskril v tisočerih i kapljicah, kakor otrok, ki se med jokom hipoma zasmeje pod gorkim I materinim poljubom. Ptiči so začeli peti. iz temnih lesov se je kadilo, kakor mehki beli trakovi so se vlekle skozi Sadek, Mline, Stružek in druge gozdne okraje bele meglice; — lepo in prijetno je bilo na svetu . . . Pri Porazilovih je vstal gospodar in stopil naravnost k oknu. Videl je. da se solnce smehlja, po nočnem in rahlem dežku. da se meglijo gozdovi. — Tudi sam se je radostno nasmejal. Gledal je proti gozdnemu . robu nad Klenčim in je govoril kakor otrok: "Meglice se kuhajo iz goz- * dov, lisice pečejo kruh." Prijetno občutje ni več ugasnilo v njem. niti potem ne. ko ae je spomnil svojih križe v in težav s sinovoma. "Tako r bom naredil in nič drugače!" je utrjeval v sebi vnovič, kar je bil sklenil ponoči. "Naj imata, kar hočeta, toda potem naj mi ne prideta s tož- **Kaj pa je očetu?" sta skrbno povpraševala Martin in Adam, ko sta videla, kako cele tedne hodi in ne govori, meri dvorišče s koraki, pohaja po njivah, jemlje naočnike na nos, gleda v koledar, računa in pregleduje Wyoming in Montana naznanjamo, NAZNANILO IN PRIPOROČI LO. Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. LEO MLADICH kateri je pooblaščen pobirati naroč- stare posestne pole. Nemir se ju je polastil. Skoraj sta prepričana, da hoče oče prodati posestvo, izročiti ga v tuje roke in ju na ta način kaznovati. Par stotakov dote jima bo izgovoril, drugo si bo pa vložil v hranilnico na obresti. "Kar po meni ostane, to bo vajino," tako bo rekel. Hudo jima bo po domu, kjer sta zrastla, hudo po polju in travnikih, njno Za "Ave Maria," "Edinost" in katere sta tako vzljubila, toda "naj" — sta zamahnila z roko, "samo da| "Glasnik Presvetega Srca Jezusove-jc najino, kar nama je tako prirastlo k srcu in s čimer morava do smrti kakor tudi za oglase, tiskovi- živeti." In dva lepa dekliška obrazka sta jima vzcvetela pred očmi. ko ne jn sploh vse kar je v zvezi z na-sta tako odločila v sebi. j-imi listi in našo tiskarno. Vse na- Minila je košnja, minila žetev, tudi otavo so bili pospravili in njive^e dobrotnike in naše naročnike in posejali in krompir je bil izkopan, a stari Porazil še vedno nič. "Minilo! marljive zastopnike prosimo, da mu ga je, pozabil je na vse," sta se veselila sinova. Samo to se jima je|&redo pri razširjevanju katoliškega zdelo čudno, zakaj tako hiti z mlačvo in zakaj ne proda najstarejšega tiska na roko in mu pomagajo, da para volov. Čakala sta, da poženeta na Jernejev semenj v Kdinj, pa sta se bo zanesel v vsako slovensko hiše uštela. Potem sta mislila, da gotovo vsaj na Simona-Juda dan v Hos-]^o katoliški list tonu toda zopet nič Nenadoma pa, preden sta se vrnila s polja, je bilj Vsem, ki mu bodo pomagali pri prodal oba para dvoletnih voličkov, namesto da bi jih naučil voziti. To; razširjevanju katoliškega tiska, smo jima je bil cudez nad cudez! "Nekaj se godi z očetom, nekaj namera- že v naprej prisrčno hvaležni, va. sta uganila sicer sinova, toda niti besede nista zinila. Bo že oče iz-pregovoril, ko pride čas. In izpregovoril je. "Zidali bomo," -je slovesno naznanil, ko se je bližala zima in je bilo že manj dela. "Martin, ti boš vozil hlode, Gašper bo lomil kamen, in ti, Adam, ga boš vozil iz loma. Nikdar nisem mislil, koliko skrb me še čaka m da bom zidal na stara leta. Pa če že nočeta drugače, bom med vaju pravično razdelil posestvo. Vsak dobi polovico, starejši Martin ostane ZOBOZDRAVNIK tu, kjer so se rodili vsi Porazilovi, Adamu bom pa sezidal tukaj nasproti ri a • p m cnflnpm , rt„ i,!- it- i j • , , . v 6131 St. Clair Avenue in Corner E. na sadnem \ rtu hiso, hlev, kolmco m skedenj, da bo imel kje bivati. ? , , C1 , D . pn7jni; navnvJmn «■*•♦>a;i a' - r> 1 • , • .. 02nd bt., nad blovensko Banko. . ozimi na\ožimo gradivo in spomladi, ce Bog da, pridejo zidar i n T;, . . , . ~ tesarji." J Uhod je na 62nd Street. , - - • 1 ■ 1 * ji , , , Cleveland, Ohio. \ e* Klenci je bil ze dolgo radoveden, kako se bo vse to pri Pora- t - ■ u - - 11- -rMnvih L-nn^ln Al; kn * i-1i * • i ... 1 Izvršujem zobozaravniski poklic ze zilovin končalo. Ali bo aovohl stari, da se oženita sina po svojem srcu.j ali pa se bo zakrknil in se bosta fanta morala ženiti po njegovem? Tn ves Klenči je sedaj hvalil starega zato. ker je tako modro odlo-l rčil. sinovoma ustregel, grunt razdelil in tako poskrbel za oba, da bosta , lahko pošteno živela. (Dalje prihodnjič.) Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika P. S. J." DR. J. Y. ŽUPNIK nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek z dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu. SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" >7A FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE. Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45- Ml VAS VABIMO, da pridete in si ogledate našo Jrgovi-no. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti. * GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Pre mišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t A lifcSkVVVVX^*AVSAVWVW^VWVViV 111 CIGARETE a r D O B R t I ZASTAVE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. J. KOSMACH. 1804 W. aand Su Chicago. I1L Rojakom »e priporočam pfj nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA VevwmeiB barvanje hii zunaj in zn< traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanifje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojeva roiaka' Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. 'TTTmv Jelinek & Meyer 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street Pripravite se za neodvisnost! \ ainr« banka, kamor tikate svoj denar. 1 ""■«« ■* *> * ''»V--' Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. . ■ Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK fcLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. * PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av.. Cleveland. O Mi naznanjamo