8554
60 L00200
PRIM
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
DNEVNIK
Poštnina plačana » goto vin) Abb. postale 1 grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 213 (9821)
TRST, sreda, 14- septembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17 septembra 1944 se je v Govcu pri Gotenjl Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tis 'ani pa izan
NEPREPRIČLJIVO POROČILO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V POSLANSKI ZBORNICI ZARADI OBOJESTRANSKE NEPOPUSTLJIVOSTI V POGAJANJIH
Andreotti zavrnil soglasne zahteve levice po odstopu obrambnega ministra Lattanzia
Po njegovem niso krivi niti minister niti vlada niti karabinjerji - Natta (KPI) in Balzama (PSI) spet zahtevala odstop - «Avanti» svetuje «diskretno vladno preosnovo»
RIM — Za govor predsednika vlade .je vladalo včeraj popoldne rellko zanimanje, tako znotraj Montccitoria kot zunaj: Andreotti je mo-pal razložiti poslancem, kako in po čigavi krivdi je bil možen Kapplerjev akrobatski beg izpred enega meseca, poleg tega pa je moral odgovoriti »a izrecno zahtevo po odstopu obrambnega ministra Lattanzia, ki so lo izrekle KPI, PSI, republikanci in demoproletarci.
Pričakovanje se je kmalu spremenilo v živčnost: Pannello, ki je 'ztrajal pri svojih procedurnih ugovorih, so poslanci praktično prisilili k molku, da bi lahko poslušali izvajanja ministrskega predsednika. Medlem ko so številni karabinjerji povsem neobičajno napolnili tiskovni llpad in hodnike poslanske zbornice, je Andreotti okrog 17. ure začel •voj govor, ki je trajal dobro uro.
Ministrski predsednik si je v svojin govoru oč'tno zastavil tri cilje:
•onikati vsakršno odgovornost politične oblasti in še posebno ministra Eattanzia. pripisati morebitne napako in malomarnosti karabinjerjev Msili ter pozvati ostale stranke, naj ** vrtajo preveč na »primeru Lat-'*nzio», da ne bi povzročile neponovljivih političnih razkolov.
Toda vprašanje je, ali je Andreot-4 dovolj prepričljivo dosegel te tri j c*lje. Kapplerjev pobeg je po njego-I v«m priznanju še povsem nepojas-J ]jien, saj se preiskava ni še zaklju-] 6la. Lattanzio — in z njim vlada —
N. odgovoren za zapleten juridični Možaj, ki ga je ustvarilo vojaško
vi, katerega izid je še neznan, ki pa pomeni doslej najresnejšo preizkušnjo za julijski sporazum.
CANDIDA CURZI
Predsednik vlade Andreotti
Hstvo. Poleg tega — in na . to stru-k* je Andreotti zaigral s še poseb-1° vnemo — so bili vsi prepričani, IJk.je Kappler na smrtni postelji, :,ar je nedvomno vplivalo na eni j:tl'ani na njegov juridični status (s fcpenzijo kazni, ki so jo naklonili 5?cističnemu zločincu 12. marca la-Po drugi strani pa tudi na obli-5° nadzorstva. Kappler — je pove-■ Andreotti — je -bil vojni ujetnik *c| ^ je kot tak užival ravnanje, ki £ ga navdihovali najbolj humani-Iftli kriteriji. Vsekakor pa je to (bil . [t^eben jetnik, ko pa so izrecno ,a FJ pripravili poseben pravilnik, ta-I p imenovana »disciplinska navodi-P« Namen teh navodil — kot je poliral ministrski predsednik — je bil r eni strani preprečiti Kapplerjev 2« po drugi pa zajamčiti njegovo ! ^otakljivost.
'Ko je tako oprostil vsake krivde IjCarnbnega ministra, je Andreotti pšel k razlaganju, kako je človek, ribi mogel hoditi brez opore, lahko Jri mimo karabinjer jey na straži, £ Ijjda bi ga ti opazili. Razlaga je n \ Ij^vna: stražarjev ni bilo, ali pa J? bili tako »nemarni* ker sploh 7® pomislili na možnost pobega. Icpa še to ni bila njihova krivda.
ga je ustvaril odlok ministra Forla-nija o suspenziji kazni. Nobenega smisla nima sklicevati se na disciplinska navodila — je dodal predstavnik KPI — ko pa ni nihče preveril, ali se ta navodila spoštujejo.
Po pozorni analizi in ob iskanju resnice, ne glede na politična zavezništva — je zaključil Natta — smatramo, da je primerno in da je dolžnost ministra Lattanzia, da zapusti svoje mesto. Ta naš poziv — je dodal — je toliko bolj resen, kolikor bolj je premišljen.
Predstavnik PDUP Milani je zahteval odstop ne samo Lattanzia, ampak tudi Forlanija. Nato je spregovoril socialist Balzamo, ki je prav tako zahteval odstop obrambnega ministra, republikanska skupina pa je objavila poročilo, v katerem opozarja na kontradiktornost vladnega zadržanja in predvsem na razliko med Lattanziovimi zagotovili v obrambni komisiji in Andreottijevim priznanjem o «zmešnjavi». Tudi PRI je ponovila zahtevo po Lattanziovem odstopu.
Demokristjana Piccoliju je pripadla naloga, da je zavrnil napade levice in priskočil na pomoč Lattanziu, katerega je pred njim podprl samo predstavnik ' »democrazia nazionale* Delfino. Piccoli je to storil tako. da je enega za enim ponovil A6-drebttijeve argumente: rod karabinjerjev je brez krivd, vlada nj bila nikdar popustljiva do- Kappler ja, zahteva po ministrovem odstopu je le iskanje «po!itične afirmacije* e-ne strani nad drugo. Liberalec Boz-zi, podobno kot socialdemokrat Preše ni izrekel niti proti ministru Lattanziu. niti,v njegovo korist. Oba sta omenila možnost vladne krize.
Pred to nevarnostjo pa opozarja današnji »Avanti*, ki svetuje »diskretno vladno preosnovo*,' saj bi kriza imela nepredvidljive posledice. Toda stvari niso tako enostavne, saj je Lattanziov primer znatno drugačen od Zamberlettijevega. Pri slednjem se je vse lahko zreduciralo na vprašanje »časti*, medtem ko so se za odstop obrambnega ministra izrekle do ločene politične sile: prav tiste sile — levica in tako imenovani »laiki* — ki so v zadnjih letih zadale krščanski demokraciji najhujše poraze. Prav zaradi tega pa KD ogorčeno reagira in izsiljuje z nevarnostjo vladne križe, ki je očitno nihče noče.
Začelo se je torej nategovanje vr-
Načelniki senatnih skupin bodo razpravljali o «pravični stanarini*
RIM — Problem zakona o pravičnih stranarinah postaja spet aktua len. Jutri se bodo sestali načelniki skupin senata in določili datum raz prave o osnutku, ki ga je konec pomladi KD s pomočjo desnice spremenila v komisiji in zvišala »rento* stanovanj na 5 odstotkov.
Stališče vlade, po srečanju s sindikati, ustreza zahtevam levice, se pravi povratku k izvirnemu besedilu odstotka, ki določa višino »rente* na 3 odstotke, vendar je podtajnik Padula govoril tudi o možnosti «kompromisa» na pol poti — 4
od sto. Ker pa gre za zelo delikatno socialno vprašanje bodo pogajanja očitno težavna. Levica (KPI, PSI in neodvisni) vztrajajo, da mora KD sprejeti prvotni vladni osnutek.
Samoobtožba polkovnika karabinjerjev Oresta
RIM — Polkovnik Vincenzo Oresta, ki je bil pred Kapplerjevim begom direktni nadrejeni stotnika Capozzella, l>oveljnika stotnije Selio. je poslal vojaškim sodnikom pismo, v katerem prevzema nase odgovornost zaradi o-mejitve nadzora nad nacističnim zločincem. Vsebine pisma sicer niso objavili, zvedelo pa se je. da je ix)l-kovnik Oresta. ki je bil po Kappler-jevem begu premeščen v Pescaro, priznal, da je pooblastil stotnika Capozzella. da sam po svoji uvidevnosti uredi stražo v vojaški bolnišnici in pred njo.
«Avtononiisti» v Bologni so začeli pogajanja z mestnimi oblastmi
BOLOGNA — Odposlanstvo kakih deset študentov, pristašev «gibanja avtonomistov* se je sestalo z rektorjem bolonjske univerze in ga seznanilo s svojimi zahtevami v zvezi s pripravami na «mednarodno srečanje o represiji*, ki bo konec meseca v tem mestu, študentje zahtevajo, naj jim rektor da na razpolago nekaj poslopij fakultet ter menze s hrano po političnih cenah. Prav tako zahtevajo, naj jim CAMST (levičarska konzumna zadruga) nudi hrano v svojih samopostrežnih re stavracijah po ceni 700 lir.
Medtem pa žc prihajajo v glavno mesto Emilije okrepitve karabinjerjev ter agentov javne varnosti.
.J«;
f.55
M
po-
se
ik0'!
R0
M
ij»-
1A|
).00'
s**
J)««
d»-
jr*'
€
it*1:
iS
S?
i Razložil Andreotti: njihovo števili i« bilo namreč premajhno, in to
| m .
J*1?1. Andreotti pa je moral prileti določeno «zmešnjavo v nalo-SP.in funkcijah* znotraj vojaške jFfšnice, kot tudi, da se je okrog Jadrajočega* ustvarila atmosfera pohotnosti in sočustvovanja*, h^tka, karabinjerji so morda greli^ toda nikakor ni šlo za smrtni
srečo — je v tretjem delu svo govora dejal Andreotti — n ^obžalovanja vredna epizoda okr-E* odnosov z Zvezno republiko p5ijo; nasprotno, vse politične (L*.te države, tako vladne kot opo-Sake, so izrazile razumevanje do rjOtkov italijanske vlade in so so
TAJNIŠTVO Cmt-tm-UIL OCENILO SREČANJE V PALAČI CHIlil
Sindikalisti menijo, da je odslej potreben stalen pritisk na vlado
v
Benvenuto: «Nenapovedanega premirja je konec» - Ze prihodnje tedne stavke v okviru javnih podjetij in v južnih pokrajinah
SCHLEYERJEVA USODA NA NITKI
Krhka enotnost «demokratov»: Franz Josef Strauss je že prekinil dogovor o solidarnosti med vlado in opozicijo v kriznem trenutku
RIM — «Zmotili smo se, ko smo vladi dopustili nekakšno sindikalno prani rje in to se jeseni ne bo več ponovilo. Preganjati jo bomo morali. da bo spoštovala tiste redke obveze, ki jih je sprejela in da bo z povirni obvezami začrtala smernice novega razvoja italijanskega gospodarstva*, je za tednik »Espres-60* izjavil med zasedanjem tajništva federacije CGIGCISLUIL tajnik UH* Giorgio Benvenuto in tako strnil oceno, ki jo je tajništvo izoblikovalo po srečanju z vlado in bo predmet soočanja s predstavniki posameznih kategorij delavcev.
Sindikati z odgovori vlade niso povsem zadovoljni, čeprav priznavajo, da je ob nekaterih specifičnih problemih sprejela stališča sindikatov in spremenila prvotno dozorele sklepe, vendar to ne zadostuje. Potreben je stalen pritisk na vlado, ki re bo sicer izmikala in v kateri so sindikalisti zaznali ostre spore okoli vprašanja, ali naj se nekatere obveze jemljejo zares ali pa zgolj kot poskus »potolažiti* tiste, ki protestirajo.
Zborovanje «dorotejcev»
i*L*“0 obsodile kršitev italijanskih ’C*lov'	bi — in tu je An-
tanti izkoristil priložnost, da je po-ijj®! z zahtevami po Lattanziovem — da bi tudi italijanske po-^ sile našle enako soglasje in
|
>r, , p-\
te
ns^ I
DO.l5
i#.
ii, 'Ognile preuranjenim zaključkom k ''^osnovanim predsodkom, in to (d®.do obrambnega ministra, kot ^.karabinjerjev kot tudi do vo-‘h zdravnikov. Imamd na tiso-šiJJNložnosti političnega boja. ne Cjbo pa se odreči objektivnosti.* vri®tka — kot sta že zjutraj napoja Piccoli in Bisaglia — se KD dfbpaktno postavlja kot branilec o-Ikjbbnega ministra, vlada pa ne C.e ali noče zavzeti drugačnega
Ki6a-
tj ^dstavnikov poslanskih skupin, tri vložile vprašanja, pa niso pre-W®'a spretna Andreottijeva o-i*]?"1®- Kapplerjev beg — je de-šij,01atunist Natta — je nekaj neza-^J^ga, njegov izvor pa je treba 4®ati v »pravnem monstrumil*, ki
S srečanja »dorotejcev*: spredaj minister Ruftini in posl. Gaspari, za njima pa voditelja struje Flaminio Piccoli in Antonio Bisagliu (ANSA)
RIM — S poročilom predsednika parlamentarne skupine KD Flami-nia Piccolija se je včeraj dojoldne začelo zborovanje «dorotejcev», ki se bo nadalievalo tudi danes. V svojem jMročilu je Piccoli pohvalil zadržanje Mora in večkrat citiral njegov oster govor ob razpravi o «škandalu Lockheed*. V zvezi z možnostjo sklicanja kongresa stranke-prihodnjo pomlad je Piccoli bil mne-njač, da bo tedaj mogoče »razčistiti* odnose, v stranki in sp tako pri praviti na zimske predsedniške voli,tve, po ljaterib- bi moralo priti do nujnega »preverjanja* programske-
ga sporazuma. »Če bomo videli, da ni mogoče tako naprej bomo šli vsaksebi, nato pa naj odloča italijansko ljudstvo*. Skratka, Piccoli računa na možnost predčasnih volitev v pomladi 1979.
Medtem je tajnik KD Zaccagnini dal izjgvo, v kateri poudarja, da i-deološke polemike zadnjih dni med KD in KPI ne gre jemati kot poskus zrrtanjševanja pomena programskega dogovora med-strankami, saj je bistvo »soočenja* prav ob vprašanju. kako program enotno in lojalno uresničiti.	..........
Tudi zaradi tega so sindikati sklenili preklicati sicer nikoli napovedano. premirje in sprožiti sinu* kalno akcijo pritiska, ki se bo pričela že v prihodnjih lednih, ko bodo stavkale nekatere kategorije de lavcev (v jestvinski industriji, v podjetjih z državnim kapitalom, v južnih pokrajinah) in se bo stopnjevala ali pa utišala odvisno z zadržanjem vlade do posameznih in temeljnih vprašanj. Ta pa so, slej ko prej, nujnost oblikovanja resnega gospodarskega načrta za industrijsko obnovo, ki naj zajamči veliko število delovnih mest in torej zaposlitev vsaj za tiste mlade ljudi, ki so z zaupanjem sprejeli registracijo v »posebne sezname*, nadalje reforma sistema državnih soudeležb v. njegovo kvalifikacijo v proizvodnji, investicije na Jugu, rešitev dramatičnega problema krize velikih podjetij, ki so zadolžena pri bančnem sistemu, ustanovitev sindikata policije.
Ob zadnjem problemu so sindikalisti pokazali precejšnjo razdraženost. ker je vlada ponovno obšla jasno zahtevo po »sindikalni svobodi* agentov javne varnosti in poskuša sedaj zavleči pogajanja.
Med pozitivne obveze vlade sindikati uvrščajo spremembo stališča o načrtih IRI, nadalje valorizacijo javne proizvodnje posebnih vrst, jekla in v tem okviru gradnjo jeklarskega centra v Gioii Tauro, nadalje zadržanje vlade do družbe »Con-dotte*, medtem ko so skrajno negativna stališča, ki izhajajo prav iz notranjih sporov vlade in zadevajo usodo brezposelne mladine in vprašanje zakona o «pravični stanarini*.
O glasovih, da so se pričela pogajanja o spremembi zakonskega osnutka o pravični stanarini je socialistični poslanec Elvio Salvatore poudaril, da PSI podpira prvotni vladni osnutek, ki ga je KD nato spremenila v senatu. Socialisti so pripravljeni na razgovore (ki se pa še niso pričeli), vendar le pod pogojem, da se zakon izboljša. Tak, kot je, se pravi s predvidenim poviškom najemnin za 180 odstotkov, .je zakon nesprejemljiv, poudarja predstavnik PSI.
Dingo zanimivo stališče PSI pa je izrazij Nino Neri, član vodstva stranke in ožji Mancinijev sodela vec, ki je zadovoljen, da je vlada končno potrdila večkrat potrjeno obvezo o izgradnji »petega jeklar skega centha* v kraju Gioia Tauro. «Ker je vse pripravljeno lahko začne "Finsider” z gradnjo*, zahteva Neri «in tako dokaže, da misli vlada resno*.
Da je zaskrbljenost sindikalistov in predstavnikov levice zaradi razvoja gospodarske krize in protislovnosti vladnih ukrepov, dokazuje tudi pretirani optimizem ministrice za delo Tine Anselmi, ki je na tiskovni kon ferenci izjavila, da se stvari izboljšujejo, ker je letos bilo res 226 tisoč brezposelnih več kot lani, se pa je zato zmanjšalo število plačanih ur iz dopolnilne blagajne. An-selmijeva je sporočila tudi, da je lani bankrotiralo 4.810 podjetij več kot sto zaposlenimi, letos pa v prvem semestru »komaj* 604. (st.s.)
Odnosi mm
BEOGRAD — Podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodar ske skupnosti VVilhelm Haferkamp se je včeraj ločeno pogovarjal s predsednikom in podpredsednikom jugoslovanske vlade Veselinom Dju-ranovičem in Berislavom šeferjem. Na obeh srečanjih so obravnavali sedanje stanje in prihodnost odnosov med Jugoslavijo in EGS, pri tem pa tudi izvajanje skupne izjave o sodelovanju, sprejete decembra lani. Kot so sporočili, so na srečanju Djuranovič - Haferkamp opozorili, da je potrebno s skupnimi prizadevanji čimprej konkretizirati načela iz skupne izjave in s terrvzagotoviti, da bodo odnosi med Jugoslavijo in EGS postavljeni na dolgoročne in trajne temelje ob spoštovanju specifičnosti položaja in interesov obeh strani.
Haferkamp je sinoči ob zaključku tridnevnega obiska odpotoval iz Beograda.
(Od dopisnika Tanjuga, posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Dramatična igra za življenje industrialca Hansa Martina Schleyerja. ki je že teden dni v rokah ugrabiteljev, se nadaljuje. Kljub temu da je bonska vlada doslej tiho, vendar kategorično zavrnila vse ultimate teroristov, so le ti preko odvetnika Denisa Payota. ki ima pisarno v Ženevi, nocoj ponovno vzpostavili stik z zveznim kriminalističnim uradom v Wiesbadnu in dali na ta način vedeti, da so še vedno pripravljeni na pogajanja. V Bonnu vlada že četrti dan popolne zapore informacij o vsebini pogajanj. Kljub temu je bilo mogoče izvedeti, da so zahteve teroristov, ki v zameno za osvoboditev Schleyer-ja zahtevajo izpustitev enajstih pripadnikov skupine Baader - Mein hoff, ostale neizpremenjene.
Bonska vlada torej izsiljevanje anarhoteroristov očitno ni bila pripravljena sprejeti in zatorej ostaja le še majhen up, zgolj teoretična možnost, da bi v zadnjem trenutku vendarle 'še našli kompromisno rešitev, ki bi za Schleyerja pomenila toliko kot življenje. Tudi nocoj «v kanclerjevi palači o Renu zaseda veliki »krizni štab* in ocenjuje trenutni položaj. Poslanci zahodnonem-škega Bundestaga, pa tudi široka javnost, bodo lahko jutri spremljali kratko poročilo, ki ga bo ob Vprašanjih notranje varnosti, predvsem pa o «primeru Schleyer» p"dal zvezni kancler Helmut Schmidt. Značilno je, da politične stranke v ZR Nemčiji svojega tihega dogovora o solidarnosti, dokler dramatični dogodki, ki smo jim priča zadnji teden dni ne bodo zaključeni, niso bile sposobne spoštovati niti 'v trenutkih, ko gre za življenje enega izmed tako imenovanih «stebrov družbe*. Schleyerjevo ugrabitev so predvsem opozicijske stranke že zlorabile za medstrankarska obračunavanja in pridobivanja političnega kapitala. Bavarska krščansko - socialna unija Franza Josepha' Štraus sa, je na primer sinoči, po seji strankinega predsedstva sporočila, do opoziciji) ni treba sprejemati od goVornosti za odločitve, s katerimi si spričo svoje slabe politike razbijajo glavo koalicijske stranke in vlado, ki so jo sestavile S tem, ko ie zvrnil odgovornost za dokončno odločitev oblasti v »primeri; Schleyer» na socialdemokrat sko liberalno vlado, si je Franz Josef Strauss, očitno želel pustiti odprta vrata za to. da bo ob prihod njih volitvah to odloč;te” kritiziral in to neglede na to, ali bo Schleyer-ju rešila življenje, ali pa bo industrialec žrtvovan, da bi država o-hranila svojo verodostojnost in trdnost. Ker je grozilo, da bi se lahko tudi jutrišnja parlamentarna razprava sprevrgla v medsebojno obtoževanje in demonstracijo neenotnosti tako imenovanih »demokratičnih sil*, v zahodnonemški družbi, so se danes odločili, da se bo obravnava notranje varnosti omejila na kratko in jedrnato kanclerjevo poročilo, in prav tako kratke in jasne izjave predstavivkov vseh parlamentarnih
frakcij. S tem hočejo predvsem preprečiti, da bi razgalili bedo strankarske politike pred širšim občinstvom in pa da bi ug~abiteljem dali v roke kakšen nov element za iz-s'l ie vanje.
Ob grozeči neenotnosti parlamentarni!) strank je danes razpravljalo tudi predsedstvo Brandtove SPD. V sklepih in dramatičnem pozivu javnosti, so opozorili na pomen enotnosti vseh sil in ljudi, ki se prištevajo med privržence demokracije. Članstvo SPD se zaveda, — poudarjajo v sklepih današnje seje — katere so tiste vrednote, ki jih je v sedanjem kritičnem trenutku za za-hodnonemško družbo treba ubraniti. To je predvsem liberalna In social nih nasprotij osvobojena država, ki so jo državljani zgradili na ruševinah zadnje vojne in za katero so predvsem pripadniki nemškega delavskega gibanja žrtvovali vse kar so imeli. Vodstvo SPD je tudi podčrtalo, da teroristične morilce niso zaman označili v številnih komentarjih za «pozne Hitlerjeve otroke*.
V senci naporov, da bi v zadnjem trenutku mogoče le še izsilili rešitev, ki za zahodnonemško državo ne bi bila predraga in ne bi na stežaj odpirala vrat za nove podobne nasilne akcije terorističnega podzemlja, hkrati
pa bi Schleyerju rešila življenje, vladne stianke in opozicija razvrščajo svoje sile. za naslednji politični obračun. Tema novega spopada bo gotovo zahteva opozicije in večine javnega mnen;a po drastični zaostritvi pravnega si. tema in norm. ki naj bi zagotovile učinkovitejši boj proti ekstremizmom. Kaže. da prva zahteva Straussove CSU. ki se je Bavarcem zdela tudi najbolj popularna, da bi namreč ponovno uvedli smrtno kazen, ne bo naletela na podporo niti pri njihovih najtesnejših zaveznikih — Kolholvi CDU. Večjo enotnost opozicije je mogoče pričakovati glede pritiska. ki naj bi pripeljal do ukrepov, kqj je na primer uzakonjeno prisluškovanje razgovorom obtožencev z njihovimi branilci, poostrena prepoved upravljanja javnih poklicev za ljudi, ki jih sumijo, da so «politično sumljivi*, preventivni zaiior, vmešavanje v življenje na univerzah in podobno.
Nevarnost, da bedo za nesmiselno in ' zločinsko početje teroristov plačali račun predvsem tisti, ki s terorizmom nimajo nič skjpnega. pa so kljub temu kritični do političnih Strank in družbenih vrednost v ZR Nemčiji je tako vsak dan večja in bližja.
IVO VAJGL
..............................................
URADNI IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV
Norvežani potrdili zaupnieo vladni laburistični stranki
Kljub visoki zmagi «Arbeidenparti» pa socialistična koalicija nima več večine
OSLO — Norvežani so še enkrat, I no v korist konzervativnejšega ta in tokrat množično, potrdili zaupnico bora, do katerega je sicer zmeraj
socialdemokratski stranki premiera Nohdlija. Vendar pa mu izdatna zmgga, ki ni poginoma iz.enačil| nazadovanja socialistične stranke, niti najmanj ne zagotavlja možnosti, da sestavi novo vlado, še manj pa je porok za lagodno življenje v novem oarlamentu.
Takemu .nenavadnemu stanju je krivo skoraj popolno številčno izc načenje med predstavniki, ki so jih volivci dosodili socialistični koaliciji (sicer je socialistična stranka samo od zunaj podpirala laburiste) in tako imenovani »meščanski* zvezi, ki jo sestavljajo desničarska, ccntristična in krščanskoljudska stranka. Vladna »Arbeidenparti* lah ko s «Socialistik venstreparti* računa na 77 glasov (prej sta jih i meli 78), centristično - desničarska koalicija, seveda če se resnično u-stanovi, pa na 76. V primeru, da bi tri »meščanske* stranke sestavile enoten politični program bi odigrala odločujočo vlogo dva parlamentarca, ki si jih je zagotovila maloštevilna liberalna stranka in ki bi lahko prevesila parlamentarno veči-
NA DNEVNEM REPI POSKUS IZDELAVI NOVEGA SKUPNEGA PROGRAMA
Danes sestanek francoske levice v ozračju naj večje negotovosti
Realna nevarnost razkola med komunisti in socialisti šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami - Katere so sporne točke med Marchaisom in Mitterrandom
PARIZ — Tajniki treh levih strank se bodo danes sestali, da bi »posodobili* skupni program levice, ki so ga podpisali pred petimi leti; Na predvečer srečanja, za katero vlada ogromno zanimanje glede na o-strino zadnjih polemik med komunisti in socialisti, so si politični o-pazovalci edini v ugotovitvi, da ni mogoče ničesar predvidevati razen tega, da bodo pogajanja dolga in izredno težavna.
George Marchais za KPF, Fran-cjois Mitterrand za PS in Robert Fabre za leve radikale«' — vsakega od njih bo spremljalo devet izvedencev — se bodo sestali v nič kaj ugodnem ozračju,1 ki so ga naelektrile zadnje naravnost žolčne polemike, kakršne bi pričakovali bolj med političnimi nasprotniki, kot pa med zavezniki. Govor Georgea Mar-chaisa na festivalu »Humanite* pred skoraj milijonsko množico se je na primer marsikomu zdel kot namerno napenjanje loka, še posebno, ker je njegova polemika letela ne samo na vprašanja, ki so trenutno jabolko spora med obema strankama, ampak tudi na neko domnevno »socialdemokratsko* in »kompromisarsko* dušo socialistov, ki bi bili celo pripravljeni na dogovor z desnico na koži francoskega delavstva, kut je dal Marchais precej jasno razumeti.
Po drugi strani pa velja tudi u-
gotovitev, da je polemika med strankama. ki sta med seboj nedvomno različni, se pa pripravljata, da skupaj prevzameta oblast, koristna in pozitivna, ker lahko zavaruje pred dvoumnostjo ter omogoča, da bo morebitni skupni program dobro premišljen in najboljši, kar jih je mogoče izdelati. Druga plat te medalje pa je seveda nevarnost, da bi medsebojne polemike odvračale vq-livce od levice in bi se torej spremenile v lepo darilo konservativni večini predsednika Giscarda D E stainga.
Nihče tprej ne more v tem trenutku zanesljivo predvidevati, kako se bo današnji sestanek iztekel. Zagotovitve enih in drugih, da ne bo do postavljali »nožev na mizo*, še ne morejo same po sebi izključiti možnosti razdora, ki bi imel pogubne posledice ne Samo za francosko; ampak za vso evropsko levico.
Dejansko pa so problemi, glede katerih se Mitterrand in Maarchais razhajata, številni in zelo važni ter zajemajo družbeno politiko, gospodarsko politiko in politiko obrambe. Še najlaže rešljiva, vsaj na prvi pogled, se zdijo nesoglasja na socialnem polju. Socialisti na primer predlagajo določitev najnižje možne plače v višini 2.200 frankov, komunisti pa 2.400. Razlike med najnižjimi in najvišjimi plačami, naj bi po mnenju KPF ne prfcsegalc raz-
merja 1:5, po mnenju PS pa 1:7. Tu di glede višine družinske doklade niso razlike nepremostljive.
Bolj resna so gospodarska vprašanja in v prvi vrsti vprašanja nacionalizacije. Za PS je še vedno Odjavna določba iz starega skupnega programa. po kateri naj bi poleg bank podržavili še devet velikih industrijskih skupin, komunisti pa zagovarjajo politiko najširših nacionalizacij, ki naj bi zajele okrog 14.000 industrijskih podjetij. Glede obrambne politike pa so komunisti za »obrambo v vseh smereh*, socialisti pa so proti temu. da bi atomsko orožje naperili tudi proti članicam NATO, saj je tudi Francija še vedno član te organizacije. Vsekakor Mitterrand predlaga izvedbo referenduma, s katerim naj bi Francozi samt odločali, kako ibšiti ta kočljivi problem, ki je. prej kot vojaške, mednarodno politične narave. Um)
PEKING - Kitajska vlada urad no še ni zavzela stališča do vprašanj »afriškega roga*, toda politični opazovalci menijo, da pekinške oblasti podpirajo Somalijo, Dokaz tega naj bi bil obisk kitajskega od poslanstva v Mogadišu. Gre za predstavništvo »združenja za prijatelj ske stike s tujino*, ki ga vodi pred sednik Wang Ping-nan.
kazala več simpatij.
Do/takega razpleta, oziroma bolje bi- bilo govoriti o zapletu, je prišlo, ko je bila prva uradna, rekli so celo dokončna, objava rezultatov že mimo s kratkim pripisom, da je treba presdedati-še nekaj «coštnih» glasov. Glasovnice, ki so jih norveški volivci oddali na sedežih so namreč dosodile ' zmago dosedanji parlamentarni večini, čenčav po zaslugi laburistične stranke, medtem ko so levi socialisti (SV) izgubili točno to, kar so socialdemokrati pridobili. Vendar so se tokrat obrobni rezultati, ki jih določajo maloštevilni Norvežani, ki ne prebivajo v domovini, izkazali za zelo pomembne. saj so vladni stranki odvzeli en parlamentarni sedež in ga dosodili krščanski ljudski stranki, oziroma centristično - desničarski koaliciji.	•
Najpomembnejši časopisi so vče-, raj že izšli z naslovi, ki so slavili zmago «Arbeinderparti», sicer o u-spehu laburistov, ki so pridobili 14 novih parlamentarcev ni mogoče dvomiti, in objavljali izjave tako strankinega predsednika kakor predsednika vlade, ki je zagotavljal pripravljenost socialdemokratske stranke na sodelovanje z drugimi silami pod pogojem, da le te odobrijo politični program «zmagovalke». Pri tem je seveda dosedanji premier Nordli mislil predvsem na socialiste, ki i svojim edinim parlamentarnim predstavnikom ne bi mogli več odločujoče vplivati na odločitev bodoče vlade. O dogovarjanju z nasprotnim taborom v prvih intervjujih ni bilo niti govora, kajti desničarska koalicija je bila po takratnih izračunih kljub občutnemu premiku v celoti na desno, za las ob zmago.
Ce se je po teh parlamentarnih volitvah številčno razmerje v «Stor-tingu* med prevladujočima tokovoma — socialistično - demokratskim in zmernim - meščanskim — rahlo, čeprav mogoče odločujoče spremenilo, pa je sedanja politična slika na Norveškem precej različna (bolj »zmerno ustaljena proti desnici*) od tiste, ki je izšla iz prejšnjih volitev leta 1973. Težak poraz socialistične stranke, ki je ostro nastopila proti vladni zaščiti početja ameriških obveščevalnih služb na norveških tleh. daje misliti in to so tudi potrdili politični opazovalci, da se nekaterih vprašanj na Norveškem še ne «sme» načenjati.
Prav tako se je treba zamisliti nad prodorom dveh največjih norveških političnih strank, vladne laburistične in opozicijske desničarske (pridobila .je .13 sedežev), ki bi lahko čez čas privedel do sistema dveh strank in izločil vse ostale (dve sta že'tokrat ostali brez parlamentarnega zastopstva). V prid taki rešitvi naj bi govorile težnje Norvežanov po notranji in zunanji politični stabilnosti (do socialistov so bili tokrat volivci dokaj zgovorni in ostri) in po ohranitvi dosedanjih zavezništev. Še enkrat, v zadnjih 42 letih laburisti jih samo sedem niso preživeli na vladi, so norveški volivci to nalogo prepustili naprednejši od dveh možnih koalicij (zaenkrat je še mogoča in laburisti je ne nameravajo opustiti), čeprav so ji prilili precej zmernega duha in jo hudo ogrozili z desnice, (bp)
PO SICCR ŠE NEPOTRJENIH VESTEH IZ RIMA
VOLITVE ZA TRŽAŠKI OBČINSKI SVET NAJ BI BILE 13. NOVEMBRA LETOS?
V polnem teku priprave socialistov za volilno kampanjo - Svetovalska skupina KP! zahteva sklicanje občinskega sveta - SSk sklicala pokrajinsko vodstvo
Iz običajno dobro obveščenih rimskih časnikarskih krogov se je sinoči zvedelo, da bi utegnile biti u-pravne volitve, ki zadevajo tudi tržaško občino, že 13. novembra, ne pa 20. ali 27., kot se je v tržaških političnih krogih doslej napovedovalo. Vest smo skušali preveriti pri krajevnih tajništvih strank, ki pa nimajo nobenega niti uradnega niti neuradnega obvestila.
Če bi postal datum 13. novembra dokončen, bi imele krajevne politične sile manj kot dva meseca časa za vse številne naloge, ki jih postavljajo pred nje občinske volitve, pa tudi če bi vest ne bila potrjena, bi vsekakor ne preostajalo časa na pretek.
Notranje priprave za volilno kampanjo so prvi začeli tržaški socialisti, ki so v ta namen že sklicali sejo pokrajinskega vodstva pretekli torek. Po tedaj določenem programu se drevi sestanejo vodstva vseh
mestnih sekcij PSI, ki bodo prispevala stališča za izdelavo volilnih programov po okrožjih. Ves prihodnji teden bo posebna komisija, ki ji načeluje podtajnik- Pahor, izbirala kandidature na skupščinah mestnih sekcij, socialističnih jeder v tovarnah in mladinske federacije. Komisija za izdelavo volilnega programa bo pa pod vodstvom pokrajinskega tajnika Carboneja imela vrsto posvetov s socialističnimi predstavniki v javnih upravah in bo poskrbela za usklajevanje programov za rajonske volitve. Tiskovno sporočilo PSI poudarja, da je že sklicana za 30. t.m. seja pokrajinskega vodstva stranke, da odobri uradno kandidatno listo in volilni program za občinske volitve, še prej bodo pa sklicali splošno skupščino članov, da preverijo smernice delovanja v volilni kampanji.
Socialisti vsekakor potrjujejo politično linijo alternative, katere pra-
MlllllllllfllllllfllllliaillllllMIIIIIIIIItlllMIMrlllflMIIIIIIIK II llllllllllllllItlllllllllllllllllIMMItllllltlllf 1111,11111111
SF.JA ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI SKGZ
Slovenci odklanjamo razlastitev zemlje za prosto industrijsko cono
Strokovnjakom in predstavnikom naše skupnosti zagotoviti prisotnost v vseh javnih organih, ki se ukvarjajo s predvideno cono
Izdelava kratkoročnega delovnega programa za jesensko obdobje je bi-
la osrednja terna včerajšnje seje odbora za gospodarstvo pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Seja ,i bila na sedežu organizacije v Trstu.
V okviru odbora, ki je bil sestavljen po zadnjem občnem zboru SKGZ in kateremu predseduje Vito Svetini, delujejo tri komisije: prva se ukvarja s proučevanjem gospodar-sbčga dela osimskih sporazumov, druga s problematiko proste industrijske cone na Krasu in tretja s prostorskimi in urbanističnimi vprašanji. Osnovno delovanje odbora za gospodarstvo poteka prav v komisijah in zato je bil v glavnem govor o programih teh organov.
Z zahtevnimi in odgovornimi nalogami se bosta v prvi vrsti spopri-jeir komisiji za proučevanje gospodarskih določb osimskega sporazuma ter za probleme okrog predvidene proste cone. Že dalj časa je v teku faza zbiranja vsega mogočega gradiva, ki gre od dokumentov do grafičnih inštrumentov ter sistematiziranja in analiziranja tega gradiva.
Člani odbora so v razčlenjeni razpravi poudarili, da se je potrebno z vsemi silami boriti za uveljavitev zah tev slovenske narodnostne skupnosti Ponovno je bilo naglašeno, da za po trebe cone ne sme priti do razlastit ve zemlje, temveč da je potrebno naj ti pravno obliko — dajanje zemlje v najem — ki bi zavarovala interese lastnikov oziroma jusarskih upravičencev. Nujno je tudi. da se slovenskim predstavnikom in strokovnjakom zagotovi prisotnost v vseh javnih organih. ki se ukvarjajo s problemom cone. Sodelovanje s Slovenci je namreč osnova za demokratičnost sklepov in izvajanja dogovorov med Italijo in Jugoslavijo.
Komisija za prostorska in urbanistična vprašanja, ki je pred poletjem opravila zahtevno nalogo, kot je izdelava pripomb k deželnemu urbanističnemu načrtu, bo v prihodnje sprem Ijala aktualna urbanistična vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenje naše skupnosti.
Člani gospodarskega odbora so tudi razpravljali o pripravah na sestanka z gospodarskima članicama — Slovenskim gospodarskim združenjem in Kmečko zvezo — na katerih bodo govorili o vlogi teh organizacij ter o njunem delovanju.
s.k.
o posameznih popravkih in dopolnilih, ter končno glasovanje o zakonskem osnutku. To jim je le delno uspelo, saj so svetovalci krščanske demokracije in odbornik za finance na široko razpravljali o vsakem popravku, da je svetu uspelo izglasovati, le tri člene.
Razprava o posameznih členih in končno glasovanje je na dripvnem redu današnjega zasedanja deželnega sveta. '
Avtomobilist na Opčinah podrl žensko
Sinoči malo pred 20. uro je na Proseški ulici na Opčinah 35-letni Umberto Rugo od Briščkov 42 s svojim fiatom 850 podrl 36-letno jugoslovansko državljanko Vukoslavo Hostič, ki je v bližini cerkve prečkala cesto. Hostičevo so z rešilnim avtom Rdečega križa ‘prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi domnevnega preloma lobanje in krvavenja iz levega ušesa.
vllnost se je izkazala pri upravi pokrajine, in bodo stremeli k sestavi občinskega odbora, ki naj izraža zahtevo po prenovitvi in naj bo od prt tudi do laičnih demokratičnih strank. Poudarjajo, da bi predstavljale morebitne »meščanske* liste nevaren element zmede, ki bi mogel koristiti le KD. PSI naglaša svojo avtonomno vlogo v odnosih sodelovanja s komunisti in zavrača položaj »tretje sile*, ker se postavlja kot. težišče za demokratične sile.
Sinoči se je tudi sestala komunistična svetovalska skupina tržaške občine, ki je na podlagi poročila načelnika Monfalcona pregledala svoje delovanje v mandatni dobi, ki se zaključuje. Ocena je bila v bistvu pozitivna, izrekli so pa tudi nekaj samokritičnih misli. Sklenili so poročati o opravljenem delu na seji zveznega odbora in kontrolne komisije, ki bo v soboto, 17. t.m., ob prisotnosti senatorja Cossutte, člana vsedržavnega vodstva. Svetovalska skupina bo izrazila ob tej priložnosti tudi nekaj predlogov glede sestave kandidatnih list za občinske in rajonske volitve. Svetovalci KPI so tudi sklenili zahtevati sklicanje občinskega sveta, ki mora izpolniti nekatere preostale važne obveznosti.
Pretekli petek se je že tudi sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki bo razpravo o pripravah na volilno kampanjo poglobil na prihodnji seji 26. t.m., ko bo imenoval tudi komisije za program in sestavo kandidatnih list.
Sindikati nasprotujejo podražitvi metana
Tajništvo enotne federacije sindikatov CGIL - CISL - CCdL-UIL je javilo, da ni privolilo v morebitne podražitve metana.
Sindikalne organizacije nasprotujejo vsakemu povišku, ki bi v prvi vrsti prizadel osebe s stalnimi mesečnimi dohodki, prav tako nasprotujejo lestvici, s katero bi določevali posamezne poviške.
Zato enotna sindikalna federacija poziva vladnega prefekta Molinari-ja, naj upošteva mnenja delavstva v ok /iru komisije za cene na prefekturi. Obenem poudarjajo sindikati zahtevo, da se spremeni dosedanji statut pokrajinskih komisij za cene, da bi v bodoče v njem lahko odločali tudi predstavniki delavcev.
Enotna sindikalna
federacija
o mladinski zaposlenosti
Tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL - CCdL-UIL se je v tem tednu srečalo z združenjem podjetnikov in krajevnimi ustanovami, da bi preučili konkretne možnosti uresničevanja novega zakona o mladinski brezposelnosti v naši pokrajini.
V teh srečanjih je prišel na dan izredno negativen element, to je popolna nezainteresiranost in odsotnost predstavnikov združenja indu-strijcev in Intersinda.
Zanimanje, čeprav le splošnega značaja, so pokazala združenja trgovcev, obrtnikov in male industri-' je. V tem smislu so napovedali za konec meseca novo srečanje, na katerem bodo točneje določili smernice dela in možnosti zaposlovanja mladincev.
Glede pobud, ki naj bi bile splošnega družbenega interesa, pa enotna sindikalna federacija ugotavlja, da je prišlo do nepotrebnega ponavljanja in posnemanja med raznimi ustanovami predvsem zaradi nekoordiniranega delovanja.
Važna stična točka, ki je izšla iz vseh dosedanjih srečanj, je potreba, da se mladinci profesionalno usposobijo, kar naj bi pomenilo trajno in uspešno vključitev mladih v delovni proces,.
POD PROSTRANIM ŠOTOROM V PARKU PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Danes uradni začetek mednarodnega zasedanja o alternativni psihiatriji
Tiskovna konferenca, pozdravi predstavnikov oblasti in uvodna poročila - Jutri v Nabrežini razprava o einarginaciji in manjšinah
Pod velikim cirkuškim šotorom, ki so ga razpeli v parku kompren-zorija tržaške psihiatrične bolnišnice, se bo danes dopoldne uradno pričelo 3. mednarodno zasedanje o alternativni psihiatriji, ki se ga u-deležuje kakih 2.000 operaterjev iz številnih evropskih držav. To srečanje sledi dosedanjima podobnima zasedanjema v leta 1075 v Bruslju in leta 1976 v Parizu ter v podnaslovu najbolje ponazarja osrednjo tematiko, ki bo predmet razprav v prihodnjih dneh: od umobolnice do psihiatrične decentralizacije.
Na zasedanju bodo med drugim preverili katero stopnjo je dosegel boj proti inštitucijam, ki povzročajo emarginacijo; osnova za to razpravo bodo pričevanja številnih udeležencev iz tujine., še zlasti iz listih južnoameriških' držav, kjer je del politične represije osnovan prav na tradicionalni psihiatriji. Kritič-
no bodo ocenili težnje k decentralizaciji psihiatrične oskrbe z ustanavljanjem novih struktur, ki bi lah ko postale nov predmet nadzorstva nad družbo, če se ne spremeni dosedanji odnos do bolnikov. Končno pa bo predmet razprave primerjava med izkušnjami pri alternativnem zdravljenju umskih bolezni v raznih državah, predvsem glede na potrebo prebivalstva, da soodloča pri reševanju tistih vprašanj, ki ga pobliže zadevajo. To vprašanja ne bodo obravnavali več z izključno psihiatrično — specialističnega vidika.
To so torej osnovne smernice za razpravo na tržaškem zasedanju o alternativni psihiatriji. Sicer pa je že današnji spored zelo pester, sgj se bo zasedanje pričelo s tiskovno konferenco predstavnikov držav, ki sodelujejo na kongresu; sledili bodo pozdravni nagovori predsednika
niiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit*
S KONFERENCE ZA USPOSOBITEV PROFESORJEV
Prikaz tujih izkušenj in nakazana rešitev permanentnega izobraževanja učnega osebja
tržaške pokrajine dr. Ghersija in drugih predstavnikov krajevnih u-prav, političnih organizacij in sindikatov, ob 14. uri pa bo uvodno poročilo tajnika zasedanja Monyja Elkaima. Sledila bosta še referata vsedržavnega vodstva združenja »Psichiatria democratica* in tržaških operaterjev; poročilom bo sledila razprava. Ob 21. uri bodo predvajali VVisemanova filma »Titicut foliies* in »Hospital*.
Od jutri dalje bo seminar potekal
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren, v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra. 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra 1977 ob 8. uri.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 197? ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra ob 8. uri.
Gledališča
TKALKO SLABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj-sindikalnih organizacij in šol. Potrditev fiksnih abonmajev do 30. septembra pri osrednji blagajni v Pa*
v številnih komisijah. Omenimo naj MŽj protti 2. Informacije Teatro Sta-predvsem delo komisije, ki se bo bj]e tei. 567201. ukvarjala z emarginacijo pri narod
nostnih manjšinah. Gradivo je pri-1
s v-
Poučevanje na «daljavo» s pomočjo tiskovin, videokaset, magnetofonskih trakov m televizije
• Tržaško naturistično združenje Li-bumia obvešča, da začasno že posluje tajništvo na -1 novem sedežu v Pen-dice Scoglietto 2 ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure.
Kot se spodobi za podobne kongrese je b:l drugi dan konference Združenja za pripravo profesorskega kadra v Evropi zelo plodovit. Prof. Otto von Peters je prikazal izkušnje svobodne nemške univerze iz Hagna, ki je osredotočila svojo dejavnost na tako imenovani «Fem-studium* (posebna oblika dopolnjevanja izobrazbe in usposobljenja na daljavo s pomočjo tiskovin, videokaset, magnetofonski trakov in televizijskih oddaj). Tematika njenih programov obsega ves pedago-ško-didaktični lok do problemov han-dikapiranih. Svoje poročilo je tudi popestril s prikazom avdiovizualnega materiala.
Drugi predavatelj, prof. Urs K. Hedingher, pa je orisaL načrtovani predlog bernskega kantona o usposabljanju učnega osebja, ki bo moralo po petletnem srednješolskem študiju preveriti svoje znanje in sposobnosti, v enoletnem ali triletnem poskusnem poučevanju. Nato bodo še eno leto obiskovali izpopolnjevalni- tečaj, ■ Po vsem tem. bodo lahko postali učitelji, kljub temu pa bodo morali po en semester zapustiti
MtltlMlHtll HMItllMIIIIIt lit IIIMflltllllHItllllllHtllMIIIdtltltllMIIII Htl tllllllll III ttlllt lili..
PROTI ŠPEKULACIJAM IN ZA DOPOLNITEV DELOVNE POGODBE
Danes po vsej Furlaniji-Julijski krajini 24-urna protestna stavka gradbenih delavcev
Nekaj hudih primerov špekulacije - Smrtne nesreče na delu - V Vidmu zborovanje stavkajočih delavcev - Obljube Dal Masa in Rigutta
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Pričetek razprave o zakonskem osnutku o tajništvu za obnovo
Kot je bilo predvideno, ni vče rajšnje zasedanje dežeinega sveta izčrpalo razpravo o zakonskem osnutku o generalnem tajništvu za obnovo Furlanije. Komunistični ;n socialistični svetovalci so predložili vrsto popravkov, analiza slednjih in glasovanje se je precej zavleklo, da so odobrili le prve tri člene zakonskega osnutka.
Kot farsa se je tudi v deželnem svetu ponovilo stališče KD, ki je zavrnila vse temeljne popravke, ki so jih skupno zahtevali svetova ni KPI in P£I. Odobrili so samo dve dopolnili: prvo je predlagal svetovalec Štoka (SSk). drugo pa levica. Tako stališče je KD pokazala tudi v pristojni komisiji, kar meče čud no luč na njene obveznosti, ki jih je sprejela z dogovorom med srd mirni strankami ustavnega loka. Za konski poročevalec Biasutti (KD) je zavrnil kritike, da bo to tajništvo razbilo deželo na dva dela, ker je po njegovem dovolj jamstev za preprečitev tega, saj bo dežela s svo jim predsednikom stalno nadzirala delovanje tajništva. Strah komunistov in socialistov je po njegovem neutemeljen, zakon pa v svoji celoti potreben in. dober. Podobno stališče je zavzel tudi odbornik za finance Tripani. levica ni posegla v razpravo, saj je želela razpravo
Danes bo po vsej deželi Furlaniji -Julijski krajini 24-urna stavka gradbenih delavcev. Stavko je oklicala deželna sindikalna federacija te stroke, ker še ni prejela odgovora od zastopnikov delodajalcev na zahteve po novi dopolnilni delovni pogodbi in da opozori pristojne oblasti ter javnost na nepravilnosti ter kršitve zakonskih predpisov s strani nekaterih gradbenih podjetij glede za poslitve delovne sile in oddajanja del v podnajem Pri obnovi prizadetih krajev po potresu. O tem perečem problemu je sind kalna fede rac ja poslala ministru za delo ter v vednost predstavniku deželne vla de, predsedniku gorske skupnosti >n županom prizadetih občin dokumen tirano promemorijo z zahtevo, da se zaščitijo delavci in preprečijo špekulacije Naj navedemo nekaj takih primerov.
Katoliška organizacija Charitas je poverila dela neki družbi iz No vare, ki 'ih je nato oddala dj ugim fantomatičnim podjetjem (70). Posledica je bila ta, da driavcl niso prejeli plače in da nihče ni zanje plačal soc alnih daiatev. Družba TPI CNA. ki je od dežele prevzela dela za postavitev montažnih hiš. je to delo oddala raznim podetjem, med katerimi le »l.a Piemrntese*. o ka teri ni več duha ne sluha, delavci pa zaman terjajo plačo in olačiio socialnih dajatev Podjetje Astaldi iz Rima je prevzelo delo za gradnjo ceste v Paularu (pribl žno 6 mili jard lir). Ko so se sihd kalni pred stavniki pozanimali za zadevo, niso na kraju videli noberega znaka o-menienega podjetja, pač pa podjetja CISA iz Vidma, ki je baje prev zelo delo od podjetja Astaldi. Za izkope na je od podietja CISA prevzelo delo neko domače podjetje.
Dogaja se tudi, da se gradbeni de lavci vpišejo pri trgovinski zbor niči kot obrtniki, se združilo in pre vzemajo delo od raznih podietij. če prav nimajo potrebnih naprav in o rodja. Na ta način zaslužijo več pod jetja, ker nihče ne plačuje social nih dajatev.
Posledice vsega tega so zelo ža lostne: v pičlem mesecu štirje mrtvi na gradbiščih v potresnih podro čjih v videmski pokrajini, v porde nonski pokrajini pa pet smrtnih ne sreč na delu od 1. januarja.
Špekulacije, črno delo,- nezavarovani delavci, smrtne nesreče na delu — tako, opozarjajo sindikati, ne bo mogoča resna obnova prizadetih krajev po potresu.
Sindikati’ zahtevajo, da se jim sploh omogoči periodično nadzorstvo nad, investicijami, pobudami in načrti za gradnje. Prav tako zahtevaje soočenje glede oddajanja in prevzemanja raznih gradbenih del, in tone samo v Furlaniji. Poleg tega poudarjajo, pri zahtevah za dopolnilno delovno pogodbo, potrebo po ustanovitvi delavskih menz. izplačilo prevoznih stroškov ali abonmaje za javne prevoze od^kraja bivanja do delovnega mesta”, ureditev vprašanja dopustov ter večjo stalnost pri zaposlitvi, kar bi lahko dosegli tudi z medsebojnimi dogovori
Te zahteve' so sindikati sporočili delodajalcem ž.e pred dvema mesece ma, do sedaj pa niso še prejeli nobenega odgovora.
Stavka gradbincev bo zajela, kot smo ze omenili, vso našo deželo, v dvorani «Aiace» v Vidmu pa bo ob 9.30 zborovanje stavkajočih delavcev.
O, vsej problematiki so včeraj dopoldne sindikalni predstavniki seznanili časnikarje na tiskovni konferenci. Nato sta člane deželnega tajništva sindikalne federacije sprejela de želni odbornik za delo Dal Mas in deželni odbornik zg javna dela Ri-gutto, ki sta obljubila, da bo deželna uprava primemo posegla ter izvajala nadzorstvo, kot je v njem pristojnosti. Tako na tiskovni konferenci, kot na deželi so sindikalni predstavniki poudarili tudi nujnost zaposlovanja mlade delovne sile ter večjega uveljavljanja vloge občin in gorskih skup nosti.
Zborovanja pri GMT o zakonskem osiiutku za pravične stanarine
zakonski osnutek, ki je predvideval 3-odstotni povišek vrednosti nepremičnine in končni zakonski osnutek, ki so ga v parlamentarni komisiji odobrili z glasovi KD in MSI o poviških do 5 od sto.
Tridesetletno spanje pristojnih o-blast: je omogočilo ogromne gradbene špekulacije in nastanek mogočnih nepremičninskih družb, katerim so sedaj delavci in manj premožni sloji prepuščeni na milost in nemilost. Na zborovanjih pri GMT so ugotovili, da tak zakonski osnutek nasprotuje delavstvu, da bo povzročil prekomerno povišanje stanarin in končno še hujšo inflacijo, ki jo bo ponovno občutilo predvsem delavstvo.
Delavci ^ovarne motorjev so zato izrazili pripravljenost, da se udeležijo vseh oblik boja za dosego pravičnih stanarin.
šolo. V tem času bodo študirali, prisostvovali novim pedagoškim poizkusom in preverjali svoje znanje, kar bo- obvezno za vse šolnike v kantonu.
Francoske izkušnje p je posredoval prof. G. Belbenait, glavni pariški šolski nadzornik, ki je orisal šolsko reforme Haby, katere glavna značilnost je poosebljenje, demokratizacija in uskladitev strok s pomočjo koordiniranih skupin šolnikov, ki so povezani z izvedenci za nenehno izobraževanje.
Po predavanjih so v popoldanskih urah nadaljevali delo v ločenih skupinah in prav pri tem delu, ko prihaja tudi do razprav, šolniki razgalijo svoje pomisleke in dopolnila k poročilom.
Večkrat se lahko z njihovimi izjavami ne strinjamo, a so živo pričevanje miselnosti marsikaterega šolnika. Izjave o nasprotovanju novo-, stim, češ poizkuševanje si lahko privošči industrija, ki neuspeli izr delek zavrže in ne šola, ki gradi o-sebnosti, je nesprejemljivo? a je lahko tudi obveza, da VSakč novost stalno nadziramo in jo zavržemo, ko je neučinkovita. Dvajsetletne izkušnje nekega italijanskega ravnatelja, ki v zanosu trdi, da gradimo pri nas gradove v oblake, je prav tako zanimiva. Treba je po njegovem najprej ugotoviti, zakaj si poe-dinci izberejo poklic šolnika. Ker nimajo drugih delovnih možnosti? Morda pa, ker so prepričani, da je to le polovična služba, ki omogoča še druge rentabilnejše zaposlitve. Marsikateri šolnik še ne ve, da mu delovna pogodba pripisuje le 30 dni dopusta, v ostalem času pa bi bilo usposabljanje le problem struktur in denarja.
v občinskem svetu je o tem vložil vprašanje odborniku za zdravstvo. V ponedeljek pa je prišlo v upravnem svetu tržaških bolnišnic do razpleta ob glasovanju sklepa predsed stva. Komunistični svetovalci so o-pozorili, da je izpadla ta pobuda kot zasebni posel med občinsko KD in bolnišnico. To imenovanje bi med drugim hudo prizadelo geriatrično bolnišnico pri Magdaleni in bolnišnico za kronične bolnike pri Sv. I-vanu, saj je prisotnost glavnega direktorja nenadomestljiva. Svetovalci KD so vztrajali na svojih stališčih, kljub pojasnilom drugih političnih sil o neumestnosti tega imenovanja. Komunisti so zato zapu stili sejo, s čimer so, zaradi pomanjkanja legalnega števila, preprečili odobritev sklepa.
pravil center za umsko zdravje Nabrežini: na sporedu bo pet referatov, sledila pa bo razprava. Ta komisija bo zasedala v nabrežinski občinski telovadnici od 9.30 dalje in prireditelji vabijo prebivalstvo k številni udeležbi. V dopoldanskih urah bodo izčrpali referate, popoldne pa bo razprava. Za kosilo so poskrbeli operaterji in «gostje» centra za umsko zdravje v Nabrežini.
Vendar pa gre vsekakor le za okvirni spored, kajti že včeraj je skupina udeležencev predlagala nekaj sprememb, ki ne zadevajo samo glavnih orisov programa, ampak tudi koncept zasedanja samega. O vserrt tem pa sedaj še vedno razpravljajo v psihiatrični bolnišnici, prav v duhu tiste odprtosti in dovzetnosti za vsa vprašanja, ki jo pač vsebuje alternativna psihiatrija.
Sinoči, na predvečer otvoritve zasedanja, so pod šotorom že predvajali prvi Wisemanov film «Walfare»; predvajanju je prisostvovalo nekaj sto gledalcev, večinoma udeležencev kongresa, ki so se že zbrali v kom-prenzoriju psihiatrične bolnišnice. Predvajanje filma je z vzkliki in medklici skušala motiti skupina »neodvisnih* mladincev.
Kolektiv Glasbene matice iskrenb čestita svoji sodelavki prof. KA-TJi KRALJ ,
za uspešno opravljeni diplomski izpit iz violine m tržaškem konservatoriju «G." Tartini*.
Duo Sicherer in Fuga danes zvečer v baziliki sv. Silvestra
Danes zvečer ob 21. uri bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu (blizu cerkve Santa Maria Maggiore) bariton Christoph von Sicherer zapel vrsto spevov Brahmsa, Schuberta, Schumanna in Straussa. Na klavir ga bo spremljala pianistka France-sca Fuga. Pobudo je dala avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, ki je v okviru «Glasba v cerkvah» v preteklih dneh pripravila že več podobnih koncertov. Bariton von S;čherer je znan operni pevec po Evropi, Južni Ameriki in na Vzhodu. Trenutno nastopa v kninski »Operi* in na salzburškem festivalu.
iMiniiiiiiiiHiiiiiiiniiMiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiitiiimiiiiiMiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiMmiiitlu
NADALJUJEJO SE POSVETI PRI POKRAJINSKI UPRAVI
Komunisti preprečili nedemokratično imenovanje občinskega zdravnika
Odločno stališče predstavnikov KPI v upravnem svetu tržaških bolnišnic je za sedaj preprečilo manever krščanske demokracije, da bi nedemokratično in brez predhodnega posvetovanja imenovala občinskega zdravstvenega funkcionarja. Do tega je-prišlo, ko je odbornik Va-scotto v imenu tržaškega župana zahteval od predsedstva tržaških bolnišnic, da razreši direktorja oddelka za geriatrijo, ki naj._ bi postal novi občinski zdravnik. O tem ni Va-scotto obvestil ne centrističnega odbora toliko manj pa tržaški občinski svet. Prav tako je ukrepalo predsedstvo tržaških bolnišnic, ki je u-krepalo brez privoljenja odbora.
Načelnik svetovalske skupine KPI
....................................................miiiiiiilt"«miiillillllllillllillllMIIMMIIIIIiillllillllllMUii
OD DANES NA LICEJU «PETRARCA»
PREDAVANJE O MAMILIH ZA OSEBJE VIŠJIH ŠOL
Tok8ikomaniju iz zdravstvenega, pravnega, verskega in praktičnega vidika
Z zborovanji in stavko se je za ključilo prvo obdobje boja za pra vične stanarine, katerega pobudniki so bili federacija delavcev kovinarske stroke, SUNIA in tovarniški svet GMT.
Na zborovanjih so orisali vladni
Na italijanskem liceju »Francesco Petrarca* v Trstu, Ul. Rossetti 74, se danes zjutraj ob 8.30 prične štiridnevni izpopolnjevalni tečaj za profesorje višjih srednjih šol in za predsednike zavodskih svetov na temo: »Problematika mamil*. Uvodno besedo bo imela ravnateljica tečaja prof. Adla Severini Chatilš, nakar bo dr. Cristofaro La U°rte, načelni1: protimamilskega oddelka tržaške kvesture predaval na temo: »Nove uredbe glede mamil in psi-hotropskih snovi*. Sledila bo diskusija, v katero bodo lahko posegli vsi udeleženci seminarja. Popoldne ob 15.30 bodo sestavili delovne in študijske skupine, ki bodo vsak dan posebej pripravile referate o zaključkih predavanj. Jutri zjutraj, vedno ob 8.30, bo toksikolog in rav-
natelj laboratorija glavne bolnišnice v Trstu dr. Giorgio Giudici govoril o zgodovini mamil in njihovem pomenu, o gospodarsko - politični koristi gojitve makovih nasadov in o širjenju in vseh podrobnostih psi-hotropskih snovi. Popoldne ob 16. u-ri pa bo duhovnik iz Conegliana Veneta govoril na temo: »čemu mamila?*. V petek zjutraj bodo obravnavali problematiko toksikomanije s pravnega in z zdravstvenega vidika, popoldne pa bo prof. Grambassi predložil smernice, ki bi jih morala zavzeti mreža javne informacije za prevzgojo mladih, ki so podvrženi uživanju mamil. Za zaključek seminarja bo dr. Claudio Semerani v soboto zjutraj orisal prisotnim o-sebno raziskavo med študenti višjih srednjih šol v Trstu
Usklajevanje javnih pobud v prid krajevnemu kmetijstvu
Pokrajina bo nudila konkretno strokovno pomoč vinogradnikom s sodelovanjem gorske skupnosti, občin, kmetijskega nadzorništva in kmečkih sindikatov
Na pobudo tržaške pokrajinske uprave so se včeraj zopet sestali na njenem sedežu zastopniki občin, pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in kmečkih sindikalnih organizacij ter Kraške gorske skupnosti. Pregledali so najprej ocenitev škode, ki jo je kmetijstvu v naši pokrajini povzročilo neurje sredi preteklega meseca po cenitvah kmetijskega nadzorništva. V grobih številkah so kmetijski obrati utrpeli 100 milijonov škode v tržaški občini, okrog 60 pa v miljski. Obravnavali so tudi ukrepe, ki jih je s tem v zvezi sprejela deželna uprava in pomoč, ki jo zakonodaja predvideva. Sindikalni predstavniki so pri tem naglasili potrebo, da krajevne uprave nujno poskrbijo za ureditev poljskih poti tudi na tistih področjih, kjer zadnje neurje ni tako hudo prizadelo pridelkov, je pa raz rilo steze in poti, kar v nekaterih primerih onemogoča spravilo pridelkov.
V naslednjem delu seje so se prisotni podrobneje dogovorili o postopku za konkretno obliko strokovne pomoči, ki jo misli pokrajinska uprava nuditi domačim vinogradnikom. Skoro tridesetim obdelovalcem, ki so se k pobudi prijavili (zainteresirani to lahko storijo še danes in jutri v uradih okoliških občin ali neposredno pri pokrajini) bo uprava dodelila strokovnjake, ki bodo sledili vsemu kletarskemu procesu in jim bodo pomagali z nasveti pri posameznih fazah vinifi-kacije, od trgatve (Jo zoritve vina. Vzporedno bodo javne uprave, teh nične službe in strokovne organizacije izvedle, koordinirane pobude s predavanji, za priznanje zaščitenega naziva domačim vinom ter za določitev področja, kjer uspeva teran.
hodnji teden sestali zastopniki i krajine, Kraške gorske skupnosti in kmečkih sindikatov, da proučijo položaj krajevnega kmetijstva in ugotovijo možnosti njegovega načrtovanega razvoja.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 18. sep tembra, avtobusni izlet na Grintavec. Vzpon gre mimo koče na Kokrškem sedlu. Za neplanince je možnost vzpo na z žičnico na Veliko planino. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76304).
Kino
MIRAMARSKI PARK: »Luci in zvokb
Predstavi ob 20.30 «Maximilian ol Mexico. emperor's tragedy» (v ai>-gleščini); ob 21.45 «11 sogno in1' periale di Miramare* (v italijaH' ščini). Prevoz z motornim čolnoifl od pomola Audace do grljanskeg* portiča (ob 19.20 in 20.50). Po pred' stavi iz grljanskega portiča dva povratka.
Ariston Zaprto.
Mignon 16.30 »I dne superpiedi flua*1 piatti*. Terence Hill, Bud Spencer-Barvni film.
Nazionale 16.30 «Paperino e C. ® vacanza*. Walt Disneyeva risanka-Po risanki še «11 leVriero picchi*' tello*. -
Gratlacielo 16.30 «Quella strana v°-glia di amare*. Beba Lončar, Pj*| lippe Leroy. Prepovedan mladja1 pod 18. letom. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Roulette russa*. Segal. G. Jackson. Barvni film.
Fenice 16.30 »Super vixens». Shad Eubank. Charles Napier. Sharo11 Kelly. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film.
Men 17.00 «America 1929, stermin*' tevi senza pieta*. Prepovedan nd*‘ dini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 15.30 «La spia che mi amav**j Roger Moore. Barbara Bach, Curl Jurgens. Barvni film.
Cristallo 16.30 »Sebastiane*. Prepovej dan mladini pod 18. letom. BarVl’ film.
Anrora 16.30 »Folli, liberi ampless”' Prepovedan mladini pod 18. leto"1,
Capitol 17.00 «11 mucchio selvaggi®* VVilliam Holden. Prepovedan mlada* pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 »Silvestro e Gonzale* vincitori e vinti*. Barvni risani f*Wj
Ideale 16.30 »Mimi Bluette, fiore d mio giardino*. Monica Vitti. Bari film.	f
Impero 16.30 »Arniči miei*. Ugo * gnazzi. Barvni film.
Vittorjo Veneto 17.00 »Come ti *r*r disco la pupa*. Barvni film.
Astra 16.30 »Paperino & C. nel F* West». Barvni Walt Disneyev rl' ni film.
Volta (Milje) 17.00 »Bianchi cav«£ d’agosto». Jean Seberg, Renato *'• stie. Barvni film.
Včeraj-danes
Danes, SR&DA, 14. septembra JELENKO
Sonce vzide ob 6.42 in zatone 19.19. — Dolžina dneva 12.37. - ^ na vzide ob 7.47 in zatone ob 1* Jutri, ČETRTEK, 15. septembri NIKODEM
Vreme včeraj: najvišja temperah^*
22,2 stopinje, najnižja 16,9, ob 13. 22,2, zračni tlak 1019,5 mb rahlo JJ, da, vlaga 75-odstotna, nebo 2/10 oblačeno, veter 4 km na uro hodnik, morje mirno, temperatura ja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. septembra 1977 se v **'jj ni rodil noben otrok, umrlo pa Je oseb.	rf,|j
UMRLI SO:. 73-letna Emilija ^ vd. Ciuch, 81-letna Erminia
vd. Butiro, 42-letni Aleksij GreŽ1 . 73-letna Letizia VVendlenner, 79-le„,r
usnmmam
V	počastitev spomina tragično preminule mame našega delovnega tovariša Giorgia Gullija darujejo tiskarji in uradniki ZTT ter uredniki Primorskega dnevnika 68.500 za Skupnost Družina Opčine, 4.000 za Društvo Slovencev v Miljah, 6.500 za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 1.000 za Dijaško matico, 1.000 za SZ Bor, 2.000 za TFS »Stu ledi* in 1.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na prijatelja Aleksija Gregoriča daruje Pepi Pertot 3.000 Ur za TPPZ.
V	počastitev spomina pok. Aleksija Gregoriča daruje družina Stanka Starec 10.000 lir za PD Barkovlje.
V	počastitev spomina Josipa štranja daruje Iči Gombač z družino 5.000 lir za PD V. Vodnik.
V	počastitev spomina Aleksija Gregoriča darujeta Alekseja in Primož Možina 5.000 lir za RMV.
Caterina Cherin, 86-letna Carolin3 ^ lin vd. Pessi, 84-letna Giovann*.j(. farano vd.: Popia, 88-letni Carlo ^ sche. 84-letni Giuseppe Maraspi3, ^ letna Norma Mladossich por. Uk° ^ 80-letni Giovanni Robusa. 89-letm p tilio Accerborii, 68-letni Francesco^
liani, 44-letni Angel Družina, na Angelina Malusa, 63-letna
Ellero por. Samez, 66-letni Elio j. 55-letna Elena (Jerka) Lesko Jjjc, Notaristefano,' 85-letni Andrea °
79-letni Giuseppe Castellani.
DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (od 8.30 do 20.30) jt Trg Oberdan 2, Ul. T. VeceH10 Ul. Zorzutti 19, Ul,
Ronomea (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do Trg Cavana 1, Trg Giotti Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARff (od 20.30 dalje) . (S*-Trg Cavana 1, Trg Giotti Frančišek) 1.
A
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Silili
Nočna služba za zavarovance ,e|ef' in ENPAS od 22. do 7. ure: št. 732-627.
V zvezi s pojavom nedeljskih izletnikov so predstavniki gorske skupnosti, občin in kmečkih sindikatov soglašali s propagandno akcijo, ki jo namerava pokrajina ob noviti s pomočjo lepakov in sredstev javnega obveščanja, in so jo sklenili podpirati.
Vsi prisotni so poudarili koristnost dosedanjih posvetov za usklajevanje dela v korist domačega kmetijsva in so jih sklenili nadaljevati. V tem okviru se bodo ž« pri
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi brat' svak ip stric
ANGEL DRUŽINA'
Pogreb bo danes, 14. septembra, ob 13.30 iz mrtvašnice g1aV ne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Svojci
Boršt, Ljubljana, Boljunec, 14, septembra 1977
«1
>t
^ ^
GORIŠKI DNEVNIK
V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA KROŽKA IZ GORICE
Izreden uspeh mladinskega seminarja glede števila udeležencev in tem
Seminarja se je udeležilo nad 90 mladih iz Trsta in Gorice Prisotni so bili tudi predstavniki ZSMS iz obmejnih občin
V četrtek popoldne se je pričel v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru šesti mladinski seminar, ki Ra je priredil mladinski krožek iz Gorice s sodelovanjem mladinskega odbora pri SKGZ. LetošnjeRa seminarja se je udeležilo nad 90 mladincev. poleR goriških so bili prisotni tudi mladi iz celotnega za mejstva in predstavniki občinskih konferenc ZSMS iz Kopra, Sežane, Tolmina, Nove Gorice in Ribnice ter krajevnega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije Loški potok.
Seminar je odprl predsednik mladinskega krožka iz Gorice, ki je v svojem pozdravu poudari! predvsem dve značilnosti letošnjega seminarja. »Letošnji*, ie dejal Igor Komel »je preizkušnja množičnega seminarja, ki naj bi ga organiziral prihodnje leto mladinski odbor in na katerem naj bi sodelovali predstavniki vseh naših organiza cij. Druga, prav tako pomembna, značilnost letošnjega seminarja, je sodelovanje Zveze socialistične mladine iz Slovenije iz obmejnih občin. Njihova prisostnost priča o Vedno boljših stikih, ki jih imajo naše manjšinske mladinske organizacije s sorodnimi organizacijami V matični domovini*.
Igor Komel je po svojem po zdravu podal besedo prvima ore-davateljima, in sicer predsedniku goriškega teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirku Primožiču in tajniku istega odbora Aldu Ruplu. Prvi je govoril o položaju na Goriškem od druge svetovne vojne do danes, predvsem pa je obravnaval reorganizacijo naše krovne organizacije po zadnjem občnem zboru in njen vpliv na še nerešene go-riške probleme.
Dr. Mirko Primožič je med drugim dejal: «SKGZ je ori'agodila svojo strukturo pokrajinskim in sektorialnfm potrebam manjšine in to tudi vpoštevajoč nikoli zadostne hitre in tesne povezave med SKGZ *n njenimi članicami Od tod ./ha ja primarna naloga teritorialnih odborov, da usklajujejo manjšinsko delovanje v posameznih pokrajinah. To usklajevanje mora potekati prc ko delovanja članic in mora biti Usmerjeno v jasne in naprej določene cilje, ki težijo k temu. da se doseže za našo skupnost v Italiji globalno zaščito.*
Al do Rupel je začel najprej o-hravnavati kadrovsko vprašanje, k: je eno od temeljnih problemov vsake organizacije. Zavedati se moramo. poleg drugega, da iz mlaj hh generacij lahko črpamo nove ljudi za naše organizacije. Paziti klora mo tudi, da se mladi, ki že delajo po naših organizaciiah. ne hi izgubljali zaradi malomarnosti 'h pravega čuta za njihove probleme. Kadrovanju moramo posvečati čredno pozornost in to ne glede *a katero specifično področje bi se h kadri odločali.
Poudaril je tudi, da bi morali začeti organizirati mladinske odseke po vaseh, ne samo v mestih. Vzpostavitev takih krožkov bi podlagala premagovati nekatere teža ve, ki se pojavljajo med orosvet-dim in športnim delovanjem. Predavatelj se je tudi zavzei za več',o dejavnost mladih na vseli področjih današnje stvarnosti naše narodnostne skupnosti.
Zvečer so si udeleženci seminarje ogledali film »Pismo Titu* in ,pot partije*. V petek se je šemi dar nadaljeval s predavanjem Le-v« Krefta, člana sekretariata Zve-m socialistične mladine Jugoslavijo, ki je tudi pisec filozofskih tekstov za srednje šole in je s svojo preprosto besedo prikazal za črtke delavskega gibanja in socialistične misli. Presenečenje za vse
udeležence seminarja je bil obisk profesorja na mapucki univerzi v Mozambiku Narcizosa Natosa, ki je prišel s članoma republiške konference ZSMS Ivano Robido in Metodam Lokarjem.
Popoldne je predava) Dušan Nečak član inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani o teoriji manjšinskega vprašanja. Predavatelj je prikazal glavne značilnosti vedenja, ki jih mora imeti večinski narod do manjšinskega, da se temu zagotovi nemoten razvoj. Zvečer pa je bila na sporedu tribuna s sekretarjem SKOJ iz prvih let vojne Viktorjem Stoparjem, ki je danes član republiškega sveta Zve ze borcev.
V soboto pa so mladi spoznavali iz predavanja Franja Krogelnika z Jesenic, zakon o združenem delu in vlogo mladine pri uresničevanju tega temeljnega zakona.
Za njim pa je prišel v goste predsednik SKGZ Boris Race ki je udeležencem seminarja prikazal
delovanje in cilje naše osrednje organizacije. Prikazal je tudi pomen te organizirane strukture za plodno delovanje naše manjšine proti raznarodovanju. Predsednik SKGZ se .je tudi ustavil pri zadnjih spremembah te organizacije, poseben poudarek pa je dal zadnjemu srečanju z ministrskim predsednikom Andreottijem. Po predavanju so mladinci postavili vprašanja iz manjšinske problematike, popoldne pa je bila na sporedu seja mladinskega krožka in srečanje mladinskega odbora z mladin ci, razdeljeni po vaseh.
V nedeljo zjutraj pa je bilo na sporedu srečanje s Korošci. O manjšinskf problematiki na Koroškem sta spregovorila tajnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju France Serajnik in Janko Male. Srečanju je sledila okrogla miza o mladinskem vprašanju, o katerem bomo še poročali in s katero se je zaključil letošnji mladinski seminar.
HIIIIIIMIIIIMIIHIIHIIIIIIIIIlMItllllimHIMIHMIIIIIIIIIMnllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIIIIIIHtlllltllllMtlimtlH
NA POBUDO DOBRO ORGANIZIRANEGA KOLEKTIVA
V ŠTIVANSKI PAPIRNICI USPEL «PRAZNIK DELA»
Vaška mladina se je polnoštevilno odzvala vabilu delavstva
Prebivalstvo Štivana in okoliških zaselkov bodo nedvomno ugodno o cenili pobudo delavcev papirnice, ki so pretekli konec tedna na prostranem prostoru pred tovarno organizirali svoj praznik dela, saj jim takih in podobnih priložnosti za snidenje pač primanjkuje. Vabilu delavcev papirnice se je odzvala predvsem mladina teh vasi. To dejstvo organizatorji še posebej naglašujejo. Tako imenovanemu tovarniškemu odboru socialnega sklada, nosilcu akcije, je šteti še posebej v dobro, da se je na prireditvi — to načelo vodi sklad tudi v vseh ostalih akcijah — organizator predstavil v obeh jezikih, kar se je menda v tem kraju na prireditvah podobnega značaja prvič zgodilo. Nespreten je bil organizator edinole pri slovenskem prevodu italijanskega teksta plakata: taka slovenščina nima vstopa v nobeno slovensko vas! Iz govora predsednika Adriana Olivierija in iz po govorov z njim smo zvedeli, da ta odbor deluje že tretje leto in da je nastal na pobudo samih delavcev. V njem je včlanjenih 800 od 900 delavcev papirnice, njegova značilnost pa sta politična in organizacijska neodvisnost od vseh obstoječih formalnih oblik in teles, ki v tovarni obstajajo. Funkcija, ki jo sklad prevzema, so predvsem pobude v športno rekreacijski in kulturni ak tivnosti (odbor se zavzema za širjenje površin za tako dejavnost, organizira kulturne , prireditve in debate) in pobude socialnega značaja (pomoč obolelim, pomoč v primeru smrti in pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev ter problemov delavcev ter problem zapo slovanja mladih). Sklad, ki se financira s prispevki samih delavcev, prispeva pa vanj tudi papirnica, je po besedah predsednika v tem kratkem času delovanja povsem opra vičil svoj obstoj. In kar je še po sebej pomembno — prebivalstvo ga je sprejelo medse. Razstava, ki so jo ob tej priložnosti organizirali člani sklada in ki predstavlja obi skovalcem bogate in urejene zbirke žuželk, ptičev, školjk in ostalih ročnih spretnosti, je pomemben prispevek k iskanju najprimernejše oblike izkoriščanja prostega časa zaposle nih v tovarni. V treh dnevih praz nika so se zvrstila druga za drugo
tekmovanja v briškoli, vlečenju vrvi, ex tempore (v njem so bili nagrajeni prav vsi nastopajoči). Koncertni nastopi mladinskega mandolinar-skega orkestra in nfjbrežinske godbe. Ob koncu zapišimo, da .se organizator zahvaljuje za pomoč vsem mladim, občini Devin - Nabrežina, KP iz Nabrežine in Tržiča ter turistični ustanovi iz Sesljana.
I. P.
*.....■•■m................im..........
PRESUNLJIVO SLOVO OD ALEKSIJA
J
0$
%
NA DUNAJSKEM VELESEJMU
Srečanje deželne delegacije
i avstrijskimi krogi
Tudi letos je bila na 106. dunajskem velesejmu prisotna uradna delegacija Furlanije - Julijske krajine, ki je imela s predstavniki avstrijske vlade plodne pogovore. Delegacijo naše dežolei so sestavljali odbornik Stopper, predstavnika trgovin ske zbornice iz Trsta in Pordenona dr. Caidasšf^n dr. Musolla. pred stavnik pristaniške uprave dr. Za netti in drugi predstavniki industrijskega in turističnega sektorja.
Predvsem gre poudariti pogovore, ki so jih imeli člani delegacije s predstavniki avstrijskega politične ga fn gospodarskega življenja, kot n.pr. z ministrom za zunanjo trgovino, z ministrom za javna dela in prevoze, državnim podtajnikom Ve selskyjem itd. Z ministrom Stari-bacherjem je delegacija podrobno proučila problem realizacije premo-govoda, ki bi šel iz Katovic do Linza od tu pa še v Trst.
Na tiskovni konferenci je deželni odbornik Stopper obrazložil nekate re najzanimivejše načrte, ki zade vajo razvoj tržaškega pristanišča in poglobitev stikov z avstrijsko republiko na gospodarskem, kulturnem. umetniškem in turističnem po dročju.
Na srečanjih so poudarili tudi nujnost gradnje prometnih infrastruktur, tako na avstrijski kot italijanski strani, ki bi še bolj pospešile gospodarsko in drugačno izmenjavo.
Dr. Zanetti je avstrijskim zastopnikom orisal položaj tržaškega pristanišča in delal, da bo pristaniška uprava preučila vsak predlog, tudi z avstrijske strani, ki bi imel namen razširiti in pospešiti pristaniško dejavnost.
Odbornik Stopper se je na koncu svojega obiska v imenu vseh, ki jih je v Furlaniji prizadel lanskoletni potres, zahvalil Avstriji za nesebično pomoč, ki jo je nudila prebivalstvu.
Naj omenimo, da so na dunajskem velesejmu letos prvič prikazali turistične zanimivosti naše dežele, ki bi morale tako pospešiti razvoj turizma v Furlaniji - Julijski krajini in dotok tujih gostov.
BENEŠKI DNEVNIK
OBČINSKI SVET SE JE SPOMNIL GORIŠKE FRONTE
Na včerajšnji dan pred 34 leti nacisti požgali županstvo v Doberdobu
Sprejeta najnižja prispevna stopnja za urbanizacijo - Prispevek za partizanski spomenik v Dolu
Včeraj popoldne je župan Andrej Jarc na seji občinskega sveta v Doberdobu seznanil svetovalce z u-spešnim zaključkom akcije protifašističnih sil, na kateri so sodelovali tudi številni župani goriške pokrajine, ki je preprečila neofašistično provokacijo v Casseglianu. Zahteval je nadalje odkritje in kaznovanje krivcev za ixibeg nacističnega kriminalca Kap-plerja ter. seznanil svetovalce z izvedbo drugega dela pobratenja s Pr-vačino. Odbornik Jože Jarc je v razpravi o županovih sporočilih, ki so bila na začetnem delu včerajšnje občinske seje, dodal še informacijo, da je prav na včerajšnji dan, 13, septembra pred 34. leti nacistični okupator vdrl v Doberdob ter zažgal županstvo. Svetovalec je s tem v zvezi opozoril na obletnico Goriške fronte, ' ki jo protifašistične sile proslavljajo prav v teh dneh. Na dogodek je spomnila tudi svetovalka Marija Ferletič, načelnica svetovalske skupine Slovenske skupnosti, tako da se je tega pomembnega obdobja v protifašističnem boju našega prebivalstva soglasno spomnil celotni občinski svet.
V nadaljevanju seje je občinski svet zvišal davek ILOR od 6 na 8.5 odstotka. sprejel je najnižjo prispevno stopnjo za primarno in sekundarno urbanizacijo ter vložil priziv proti deželnemu upravnemu razsodišču, ker ni upoštevalo parametrov, ki jih je občinski svet sprejel o osebnih prejemkih občinskih uslužbencev. Manjšinska skupina se je pri glasovanju o tem predlogu vzdržala. Občinski svetovalci so odobrili prispevek 800.000 lir odboru za postavitev partizanskega spomenika v Dolu, ki ga bodo svečano odkrili v nedeljo, 25. septembra in s to slovesnostjo tudi sklenili proslave 34-letnice Goriške fronte. Manjšinska skupina se je pri glasovanju vzdržala, ker 'je sodila, da bi morali postaviti spomenik vsem žrtvam vojne, ne glede na to, na kateri strani so padle.
Po odobritvi stroška v višini 1,2 milijona lir. kolikor je znašal občinski izdatek za organizacijo pobratenja, so sejo, ki se je pričela ob 14. uri, ob 17. zaključili.
• V pisarni »Ufficio gestione pensio-ni» v goriškem zavodu za socialno skrbstvo 1NPS na Travniku so na razpolago obrazci, s katerimi je zahtevati davčna dopolnila za žinske doklade v letu 197G.
moc
dru-
Zborovanje KPI o pravici do zdravja
ce. V tej stavbi so danes le nekatere stranske službe, v njej pa je dovolj prostora za skoro dvesto bol niških postelj. Takratni Perazzov predlog je zoževal število primaria-tov in dajal možnost za bolj smotrno uporabo zdravniškega osebja.
V	petek v Gorici vojaška parada
V	petek, 16. septembra, bo v Gorici vojaška parada ob priliki tridesetletnice povratka italijanskih čet v Gorico v letu 1947 in priključitve našega mesta Italiji. Goriška občinska uprava je vojaško parado priredila v soglasju z vojaško oblastjo.
V mimohodu vojaških enot, ki se bo pričel pri spominskem parku in nadaljeval po obeh korzih in nato po Ul. Oberdan dosegel Travnik, bodo sodelovale, med drugimi tudi enote pešadijske divizije »Mantova*, ki je 16. septembra 1947 vkorakala v Gorico. Prisotna bo tudi mehani-
zirana enota te divizije »Brigata Go-rizia*.
Mimohod se bo pričel ob 13.30, zaključil se bo ob 12. uri na Travniku, kjer bodo svečano-dviganje zastave in priložnostni govori. V mi mohodu bodo sodelovali, poleg vojaških enot, tudi zastopniki tukajšnjih izvoljenih oblasti, italijanske občine z zlato medaljo za hrabrost, kot so Turin, Bologna, Cassino. Sodelovali bodo tudi pripadniki borčevskih in drugih organizacij, ki so se zavzemale za priključitev Gorice Italiji.
Svoj prihod je napovedal tudi danes 80-letni general Antonio Guala-no, ki je bil v letu 1947 poveljnik divizije »Mantova* in ki je v tem svojstvu vkorakal na čelu svojih čet 16. septembra 1947 v Gorico.
Istega dne ob 19. uri bo na Travniku igrala vojaška godba. Ves dan bo parkiranje na Travniku prepovedano, prav tako po obeh korzih in v Ul. Oberdan.
Goriški župan je sestavil besedilo priložnostnega plakata, ki so ga te dni nalepili na oglasnih mestih.
V PRIREDBI TRGOVINSKE ZBORNICE
Sejem stanovanjske opreme «Ambiente 1» bo na razstavišču
Sejem bo od 23. do 30. oktobra - Decembra je na vrsti sejem kmetijskih strojev
Ob uspešnem zaključku letošnjega goriškega sejma Espomego smo na tiskovni konferenci predstavnikov trgovinske zbornice ugotovili, da je treba sejmišče smotrneje uporabiti med letom tudi za druge prire ditve. Med temi naj prednjačijo tiste gospodarskega značaja. Prostor ne hale Espomega so bile zgrajene v ta namen in ni moč ustaviti se samo pri eni ali dveh prireditvah v teku vsega leta. Res je, da so nekatere organizacije zaprosile in tudi dobile v uporabo sejemske prostore za prirejanje svojih prireditev. Res je tudi, da so lani decembra goriš-ki trgovci s kmetijskimi stroji u-resničili zamisel o sejmu kmetijskih strojev, ki je v naše mesto privabil predvsem obiskovalce in kupce iz sosedne Jugoslavije. Tem koristnim pobudam pa je treba dodati še nove.
Težave so seveda z datumi, saj je koledar nasičen s sejmi in gospodarskimi razstavami in težave so tudi z izbiro področja razstave. Kaj razstavljati? Dana sta bila dva predloga. Prvi se nanaša na oblačilno industrijo, drugi pa na pohištveno. Pogovori o prvem so še v teku. tik pred uresničitvijo je druga pobuda.
• MMMIIMMMMMMI*MI|MMMMMMIMMMMMHIMMMMMMMMIMMMMIMMIMMMMHMHMMMMIMMMMMMMMMMMIMMMI*MIIIIIIMIMIMMMMMMMMMMIMMMMMMMIM|0MMHMMI
RAZISKOVALNA DEJAVNOST, KI SE JE ZAČELA PRED STO LETI
Od ugotavljanja bolezni sviloprejk do raziskav o prehrani rastlin
Največ pozornosti namenili raziskavi prisotnosti dušika v zemlji ter vplivu na razvoj rastlin in mikroelementov • V kratkem izid drugega letopisa s podatki o opravljenem raziskovalnem delu
' Posoški fedetac ja KPI prireja v četrtek, 15. septembra, ob 20. uri v Palazzettu Venetu v Tržiču javno zborovanje o pravici do zdravja, kot jo pojmuje KPI. Uvodno poročilo bo imela p_of. Gianna Pirella, sklepne besede pa bo izrekel odgovorni v vsedržavnem vodstvu KPI za socialno varstvo poslanec Sergio Scarpa.
Stališče sekcije PSI o goriški bolnišnici
Pred nekaj dnevi je skupina bolnikov v splošni goriški bolnišnici, ki so jih namestili v izolacijskem oddelku bolnišnice, poslala časopisju pismo s protestom proti tej odločitvi vodstva zdravstvene ustanove. Bolni ki tožijo, da so ločeni od ostalih bolnikov, čeprav ni za to nikakih razlogov.
V zvezi s tem pismom je socialistična delavska skupina v goriški bolnišnici obvestila časopisje, da je njen načelnik Dino Perazza, že letos februarja predlagal vodstvu bolnišnice, da bi preuredili službe v stavbi bivše pnevmološke bolnišni-
Goričani se lahko pohvalimo z raziskovalnim zavodom s petdeset letno tradicijo. Kovinska tabla »I-stituto sperimentale per la nutri-zione delle piante* na poslopju ne-krfenje slovenske kmetijske šole v Ul. Duca d’Aosta v Gorici (nekdanji Cipresni ulici), ne pove veliko. zato smo potrkali na vrata te ustanove, da bi zvedeli kaj več o njenem delu.
V nekem smislu je to ustanoVa z več kakor stoletno tradicijo, ki nadaljuje, čeprav na povsem drugem področju, raziskovalno delo, ki ga je začel leta 1869 ustanov ljeni Zavod za odkrivanje in odpravljanje bolezni sviloprejk s sedežem v nekdanji Ulici Alvarez. Z upadanjem gojitve sviloprejk v , le tih pred prvo svetovno vojno, se je namreč začela spreminjati tudi dejavnost omenjene ustanove, ki- je svoje raziskave začela usmerjati tudi v druge panoge kmetijstva. Vojna je široko zasnovano znanstveno delo drastično prekinila. O-prema zavoda je skoraj v celoti izginila, od bogate knjižnice pa se je ohranil le del. Zapuščino nekda njega zavoda so v dvajsetih letih prenesli v prostore kmetijske šole, kjer je sčasoma in z velikimi težavami spet zaživela raziskovalna ustanova.
Dolgo let je imela pravno obliko konzorcija, v katerem so bili država, goriška občina, pokrajina in trgovinska zbornica. Z ustanovitvijo avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je bilo pričakovati, da bo zavod prešel v pristojnost slednje, vendar se to ni zgodilo. Po daljšem obdobju (od 1965 do 1971) je država s posebnim zakonom skušala urediti raziskovalno dejavnost na področju kmetijstva. Tako je goriški inštitut od takrat državna ustanova. Pravzaprav gre za podružnico enega od 23 raziskovalnih regionalnih centrov na področju kmetijstva s točno oprede ljeno funkcijo: znanstvena raziskava v prehranjevanju rastlin.
Z ureditvijo statusa pa se je menjal tudi dotedanji način dela, ki je temeljil na neposrednih stikih raziskovalcev in neposrednih obdelovalcev, ki so se na zavod o-bračali z najrazličnejšimi problemi.
Tega stika danes ni več in se v zavodu ukvarjajo samo z raziskovalnim delom, z nalogami, ki jih določijo pri pristojnem državnem organu.
Na prvi pogled se zdi, da je raziskovalno delo skrajno omejeno, vendar poglavje o prehrani rastlin zavzema zelo široko in kompleksno področje, ki se. spričo vse večjega okuževanja okolja (zraka, voda in zemlje), stalno širi. Velike koncentracije industrijskih in kmetijskih dejavnosti na omejenem področju, kljub različnim prečiščevalnim posegom, še zmeraj močno spreminjajo prvotno ravnovesje, zlasti v vrhnjih plasteh zemlje, ki so za kmetijstvo najbolj pomembne. Tako se v goriškem inštitutu že vrsto let bavijo s preučevanjem vse večje prisotnosti dušika v zemlji in vodah (tudi v vedi, ki jo pijemo), kar prihaja »v manjši^ meri od uporabe umetnih gnojil, v večji meri pa od odplak. Prav koncentracije dušika v bližini velikih živinorejskih farm so dokaz, da človek lahko tudi s kmetijskimi dejavnostmi zastruplja o kolico, v kateri živi. Sicer pa je raziskovalno delo o vplivu večjih ali manjših količin dušika na razvoj kulturnih rastlin oziroma mikroelementov v zemlji šele na začetku.
Dobrih dvajset tet je goriško u-stanovo vodil prof. Candussio. ki je ob koncu lanskega leta formalno stopil v zasluženi pokoj, še zmeraj pa redno prihaja na zavod. Profesor Candussio je opravil za nimivo raziskavo o prisotnosti živega srebra v Soči, Avši ter v vodah Beneške Slovenije ter o vplivu te težke kovine na rastlinstvo.
Dolžnost ravnatelja opravlja zdaj prof. Romaninova ob ponoči neka-
IIIIIIIIMMIIIIIIIMmllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIMlMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIMMIMIIIIIIIIIIIIIIMII|IIIIMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIMIMIMIIIMMIIIIIIIIIIIlMIIMIIMMIIIMIIIIIIIIIIIIIII*l
Palačo sredi mesta obnavljajo
terih izkušenih sodelavcev, ki se z raziskavami ukvarjajo že skorai tri desetletja.
Seveda tudi pri tej ustanovi niso brez problemov. Sredstev za raziskovalno delo namreč skoraj povsod in ne samo pri nas primanjkuje, še boljše in uspešnejše na bi lahko delali v bolj primernih prostorih.
O opravljenem delu v zadnjih petih letih bo nadrobno poročal le topiš, ki bo izšel v kratkem.
Gospodarsko gibanje na Goriškem v juliju
Po podatkih trgovinske zbornice se je trgovinska dejavnost v mesecu juliju nekoliko zmanjšala. Cene i blaga M c niso,' spremenile, pač pa pričakujejo, da se bodo jeseni podražile osnovne življenjske, potrebščine. Ugodno je na ceno mesa vplivala sprostitev uvoza svežega govejega mesa iz tretjih držav. Ta cena se je namreč v nadrobni prodaji v mesecu juliju znižala za 300 lir na kilogram.
Na trgovino ugodno deluje priliv jugoslovanskih turistov in kupcev iz sosednjega jugoslovanskega obmejnega pasu. Prav tako ugodna je blagovna obmejna menjava po avtonomnem kompenzacijskem računu. Zadovoljivo je tudi stanje v izvozu. Trgovinska zbornica je izstavila 26 potrdil o izvoru blaga, ki je doseglo vrednost 340 milijonov lir. Rast v prometu so zabeležili tudi na ron-škem letališču. V mesecu juliju se je ronškega letališča poslužilo 25 tisoč potnikov.
Jutri v Lipi študijski dan
L^elika množica domačinov iz Bar >lj in prijateljev se je včeraj povila od priljubljenega Aleksija i^goriča. Pred krsto, prekrito z delavskim praporom, mu je Izgovorila senatorka Jelka Ger-in potrdila težko bolečino in /šztiino, ki jo ta prerana izguba A,fa na vseh področjih, kjer je Srttsij nesebično razdajal svoje 1 i«n |ske moči — od prosvete do Melišča, od partije do antifaši-Vn ega odbora. Za njo je »pregoni še predsednik tržaškega parti-J'skega zbora Rudi Žerjal, saj je Teleksi j eden izmed ustanoviteljev >°ra in je želel, da so ga pokopali borovem kroju. Proden so krsto
položili v jamo, sta mu še zadoneli »Bolen mi leži* in «Vigred» iz ust partizanskih in barkovljanskih pev cev. Mnogim so se orosile oči, ko ga je zasula domača prst, kateri se je posvetil in razdal.
Včeraj dopoldne se je na gradbi šču podjetja Riccesi na Lonjerski cesti 70 ponesrečil 64 letni delavec Giovanni Nesich iz Ul. Rossi 16 Med upravljanjem mešalca cementa mu je zašla rpka med kolesje stroja, ki mu je odsekalo palec leve roke. Z zasebnim avtom-so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral' zdraviti 40 dni na or-topetUkem oddelku.
Kulturna društva in zveza izseljen cev Beneške Slovenije prirejajo jutri v hotelu Natisone v Lipi (špeter Slovenov) študijski dan, ki se bo pri čel ob 9. uri zjutraj. Dnevni red srečanja je naslednji: 1. Poročilo o sprejemu pri predsedniku vlade Andreottiju: 2. Listina o pravicah i Beneške Slovenije (prof. Marino Qualizza); 3. Predlogi o zaščiti slovenskega jezika in kulture v videm ski pokrajini za deželno komisijo pri odborniku Mizzauu (dr. Ferruccio Clavora); 4. Okvirni in vsestranski program delovanja društev na celotnem področju, kjer živi slovenska skupnost v videmski pokrajini; 5. Analiza situacij, organiziranost, pro grami.
Študijski dan je namenjen ysem slovenskim kulturnim delavcem iz videmske pokrajine, njegov pomen pa je v poglabljanju problematike, s katero se beneška društva sneču-jejo ob svojem delovanju, torej v pospeševanju tiste notranje rasti, ki mora nujno spremljati vsestransko zunanjo rast Slovencev v videmski pokrajini.
Od 23. do 30. oktobra bomo v Gorici imeli razstavi stanovanjske o-preme «Ambiente 1». Sklenjene so že pogodbe s številnimi podjetji iz naše dežele in tudi iz drugih krajev, ki bodo tu razstavljali. Na razstavi bodo pohištvo, zavese, svetila, tapi-soni, tapetni papir, preproge, barve, ploščice, sanitarna oprema in vse kar spada k opremi stanovanja. Poleg razstave bodo na Espomegu priredili tudi predavanja o sodobni opremi stanovanja. Pripravljajo tudi nekaj strokovnih posvetov.
Natečaj za uradnika na občini Sovodnje
Občina Sovodnje ob Soči je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega uradnika. Začetna letna plača je 2.400.000 lir in odgovarja 5. plačilni ravni. Tej se doda draginjska doklada, trinajsta plača, itd. Je možnost napredovanja v treh plačilnih razredih, ki praktično podvojijo osnovno plačo.
Za pripustitev k natečaju je potrebna diploma višje s-ednje šole. starošt med 18. in 30. letom, ustno :n pismeno obvladovanje slovenskega jezika. Med pismenimi nalogami je predviden tudi prevod iz italijanščine v slovenščino ter iz slovenščine v italijanščino.
Rok za vlož/tev prošenj zapade 31. oktobra- Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na županstvu v Sovodnjah.
Prireditve ob kongresu furlanskega filološkega društva
V Gradišču se pripravljajo na 54. kongres Furlanskega filološkega društva, ki bo v nedeljo ob 9. uri v mestnem gledališču. Že prejšnji petek so pričeli z manifestacijami. Prof. Eraldo Sgubin je predaval o furlanski literaturi v vzhodnem -delu Furlanije, sinoči pa so predvajali tri filme o furlanskih narodnih o-bičajih. V petek bodo igralci malega teatra »Citta di Udi ne* nastopili z dvema enodejankama v furlanskem jeziku, v soboto ponoldne pa bodo v mestni knjižnici odprli filatelistično in numizmatično razstavo ter razstavo domačega slikarja Gina de Finettija.
Na goriški občini služba za socialno asistentko
Goriška občinska uprava bo vzela v -ačasno službo socialno asistentko. Zainteresirani naj vložijo prošnjo do 30. septembra na personalnem oddelku županstva. Tam dobijo tudi ustrezna pojasnila.
• Odprto je novačenje za 800 gojencev v 31. tečaju podoficirske karabinjerske šole. Pojasnila dajejo na vseh karabinjerskih postajah.
Kino
Jestvinarji sprejeli novo delovno pogodbo
- V teh dneh so bile v tovarnah jestvin na Goriškem skupščine delavstva, kjer je delavstvo soglasno sprejelo osnutek sporazuma o novi delovni pogodbi med sindikalno federacijo in delodajalci. Skupščine so bile v tovarnah La Giulia, Safica, Morgante, De Licia, Sorini, Irpat, Candolini, Ciemme, Comar, Rigo-nat, Carelli - Govoni in Gaber. Sindikat SILIA javlja, da dobijo delavci 25.000 lir mesečnega poviška, enkratno letno nagrado 50.000 lir v tovarnah likerjev in 70.000 v drugih tovarnah. Nova pogodba zadeva pri bližno tisoč delavk in delavcev na Goriškem.
• Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski skrbništva objavljene prednostne lestvice za neuč-no osebje vseh šol s slovenskim učnim jezikom./
• 21. septembra ob 16. uri se bo v veliki telovadnici UGG pričelo športno delovanje vseh sekcij UGG in mladinskega centra Olimpia. Vodstvo UGG vabi vse zainteresirane starše in športnike, da se javijo pri poverjenikih.
Palačo zavarovalne družbe Assi-curazioni generali na vogalu Verdijevega korza in Garibaldijeve ulice bodo v celoti popravili. Ker so na zavodu za spomeniško varstvo in na goriški občini bili mnenja, da se mora tipična fasada ohraniti, je lastovk moral zavarovati fasado, da ustreže tem zahtevam. Podobna de-
la smo že večkrat videli v drugih mesili, tako v sosednem Trstu kot v Vidmu, v Gorici pa je doslej to prvi tak primer. Notranjost stavbe so docela porušili. Nanovo bodo zgradili notranje prostore, ki bodo bolj funkcionalni od prejšnjih. Zaradi teh del je precej oviran promet na začetnem delu Verdijevega kor-
za. Tik poleg te stavbe popravljajo tudi drugi dve stavbi na Verdijevem korzu, ki sta last družine Bigot. V erti teh stavb je veleblagovnica Stan-da. Popravljalna dela so ie v teku. V nekaj letih bo ta del Gorice dobil čisto novo lice. Sicer pa popravljajo ali so že popravili tudi fasade nekaterih drugih stavb
Tržlška črna kronika
Včeraj popoldne so orožniki aretirali v Tržiču 45-letnega Galliana Peressina. Našli so ga v posesti neprijavljenega samokresa in v žepu je imel poleg drugega tudi trinajst nabojev.
V	dopoldanskih urah pa so orožniki aretirali 26-letnega Antonina Bulano, ki je pred nedavnim zbežal iz kaznilnice v Caltanissetti. Ujeli so ga v hotelu «Excelsior» v Tržiču, v žepu pa je imel velik znesek denarja o katerem ni hotel povedati, kako si ga je zaslužil.
V	noči med ponedeljkom in torkom so zopet vandali divjali po tr-žiških ulicah. Pri tem so uničili telefonsko kabino v UL Verdi na križišči^ s Ulico Barbarigo.
Gurica
VERDI 17.00-22.00 »Professoressa di lingue*. F. Benussi in W. Romagno-li. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15-22.00 »Violenti di Roma bene*. A. Sabate, F. Gonella. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
MODERNISS1MO 17.40-22.00 »Stop a Greenwich village*. L. Backer, S. Winters. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00. »I santissimi*. G. Deperdieu, P. Devvaerg. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
CENTRALE 17.00-22.00 «11 grande ra-cket*. F. Testi, V. Gardenia. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Trži d
PRINCIPE 18.00-22.00 »n furore del-la Cina colpisce ancora*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Lo strano ricatto di una ragazza per bene*.
Kotni Gorica in okolica
SOČA »Veter m lev*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Sandokan tiger iz Malezije*, 1. del, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Proti vsem zastavam*. a-meriški barvni film ob 19.30.
Včeraj - danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Deborah Marus-si. Luca Pizzignacco, Mario Miche-lon, David Lavrenčič, Denis Tonda, Denia Casetta in Manuel Scarpin.
UMRLI SO: 85-letni upokojenec Umberto Riva, 75-letnj upokojenec Mario Matvacco, 45-letni upokojenec Aldo Visintin in 52-letni upokojenec Mario Piccinin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je e Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ulica Fratelli Rnsselli 23. tel. 72-340.
Svet didaktičnega ravnateljstva slovenskih osnovnih šol v Gorici Izraža podpredsednici Ireni Vetrih sožalje ob smrti njenega očeta Ivane.
NEVŠEČNOSTI IN HUDE SKRBI ZA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
V Washingtonu govorijo o aferi «Lancegate» zaradi špekulacij Carterjevega ministra
Bert Lance se je hitro povzpel zaradi prijateljstva s predsednikom s položaja majhnega bančnega uradnika do odgovornega človeka za orjaški proračun ZDA
NEW YORK — V vrhovih ameriške administracije, to Dot Carterjeve. je spet nekaj zaškripalo. Je nekaj podobnega tWatergatu», čeprav \ drugačnih oblikah. Toliko podobnosti pa ;e le. da neka teri govorijo o »Lancegatu*.
I.ance je bil eden od najvpliv nejših ljudi iz Carterjevega predsedniškega tima. On sam se *e tako izrazil: «Morda samo predsednikova žena Rosal.vn bolje razume Carterja od mene.* Sedaj pa je prišel trenutek, ko mora predsednik izbirati med or; jatelj-stvoni in politično stvarnostjo.
Kar sedem različnih teles preiskuje danes čudne denarni1 posle Berta Lanceja, a odkritja so bila tako huda in neugodna, da je sam ugledni «\Vashington Post«, moral napisati: »Predsednik ne more več braniti Lanceja, če ne želi ogrožati svojega lastnega u-gleda. Sedaj je prišel trenutek, ko se morajo predsednikovi, no i-boljši prijatelji in med njimi tudi Lance prepričati, kot prvi od njih, da o tem prepričajo tudi J,mmy.ia Carterja.*
Če bom kdaj postal breme za .Timmyja Carterja, se bom takoj umaknil* — je še pred nedavnim izjavil Bert Lance. Toda do sedaj še ni pokazal, da bo držal besedo. Mnogi trde, da je čas za Lance jev umik že preveč žrel, a v tem trenutku zahtevajo njegovo glavo najvččji ameriški časopisi, med katerimi so «New York Ti-mčs» in «Washington Post*, več uglednih senatorjev, med katerimi demokrata Abraham R;biooff in Charles Percv. Belo hišo Da obsipajo s sovražnimi in besnimi pismi ter telefonskimi pozivi. Vse to se zliva v splošno nezadovoljstvo. ki nikakor neče sprejemati trditve Bele hiše. da ie človek nedolžen, dokler se nc dokaže nasprotno. Bo sedaj v resnici še nihče ni . dokazal, da ie Lance kršil zakone, čeprav njegove moralne pustolovščine v denarnih p oslih pušča jo za sebo j v resnici grenak okus v ustih. Po VVater-gatu in po velikih moralnih pri-digah Jimmvja Carterja, so «oo-litične ' i-odobnosti* postale celo bolj ostre od meja kazenskega zakona, a diktat vsakdanjih političnih zahtev he dovoljuje raznih etičnih raziskav.
Kadar bo Lance odšel — če bo odšel bo to zlom najmočnejšega človeka iz osebnega predsednikovega kroga. Njegove Odgovornosti so šle visoko čez proračunska vprašanja, pravi nekdo drue iz kroga predsednika. Te odgovornosti so vključevale širok razpon osebnega, političnega in denarnega vpliva. Za Lanceja pravijo, da je bil eden od rekdih, ki je lahko Carterju rekel «ne». Pravijo še, da ie ta Lance jev «ne» spremenil številne predsednikove načrte, kot na primer takrat, ko se je predsednik odrekel gradnji bombnikov «B-l», ali splošnim davčnim olajšavam. On je bil tucji predsednikov poslanec pri sumljivih poslovnih krogih ter je cesto zelo oblastno trdil: «Jimmy se je v volilni kampanji v resnici obnašal kot liberalec, toda vladal bo konservativno.*. Bert Lance je bil v taki meri zaposlen koi drugi Carterjev «jaz», da celo ni imel časa. kot trdi *New York Times*, za vsak-
danje drobnarije v . upravnih in proračunskih poslih.
Za malega učiteljskega sina iz kraečnega predela Georgije, ki sc je začel ukvarjati z denarnimi posli potem ko se je oženil s hčerko nekega bankirja, je vendarle njegov vrhunski dosežek prišel malo prehitro. Ko ie bil star 20 lot. je še delal kot na vaden uradnik v barki svojega tasta v Calhounu (5.000 prebivalcev), kot 46-lelnik pa je že ro-stal eden cd najbolj važivh ljudi v ameriškem gospodarstvu. Ko je sprejemal nove obveznosti, je prijavi! 8 milijonov dolarjev imo-vine. Tu je bila vključena tudi njegova zasebna rezidenca v A-tlanti, kjer razpolaga z (10 soba-
zujejo, da je Lance izkoriščal svoje banke kot svoje osebne igračke.
Tako sedaj trdijo, da so Lance. njegova družina in prijatelji na debelo podpisovali čeke brez klitja, in sicer z vsotami, ki so šle preko 40D.000 dolarjev. Prav tako trdijo, da je Lance izkoristil isto število delnic za kritje dveh, različnih posojil in da ie kapital svojih bank vlagal v večje banke na severu brez vsakršnih o-brestnih obvez, sama da b; mu te bank ■ odobrile zasebno posojilo. Sedaj ga obtožujejo tudi, da se je posluževal reakcijskega letala banke pri svojih zasebnih in političnih poslih. Sirijo se tudi glasovi, da je imel prste vmes tudi
mi (v eni je bila samo izložba j pri poneverbi, ki ie stala njegovo
pisem ameriških predsednikov). Potem so še hiša v Calhounu. počitniška hiša ob morju, stanovanje na stadionu, zasebno letalo, farma s 400 ha, zbirka stilskega pohištva in klet z izbranimi vini.
Družina Berta Lanceja jc uživala na družabnih večerih, na katerih so gostom poklanjali ste kleničke parfemov ih nabožne pesmi Lanceieve žene. Za isti ugled se je zavzemala tudi v VVashingtonu. kjer je zahtevala, da postane takoj del tamkajšnje družbe.
Toda kadar je Lance prišel v VVashington, so skupaj z njim prišle tudi klice sedanjega «Lance-gata*. Nekdanji šef uprave za promet in ceste v časih, ko ie bil Carter guverner v Georsiii, dvojni bančni predsednik in neuspel'kandidat za guvernerja (samo ob tej pri'ožnosti ;e Lance potrošil za volitve en miliion dolarjev) ni mogel odbiti ponudbe, da na najviš.jem mestu spoji svoje politične in batično- gospodarske ambicije, čeprav je vedel, da ne sme v VVashington.
Izgradnja Lancejevega denarnega cesarstva še ni bila dokončana, ko je neka vest v »Timesu* namignila, da z njim nekaj ni v redu. Časopis je pisal, da Carterjev minister za proračun tone vedno globlje in globlje v dolgove. Njegove delnice v nacionalni banki Georgije so badle od 18 na 12,5 dolarja, a večina jih je bilo kupljenih z izposojenim denarjem. Lance bi moral po zakonu prodati okoli 200.0'K) delnic, a vsaka od teli hi predstavljala izgubo od 5,5 dolarja tujega denarja. Teh (Holc na" Lance ni še pridal, a tudi ‘kito cev ni. Zato mnogi predi WčVa irt; da bo I.nncejeVo papirnato "bo gasiva razpadlo kot palača iz kart. Če se ameriški minister za proračun ne bo rešil dolgov z drugimi dolgovi, bo moral v stečaj.
Toda to .je zasebna /.Odeva vsakega ameriškega državljana Lance pa je imel nesrečo, da ie moral zahtevati od kongresa, na.j mu odgodijo prodajo delnic, ki jili ni sme) več imeti, ker je postal minister. Zadevni kongresni odbjr je odobril to zahtevo, toda odložitev je povzročila prvo preiskavo, ki ie odkrila «Lance-jevo sprehajanje po robu morale in bančnih zakonov*. Ta preiskava pa se sedaj širi v nedogled z raznimi uradnimi in poiuradni-pii odkritji, ki skoraj vsa doka-
banko v Calhounu okroglih milijon 'dolarjev. Ta zadnja doeodiv ščina bo morda še najbolj daleč od resnice, toda šele sedaj so odkrili, da is federalna komisija, ki jo raziskovala ta poneverbo (krivec je že v zaporu obsojen na 8 let zapora) bila naravnost zaprepadena zaradi čekov brez kritja neopravičenih nosojil 'n »brezbrižnega knjigovodstva*. Neki član komisije je izjavil, da ie bila ta banka ena od najbolj »neformalnih*, kar jih ie kdaj videl.
Lance je dejal, da ni storil nič, kar ni v navadi v bančnih krogih. Ta njegova izjava pa je razjezila njegove nekdanje kolege, ki se bojijo, da ne bi afera nekega provincijskega bankirja povzročila preveč zanimanja za »skrivnosti bančne bratovščine*. Ameriški kongres je že večkrat skušal razčistiti zadeve na tem področju, toda sedaj je škandal tako velik, da bi se utegnilo res zgoditi nekaj novega. Danes se ljudje širom po ZDA sprašujejo, če je »res treba plesati leta in leta ob robu morale in zakona, da bi nekdo užival sloves bančnega čudeža*.
No. sedaj je bančni ugled v ZDA precej načet, z Lancejevim pa je skoraj konec. Kako ie mogoče, sc sprašujejo ljudje, dg more bili človek, ki podpisuje čeke brez kritja, ki razsipa tuji denar, ki mu je bil zaupan, ki posoja brez jamstva, sploh biti odgovoren za orjaški ameriški proračun, ki naj bi po Carterjevih besedah moral biti letos uravnovešen. Lju djc pa pravijo, da gre za staro vvashingtonsko igro pri kateri ne-Pravila vejajo samo za ljudi r/, vlucfiu^a Kroga drui?a i,a vse ostale.
IM |I‘V'	III/ l\< I | | ,
Lance je bil ,pfyi visok voditelj, ki ga je izbral Carter, ker sta bila pač prijatelja. Prav ta okoliščina pa sedaj postavlja zelo nerodna vprašanja kot na primer: »Ali Carter res ni vedel za odkritja federalne komisije v Lance jevi banki?* Ta sumničenja pa postavljajo še eno vprašanje: ali ni morda Carter sam kaj zaniol čal v tej zvezi? Prav tu ie morda tista podobnost z Waterga tom. Vse to pa meče čudno luč na nekatere znane dogodke iz preteklega prijateljstva obeh. Tako je na primer znano, da je Carter /a časa predsedniških volitev petkrat potoval z letalom Lancejeve banke (Bela hiša je šele sedaj poravnala račun). Nadalje ko je bil Carter še navaden
»kikiriki farmer*, mu je Lance-jeva bunka posodila 4,5 milijona dolarjev za odkup letine in pre ureditev skladišča.
Prejšnji teden so v VVashinglo nu podpisali sporazum o Panam skem prekopu, toda afera Lance je v precejšnji meri izpadla skoraj kot bolj važen dogodek. V tem trenutku Lance res meče zelo temne sence na svojega prijatelja predsednika.
mm KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Pamcla, 7. ka mion, 13. Prater, 14. Oriali, 15. Pilat, 16. klor, 17. I.Č., 18. sin, 19. trema, 20. M.L., 21. itn., 22. vloga, 23. Spa. 24. ro, 25. eroti, 26. ski, 27. E.F., 28. bera. 29. Milan, 31. navali, 33. livadi, 34. a-nanas, 35. Predan.
NAVPIČNO: 1. P.P.P., 2. Ari-stofan, 3. malin, 4. etan, 5. let, 6. ar, 7. kolegi, 8. aroma, 9. Mira, 10. I.A., 11. olpdmpada, 12, ničla, 16. kreta, 19. tloris, 21. Irena, 22. vrela. 23. sklad, 25. Eban, 26. sive, 29. mir, 30. NIN, 32. VA, 33. L.P.
Iz umetnostnih galerij
Vnanji slikarji: Budova in Laiiosijeva
V poletnih mesecih je v Trstu poslovalo precej netržaških slikarjev in med temi mnogo žensk. Tudi na razstavi v galeriji Corsia Stadion se nam predstavlja gostja iz Brescie. Je to slikarka Bina Buda. katere delo v katalogu ob jasnjujejo mnogi izvlečki iz kritik. ki so izšle večinoma v Švicar skih, ital1 janskih in nemških ča sopisih in revijah tekom zadnjih dveh let.
Od tod verjetno nekakšna slo govna neenotnost, ki jo opažamo v slikah in risbah, v večjih oljih in pastelih. Saj se tu. poleg že v tradicionalnost prehajajoče geometrične abstraktnosti odlično zasnovanih rahlo pasteliTo barvnih kompozicij, kot so to »Utripi* in »Violičasta prozornost*, tudi slike z gostejšimi namazi barv, velike zelo svobodne ter le na enostavnejše prirodne elemente zreducirane pokrajine, ki jih enostavno poimenuje «Grič», «Obzorje* ali pa «Hrib*.
Nadalje so tu na temnih ozadjih izdelani pasteli ženskih postav, ki jih pa le slutimo pod nekakšnimi manj obarvanimi pajčolani skritimi oblikami monumentalnega videza. Tako.. o čisto kiparsko, plastično občutje, ki se ne ozira na oblike postav, pa ie močno izstopajoče v dveh risbah, ki jih v tem
smislu pravilno označuje za abstraktne plastike.
• • *
V razstavni dvorani «Cesare So-fianopolo' gostuje slikarka Era haziosi iz Perugie, ki poučuje na srednji šoli kraja blizu Arezza. Je članica mednarodne akademije B/irckhardt v Rimu. Njena razstava v Trstu pa tvori nagrado, ki jo ie prejela letos v Neaplju na mednarodnem slikarskem natečaju «ltalia 2000». Da je z uspehom o-biskovala prosti tečaj risanja na florentinski akademiji, pričajo nekatere risbe v oglju na barvnih podlagah.	,
Je pa umetniško privlačnejša v bolj svobodno naslikanih oljih pokrajin. Ta velika platna so močno. krepko in zelo razgibano zasnovana in večinoma posneta na njenih potovanjih po Španiji. V razgledih iz Katalonije in Coste brade blešči belina južnjaških stavb v opojenosti. zlatih barv sonca. Bi pa mi dali prednost globlje občutenim in preprostejšim, a sugestivnim močvirjem »marem*, iz Toskane. Ne vidimo pa možnosti širšega napredovanja v novo z vnašanjem abstraktnih prijemov v njeno fi-gurativnost. kot nakazano na primer v sliki »Pokrajina v novih dimenzijah».
MILKO BAMBIČ

Na filmskih platnih
FRANCOSKI FILM DANES
Po pregledu filmov »a Gradu sv. Justa srečanje s francoskimi kritiki in režiserji
..
«Ex tempore» v Tržaški knjigarni
Pregled francoskih filmov, ki. se je razvijal na Gradu sv. Justa, skupaj z nekaterimi filmi iste narodnosti, ki so jih zadnje čase predvajali v kinematografih, nam o-mogoča, da si ustvai imo precej obširen pogled na francosko kinematografi o. Ob omenjeni manije staciji je La Cappella Underground organizirala tudi serijo srečanj s francoskimi kritiki in režiserji (Rene Fčret je režiser, Jean - Pierre Jeancolas kritik, Jean - Louis Co-molli pa oboje), ki. so nam nudili zanimivo informaci jo An spodbudi li k razmišljanju o smereh te kinematografije.
Kot so vsi. priznali, se zdi tudi nam, da je današnji francoski film neenoten pojav, kar je pa v glavnem pozitivno. Ne moremo govo riti niti o smeri, kakršen je bil v (UbnlatMte. novmrali iški tako ni ilil enoten golov, vsaj na četno pa se je prikazal kot »gibanje*:'" ■ • -	........
Od 23 režiserjev (za 22 filmov), ki smo jih tako lahko snoznali preko te manifestacije, je težko ločiti skupine. Pisali bomo zato o vsakem filmu posebej, in sicer le o tistih, ki smo jih gledali kot pre miere (skoraj vsem drugim smo svojčas posvetili oceno).
sih ustavi ob površinskem učinku.
Joela Santonija «Les yeux fer-mes* (1972, Gerard Desarthe, Lor-raine Rainer, Marcel Dalio, Do-minigue Labourier) ima zanimiv sze, ki je opravičeno navdušil režiserja Erika Rohmera, je pa v realizaciji dosti manj posrečen.
Clauda Millera »La meilleure fagoti de marcher» (197/1, Patrick Deivaere, Patrick Bouchiteg, Chri sline Pascal) jc posrečen poseg novega francoskega filma v komedijo. z vsemi nacionalnimi komponentami, ki so ponekod tudi v oviro.
Drug režiser, ki ga je domača kritika naklonjeno sprejela, je Re ne Ferel. Njegov film «La com-inunion solennelle» (1977, Nalhalie Bat/e, Marcel Dalio. Piiihppe Lčo tard in režiser) je nekakšen (nedvomno naključni) francoski odgovor na italijanski »Nbbeččrito*. z manjšimi pretenzijami, a dosti bolj uspel.	-hi, /itn.-.
Ta primerjava z italijanskim filmom se lahko razširi na celotno kinematografijo. Medtem ko se v namenih v italijanski kinematografiji pojem kvalitete spaja z avtorskim filmom, v resnici pa je najboljši in najzanim vejši pri nas prav žanrski, npr. komedijski film,
Igralka Jeanne Maregu je pri- j je v Franciji drugače: produkcij šla do režiserskega prvenca s fil- j s/ca »kvaliteta*. največja sredstva ------c------ j:	:*— 1 so na razpolago žanrskega, komedijskega ali akcijskega filma, ob
Nagrajeni izdelki Kastine prireditve prt Lajnerjih nad Rojanom so bili prejšnjo soboto razstavljeni v Tržaški knjigarni. Na zgornjik slikah: priložnostni nagovor predsednika Žiberne in občinstvo na razstavi.
mom »Scene di unamczia tra donne» (Lum-’ere, 1979. igra reži I serka poleg Francine Racstte, Lu- j cie Bose, Frangoisa Simona, Ca- j roline Cartier, Reneja Fereta, Kei- j tha Carradine). Zgodba, postav- j Ijena v svet igralcev, ki je na do | brem profesionalnem nivoju, je j pa preveč uverjena v svojo -»estet- i sko» realizacijo, v dinamičnost | filmske kamere.
Andreja Tech inč ja »Souvemrs -d’en France* (1973, Jeanne Mn j reau. Marie France Pisier) je j drugi film bivšega krit'i:a revije j »Cahiers du dnema;,. Gre za za- ; nimiv odgovor na današnjo filmsko smer. imenovano »retro*. saj je vomik v preteklost tega filma kritičen, ne da bi bil odmaknjen.
Jean - Louis Comolli pa je •še danes sodelavec slavne revije »Ca-hiers du dnema*. Njegov filmski prvenec »La Cecilia» (1976, Massimo Foschi. Maria Carta) je pravzaprav italijanski film, proizveden in posnet v Italiji. Gre po našem za zelo zanimiv odnos do anarhistične tradicije delavskega gibanja.
Philippa Collina »Cine - follies» (1977) je pa zelo zabaven izbor glasbenih in komičnih odlomkov iz francoskih filmov 30. let. V njih odkrijemo zvezde, kot so Maurice Chevalier, Josephine Baker, Jean Gabin, Femiandel, Raimu, Anna-bella, Mistinguett, Arlettg, Vivia-ne Romance, Jules Bern/ idr. Predvsem pa nas film opozarja, da je bilo v tem desetletju francoske kinematografije precej zanimivih filmskih materialov.
Bertranda Taverniera «11 giudice e l'assassino» (Le juge e 1’assas-sin, 1976, Philippe Noiret, Isabel-le Huppert. Jean - Claude Brialg) je tretja režija bivšega filmskega kritika, ki predlaga pravkar povezavo s tradicijo francoskega filma; poslužuje se zato Autant -Larajevih scenaristov Aurencha in Bosta. Zanimivo je, da je bil Ta-vernier kot kritik predvsem ljubitelj ameriškega filma. Njegov film (ki je posvečen ameriškemu naprednemu režiserju Abrahamu Polanskemu) je zelo premišljeno delo, katerega operacija pa nas vendar ne povsem prepriča.
Maurica Pialata «La gueule ou-verte» (1973, Nathalie Baye, Philippe Leotard) je posrečeno intimno razmišljanje o smrti. Avtor se posluži filmskega izraza, ki se morda izogne takojšnji komunikaciji, obenem pa teži po največji prozornosti-
Druga ženska - režiserka, po Mo-reaujevi, je Yannick Bellon, katere film sJamais plus toujours» (1976) nudi, poleg odlične protagonistke Bulle Ogier, spodbudno formalno raziskavo, ki se pa vča-
njem pa se razvija resnično zanimiv avtorski film, od katerega smo v tem tržaškem pregledu spoznali nekaj predstavnikov.
Tudi avtorji, ki so se izkazali ‘v 60. letih, so še vedno aktivni in, zdi se nam. na odličnem nivoju. Mislimo predvsem na Eriča Roh-
mera, katerega zadnji film je sicer nemško delo: «La marchesa von O. . .» ali samo (na lepakih) <La marchesa von. . .» (D/e Mar-quise von O. . .. 1976. Edith Cle-ver. Bruno Ganz) je velika mojstrovina.
Kljub mnenju večine, je po našem tudi novejši film Frangoisa Truffaula uspešno delo. <<Gli aniii in tasca» (V ar geni de poche, 1976) je vse prej kol površna komercialna overacija.
Imeli smo tudi priložnost gledati nekaj primerov kome.rcialnejše proizvodnje. Tista, ki pride v l-talijo, je predvsem erotične vrste, od večjega komedijskega proizvoda. kakršen je Bertranda Blie ■ra «1 sanlissimi» (Les valseuses: Gerard Depardieu. Patrick De ivaere, Miou Miou, Brigilte Fos-scy, Jeanne Moreaut Isabelle Hup-pert) do številnih serijskih proizvodov: poleg Jean ,-Clauda Lau reuia «Arutista per- sonoren (Les biioux de famile; Francoise Brian. Elizabeth Grame, Corinne 0'Brian, Dorian Gray), š-anca Jesusa Franca .(ki se tokrat podpisuje J. P. Johnson) «Sicarius:> (Norma Castel, Lina Romov, Aliče Arno) in Jeana An reta «Ln modella» (Comme n n not de fraies; Jean -Claude Brialij, Maranne Enge-riclcs) je specializirani tržaški kinematograf nudil tudi novo verzijo starejšega filma Joseio. Be-nazeraja »Le calde volti di Pari-gi» (24 heures d’in i americain d Pariš), v kateri ie poleg »najdrznejših* od omkov iz stare verzije zbrana skupine treh. kratkih «hard - core* filmov z zvočno kuliso v francoščini.
S. G.
lili tl llllinillMiil (IH niHiiliMtlMlliillMVfMIIIMIillllll Ulili«1M ••••••!• MI ••• I	■••■I
POSKUSI PRI MARSEILLU
Sončne centrale za telefonske zveze
MARSEILLE - V bližini Marseilla so začeli opravljati posku se, kako bi izkoriščali sončno e-nergijo pri telefonskih pogovorih. Do sedaj so že postavili 4 telefonske kabine, ki so na razpolago javnosti. Pripomniti pa je treba, da so te kabine postavili na zelo pro metni cesti, ker take telefonske postaje pridejo v poštev samo v krajih, ki so oddaljeni od središč, ki normalno dobavljajo električni tok.
Ta zamisel ni nova, saj se je francoski Center za študije o telekomunikacijah že leta 1960 zanimal za sončno energijo. To zanimanje pa je bilo upravičeno in je še vedno, ker so telekomunikacijske postaje zelo razpršene na velikih področjih, kjer ni vedno mogoča, ali pa je vsaj zelo draga, dobava električnega toka iz normalnih virov. Na drugi strani pa te postaje porabijo zelo majhne količine toka. Hercijski rele. na primer, k/ razpolaga s 30 priključ-. ki. porabi desetkrat manj toka kot Stovatna žarnica in tristokrat manj kot nonnalni pralni stroj. ,
Zakaj ne bi v takih razmerah u- j porabili sončnih minicetral, ki u-tegnejo proizvajati kako desetino milivata, ali pa kak vat? Poskuse so začeli pri telefonskih postajah za pomoč, ki so nameščene ob avtocestah v razdalji dveh km. Sedaj poskušajo, kako bi nadomestili na teh postajah navadne baterije s senčnimi centralami.
Napravo, ki jo sedaj preizkušajo na štirih mestih, sestavlja sončni generator, ki ko sije sonce napaja z električno energijo telefonsko napravo in majhen akumulator. Zmogljivost tega akumulatorja znaša od 5 do 10 amper na uro ter začne delovati, ko zmanjka senca.
Francoski center za telekomunikacije je tudi že izdelal sončno in
vetrno postajo, ki deluje že od I. 1971 v La Turbie (obmorske Alpe). Ta postaja dobavlja stalno 200 va-
naj
količina toka je dovolj
Štirideset let vozila skozi «rdeče»
MADRID — Carmen Polo de Franco, vdova po dolgoletnem španskem diktatorju, je peliala skozi rdečo luč, se zaletela v avto in ranila šoferja. Okrog obeh avtomobilov se je v trenutku nabrala množica. Nekdo je gospe Franco zaklicala «Spoštujte druge, dovolj je bilo, da ste štirideset let vozili skozi rdeče!*
BHE
SREDA, 14. SEPTEMBRA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti:
Seula in njeni protagonisti
13.30	DNEVNIK in Danes v par lamentu
18.15	Yoga za zdravje
18.35	Med včeraj in danes, vzguj na oddaia
20.00	DNEVNIK
20.40	SVET, KI IZGINJA:
Zgodbe o prebivalcih Sever nega tečaja niso samo neresnične. temveč zgrešene. Pozabimo na Eskima, ki se ves zavit v kožuhu smehlja pred svojim iglujem. Današnji dokumentarec o prebivalcih otoka Pond bo uri kazal, da mit tega naroda ne obstaja več. Anaviapik. ki mu je danes 60 let ž'vi v moderni vasi. kjer moški trguje jo in k jer so tudi ženske zaposlene. Ta narod je veliko prispeval, ki jul srečanju z belimi trgovci mi-sionarji in nato še kanadsko kraljevo policije, k spremembi Arktike za boljše življenje. Torej, današnja oddaja hoče prikazati, kako. čeprav ob močni navezanosti na svoje tradicije, Eskimi so šc vedno v velikem strahu za svojo bodočnost.
21.45	Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
18.15	Program za otroke:
Konni in prijatelji: TEKMA. TV film
18.45	Iz parlamenta, DNEVNIK in Športne vesti.
19.00	A. Lindgreen:	POČITNICE
NA OTOKU GALEBOV «Izlet s čolnom*. 2. epizoda Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	COLOM BO:
»Colombova past*. TV film Lastnik več pomembnih časopisov Cannicut sumi. da ga mlada žena vara in io zato da zasledovati. Privatni detektiv to tudi res nd krije, vendar pa mu toga ne poVe,'ker od nje. v zameno za molk. izsiljuje informacije o dejavnosti Can-nicuta. Ona se temu odloč no upre in sklene povedati možu resnico. Pri tem pa pride do precej burne diskusije in detektiv ves zmeden udari «mlado ženo*, ki pa nerodno pade in se pri tem ubije. Seveda se detek ,. tjv hotje izmazati iz te ka še. toda Colombu uspe odkrili osumljenega morilca, in sicer po velikem prstanu, ki ga detektiv nosi na levi roki, s katerim pusti sledove na obrazu umorjene. To da to dokazati mu ie težje...
22.00	Raccontare la citta: Bologna: Fantasta ma nov troppo p er violino
Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.50 in 11.00 TV šola:
Jugoslavija. Iskra. Kaj je film, Prirodoslovje
18.20	Otroška oddaja: Čas sanj
18.35	Zakladi Britanskega muzeja
19.00	OBZORNIK
19.15	RAZRED 4.F - Reportaža Dokumentarna oddaja, ki prikazuje en delovni dan četrtega F razreda na re-ški gimnaziji. Avtor je uspel dočarati njihov sproščen medsebojni pogovor. Na simpatičen in iskren način pripovedujejo o sebi. svojih življenjskih nazorih, o od nosih do staršev in svojih profesorjev.
19.45	Od vsakega jutra raste dan: NOVA GORICA Življenjskega utripa nekega mesta ne predstavljajo le industrijski objekti, pa hitrost rasti novih stavb, au)-pak tudi kulturna zavest njegovih prebivalcev. Nova Gorica je značilen primer: mlado novo mesto.' polno mladega delovnega zagona, ob tem še bližina meje. tam čez pa slovenski rojaki in Italijani. Je kultura tu našla gostoljubje?
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Film tedna: OFELIJA Zgodba filma se namreč dogaja v svetu med realnostjo in mitom, ki nikakor nista usklajena in prav iz te neusklajenosti se rodi dramatičen konflikt, ki jo bistvo filma. Posnet je kot nekakšna groteskna farsa, ki pa je gledalec nikakor ne sme sprejemati površno, kajti za obliko samo se skriva prava drama človeške tesnobe, groze.
V glavnih vlogah Juliette Mavniel, Andre Josselin in Alida Valli.
22.40	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
22.45	Včeraj, danes, jutri: Auca, pleme, ki izumira
23.30	DNEVNIK
Kopei
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	živeti pogumno - Pesem Martina Sitomerja
22.15	VRSAR - Gola resnica, turistični dokumentarec
22.35	Francija: Evropa v naših rokah, dokumentarec
23.20	Ribe iz Aljaske, dok. od daja
Zagreb
19.00	Zgodbe o Afriki
19.45	Narodna glasba
20.30	DNEVNIK
21.00	Športna sreda
23.20	V dolini premoga in elek*' trike, feljton ŠVICA
19.30	Poletni program za otroke
20.30	DNEVNIK
20.45	človek in avtomobil
21.45	DNEVNIK
■22.00 Medicina danes
22.55	Portreti: JOHNNY VVEIbS MUELLER
TRST A
7.00.	8.00. 9.00. 10.00, 11.30. 13.00,
14.00,	15.30, 17.00. 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan: 9.30 Liki iz naše preteklosti: 9.40 Koncert sredi jutra ; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah;
13.15	Glasbeni almanah; 14.10 Mia dina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu: 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni solisti; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 «Inter-vju», radijska igra.
KOPER
7.30,	8.30,	10.30, 12.30, 14.30,
17.30,	19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Z nami je. . .; 11.45 Fabbian show: 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljalec; 14.10 Plošče; 14.45 Armandov kotiček; 15.00 Glasba za razvedrilo:
15.45	Zbor »Antpnio Illesberg*;
16.15	Orkester Red Redford; 16.45 La Vera Roniagna; 17.10 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne;
18.30	Primorski dnevnik: 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz opusov velikih mojstrov: 20.00 Zbori; 21.35 Rock party; 22.15 Orkester Billy Byres; 23.45 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00. 14.00.
18.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni; 11.00 Strnjena opereta;
11.30	La fidanzata di. . .; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Lacij; 13.30 Glasbeni program z Antonello Luardi; 14.20 Drobec satire; 14.30 Komorna glasba; 15.30 Stoletje očetov; 16.15 E. . state con noi; 18.05 Tandem;
18.35	Srečanje z VIP; 19.20 Vc černi programi; 20.30 Jeans >n stare čipke; 21.05 Kako se žaba vaš?; 22.30 Naj govorimo?.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30.
16.30,	19.30, 22.30 Poročila; 6-®? Deset let Gran Varieta; 8.45 lgt Evrope; 9.32 Preden petelj,11 zapoje; 10.12 Počitnice v hali 11.32 Počitnice ob glasbi; 12-** Vam ugaja Toscanini?; 13.40 rpanza; 15.00 Oddaja o pogovorih'
15.45	Qui Radio 2 estate; I®;' . Šport; 17.30 Moj prijatelj morje.
17.55	A tutte le radioline; 1®: . Radiodiscoteca; 19.50 Supersomc' 21.29 Radio 2 ventunoventinove.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10-®®'
11.00,	12.00,	13.00.	15.00, 16.0®;
19.00.	20.00. 23.00 Poročila; 6-D Danes za vas; 7.20 Rekreacij3, 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 seda na današnji dan; 9.08 Gh** bena matineja; 10.05 Nenavad11 pogovori; 10.25 Zapojmo pesem.
10.40	Aktualni problemi marks1 zrna; 11.40 Turistični napol?.1! 12.03 Po svetu glasbe; 13.10 Veh« zabavni orkestri: 13.30 Kmetijs« nasveti; 13.40 Pihalne godbe; Zabavna glasba; 14.30 Priporo1-'3 jo vam. . .; 15.05 Ob izvirih ljL'° ske glasbene umetnosti; 15.30 Gl?« ba po željah; 16.30 Glasbeni 11 termezzo; 16.45 Spomini in pistTl3' 17.(X) «Loto vrtiljak*; 19.05 Utri
ki iz slovenske, jugoslovanske ^
svetovne zborovske glasbe; 1J' Tri slovenske suite; 20.20 ZabaVfJ. glasba; 20.35 Lahko noč. otrod-'
20.45	Minute z ansamblom Boj31.'. Adamiča; 21.00 Glasbeni večeri;
23.20	S festivalov jazza: 0.05 terarni nokturno; 0.15 Revija jue slovanskih pevcev zabavne
1.05 V svetu baletne glasbe;
Za pozne plesalce; 2.03 Zaprihri, či in poslušajte; 3.03 Note v r mu; 3.30 Serenada in fantazij3'
vam bo današnji dan naklonJ6®
, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri delu ne varčujte z dobrimi besedami na račun sodelavcev. Hladnokrvno proučite ostre kritike na vaš račun.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V splošnem so vaše perspektive ugodne, vsekakor pa se morate pri delu bolj; opreti na sodelavce.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izkoristite vse priložnosti, pri čemer se predvsem skušajte obkrožiti s strokovnjaki. Veselo srečanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Prišlo bo do rešitve nekega spora. V nekaterih načelnih vprašanjih bodite nepopustljivi.
Horoskop
LEV (od 23.7 do 22.8.) Ne spuščajte se v poslovna tekmovanja, na katera niste pripravljeni. Družabno življenje ni najbolj primerno za vas.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prehodne težkoče v delu boste premostili. Bodite bolj potrpežljivi z drago osebo.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Današnji dan je primeren za dosego pomembnega gmotnega uspeha. Preveč ste osamljeni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Kar zadeva poslovne uspehe,
Neki prijatelj vam bo potu?1’,,) STRELEC (od 23.11. do 20> Prejeli boste nekaj ugodnih L, nudb finančnega značaja. manj trdoglavi.	i)
KOZOROG (od 21.12. do 20.$ Danes boste popolnoma za .Jmb svojim upom. Nobenih sprem* v čustvenem življenju.	y
VODNAR (od 21.1. do svojem delu ste nekoliko Prejriiri0 sni. V družini bo vladalo P°P° razumevanje.	.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nc Pe. Ijite preveč tragično posledice ^ kega spora. V nekem čustvei odnosu bodite bolj razgibani.
PIIVI DAN ATLETSKEM DVOBOJA MED ITALIJO IN MADŽARSKO V TRSTU
Italijanska reprezentanca že vodi
Madžarski meialec kopja Parani zmagal z dojiro znamko 84,70 m - Italijan Mazzuccato prvi v troskoku s 16,47 m - Mennea nastopil, le v štafeti
NOGOMET
V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH
NOGOMET
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
KAR 126 ENAJSTERIC NA STARTU TOČKA LE ZA PRIMORJE
TRST — Po prvem dnevu atletskega dvoboja med Italijo in Madžarsko, ki se je včeraj popoldne Pričel na Grezarju in se bo zaključil nocoj, vodi Italija s šestimi točkami prednosti (56:50). Včeraj so atleti tekmovali v desetih discipli-nah: v šestih so zmagali Italijani, Postale štiri pa so osvojili Madžari. če izvzamemo met kopja in poskok, niso tekmovalci dosegli pričakovanih rezultatov.
Predvsem moramo omeniti, da ni Mennea nastopil na 100 m, kar je Razočaralo številne gledalce. Italijanski rekorder na 100 in 200 m je Po zahtevni sezoni utrujen, zaradi Resar je nastopil samo v štafeti, kjer * odločilno pripomogel, da je Ita-
4 x 100 m:
1.	Italija (Caravani, Rasori,
Farina, Mennea)	39”89
2.	Madžarska (Babaj, Nagy,
Lukacs, Gresa)	40"91
NOGOMET
DREVI NA PROSEKU (20.30)
Tekma z Umagom prva resna preizkušnja za Krasove nogometaše
Treningi nogometn?-ekipe Krasa, ki bo letos igrala v 3. amaterski li-
j.. ■ z,ihi, ua jc na- ki uo ieios igrala v o. amaterski lijta zmagala. Kot smo že omenili so gi, so v polnem teku. Na igrišču v
jjajboljša rezultata dosegli v metu kppja in v troskoku. Madžar Parajo je vrgel orodje 84,70 m daleč, kar pa je skoraj šest metrov manj °d osebnega rekorda. V troskoku je dtiagal mladi Rimljan Roberto Maz-kPocato, ki je s 16,47 m tudi izboljšal osebni rekord. V isti disciplini k odlično drugo mesto osvojil Tržačan Piapan, ki je bil le za dva c,*i krajši od svojega rojaka.
, Od Madžarov se je tudi dobro izkazal srednjeprogaš Janoš Hrenek,
: *i je na 1.500 m premagal Favo. “•ednji je s časom 3’41”27 izboljšal rekord za skoraj dve sekun-in dosege! najboljši letošnji ita-rianski rezultat na tej razdalji. Včeraj sta poleg Piapana tekmovala še dva zastopnika naše pokrade. Bruno Bruni je v skoku v vi-S|Po zasedel tretje mesto s skrom-znamko 2,14 m, Bruno Zecchi pa * v metu krogle zasedel četrto oz. ^dnje mesto.
.Drevi se bo tekmovanje pričelo J, 20.30. Na sporedu bo več zanimivih disciplin, kjer ima Italija vezje možnosti, da svoj naskok še ”Veča. Mennea bo tekmoval na 200 J1' kjer bi moral brez težav zrnati. Zanimivo bo tudi tekmovanje v .Hu s palico, kjer bodo tržaški JPbitelji lahke atletike lahko videli Jriiisija. Italijanski atleti pa so ne-Sjrni favoriti še v tekih na 800 in /“DO m, kjer bi ne smela imeti Grip-?. in Fava enakovrednih nasprotnikov.
.Tekmovanje si je včeraj ogledalo pbližno 3.000 gledalcev, ki so z Rimanjem sledili raznim discipli-Organizacija je bila skoraj i^zhibna, zaradi česar gre,vsa podala tržaški atletski zvezi.
REZULTATI 'J m ovire:
*■ Buttari (It.)
■ Liani (It.)
“• Bognar (Madž.)
treba letos popraviti, saj je v Kresovih vrstah nekaj novih igralcev, ki jamčijo o uspešnejši sezoni.
Kras skrbi tudi za svoj naraščaj, kajti vodstvo se zaveda, da samo z vzgojo mladih sil ima društvo zagotovljeno bodočnost. Najmlajše trenira trener Hafner in upati je, da bodo z njegovo veščo roko najmlajši pridobili dovolj nagometnega znanja.
V okviru priprav rta bližnje prvenstvo bo Kras drevi nastopil na Proseku ob 20.30. Za nogometaše Krasa bo ta prva resnejša preizkušnja, saj bodo nastopili proti močnemu moštvu Umaga. Trener Marzut-to bo preizkusil vse razpoložljive nogometaše in upa, da bo dobil jasne smernice za nadaljnje delo.
BOKS
TOKIO — Nikaragujski boksar Eddie Gazo je ohranil svetovni naslov polsrednje kategorije (po verziji WBA), potem ko je po točkah premagal Japonca Kenjia Šibato.
Več težkih tekem v prvem kolu za italijanske in jugoslovanske ekipe
«Evropski nogometni cirkus* bo startal danes v raznih pokalnih tekmovanjih, v katerih bo igralo kar 126 enajsteric iz vseh držav stare celine. Že ta podatek jasno kaže, da je nogomet v Evropi izredno popularen in da je zanimanje zanj vse večje.
V treh evropskih pokalih bodo seveda zaposlene tudi italijanske in jugoslovanske ekipe.
Pokal prvakov
.Angleški prvak Liverpool je lani na tem najbolj prestižnem tekmovanju osvojil prvo mesto. Bilo je to veliko presenečenje, saj angle ški nogomet že vrsto let preživlja hudo krizo.
No, letos kaže, da bo to tekmovanje izredno zanimivo in izenačeno. Zlata doba klubov kot Real Madrid, Baem itd. se je končala. Možnosti za afirmacijo ima več društev. Med te bi seveda uvrstili tudi italijanskega zastopnika Ju-ventus in jugoslovanskega Crveno zvezdo.
Prvo kolo je bilo za oba prvaka dokaj ugddno.
Juventus se bo namreč spoprijel
Repnu vadi, pod vodstvom novega trenerja Manzutta, nad 20 nogometašev. Vsi so zelo prizadevni in se trudijo, da bi dobili čimveč kondicije, kajti letošnje prvenstvo bo zelo naporno. Vsi se namreč zavedajo, da je bila prejšnja nogometna sezona slaba, saj je lani ekipa zasedla nezavidljivo zadnje mesto. Vtis bo
■■liiiiiiiiiniiiiiMmiiiMiiiiiiiiniiiiniiiniMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii,iiiimt ,1,1,11 tanin iniiiini im iliiiiiiiiiiiiiimHiiiimitiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiitHiiiiiiiimilMiiitttt
JUTRI V BELGIJI ZAČETEK 20. EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
«Plavi» in azzurri v borbi za kolajne
Po mnenju trenerjev Prima in Nikoliča so Sovjeti favoriti - Težave v jugoslovanski reprezentanci - Italija juriša na osvojitev srebrne kolajne
J- Bodo (Madž.)
J- Caravani (It.)
“• Gresa (Madž.)
J- Rasori (It.)
C Lukacs (Madž.)
“J m:
*■ Hornyacsek (Madž.) , Borghi (It.)
:■ Paroczaj (Madž.)-k:.Tozzi (It.)
. » v višino:
!• Kelemen (Madž.)
J Da Vito (It.)
:• Bruni (It.)
1 J'Jambor (Madž.)
-a m :
Hrenek (Madž.)
, Fava (It.)
'■ Zemen (Madž.) k, Selvaggio (It.)
‘kopja;
, Baragi (Madž.)
«• Erdel.v (Madž.) Michielon (It.)
110
Mazzuccato (It.) Piapan (It.)
Bakosi (Madž.)
L; Kiss (Madž.) j krogle:
Groppelli (It.)
' Szabo (Madž.)
Barago (Madž.) 'l^cchi (It.)
v Zarcone (It.) c Kerekjarto (Madž.)
1 FrancsalU (Madž.)
1 Magnani (It.)
W-..................
13”81 14"08 14”50 14''57
10"54
10”64
10”70
10"93
47''52 47”67 47”91 48”05
2.18	m
2.18	m 2,14 m 2,05 m
341 ”04 3’41 ”27 3'43”08 3'45’ '20
84.70 m 76,02 m 64,36 m 62,60 m
16,47 m 16,45 m 15,83 m 15,26 m
18,91 m
18.62	m 18,08 m
17.63	m
29’47”2 29'55''5 29’58"8 30’36”6
Jutri se bo v Belgiji pričelo 20. jubilejno evropsko košarkarsko pr1 venstvo.
Čeprav se je košarkarska raven V Evropi vsestransko dvignila, pa bodo verjetno tudi na tem prvenstvu favoriti za kolajne Sovjetska zveza, Jugoslavija in Italija. V ta ožji krog favoritov naj bi se vrinili še CSSR in Španija.
Jugoslavija
Jugoslavija bo skušala tretjič zaporedoma osvojiti zlato kolajno. «Plavi» so, pod vodstvom Mirka Novosela, dosegli ta podvig leta 1973 v Barceloni, dve leti kasneje pa so slavili pred lastnim občinstvom v Beogradu. Po tem izrednem uspehu je Novoselova četa poskrbela še za en sijajen podvig: drugo mesto na OI v Montrealu.
Po OI je Novosel zaključil svoj »reprezentačni trenerski ciklus*, njegovo mesto je prevzel Aca Nikolič, velik košarkarski strokovnjak, oboževan v Italiji, ki pa v Jugoslaviji v zadnjih letih ni naletel na posebno navdušenje. Tako ali drugače Nikolič je sedaj vodja te reprezentance, ki je v Belgiji pred izredno odgovornostjo. Žal, pa v «plavih vrstah* jie gre vse po načrtu. Kaže celo, da so bi le predolge priprave škodljive za izbrane košarkarje in da vlada v reprezentanci nesoglasje. Cosič je preutrujen, žižič je ostal doma zaradi poškodbe na kolenu, Jerkov še ni povsem okreval, Slavnič išče najboljšo formo. Skratka, jugoslovanska reprezentanca ne bo startala jutri proti Špancem v najboljši formi. Kljub vsemu pa mislimo, da bodo «p!avi» potrdili svoj sloves, pa čeprav dvomimo da bodo letos posegli po zlatu.
JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA: Jože Papič (Brest Ljubljana), 23 let, 187 cm; Dragan Ki-čanovič (Partizan Beograd), 24 let, 193 cm; Vinko Jelovac (Brest Ljubljana), 29 let, 206 cm; Duje Krstu-lovič (Jugoplastika Split), 24 let, 204 cm; Željko Jerkov (Jugoplasti-k;i Split), 24 let, 208 cm; Ante Djo-gič (Bosna SaPajevo), 25 let, 200 etn; Zoran Slavnič (Crvena zvezda Beograd), 28 let, 181 cm; Kreši-mir čosič (Brest Ljubljana), 29 let, 210 cm; Ratko Radovanovič (Bosna Sarajevo), 21 let, 211 cm; Žarko Varajič (Bosna Sarajevo), 25 let, 203 cm; Dražen D: (Partizan Beograd), 26 let, 197 cm; Mirza DelibaŠič (Bosna Sarajevo), 23 let, 197 cm.
Italija
Zvezni trener italijanske reprezentance Giancarlo Primo je s svojimi izbranci odpotoval v Belgijo s prepričanjem, da bodo «azzur-ri* tudi tokrat posegli po kolajni. V Beogradu so osvojili bron, v Belgiji pa upajo na,srebro, čeprav se zavedajo, da sta trenutno Sovjetska zveza in Jugoslavija favorita za prvi dve mesti.
Na dveh poletnih turnirjih so Italijani dvakrat ugnali «plave» in to jim je dalo novega elana za nastop na F,P.
O Italiji pa bi dejali, da ima izredno močno prvo peterko (Marzo-rati, Bertolotti, Bariviara, Della Fiori in Meneghin), o rezervnih i-gralcih pa imamo še nekaj dvomov.
Za Italijo bodo na tem EP igrali naslednji košarkarji: Renzo Bari-viera 28 let, 201 cm; Gianni Bertolotti, 27 let, 200 cm; Marco Bo-namico, 20 let, 200 cm; Carlo Ca-glieris, 26 let, 179 cm; Lorenzo Carraro, 24 let. 186 cm; Fabrizio Della Fiori, 27 let, 203 cm; Vitto-rio Ferracihi, 26 let, 204 cm; Giu-lio Jellini, 30 let, 189 cm: Dino Meneghin, 27 let, 204 cm; Pierlui-gi Marzorati, 25 let, 187 cm; Luigi Serafini, 26 let, 210 cm; Renzo Vecchiato. 22 let, 207 cm.
Sovjeti favoriti
Tako za Nikoliča kot za Prima so Sovjeti na tem EP favoriti. Pod novim vodstvom, sicer veterana Go-melskega je SZ popestrila svojo igro in predvsem je trener zaupal mladim, tako da Sergej Bjelov so di med slabše košarkarje sovjetske reprezentance.	I
Jutri bo prvo kolo 20, EP.
V' skupini A bo Jugoslaviji odi. grala izredno pomembno tekmo s Španijo. Srečanje se bo pričelo ob
20.30	in ga bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija.
V skupini B pa bo Italija imela v prvem kolu prav tako neugodnega nasprotnika: spoprijela se bo namreč s Francijo. Tudi ta tekma bo ob 20.30. •
RIM — Romei Raffin, Gary Mel-chiont, Ruben Perazzo, Thomas Philip Melillo, Charles Menatti, Carlos Raffaelli in Robert Lienhard ne bodo mogli v letošnji košarkarski sezoni igrati kot italijanski igralci. Prošnje klubov, za katere nastopajo tile igralci, je namreč košarkarska zveza zavrnila.
MILAN — Prihodnjo nedeljo bo na dirkališču v Monzi mednarodna avtomobilska dirka formule 3, na kateri b^do nastopili vsi najboljši evropski piloti te kategorije.
'ti	.titt iti 1 1
TURIN — Jutri bo v Montrealu start mednarodnega rallyja Kanade, ki bo osma preizkušnja svetovnega prvenstva tovrstne vožnje. Nastopilo bo tudi pet .talijanskih posadk na avtomobilih fiat 131.
v gosteh na Cipru s skromno enajsterico Omonia Nicosia. y tej tekmi so seveda Turinčani nesporni favoriti.
Crvena zvezda pa bo v Beogradu gostila irsko ekipo Sligo Ro vers, ki slovi »po učinkovitem na padu. Vseeno pa .je težko verovati, da bi ta ekipa lahko izločila Beograjčane, ki so trenutno že v dobri formi.
Pokal pokalnih prvakov
Lanski prvak je zahodnonemška ekipa Hamburger.
Medtem ko bo italijanski zastop nik Milan v prvem kolu pred nelahko nalogo, igral bo namreč na tujem s špansko enajsterico Betis iz Seville, pa bo splitski Hajduk pred lažjo nalogo. Spličani bodo namreč igrali na Irskem proti ekipi Dundaik.
Pokai UEFA
Lanski prvak tega pokala turin-ski Juventus ne bo letos branil naslova, saj so Turinčani italijanski državni prvaki in bodo seveda igrali v bokj prestižnem pokalu prvakov.
V tem tekmovanju pa bo italijansko zastopstvo dokajšnje. Kar štiri ekipe bodb branile ugled italijanskega nogometa.
Le Torino bo v tem prvem kolu imel lahko nalogo. Varovanci trenerja Radicea bodo namreč sprejeli v goste ciprski Apoel, ki bi ga morali brez vsakršnih težav izločiti.
Pred izredno težko preizkušnjo bo Fiorentina, ki bo prvo tekmo igrala doma z zastopnikom iz ZRN Schalke 04. Slednja ekipa je celo prva v prvenstvu ZRN in je trenutno v sijajni formi.
Neugodnega nasprotnika bo imel tudi milanski Inter, in sicer sovjetsko moštvo Dinamo Tbilisi. Inter bo prvo tekmo igral doma, tako da bo povratno srečanje v SZ (28.9.) še toliko težje.
Boavista Porto - Lazio Rim: v prvi tekmi so favoriti domačini, a v povratnem srečanju imajo nuau> metaši Lazia možnost, da morebitno minimalno razliko v golih popravijo.
Sloboda iz Tuzle je prvič v svoji zgodovini vstopila v evropsko areno. Tuzlanci bodo danes igrali v gosteh s špansko ekipo Las Pal-mas. Treba bo zdržati »peklenski ritem* Špancev in doma nadoknaditi zamujeno.
ŠPORT NA TV
St. Etlenne — Manchester
Ljubljanska in koprska televizija bosta drevi, ob 20.25, prenašali pokalno nogometno tekmo za pokal pokalnih prvakov St. Etienne - Manchester United.
Zagrebški Dinamo pa se bo danes spoprijel z grško enajsterico Ol.vmpiakos. To bo res neugoden nasprotnik, vsekakor na ne gre prezreti, da so Zagrebčani eno najboljših jugoslovanskih moštvev in da lahko v tem tekmovanju presenetijo. Dinamo bo v •današnjem srečanju igral v gosteh.
» • •
SOFIJA — V anticipdrani nogometni tekmi za pokal pokalmh zrna govalcev je včeraj Anderlecht iz Bruslja premagal Lokomotiv iz Sofije s 6:1. Najboljši mož na igrišču je bi' Belgijec Van der Elst, ki je dosegel štiri gole. Tekmo je sodil Italijan Gonella.
MONTEVIDEO — Odločilno nogometno tekmo za nastop na SP med Bolivijo in Madžarsko, ki bo 25. oktobra v Budimpešti, bo sodil urugvajski sodnik Ramon Barreto.
V 1. kolu so Prosečani izenačili s CGS, Brežane pa je premagal San Giovanni
Primorje — CGS 1:1 (0:1)
PRIMORJE: Adamič, Šuc, Milič (Tafuro), Gabrielli, Fonda, Giupin, Lanza, Grgič, Brizzi, Milkovič in Briščik.
STRELEC za Primorje: Lanza.
V prvi prvenstveni tekmi so naraščajniki Primorja na domačih tleh izenačili z dobro ekipo CGS. Neodločen izid je popolnoma pravilen, saj sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, bodisi v prvem, kot v drugem polčasu. Prvi polčas se je končal z golom prednosti gostov, ki so sredi polčasa izkoristili napako pro-seške obrambe in povedli. Do zasluženega izenačenja so domačini prišli šele v nadaljevanju, po zaslugi Lanze, ki je bil obenem najboljši v vrstah rdeče - rumenih. Tudi ostali proseški nogometaši so vredni pohvale.	H. V.
S. Giovanni — Breg 4:1 (1:0)
RIM — Dne 20. septemhra bo na BREG: Smotlak (Scheriani), Al-sporedu mednarodna kolesarska dir- bertini, Mahnič, Sancin, Ražem, Laka po Laciju. Proga bo merila 228' biani, Rapotec (Smotlak S.), Griro-km; start dirke bo v S. Marinelli, nič, Kočevar, Pavletič, Kofol (Ša-cilj pa v Rimu.	vron).
iitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilliiiiiiiiililllliiiilHtiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiliiiiiilltiiiilili
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Primorec uspešen v Mirnu
Trebenci so premagali domačo Adrio - Mauro Kralj dosegel dva zadetka - Številni gledalci so bili s prikazano igro zadovoljni
ganeli (Krump), Batistič (Žibernik), Silvijan Petrovčič (Benedetič), Silič, Čargo (Krstovič), Ferfolja, Pregelj, Fornazarič, Darko Petrovčič, Rupnik (Wanek).
PRIMOREC; Pavatič, Valter Mil kovič (Igor Kralj), Marko Kralj, B. Čuk, Sosič (Saražin, Angel Milkovič), Denič," Edvin Kralj, Mauro Kralj, Pavel Kralj, Možina (Darko Kralj), Križmančič.
STRELCI: v prvem polčasu: Mauro Kralj iz 11-metrgvke; v drugem polčasu: Krstovič in Pregelj za A-drio ter Pavel in Mauro Kralj (11-metrovka) za Primorec.
SODNIK: Komel (Bilje), Tomšič in Vergolini (Miren).
GLEDALCEV: 250.
Prvo gostovanje trebeaskega Primorca na mirenskem igrišču je bilo za Miren nekaj posebnega, saj so moštvo iz Trebč spremljali izredno številni navijači. Avtomobili s, tržaško registracijo so tako preplavili krajevne ceste in oživili sicer mirno nedeljsko popoldhe.11,1	’ "■ ;
Primorec je prišel v Miren oslabljen in utrujen, saj je bila to zanj že tretja tekma v obdobju zadnjih 24 ur. Uvrstitev v finale na dveh turnirjih, kar- verjetno niso priča-
Prejšnji teden so se Kontovrlovi košarkarji vrnili iz Maribora, kjer s# trenirali in sc pripravljali na novo košarkarsko sezono. Na sliki; udeležericl uspelega gostovanja v Mariboru
STRELCI: v 37. min. Del Negro, v 52. min. Albertini, v 57. min. Štrukelj, v 65. min. Armone, v 79. min. Stupar.
SODN4K: Cok. Sojenje pohvalno.
V krstnem nastopu na tujem so »plavi* na splošno zadovoljili, tako glede prikazane skupne igre in tehnike ter atletske priprave posameznikov. Vsekakor ne gre priznanje vsem igralcem v enaki meri, kar bi bilo krivično za tiste, ki so nosili večji del bremena. Zelo dobro so se izkazali Albertini, Pavletič, Gri-• zenič in Ražem. Slabo oceno bi dali Rapotcu, Smotlaku S. in Kofolu, ki so bili premalo borbeni in so premalo pomagali ostalim igralcem. Svetovali bi jim bolj vestno in vztrajno vadenje. Postavo S. Giovannija bi označili kot homogeno in uigrano, ki prikazuje hiter in moderen nogomet ter je vsaj s tehnične plati, tj. obvladanja elementov igre, tako posamezno, kakor skupno, med tisti-m', ki se lahko potegujejo za vrh lestvice.
Jolo
AVTOMOBILIZEM
MODENA — Argentinski pilot Carlos Reutemann bo tudi v prihodnji sezoni tekmoval na ferrari-ju. Tako je na tiskovni konferenci izjavil inž. Enzo Ferrari, ki je tudi potrdil, da ni še izbral drugega pilota, ki bo nadomestil Laudo.
Primorec — Adria 3:2 (1:0) I kovali niti največji optimisti, je pri-
. nnr a n	u i r n morala Trebence, da so v soboto
ADRIA: Velišček (Tribušon), Fa- zvečer odigrall f'inale na Proseku>
---- v nedeljo dopoldne finale na Opčinah. potem pa so morali še na prijateljsko tekmo v Miren. Čeprav brez nekaterih standardnih igralcev, je Primorec tudi proti Adrii zaigral zelo dobro in pokazal, da ima odlično ekipo.
■ Že od začetka tekme smo gledali enakovredno igro s priložnostmi na obeh straneh. Priložnosti za gol so imeli Denič, Pavel Kralj in Križmančič, pri Adrii pa se je v tem delu izkazal Faganeli. Nekaj minut pred odmorom je 16-letni branilec Adrie Aleš Batistič igral z roko v svojem kazenskem prostoru, to pa j je pomenilo enajstmetrovko in vod- j stvo Primorca z 1:0.
Kmalu po odmoru je Adria izenačila. Darko Petrovčič je prodrl do roba igrišča in idealno podal pred vrata, kjer se je v pravem trenutku znašel Krstovič. Odlični srednji napadalec Primorca Pavel Kralj je dosegel drugo vodstvo za svojo ekipo, potem ko je sam prodrl .pred vratarja Adrie Tribušona. Že čez nekaj minut je sledilo novo izenačenje. Prosti strel skoraj z roba i-grišča je izvajal Darko Petrovčič, ki je v gneči pred vrati našel Preglja, ta pa je žogo z glavo usmeri! v mrežo.
Živahna igra je trajala do konca tekme. Nezadržni Pavel Kralj je kar dvakrat zadel vratnico, končni rezultat pa je bi! postavljen tri minute pred koncem tekme. Pred vrati Adrie sta se za žogo borila branilec Adrie Krstovič in levi krilni napadalec Primorca Križmančič. Pri tem je Krstovič poje gnil Križmančiča za roko in sodnik je drugič pokazal na belo točko. Mauro Kralj je bil tudi drugič uspešen realizator.
Po tekmi, ki je minila v splošno zadovoljstvo obeh ekip, so se igralci in odborniki zbrali v gostišču »Bric* v Mirnu. V razgovoru je bila poudarjena važnost medsebojnega sodelovanja slovenskih športnikov z obeh strani meje. Domenili so se, da bo tudi mirenska ekipa nastopila v Trebčah. ,
Peter Budin
KOLESARSTVO
BOKS
DEER LAKE — Po vsej verjetnosti se bosta Muhammad Ali in Joe Frazier spoprijela še četrtič. Dvoboj bi moral biti v New Yorku že decembra, ali najpozneje v januarju prihodnjega leta.
METZ — Francoski kolesar Friou je včeraj zmagal v prvi etapi Toura de 1'Avenir. Na skupni lestvici, ki upošteva izid predetape, vodi Belgijec Heirweg. Najboljši Italijan je Da Ross, ki je s 3’03" zaostanka, na štirinajstem mestu.
OBVESTILA
SZ Bor obvešča košarkarje letnika 1965 in mlajše, da se
- PRIČNEJO TRENINGI v petek, 16. t.m. ob 18. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. Ob tej priložnosti bodo tudi prejeli navodila za prihodnjo dejavnost.
• • *
SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da bo jesenska društvena regata v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanskem zalivu. Start ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure pri vpisni mizi, na društvenem prostoru v Sesljanu.
• » »
Za najdaljšo plovbo memorial Darija Starca
Slovenski pomorski klub Čupa It Sesljana razpisuje tudi letos podelitev memoriala Darija Starca članu, ki je z jadrnico odplul najdlje iz Sesljanskega zaliva. Nagrada — stilizirano jadro •*- je prehodnega značaja in bo ostala v trajni lasti članu. ki ga bo osvojil dvakrat. Lani je bil podeljen memorial Darija Starca članu Glavini, ki je s šestmetrsko Dolino II plul do Zadra.
Čupa vabi člane, da pošljejo prijave in primerne dokaze o nrepluti poti po pošti na naslov »ČUPA — 34019 Sesljan* do 18. septembra ali pa jih lahko izročijo pri vpisni mizi za društveno regato v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanu. * 2 3 4 5 6 7
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje danes, 14. septembra '77. ob 20.30 v sovndenjskem Kulturnem domu redni letni
OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
L Otvoritev
2.	Izvolitev predsednika občne-nega zbora
3.	Poročila: a) predsedniške
b)	tajniško
c)	blagajniško
4.	Pozdravi in diskusija o poročilih
5.	Razrešnica staremu odboru
6.	Izvolitev novega odbora
7.	Razno
Vodstvo ŠD Sovodnje vabi na občni zbor svoje člane in vse ljubitelje športa iz te občine.

Kitajski
dnevnik
L Bribiižno 20 km je do mesta. Prvi vtis ob srečanju s ,^lrigom ni prav nič spodbuden Povsod je v zraku prah, i^hina prahu. Veliko je razsežnih gradbišč. Takoj po-da je to posledica potresa. Ulice so izjemno ši-Polne kolesarjev. Prebijamo se stežka. Ves čas imam da bo avto podrl katerega od kolesarjev kljub ij|^' da nam policijsko spremstvo utira pot. Iz avtomo-y Pred nami miličnika z rokama kažeta kolesarjem, 1 umaknejo. Neverjetno je, kako diskretno to počne-hrupa, brez nadutosti.
pekinške zgradbe so nekakšne neoklasicistične arhi-''b re’	pompozne, lahko bi rekel hladne. Pe-
'Jf ie velemesto, saj ima več kot 7 milijonov prebi-Toda ob našem prihodu z letališča tega vtisa ne ' Bomo videli pozneje.
'^^hiahi zapelje avto pred veliko moderno zgradbo ho-"Beking«, Tako je kot v všakem drugem hotelu kjer-
koli po svetu. Velik hali, veliko ljudi; edino, kar je morda drugače, je ogromna tabla ob eni od zadnjih sten velike vhodne avle, na kateri v kitajščini in - angleščini z. velikimi črkami piše: «Imamo prijatelje po celem svetu.» Po ljudeh, ki sem jih videl v hotelu, bi to skoraj z gotovostjo tudi lahko trdil. Bili so vseh ras, očitno z vseh kontinentov. V hallu je še nekaj pritegnilo mojp pozornost — izjemno lepo cvetje, nenavadno cvetje. Pravzaprav so to majhna drevesa. Imajo prava debla in veje, toda vse veje so zvite, kot bi bile nakodrane, in polne so čudovitega cvetja. Cvetje je bilo vseh barv in je na nas, ki smo prišli v Peking iz pravega zimskega ozračja in tako rekoč z drugega sveta, napravilo vtis posebne miline; po svoje se je ta vtis prenašal tudi na ljudi.
Dodelili so nam sobe v petem nadstropju. Tako rekoč pol nadstropja je bilo našega. Rekli so nam, naj si odpočijemo, pokazali so nam, kje bomo jedli in nam povedali, da bomo imeli prost večer, da bi si odpočili do naslednjega dne, ko naj bi se začel redni program. Že prej smo se dogovorili, da se sestanemo v sobi vodje delegacije, torej v moji, da bi nas kitajski tovariši podrgb-neje seznanili s programom.
V	petem nadstropju hotela «Peking» sem dobil apartma. Kot šefu delegacije mi je očitno nekako pripadal, toda ker nisem navajen takšnih stvari, sem se počutil kar nelagodno, kljub temu, da so imeli vsi člani delegacije zelo lepe sobe.
V	prvi sobi apartmaja je bila ogromna pisalna miza, lepo pohištvo, televizor in na mizici sadje — pomaranče, mandarine, jabolka in hruške. Velik vrč tople vode je bil na sosednji mizi, kjer je bil še jasminov čaj.
V tej sobi smo se sestali: trije prevajalci, ki so nas sprem-
i
Ijali vso pot, dva člana kitajske delegacije (vsi so stanovali v hotelu z nami, čeprav so bili doma iz Pekinga) in vodja kitajskih novinarjev, ki nas je sprejel, direktor ♦ Hsinhue». Pojasnili so nam program. Najprej naj bi ostali v Pekingu, pozneje odpotovali v notranjo Mongolijo, eno od kitajskih avtonomnih pokrajin, kjer živijo Mongoli'. Nato naj bi obiskali Ta Čaj, tako imenovano vzorno brigado. Prav zdaj teče na Kitajskem velika kampanja za povečanje kmetijske proizvodnje in za utrditev koncepta kitajske družbe na tepi področju, tako imenovana kampanja zgledovanja po Ta Čaju. Iz Ta Čaja naj bi nas pot vodila v Jenan, zibelko kitajske revolucije, kjer je dolga leta živel in delal Mao Ce-tung, od tam v Sian, eno od najstarejših prestolnic kitajskega cesarstva, pa v Nanking in Šanghaj ter znova v Peking. Ker nisem imel pred seboj zemljevida, mi prvi hip program , ni bil povsem jasen-, nisem si mogel predstavljati, koliko bomo potovali in kam. Toda naši tovariši, novinarji, ki delajo v Pekingu, so bili mnenja, da je program prav imeniten in nobenega razlbga nismo imeli, da tega ne bi verjeli. Zato smo z veseljem sprejeli program, povedali, da popolnoma zaupamo kitajskim tovarišem in se poslovili.
Je politizacija, ki se zefi tako rekoč totalna, tudi zares intimno doživeta?
Zvečer sta nas novinarja »Tanjuga« in «Politike», ki sta edina jugoslovanska novinarja v Pekingu, z ženama povabila na večerjo. Šli smo v eno od kitajskih restavracij. Ponovno srečanje s kitajsko hrano. Tu je bilo zares še boljše kot v Beogradu na kitajskem veleposlaništvu. Prijetno vzdušje v jedilnici, kjer smo povsem
sami in veliko, veliko pogovorov. Kakšna, je pozicija Hua Kuo-fenga? Kaj se bo zgodilo s Teng Hsiao-pingom? Kaj se zares spreminja na Kitafskem? Kje so štirje člani politbiroja, ki so jih zaprli, oziroma, so jih zares zaprli? Jim bodo sodili? Kakšne so razmere v tako imenovani bazi kitajske družbe? Ali Kitajci sploh razipnejo, za kaj gre, kaj se zares dogaja? Kakšna je resnična participacija kitajskega ljudstva v političnih zadevah? Je politizacija, ki se zdi tako rekoč totalna,’ tudi zares intimno doživeta? In ob vsem tem seveda — Čiang Čing. Kar nekako se ne moremo ločiti od te ženske in od njenega imena. Je to tudi znak malomeščanske radovednosti? Morda. Morda se temu ljudje sploh ne moremo izogniti, toda ta hip sem prepričan, da je naš interes politična narave. Seveda pa se ne moremo .povsem upreti tistemu kančku senzacionalnosti, ki jo predstavlja dejstvo, da - ja v igri Mao Ce-tungova vdova.
Novinarja sta nam pripovedovala tako rekoč o vsem, kar nas je zanimalo, seveda tako, kot vidita stvari onadva. V bistvu naj bi mi pogovor pomagal, da bom znal gledati in spraševati, da si bom sam znal ustvariti predstavo o stvareh. V pogovoru z novinarjema nisem hotel najti že tudi dokončnega odgovora na številna vprašanja in številne dileme, ki so se mi porajale in ki so se prav tako porajale drugim članom delegacije.
Zvečer se vrnemo. Hotel, ki je blizu Trga nebeškega miru, torej tako rekoč na glavni pekinški ulici, je diskretno razsvetljen, z značilnim hotelsl m vrvežem v preddverju. Utrujeni smo, vendar ne morem takoj zaspati. Odprem okno sobe in močno me strese. Ugotovim, da so vsi kovinski predmeti nabiti s statično elektriko. Izjemno nizka vlažnost pekinškega ozračja povzroča takšne učinke.
79 58 23 76 14 70 Ul. 83 3 82 ■ 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddalak,
TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 Podružnica	Gorica. Ul 24 Maggio 1 —
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFM
DZS . 61000 Ljubljane.
Oglasi
ob de*
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
14. septembra 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *n upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
IzdaiaLJzTT il*°-in tiskaj ^Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
zveze časopisnih založnikov FIEG
PO SPOROČILU ZUNANJEGA MINISTRSTVA ZDA
Palestinci previdno, Izraelci ogorčeno odgovorili na ameriško uradno stališče
Washingtonska pobuda pa je zgolj načelnega značaja, kajti ne omogoča resnične udeležbe verodostojnih palestinskih predstavnikov na ženevskih pogajanjih
BEJRUT — Izjava ameriškega zunanjega ministrstva, ki je prvič zagovarjala načelo, da se Palestinci morajo udeležiti mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod je seveda naletela na takojšen odmev pri prizadetih državah in narodih. Predsednik izvršnega odbora Organizacije za o svoboditev Palestine, kateri pa Američani niti tokrat še niso poverili »mandata*. da zastopa 'palestinski narod. Jaser Arafat je dokument o-značil za «pozitiven korak*. Mnogo večje zadovoljstvo so nad novim a-meriškim stališčem izrazili egiptovski vladni krogi, medtem ko so ga izraelski sprejeli zelo hladno, oziroma točneje povedano so ga ogorčeno zavrnili.
Vsekakor pa s palestinske strani oznaki o «poz;tivnosti» ameriškega novopečenega stališča sledi cela vrsta pridržkov. Najpomembnejši zadeva seveda PLO. organizacijo, ka teri Arabci pripisujejo nalogo pravovernega in edinega verodostojne ga zastopnika palestinskega ljud stva. Ne v uradnem besedilu ne v kratkih pojasnilih, ki so jih od u-radnega glasnika ameriškega zunanjega ministrstva zahtevali novinarji, ni niti besedice o palestinski o svobodilni organizaciji ne kaj na tančnejšega o določitvi palestinskih zastopnikov.
Ne samo palestinski voditelji, kritični so bili še zlasti predstavniki opozicijskih organizacij v PLO, temveč tudi več političnih opazovalcev je zato ameriškemu uradnemu sporočilu pripisalo zgolj načelen značaj. Po precej razširjeni sodbi namreč dokument ne premakne položa ja z mrtve točke, kajti nejasnost o-koli vprašanja palestinske delegacije navaja k prepričanju, da kljub drugačnemu videzu, se Američani bolj približujejo izraelskim tezam kot arabskim.
Izrael že od nekdaj zatrjuje, da se namerava pogajati izključno s
Sredi decembra že proces proti Balbu in Banderi?
SAVONA — Medtem ko preiskovalni sodnik Renato Acqua-rone zaključuje svoje delo in bo najbrž že v prihodnjih dneh izročil gradivo javnemu tožilcu, da mu sporoči svoje zaključke. se v savonskih sodnih krogih že govori o datumu procesa. Sodeč po teh govoricah naj bi sodišče sodilo bivšemu ma:anskemu županu Girolamu Banderi in bivšemu Zamberlet-tijevemu tajniku Giuseppu Balbu, ki sta v zaporu z obtožbo izsiljevanja lastnika tvrdke «Precasa», že sredi decembra.
Pri utemeljevanju domneve in seveda ob predpostavki, da nc bo nepričakovanih razpletov. v savonskih sodnih krog:h poudarjajo tudi. da bo dr. A-cquarone ločil preiskavo o delu ratenjskega župana Luigija Brolla. od glavne preiskave. Kot smo poročali je savonski sodnik poslal včeraj Brollu sodno sporočilo ter ga osumil goljufije in potvarjanja javnih dokumentov, ker naj bi spretno prikroji zahteve prebivalcev prizadete občine, ki so terjali odškodnino od savonske tvrdke. Brollo naj bi se odločil za ta korak, da bi tako pomagal Banderi, s katerim je posredno v sorodstvu.
Medtem ko v Maianu vlada znatno pričakovanje za izid tehničnega pregleda montažnih barak »Precasa*. ki bo odločenega pomena za pravdo med občino in tovarno, kanadska večnacionalna družba ATCO pripravlja ofenzivo zoper »obrekovalce*. Včeraj ponoči je odpotovala iz Kanade v Rim delegacija družbe, ki bo na prizadetem območju preučila položaj in preverila kakovost lastnih l.išic ter morebiti zahtevala scglni postopek proti tistim, ki bi v tej zvezi širili lažne vesti. Čemu tolikšna vnema, pa je pojasnil predsednik družbe Ron Southern. Le ta je med razgovorom s časnikarji priznal, da vesti s prizadetega območja niso v oporo družbi, ki je na tem da sklene donosno pogodbo z neko sredozemsko državo, (vt)
stnega sveta OZN, ki obvezuje stra-1 Pojav kolere je prvič uradno pri-
suverenimi državami (in v sklop njihovih delegacij bi bil pripravljen sprejeti »celo* Palestince, pod po gojem, da niso proglašeni teroristi) ali kvečjemu upoštevati želje »miroljubnega palestinskega naroda*, tistih Palestincev torej, ki niso zapu stili zasedenih ozemelj. Sum. da se tudi ZDA nagibajo k taki rešitvi za t« ni popolnoma neosnovan. ,
Ob tem je še drugo dejstvo, ki ne kaže na ravno največjo naklonjenost Američanov do palestinskih u-pravičenih zahtev - ameriška jasnost pri pogojih, ki jih postavljajo morebitnim udeležencem še bolj mo rebitne ženevske konference. Vsi. in namig na Palestince je več kot očiten, bi morali predhodno in brez kakršnihkoli obvezujočih zagotovil, sprejeti resoluciji 242 in 338 varno
ni, da priznajo izraelsko državo in njeno pravico do varnih meja, medtem ko na kratko opravita s palestinskim vprašanjem kot s »perečim problemom izseljencev*.
Zelo jasno se je o tem izrazil italijanski socialistični senator Aiello, ki je ameriški korak označil za ne-obhodno potreben predpogoj, da se palestinsko vprašanje stvarno načne. Vendar je takoj pripomnil, da jr. treba pregledati in oceniti pobude, ki bi PLO in ne generično »palestinskim zastopnikom* omogočili resnično sodelovanje, na mirovnih pogajanjih v Ženevi. Poudaril je še, da je treba mimo resolucij OZN, ki so o-snova raz.govorov, najti formulo, po kateri bi Palestincem priznali pravni status naroda in ne izseljencev in šele tedaj, je zaključil svojo misel sen. Aiello, bo palestinsko vprašanje zapbpadeno v svojem bistvu, (bp)
V ZDA zaskrbljeni zaradi kopičenja jedrskih odpadkov
NEW YORK — Skupina parlamentarcev je izrazila globoko zaskrbljenost spričo dejstva, da se v ZDA že več kot 30 let neprestano kopičijo zaloge jedrskih odpadkov. Ne samo, teh še niso primerno »spravili*, da bi tako odpravili nevarnost smrtonosnih učinkov izžarevanja, temveč so iih namestili v zasilne jeklene zaboje — 25 milijonov galon (galona ima 3,785 litra) odpadkov hrani tovarna Hanford v Riehlandu (država VVashington), nadaljnjih 21 milijonov Da Savannah River v Aikenu (Sud Carolina).
Parlamentarci opozarjajo, da je rešitev kočljivega problema nujna, posebno še, če upoštevamo, da trajajo zli učinki jedrskih odpadkov lahko tudi do 250.000 let. Dosedanji načrti o »zakopavanju* odpadkov na sedmih različnih krajih ameriškega ozemlja so redno naleteli na odpor krajevnih prebivalcev, kakor tudi oblasti.
znala tudi iranska vlada. Ministrstvo za zdravstvo sporoča, da je bolezen zadela številne osebe v zahodnih in južnih predelih države pa tudi v samem Teheranu.
V Egiptu niso doslej ugotovili še nobenega primera, kar gre morda pripisati izredno strogim preventivnim ukrepom. Do včerajšnjega dne je bilo proti koleri cepljenih že 100 tisoč oseb, v prihodnjih dneh pa bo na voljo prebivalstvu 12 milijonpv doz cepiva. Korenito je tudi nadzorstvo nad potniki, ki dospejo iz Sirije, Jordanije, Saudske Arabije, Libanona, Pakistana in Turčije.
Primer kolere so medtem zaznamovali tudi v Nimegi.blizu Haaga na Nizozemskem. Gre za 60-letno turško državljanko.
So to kaznilnice ali lagerji?
Te dni je dvignil mnogo prahu protest naprednih političnih predstavnikov in svojcev jetnikov v tako imenovanih posebnih kaznilnicah (carceri speciali). Ti naj ne bi uživali niti najosnovnejših pravic, ki jim gredo že v smislu ustrezne ženevske konvencije. Na sliki mrki pogled v notranjost kaznilnice na otoku Asinara (Sardinija), ki so jo v soboto obiskali časnikarji	(Telefoto ANSA)
VELIKANSKI INTERESI OKOLI GRADNJE SICILSKEGA JEZU
Polkovnik Russo umorjen ker je razkrinkal zveze med mafijci in politiki
Izsledke njegovih preiskav imajo milanski karabinjerji
MILAN — Na glavnem trgu v Fi-guzzi sredi gozdnatega Corleoneja, torej «kraljestva» zloglasnega sici-lijskega mafijskega kolovodje, Luciana Liggia, sta bila 20. avgusta umorjena z rafali iz brzostrelke karabinjerski polkovnik Giuseppe Russo ter učitelj Filippo Costa, ki je častniku zaupal tajne informacije o delovanju mafije.
Slab mesec po tragičnem dogodku je preiskava pokazala, da je nesrečnika «obsodila na smrt* ravno krajevna mafija, sicer Costo zaradi »vohunjenja*, Russa pa zato, ker je s svojo preiskavo zaviral zapleteni mehanizem podzakupov za gradnjo velikanskega jeza Garcia ob re ki Belice. Gre za največji tovrstni posel zadnjih let na otoku, saj predvideva izdatek kar 320 milijard lir.
Gotovo pa to ni zadosten razlog za dvojni umor. V resnici naj bi
NIIIMlIHlIlllllllllllllllllllllllMIlllilillIlllllllMIIHlllIlMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIHIIIIIIIItinilllfllllllllllllllllllllliaillllllllHIIIIIIHIIinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllIllIllIHMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllllllilllllllltlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMMmiim
PO NEDAVNI POLEMIKI Z ZAGOVORNIKOMA
VALPREDA ZOPET POTRDIL ZAUPANJE Sestra iranskega šaha
V Moskvi aretiran znani oporečniški slikar Oskar Rabin
MOSKVA — Policija je aretirala 49-letnegd slikarja Oskarja Rabina. Obtožen je parazitstva, torej kršitve člena 209 kazenskega zakonika. Umetnik se namreč preživlja s parodijo svojih del ter ga zato smatrajo oblasti za brezposelnega. Rabin tvega večletno zaporno kazen.
V preteklosti je imel »oporečnik* že večkrat opraviti s policijo, ker se je udeleževal tako imenovanih divjih slikarskih razstav*, ki torej niso uradno oriznane. Zlasti znana je v tem oziru razstava z dne 15. septembra 1974. ki su jo priredili na odprtem številni Gojitelji abstraktne umetnosti: Rabin je bil med njenimi organizatorji.
Epidemija kolere zajela tudi Iran
AMAN — Epidemija kolere v bli-žnjevzhodnih državah se neprestano širi. V Siriji in Jordaniji so v poslednjih urah zaznamovali nad 60 novih primerov bolezni, od tega 23 na jordanskem ozemlju (število bolnikov se je tako vzpelo na 214) in 38 na sirskem (vseh obolenj je torej že čez 2.000).
BRANILCEMA CALVIJU IN TARSITANU
Poziv odv. Boneschiju, naj nc vrne mandata - Vloga Venturovih odvetnikov zavrnjena
MILAN — Spor med anarhističnimi obtoženci in njihovimi zagovorniki, ki je nepričakovano in silovito bruhnil na dan pred tednom dni (kot posledico je imel tudi odstop radikalnega odvetnika Luče Bonesehija iz obrambnega kolegija) se je kot vse kaže nekoliko polegel. Pietro Valpreda, Roberto Gargamelli, Rachele Torri, Ele in Rachele Valpreda so z javno izjavo potrdili zaupanje branilcem in obenem pozvali Bonesehija. naj ne vrne mandata.
Kot smo poročali sta prej Valpreda in nato Boneschi obtožila komunistične odvetnike v kolegiju in predvsem Calvija ter Tarsitana, da sta bila v imenu politike zgodovinskega kompromisa med KPI in KD nezaslišano spravljiva. z. bivšima ..častnikoma obveščevalne službe Malettijem in La Bruno, kar naj bi dejanska pomenilo, da v imenu sprave z demokristjani, nista hotela razkriti mrkega ozadja pokola na Trgu Fontana ter strategi je napetosti in terorja. Ob preudarnem. vendar odločnem odgovoru obeh rimskih pravdnikov, pa so se anarhistični obtoženci najbrž zamislili in razumeli. da v tem trenutku, tik pred zasliševanjem Andreottija ter drugih bivših ministrov, taki spori koristijo le tistim silam, ki hočejo preprečiti, da bi resnica po osmih letih vendarle prišla na dan. Od tod sklep, da potrdijo zaupanje zagovornikom, ki naj razkrijejo vlogo fašistov in obveščevalne službe v strategiji napetosti in terorja.
Nova polemika pa se je medtem vnela med odvetnikom Tarsitanom in zagovorniki Giovannija Venture, ki so včeraj v dolgi vlogi predsedniku sodnega zbora zahtevali prenovitev dnevnega reda obravnav in odložitev zasliševanja predsedniku vlade. Franco Dc Cataldk), ki je sestavil vlogo, je včeraj ostro napadi Valpredovega’ branilca in v ta namen privlekel na dan že stare obtežbe radikalcev: KPI ni več- bojevita, ker podreja Svojo politiko enemu samemu cilju: zgodovinskemu kompromisu. Zaradi tega — trdi De Cataldo — Tarsitano želi. da bi zasližali Andreottija takoj, ne da bi ga spravili v težavo s sklicevanjem na morebitne izjave drugih prič.
Vendar, sodeč po novicah iz catan-
zarskih sodnih krogov, vloga Venlu-1 izvid ravnatelja neapeljske poliklini-
rovih branilcev ne bo sprejeta in dnevni red obravnav ne bo spremenjen. V četrtek se bodo zato zvrstili pred sodnim zborom predsednik vlade Andreotti in trije drugi bivši ministri, dan pozneje pa bo vrsta na štirih generalih. Njihova pričevanja lahko pomenijo pomemben razplet za proces, ki se je v prvem delu trudno vlekel. Kakršna koli pa bo usoda obravnave, je že po dosedanjih izsledkih jasno, da ne gre pripisati zgolj fašističnim obtožencem krivde za pokol. Kot je v utemeljitvi obtožnice poudaril preiskovalni sodnik v Migliac-cio se za odkritimi dejstvi skriva mrko ozadje »povezav med političnimi in prevratniškimi organizacijami ter državnimi funkcionarji*. Ta resnica je prišla na dan in je neizbrisna, ne glede na razsodbo catanzarskih porotnikov in ne glede na dejstvo, če se bo krog obtožencev razširil ali ne. (vt)
Sloviti dirigent L. S(okowski umri
LONDON — Na lastnem domu v Hampshiru je za srčno kapjo umrl v 95. letu znameniti dirigent Leopold Stokowski. Zaslovel je predvsem s transkripcijami del J. S. Bacha za orkester. Bil je ameriški državljan, rodil pa se je v Veliki Britaniji. Oče in mati sta bila poljska izseljenca.
IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Proces proti Petri Krause odložen vsaj za 4 mesece
ŽENEVA — Proces proti anarhistki Petri Krause na poroti v Win-tethouru (Zuerich), ki bi se moral začeti prihodnji ponedeljek, je bil odložen najmanj za štiri mesece. Predsednik porotnega sodišča je pojasnil, da je zdravstveno stanje obtoženke še resno, kakor je pokazal

ČE BI 1950. LETA KPI PRIŠLA NA OBLAST
ZDA so bile pripravljene na oborožen poseg v Italiji
VVASHINGTON - Ameriško državno tajništvo je v ponedeljek objavilo vrsto dokumentov, ki so bili še do nedavnega strogo zaupni in ki zadevajo zahodno Evropo in v tem okviru tudi Italijo. Med drugim je v zbirki tudi priporočilo državnega varnostnega sveta, ki je 1950. leta svetoval vladi, naj pošlje ameriške čete v Italijo v primeru, da bi se komunisti polastili oblasti v nekaterih deželah.
Gradivo, ki je bilo pravkar objavljeno, je zbrano v obrežnem zborniku 1.800 strani. Kot poročajo iz VVashingtona gre za dokumente, ki zadevajo ameriško zunanjo politiko in odnose s tujimi državami. Tako gradivo periodično objavljajo, vprašanje pa je, če se za izbiranjem gradiva ne skriva politični manever ali vsaj opozorilo, namenjeno tistim, ki ga lahko razumejo. Večkrat je šlo «beg» novic o tajnem gradivu razbrati prav v tem smislu, vprašanje pa je, če je to umestno tudi v tem primeru, Po umestitvi, pa tudi že prej, je predsednik Car-
ter večkrat poudaril, da se ZDA nočejo vmešavati v notranje zadeve drugih, zlasti pa zavezniških držav, kar pa seveda ne pomeni, da bi z zadovoljstvom sprejel morebiten prihod KPI na oblast.
A pustimo zaenkrat ugibanja in si nekoliko pobliže oglejmo zanimivo objavljeno gradivo, ki zadeva I-talijo. Najbolj pomembno je, kot že rečeno, priporočilo (do pred kratkim je bilo označeno s siglo »top secret*), s katerim je državni varnostni svet razčlenil položaj v Italiji 1950. leta. Dokument naj bi hkrati bil v oporo »italijanskim demokratičnim strankam* v volilni vihri. Med drugim je bil svet mnenja. da «bi se morale ZDA poslu-žiti vsega svojega gospodarskega in političnega potenciala, ob potrebi pa tudi vojaškega, da bi preprečile prihod komunistov na oblast in prehod Italije v sovjetsko vplivno območje.* Kot prvi korak je vplivno telo svetovalo okrepitev ameriških vojaških sil in nato podrobneje razčlenilo potrebne ukrepe v primeru,, da
bi KPI prišla na oblast ali z oboroženo vstajo ali po kakšni drugi nezakoniti poti. Gre v bistvu za okrepitev ameriške vojske v Sredozemlju, vojaški nastop v Italiji «na zahtevo zakonite vlade*, zasedba Sicilije in Sardinije prav tako »na zahtevo italijanske zakonite vlade*. Če pa bi KPI prišla na oblast po »zakoniti poti in bi vlada ne kazala več potrebne odločnosti*, bi ZDA morale biti pripravljene na ukrepe, ki naj bi preprečili komunistično nadvlado. Za kakšne ukrepe gre. pa objavljeni dokumenti ne povedo.
Iz priobčenega gradiva izhaja tudi, da je državno tajništvo 1950. leta priporočilo predsedniku Trumanu vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov z Vatikanom, saj bi si s tem korakom «ZDA posredno pridobile pomoč svete stolice in njen vpliv na 300 milijonov katoličanov v svetu*, kar bi »v oporo našim ciljem*. Kaže pa, da je ta korak izzval ogor-četj protest protestantov, zaradi česar naj bi Truman začasno umaknil načrt, pozneje pa naj bi ga povsem opustil, (vt)
ke, kjer se Petra zdravi.
Z druge strani se bo 19. septembra redno začela sodna obravnava proti švicarskima državljanoma E-gloffu in Von Arbu, ki sta skupno s Krausejevo osumljena vnosa orožja na švicarsko ozemlje, kot tudi sodelovanja pri oboroženem napadu na neko švicarsko banko oziroma španski konzulat.
TURIN — Sinoči je prišlo v predmestju do hudih pouličnih izgredov, ki so jih izzvali mladinci iz vrst tako imenovane »avtonomije*. Hote-
li so zastonj prisostvovati koncertu pop ameriškega ansambla «Santa-
na», ker pa jim to ni uspelo, so začeli lučati proti parkiranim avtomobilom, kakor tudi proti policijskim in karabinjerskim vozilom za-žLgalne steklenke. Plameni šo uni čili več avtov.
Demonstrantje so se nato razpršili brez posega policistov in orožnikov, ki pa so mimogrede zajeli več oseb, da bi jih zaslišali.
ATENTAT NA SLOVITI MODRI OBALI NEDALEČ 00 NICE
le za las ušla smrti
PARIZ — Sestra dvojčica iranskega šaha, 58-letna kneginja Ashraf je za las ušla nasilni smrti.
Ko se je Včeraj ponoči v spremstvu družabnice Furugh Khaienuri in teheranskega poslovnega moža Nader-ja Bijarshija peljala s svojim razkošnim rolls-roycem v Juan les Pins nedaleč od Nice na sloviti modri o-bali, kjer ima svojemu stanu primerno vilo, je vozilo peugeot 504 stisnilo njen avto k robu ceste. Izstopili so trije neznanci in pričeli divje streljati v notranjost rolls-roycea. Svinčenke niso oplazile niti kneginje niti ne Bijrashija, pač pa so ubile Khaienuri. jevo
Policisti, ki so kmalu zatem uvedli cestne bloke, atentatorjev niso zasledili, našli pa so zapuščeni peugeot. Preiskovalci so uverjeni, da je šlo za atentat s političnim ozadjem. Kneginja, ki jo poznajo tudi z vzdevkom »črni panter*, je v preteklosti igrala v Iranu pomembno politično vlogo.
Od 1. 1960 živi v Franciji. Omožila se je (tretjič) s predsednikom pariške »Maison -dTran* dr. Medhijem Busherijem. (dg)
Na sliki kneginja Ashraf (telefoto ANSA).
polkovniku zaprli usta, ker so v posel vpleteni skupaj z mafijci nekateri vidni politični možje iz Palerma. Dokaz tega je, da se je preiskava sedaj premaknila v lombar-dijsko velemesto, in sicer v prostore tukajšnjega karabinjerskega preiskovalnega urada, kjer naj bi bilo shranjeno gradivo, ki ga je pokojni Russo zbral med dolgoletno preiskavo o najbolj znanih ugrabitvah. Tedaj je bil načelnik preiskovalnega urada karabinjerskega poveljstva v Palermu, sodeloval pa je z milanskim kolegom podpolkovnikom Gerol*' mom Cucchettijem. Primerjava med izsledki vzporednih preiskav enega in drugega o enih in istih dogodkih-je omogočila zanimivo odkritje: najbolj senzacionalne ugrabitve premožnih industrijcev in drugih mo-godcev je naročila ter izpeljevala široko razpredena organizacija P°° vodstvom1 nekaterih kalabrijskih 10 socilskih političnih osebnosti.
Tedaj sta bila tako Russo kot Cucchetti premeščena, razlogi ukrepa pa so še vedno nepojasnjeni. Pf*' stojna oblast ga je sicer utemeljil* z redno «rotacijo» načelnikov karabinjerskih preiskovalnih uradov, toda v samih krogih vojaškega rodu so glede tega skeptični. Vprašuje!0 se n.pr., čemu dvojna premestite^ ko pa sta častnika bila na svojih mestih kar šest let in zakaj ravn° v času, ko se je oblikovanje njun1!’ dosjejev o mafijskem delovanju bližalo koncu.
Novembra lani je polk. Russo pustil aktivno delo, ni pa odneb* s preiskavami, temveč jih je ns®*] ljeval tajno. S tem je bila tudi tr pečatena njegova usoda. Ne sam0' ker «je vtikal prste* v mafijsko - P<T litične špekulacije, temveč zla*”' ker je to delal zasebno. V podzakuF niške oz. zakupniške kroge se J vrinil tako, da se je izdajal 1 predstavnika rimske družbe Sais®0: ki je neposredno zainteresirana Pf gradnji javnih konstrukcij na Sim liji, mestoma pa je pojasnjeval. ", želi odpreti tovarno plastičnih XL. . kov. Tedaj se je pričel zanimati * posel o jezu, kar ga je pokopalo-
Preiskava se medtem nadaljuj0 strogo tajno, drži pa, da je osrepa točena prav na kroge, ki se bav>r z oddajanjem javnih del. Doslej J bilo zaslišanih že več javnih up1'* viteljev in tehniških izvedencev, •*; ko npr. deželni odbornik za krnel1’ stvo Aleppo ter nadzornik in ravu* telj avtonomne sekcije civilnega t nija za območja doline Belice PJ”
zadeta po potresu. Kaže, da se zasliševanje omenjenih krogov h daljevalo tudi prihodnje dni. (df!’
Nova zavarovalna polica za vaš avto, toda zares nova, ki je pomislila na vse...
PRAVNA
ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
...tudi na nasilje, ki je že za
vsakim cestnim vogalom
in poleg še:
ŠKODA,
KI JO POVZROČI KRAJA IN POULIČNE MANIFESTACIJE IN NEREDI
POLIZZA CINOUE RISCHI
Pet izrednih jamstev, ki so združena v eni sami polici. 5R. kot dopolnilo k obveznemu zavarovanju, ki ga že imate. Poleg tega pa vsebuje še nekaj,kar vam druge police ne da|o: plačilo škode, ki bi jo utrpelo vaše vozilo, v slučaju kraje in pa kot posledico pouličnih manifestacij in neredov. Polica Cinque Rischi:
•omo Lloyd Adriatico si jo je omislil (*) povrne škodo, ki bi jo nehote vi somi
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI
povzročili na vašem avtomobilu
poiščite v kPAGINE GIALLEn agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja