GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 4.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. JANUARJA — THURSDA Y, JANUARY, 8, 1925.
LETNIK XXXIV.
Krvavi izgredi v Italiji.
ČLANI KABINETA REZIGNIRALI; NA MESTU SO OSTALI LE FAŠISTI. — OBOROŽENE BANDE FAŠISTOV PATROLIRAJO PO ULICAH RIMA.
London. — Londonsko časo- aaat rrvrtri T\niiAT7n i rr
pisje poroča o pouličnih bojih CuOLIDuJi DKMOlvRM. po Italiji, pri čemur so bile tri
osebe usmrtene večje število	~	, . ,
. . .,- „„ -u	Obsodba demokrata, ki obsoja
je pa bilo ranjenih.	.	_ _	. .
svojo stranko, katera si je
Železna roka italijanskega izkopala sama svoj grob.
ministrskega predsednika Hus-	_o_
solinija se čuti širorrl Italije.} Washington. — Senator Člani kabineta so rezignirali; Dial, demokrat iz South Carole Fašisti so ostali na svojem ],;ne je obrnil plašč* po vetru mestu.	in dejal v svojemu govoru v
Armada "črnih srajc" je mo- senatski zbornici, da je prezi-bilizirana. Samo v Rimu je <*ent Coolidge najboljši demo-1,500 članov črnosrajčnikov, ^at. Obsodil je demokratsko ki patrolirajo po ulicah obo- stranko kot nedemokratično in roženi. Močni kordoni vojaštva da ie ameriško ljudstvo izgu-stražijo urade Mussoliniju nas-; bilo zaupanje v to stranko, protnih listov; Garibaldijevo' Dalje je dejal, da je demo-društvo "Svobodna Italija" je kratska stranka mogla prezi-bilo »zatrto; tudi drugim faši-l veti Poraz za Porazom, vsled zmu nasprotnim društvom gro- te2a' ker je prenehala biti de-zi ista usoda.	mokratična. Kakor ovce brez
^voditelja smo begali sem in „ Kriza v Italiji se je poostri-Dj-ja
la z umorom socialističnega; izprašajmo našo politično poslanca Matteottija, ker že vest in prišii bomo do zaključ-
ROBERT WOODS BLISS
zavezniška nota nemčiji.
Iz Jugoslavije.
od omenjenega časa se fašizmu nasprotni poslanci niso u-deleževali sej v poslanski zbornici, ker takoj, ko se je raznesla vest o ugrabitvi in pozneje o umoru Matteottija, se je sumilo, da je to delo fašizma.
ka, da smo sami zakrivili naš poraz in ker smo ga sami zakrivili, je tudi pra\vda smo poraženi.
Dalje je dejal senator, da je poraz demokratov tudi pripisovati njih slabosti in boječ-
Vse organizirane politične nosti, kakor tudi napakom ka-skupine v državi so v opoziciji, tere so številne. Napaka je bi-a vzlic temu ima le sedanja ko smo sledili vsaki sapi, vlada večino.	I katera je količkaj dišala po
popularnosti. Pustili smo se o-Na poslopju parlamenta so - ^ od politične nalezljive bili obešeni letaki z napisom,J bo]ezni> katera je bila prine_ naj se nasprotnike fašistov o- §ena jz starega kraja> besi. V Tuskani m tudi po ne- Koncem njegovega izvaja-
Nemčiji s« je izročilo noto, v kateri se jo obvešča, da ne bodo zavezniki spraznili Cologne, kakor je bilo določeno po versaill ski pogodbi.
Berlin. >— Dne 5. jan. je bila nemški vladi izročena nota, katera ni bila prav nič vesele vsebine za Nemčijo. Nemčija si je že mela roke v veselju in težko pričakovala dne, ko bodo zavezniki popustili trdi prijem, s katerim držijo premagano Nemčijo. Versaillska pogodba se glasi, da bi imel ta dan biti 10. jan. Omenjeni dan bo prišel, a zavezniki ne bodo premaknili svojih čet iz Cologne, ampak nasprotno še pomnožili so te čete, ker se je bilo bati izgredov.
Vprašanje, zakaj se zavezniki ne ravnajo po pogodbi, je bilo že pojasnjeno. Z eno besedo se je odgovorilo: Nezaupanje ! Da — Nemčiji ne zaupajo. Prišli so do prepričanja, slali svoje zastopnike, med nji-| da se Nemčija ni pokorila in j mi nekateri čisto krvni člani držala obljub, po katerih bi tega plemena y Washington,! zavezniki že sedaj zapustili o-kjer se bodo sestali s tajnikom! menjeno ozemlje. Workom in indijanskem komi-l Na skrivnem se Nemčija o-sarjem Burke, v svrho dogovo- borožuje, kar pa ni ostalo taj-ra glede povišanja četrtletne- no, zato pa mora trpeti posle-!ga odplačila od oljnega polja, dice le sama. ki je last tega plemena.	Na no.to še Nemčija ni odgo-
— Raleigh, N. C. — Ken- vorila.
j neth Hale in John Leak, črn-j	-o-
; ca sta bila dne 5 jan. usmrte- Stavkajoči vozniki . premoga na na električnem stolu za ro-x
OROŽNIKI USMRTILI TRI ODLIČNE HRVATE. — KRA-LJEVSKA DVOJICA V SKPPLJU. — DRUGE ZANI-M IVE VESTI.
Robert Woods Bliss je novi ameriški poslanik za Sved-; sko, ki je te dni odšel na svoje mesto.
razne yesu
— Washington. — Osaga! Indijanci iz Oklahoma so po-
katerih drugih mestih so fašisti napravili veliko škode na pos-
nja je Dial dejal: "Britka je
. za nas resnica, da tih trezno lopjih, kjer so imeli nasprotni- migleč mož v BeH Mši je izyo_
Vi svoje urade, tudi poročajo, ]jen prezident ___ republika-da je bilo več oseb ranjenih, ^ kateH je pa boljg. demo_ ki so grajali postopanje črno- ^^ kakor pa marsikateri od
parski umor, ki sta ga izvršila dne 7. avg. nad Charlie Gar-woodom iz Lexington City. — Sofija, Bulgarija. — Od
srajčnikov.
Katoličani so močno užaljeni nad surovem postopanju fašistov, ko so le ti razdejali pisarno katoliškega lista Corriero Toscano v Pisa in pokončali slike sv. Očeta in kardinala Maf-fija. Podrobnosti je pa težko dobiti iz manjših krajev, kerj nasprotno časopisje je zatrto, fašistovski listi pa ne poročajo resnice.
Po zadnjih poročilih posnemamo, da policija in vojaštvo varuje železniške proge in je vse preskrbljeno, da se ohrani mir. Oblasti pa še nadalje za-plenjujejo liste opozicije ; u-
demokratov, ki se je povspel do višjega mesta; Coolidge je v popolnem soglasju s temeljnimi principi demokratske stranke.
-o-
OGORČENJE HRVATOV.
Veliko je ogorčenje Hrvatov radi aretacije Radiča. — Smrt belgrajskega župana.
Belgrad. — Jugoslavija podpihuje žrjavico nemirov. Na Hrvatskem, kjer je že itak velika napetost proti sedanji Pa-šičevi vladi in njenim terorju,
našel za časa volitev, katere bodo krvavi — morda zadnje v Pašičevi karijeri.
se je ogorčenje še povečalo, ra-rednike istih pa mečejo v ječe. di dejstva, da so aretirali Ra-
do
Mussolini je izjavil, da bo odredil preki sod, kjer koli bi se pojavili protifašistovski nemiri.
Toraj tudi v Italiji sedijo na bajonetih. Železna roka Mus-solinija sedaj vstrahuje celo I-talijo in vsa opozicija je brez moči i to posluževanje sile pa je gotovo prehod Mussolinije-vega konca. Najnovejša poročila potrjujejo to trditev. Poslanci opozicije, ki so sedem mesecev bojkotirali parlament s tem, da se niso udeležili po-slaniških zborovanj, so se odločili, da se udeleže prihodnje seje, katera bo okrog 20. jan. in na tej seji se bo zahtevalo, da se aretira premier Mussolini.
Seveda se mora razumeti, da se bo Mussolini poslužil vseh mogočih sredstev ostati na površini. To zadnje poročilo pa kaže jasno, da so ure italijanskemu diktatorju štete.
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
diča, voditelja hrvatske seljač-ke stranke.
Radič, kakor je razvidno iz najnovejših poročil, ni odšel iz Zagreba ko se je začela gonja od strani vlade proti njemu in njegovi stranki, ampak skrival se je v Zagrebu, od koder je dajal navodila svojim pristašem.
Odbor voditeljev ~Radičeve stranke je obiskal Pašiča na njegovem domu, kjer so prosili premier j a, naj odredi nekaj v varstvo Radiča, ker njegovi pristaši se boje, da ga bodo nasprotniki umorili. Med tem časom, ko se je vršila ta seja med Pašičem in omenjenem odboru, je na nagloma umrl župan mesta Belgrad, Mihael Marjanovič. Novica se je kakor blisk raznesla po mestu. Zadela ga je kap. -o
Berlin. — Prezident E-bert se je odločil, da bo formiral nepristranski kabinet, da se konča parlamentarna kriza.
prijeli za delo.
Chicago, 111. — Vozniki premoga, ki so odšli na stavko ipretečeni pondeljek dopoldne
„ . , . „ . .. so' se še isti dan vrnili na delo. tukaj poročajo, da pričakujejo m pa ge prišlo do sporazumaf
viharne volitve drugi mesec vj ampak pogajanja se vrSijo še
Jugoslaviji, ker je Pasic sel: nadalje Qbe stranki sta izvo_
tako daleč s svojo politiko, da j j.,. državnega pravdnika Cro-
;ne najde izhoda. Izhod se bojw^ kot njih glavnega razso.
jevalca. Crowe je določil, naj se zastopniki obeh strank ja-
_	,yl . vijo v njegovi pisarni jutri po-
—	Berlin. — Zavezniški po- I , , ^ ■ „„ An » _ .
.	i • t poldne, kjer se upa, da bo pn-
slaniki so oddali kancelarju
Marxu noto, v kateri obveščajo nemško vlado, da zavezniki ne bodo izpraznili, zasedenega ozemlja dne 10. jan. kakor to določa versaillska pogodba. Odgovor Ne*nčije na to noto še ni objavljen. "
—	Leningrad, Rusija. — Tukaj je zopet povodenj povzročila veliko škode. Voda je prestopila bregove in narasla 8 čevljev. Vse tovarne in poslopja zunaj mesta so pod vodo.
—	Oslo, Norveško. — Tukaj se je pričelo veliko protiko-munistično gibanje. Vstanovi-la se je Liga, katera si je nadela nalogo braniti državo proti boljševizmu. Vsi komunistični voditelji so obdolženi vele-izdaje, kateri bodo tudi kot taki obsojeni.
—	Pittsburgh, Pa. — Ogenj je izbruhnil v 10-nadstropnem poslopju na Penn ave., kateri se je naglo razširil na sosedne hiše in naenkrat je bilo kakih dvanajst poslopij v plamenu. Gasilci so neumorno delali pri čemur sta -bila dva gasilca ranjena, škoda je pa cenjena na $500.000.
—	New York. — Na morju je bil hud vihar, kateri je povzročil, da so vsi prekoatlant-ski parniki imeli zamude. Pri-
Srbija pije hrvatsko kri.
Srbija pije hrvatsko kri, tako se glasi poročilo, ki prihaja iz Hercegovine. Dne 27. decembra so imeli v Zagrebu vladni pristaši zborovanje, na katerem je govoril Svetozar Pribičevič. Pri tej priliki je prišlo do spopada med pristaši Radičeve stranke in jugoslovanskimi fašisti, pri čemur je bilo več oseb ranjenih. Orožniki so morali odbijati napad na Pribičevičev avtomobil.
V nedeljo dne 28. decembra so imeli protestni shod v Lju-buškome v Hercegovini. Na u-deležnike so navalili orožniki. Nastala je pravcata poulična bitka, pri kateri so bili trije odlični Hrvatje usmrteni, večje število oseb je pa bilo ranjenih.
Ta nasilja sedanje vlade se delajo pod krinko, da preganjajo komunizem. Obračun pride gotovo, ljudstvo bo imelo zadnjo besedo.
-o-
Kraljevska dvojica v Skoplju.
Dne 13. decembra je bila slovesna služba božja v me-tropoliji povodom krstne slave vladarjeve. Ob 11. uri dopoldne se je vršilo svečano sekanje kolača. Nato si je kralj o-gledal cerkev sv. Spasa in slavno džamijo sultana Murada. Ob 1. uri popoldan je bil svečan obed, ki ga je priredil kralj zastopnikom oblasti in meščanstva. Popoldan sta se odpeljala kralj in kraljica v okolico Skoplja in potem proti Velesu.
Ko so ga mesec dni pozneje o-rožniki prijeli so dobili pri njem le še 3700 dinarjev.
Obtoženec trdi, da je listnico našel na vozu ker je Tro-bevšku padla iz žepa in da je bilo v njej le 26.000 Din. Vloma pri Mihelinu in Goljotu pa sploh taji, dasi so našli pri njem ukradene predmete, o katerih pa trdi, da jih je kupil od neznanca v neki gostilni v Kamniku. — Porotniki so vsa vprašanja potrdili, nakar je bR Al. ^Gradišek obsojen na 3 leta težke ječe in na povrnitev škode in sodnih stroškov.
Obravnava proti tretjemu tatu L. Žibertu je bila na pred--| log njegovega zagovornika dr. Šušteršiča preložena, da se preišče obtoženčevo duševno stanje.
4
Težka nesreča.
pripovedovali o strašnem viharju, ki jih je spremljal celo pot in sneg je padal več dni. kar je povzročilo, da so mogli parniki počasi voziti.
šlo med obema strankama sporazuma.
-o-
Smrt nadškofa Moellerja.
Cincinnati, O. — Nadškof; Henry Moeller iz Cincinnati je na nagloma v pondeljek večer na svojem domu v Norwood v starosti 75 let umrl.
Poročilo pravi, da se je nadškof prehladil na sv. večer pri polnočnici, a glavni vzrok smrti je bila srčna napaka.
-o-;
Avstralija se brani "suhih" priseljencev.
Melbourne, Avstralija. — Vlada v Avstraliji je odredila, da s prihodnjo spomladjo bo v toliko poostrila naseljevanje, da bo vsak priseljenec moral i-meti pri izkrcanju na avstralj-ska tla svoto $200.00.
-o-
Film operatorji grozijo s stavko.
Chicago, 111. — Operatorji kino gledališč v Chicago zaslužijo tedensko od $80 do $120. za štiri do šest urno delo na dan. Na svoji zadnji seji so pa sklenili, da bodo zahtevali 10 odstotkov povišanja, drugače stopijo v stavko. Toraj, ako ne bo prišlo do sporazuma med magnati kino gledališč in ope-
šedši v New York, so potnikt ratorji, bo prihodnjo soboto na
platnu — tema; v žepih obiskovalcev kino gledališč pa nekaj "kvodrov" več.
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
LJUBLJANSKA POROTA.
Drugi tat.
Alojzij Gradišek, roj. 1. 1898 v Stahovici, po poklicu ključavničar brez stalnega bivališča, radi tatvine že dvakrat predkaznovan, je obtožen, da je poleti vzel Francetu Tro-bevšku denarnico z vsebino 34.350 dinarjev; Jakobu Hi-helinu iz zaklenjene hiše srebrno moško uro z verižico, par novih črevljev, stroj za striženje las in 300 dinarjev gotovine, v skupni vrednosti 1125 Din; Antonu Goljotu v Podgorju iz zaklenjene hiše 2 para uhanov, zlato žensko uro z verižico, zlato brošo, več obleke 6 prstanov itd. v skupni vrednosti 230 dinarjev. Iz obtožnice posnemamo: Al. Gradišek je prišel dne 26. junija ti. v gostilno Gregorja Pirša v Tuhinju za njim se je pripeljal lesni trgovec Fr. Trobevšek z Vrh-polja, nekoliko napit. Gradišek je naprosil Trobevška, ako se sme prisesti k njemu na voz do Kamnika, kar mu je zadnji dovolil. Med potjo sta se ustavila še v par gostilnah. Ko sta se peljala proti Vrhpolju, je o-pazil Trobevšek, da mu manjka listnica z 34.350 dinarjem ter takoj obdolžil spremljevalca, ki pa se je delal hudo užaljenega ter predlagal, naj gresta nazaj pogledat. Med potjo pa je obdolženec nalašč* spustil klobuk na tla ter ga šel nazaj iskat, a se ni več vrnil, temveč je hitel v Kamnik, najel mo-tociklista do Ljubljane, od tam pa se odpeljal z vlakom v Brežice, kjer je pod napačnim i-menom Al. Urbane z ukradenim denarjem razkošno živel.
Miha Meglič, 25-letni posestnikov sin iz Sv. Katarine pri Kranju, je doma na dvorišču postavljal lestvo, ki se je zvrnila in padla nanj. Meglič, ki ima težke notranje poškodbe je bil prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. -o-
Krvava osveta v Osjeku.
V nedeljo dne 14. m. m. se je odigral v Osjeku krvav dogodek, ki mu pripisujejo politično ozadje. Ko je šel nekako okoli 17. po promenadi nek! Šandor Magdika, ki je imel v ostalem že mnogokrat opravka s policijo, je navalila nanj skupina mladeničev, med katerimi se je nahajal tudi Stje-; pan Ferehari. Ta je nenadoma pote"gnil nož in sunil v trebuh, enkrat pa v prsa. Magdika se je zgrudil težko ranjen na tla atentator pa je pobegnil. Ka-i kor poročajo, gre za Čin osvete. Magdika, ki je bil član "Ha-nao," je namreč vsled spora i med Hanaovci, oblastim izdal gotove tajnosti organizacije. Zato so Hanaovci prisegli, da se maščujejo nad njim in v nedeljo je postal Magdika žrtev osvete. Njegove poškodbe so težke.
^^^ .....-'

Samomor mlade devojke.
V Subotici se je ustrelila Ibl Rokenštajnova, hčerka ugledne subotiške obitelji. Samomor je povzročil veliko senzacijo, ker je bila mlada RokeAštajno-va zelo lepa devojka. Motiv samomora je bila nesrečna ljubezen. — V Karlovcu se je u-strelil 18-letni gimnazijec Gjor-gje Magarasceravič, sin bivšega državnega pravdnika Milana Magarasceviča iz Subotice, ki je izvršil velike sleparije in poneverbe na škodo subotiške občine. Kasneje je bil Magaras-cevič interniran na Stenj even pri Zagrebu. Nesrečna usoda očetova je pa mladeniča, ki je bil poleg tega še nesrečno zaljubljen, tako vplivala, da je sklenil da si konča življenje. Kroglja ga je zadela v sence in je bil takoj mrtev.
družinska pratika
je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. Naročite jo takoj, pre-dno poide zalbga. Naroča se od Knjigarne Edinost.
___ "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."

Prvi in najatarcjii
Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen i«ta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 19M (shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek — Issued every Tuesdsi Wednesday. Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
(849 - West 22nd Street,	Chkauto. DL
__Telephone: Canal 0098.____-
Cene oglasorc na tahtevo. Advertising rates on »po'-ic^ttm*.
Jf AROČNINA: Z a Zedinjene drravr za celo leio •
Zs Zcdinjep.e države za pol leu	f^.oa
/'a Chicajro. Kanado in Evrooo zj» rr'r 'rti.	f4
/a Chicago. Kanad^r in E\ropo za pof leta ...	50
SUBSCRIPTION: For Unit-rf States per year............................«400
For United States per half yrar .......*..........S-00
" For Chicago. Canada and Europe p<»r re*«-	S4 75 _"_For fhiragn Canada and Fnroo<*	cr>
"Entered as second class matter June 27, 1924. at the post office at Chicago. Tilinoi«; nn.-jff tV>p Apt of	3 1R7Q"_
Naš "katolicizem."
Piše And. Tomec.
(Dalje).
to na eni strani podpirajo cerkev in opravljajo verske dolžnosti, na drugi strani pa podpirajo protiverski tisek, združujejo kar tri protiverske dnevnike, ki se odločno bojujejo proti Bogu, veri in Cerkvi.
Da taki pol katoličani in pol brezverci ne spadajo h katoličanom, ne spadajo v Kristtisov tabor,»temveč spadajo k brezvercem, spadajo v Kristusu sovražen tabor, je jasno in vsled tega lahko sklepamo, da je velika večina ameriških Slovencev v taboru sovražniko Božjih. V dokaz temu je močno slovensko protiversko časopisje. Število sovražnikov Božjih je med ameriškimi Slovenci tako veliko, kakor je veliko število naročnikov slovenskih protiverskih jistov. Dandanes se po številu naročnikov katoliških listov spozna, koliko ljudi spada v Kristusov tabor, in po številu naročnikov v protiverskih listov se spozna koliko jih spada v Kristusu sovražen tabor.
(Konec prihodnjič.)
Slavnostna otvoritev nove cerkvene dvorane sv. Jurija v So. Chicago.
(Konec.)
Po zopetnem kratkem presledku zaigra godba in zastor na odru se dvigne. Iz vsake strani pride mala krasno oblečena deklica noseč lepo iz svile narejeno "vajšenco." Te dve deklici sti bile Helena Šiffrer in Rosie Lajič. Za njimi prideta z vsake strani eden Mr. Martin Šiffrer blagajnik dr. sv. Flori j ana K. S. K. J., z druge strani pa pride Mrs. M. Ku-čič predsednica dr. Marij. Čistega Spočetja K. S. K. J. Od-
pevsko društvo "Adrija" iz Chicage od sv. Štefana pod vodstvom g. profesorja Ivo Ra-čiča. Zapeli so par krasnih pesmi žakar jim je občinstvo navdušeno ploskalo.
Nato je nastopil tajnik So. Chicaškega posojilnega društva, ki je pa pripisoval velik del te zasluge, da se je doseglo tako velik napredek v naselbini slovenskemu ženstvu.
Za njim je nastopil Mr. M.. Šiffrer, ki je v kratkem govoru
zadaj na sredo za njima pa se zahvalil vse navzoče, tako tudi je postavil preč. g. župnik Ben- cerkvene odbornike in č. g. venut Winkler. Krasna slika je j župnika za sodelovanje ter je
bila, ki je naredila na vse najlepši vtis.
Takoj, ko je prenehala god-
Ely, Minn.
Ravno pred božičnimi praz-
Večkrat*tožimo da katoliški Slovenci v Ameriki nimamo niti enega dnevnika, se naši- nasprotniki smejejo, ki imajo kar tri. Čudno se nam to zdi. Toda prav zaprav je ravno nasprotno resnica : Mi katoliški Slovenci imamo tri dnevnike, a naši nasprotniki nimajo nobenega. Samo to je žalostna resnica, da ti dnevniki iiiso katoliški, temveč zagrizeno proti katoliški v rokah najhujših sovražnikov katoličanstva. Kako bi pa sicer moglo drugače biti Pomislite, koliko pa je med nami ameriškimi Slovenci takih brezvercev, ki bi z vero in cerkvijo ne hoteli imeti nobenega opravka, ki bi ne hoteli biti cerkveno poročeni, ki ne bi hoteli dati svojih otrok krstiti, ki bi ne skrbeli, la bi njih otroci opravili prvo sv. izpoved in prvo sv. obhajilo in sv. birmo/ ali če že ne drugega, Ki bi ne hoteli biti vsaj cerkveno pokopani? Naj prej živijo še tako brezversko, če so v življenju še tako cerkvi in duhovniku nasprotni, hočejo nazadnje vendar, da se jih v cerkev nese in da jih duhovnik cer-kv eno pokoplje — čudno, po smrti hoče biti pa vsak katoli
niki sta zadobila težke poškod-	češ to je veliki napredek za be dva rojaka, oba oženjena nas in slovensko ljudstvo v
tukaj v Ely. Petru Skratzkiju	Ameriki. Velik prerok je vstal
je strlo v rudniku nogo. An-	med nami, pa tudi dober strele,
tonu Papežu je pa zmeknilo	ampak to napako ima, da stre-kost v križu.
ganska paprika rešila. Vsi na ba se °2lasi župnik z vprašanjem, kje so ključi nove dvorane. "Tukaj so" odgovori
umu bolni bratci mu častitajo,
Poročevalec.
!ja samo izza plota. To je čisto
prav po socialistovsko, ker na I zastopnici kat. društev, kar po-
-o-
Forest City, Pa.
pripomnil, da odslej se bo delovalo še bolj za napredek fare in naselbine, ko bodo imeli na razpolago lastno dvorano, kjer se b$do zbirali. Ob koncu govora mu je cerkveni odbor-krepko in da z vajšence vsake- nik in stoloravnatelj Mr. Willi-mu enega, kot zastopniku in am Kompare .podaril kot dar zastopnici kat. društev. Ta sli- Za njegov trud krasen "silver ka je toraj važnega j^mena. set," zakar se je Mr. Šiffrer Ključ se je dalo zast^Tniku in lepo zahvalil.
Za njim so govorili še alder-
odprto polje si ne upa, 111 ve, da je bolj varen za plotom, od tamkaj pa ja. On se vtika toraj v naš katoliški shod. To ni nič novega,' to je stara reč, *da
Božični prazniki so za nami. In leto 1924. je tudi odšlo in nahajamo se že v novem .	, _ letu 1925 VSI Pr°ti katoliški listi napada- Mama.
Prva "številka Vašega listaj io vse katoliške • shode, in bi
ki sem jo ravno danes dobil bll° čudno' ako bi se ob naže" me je jako navdušila. List -1 *a nlhče ne obregnil. Ni pa
meni v drugih besedah, to bo z an a pre j *n o vi dom v?eh katoliških društev v naselbini.
S kratkimi besedami je ot-voril g. župnik glavni del pro-Občinstvo je temu pri-
man Cross, ki je tudi v krepkih besedah navajal zasluge Fathra Winklerja in vseh kat. Slovencev v naselbini.
Za Mr. Šiffrerjam je govorila predsednica ženskega dr.
prav velik. Večkrat ga izdajte
čan — z eno besedo; koliko je med nami takih, ki bi ne hoteli I če Tmo^oče na ,8 straneh in nabiti katoličani ? Prav malo. Dobite jih morda v
je jako navdušila. List je nihče ne obregnil. Ni precej večji in je sedaj ravno! [reba zavijati resnice in trositi
lazi. On pise, da so bili raču-
zoru-in besedam g. župniku | Marije Čistega Spočetja K. S. navdušeno ploskalo.	j K. J., ki je pozdravila občinstvo
Nadaljna važnejša točka je in vsem voščila srečno in zdravo bila nastop cerkvenih pevcev. Novo leto.
Naj prvo je nastopil moški zbor Zatem so še govorili John
vsaki naselbini
par. Vseh popolnih, izrazitih slovenskih brezvercev v celi Ameriki je morda za ena dobra kravja kola.
In ta peščica, to neznatno število popolnih in resničnih odpadnikov, ki pri celokupnem narodu niti v poštev ne pride, naj bi samo poleg drugih brezverskih listov zdrževalo še kar tri dnevnike? Saj bi sami težko zdrževali samo en tednik. Toraj morajo biti drugi, ki te liste zdržujejo.
Poglejmo pa zdaj, ali je med nami ameriškimi Slovenci res tako malo katoličanov ali vsaj takih, ki hočejo za katoličane veljati, da bi ne mogli zdrževati vsaj en dnevnik? Gotovo ne. Kar poglejmo številne slovenske cerkve, župnišča, šole, dvorane in druge naprave, katere katoliški Slovenci zdržujejo, in videli bomo, da za zdrževanje toliko in takih naprav je treba mnogo ljudi. In ti mnogoštevilni ljudje, ti katoliški Slovenci, ali ki vsaj hočejo veljati za katoliške, ki morejo vse te naprave zdrževati, bi ne mogli zdrževati enega samega dnevnika ?!
Iz tega je jasno kot beli dan, da slovenski brezverci ne bi mogli zdrževati niti enega dnevnika, slovenski katoličani pa morejo zdrževati in jim zdržujejo tri dnevnike, le žal, da ne katoliške, temveč proti-katoliške, ki po njih dan za dnem udrihajo, neprestano napadajo in sramotijo njih vero in prepri-* čan je. —
Iz vsega tega se toraj razvidi, da je med nami tako malo popolnih brezvercev, da bi sami ne mogli zdrževati en sam dnevnik in ravno tako malo tudi pravih praktičnih katoličanov, ki ne morejo, ki vsaj do zdaj niso mogli zdrževati enega samega katoliškega dnevnika.
Ko bi vsi tisti katoliški Slovenci, ki podpirajo cerkev in duhovnika, tudi podpirali katoliški tisek, bi prav lahko imeli ne enega, temveč več dnevnikov. Če lahko imajo več protika-toliških dneynikov, ki se proti njim bojujejo, zakaj bi ne mogli imeti več kaloljskih dnevnikov, ki bi se zanje borili in jih branili ?	'
Zato pa ne moremo šteti za praktične katoličane one, ki podpirajo cerkev in duhovnika in spolnujejo verske dolžnosti, ki pa obenem ne podpirajo katoliškega tiska.
Toraj je v primeri s tem le majhen del našega naroda praktično katoliški, in le majhen del popolnoma brezverski.
A, kje je velik del naroda? V sredini med dvema omenjenima elementoma. Vendar kot ves svet, se tudi mi ameriški Slovenci deliirio samo v dva tabora; eden je z Bogom, drugi **fe proti Bogu. Velika večina ameriških Slovencev pa hoče biti polovica tu, polovica tam, hočejo biti z Bogom in hudičem. Za-
Rosegger: J os. Vole.
HUDA ŠPELICA
polnite ga z lepimi povestmi, ker. to imajo čitatelji najrajši.
Nesreče so na s\etu vedno na dnevnem redu. Te dni se je pripetila v tukajšni Hillside Coal and Iron Co. smrtno nesreča. Železniški voz se je odpel in je ubil na mestu nekega Irca William Connolly-a. Poškodovan je bil hudo na glavi, prsih in drugih delih telesa, kar je povzročilo, da je na mestu obležal mrtev.
Več naših fantov in ^deklet, ki se učijo raznih poklicov na
ni prekratki in o nekem oseb- iz. So- Chicago in za njim je na- Jerič, urednik "Amer. Slov. — nem sovraštvu. Resnica je ta.	mešani zbor tudi od tam. Edinost," Mr. W. Rosenbach,
je
Vsak kateri je videl naš shod, °ba sta žela pohvalo za svoj delovanje in trud za njega ka-|nast°P od strani občinstva, terega smo imeli, mora dati Za tem je predstavil občin-čast našim društvam, in celi j stvu cerkveni odbornik, ki je
slovenski naselbini v Sheboy-ganu. Mi smo dosegli nekaj in napravili to, kar vi vsi protiverski fanatiki ne zmorete. Zato jih bode in boli in oh, kako? — Računi so vsi poravnani in stvar vsa urejena. Ako pa paprika ve še za kakšne račune, da so upravičeni do izpla-
bil določen za ta večer kot stoloravnatelj znani Mr. William Compare slov. odvetnik in voditelj podjetja s zemljišči Miss ^na Bende in Mr. Lucinerja. Miss Bende je slovenka in je izvrstna igralka na citre, pri katerem igranju jo je z vijoli-no spremljal Mr. Luciner. Krasni akordi so nadvse vplivali na
■	.. , .	.	, . Zatem je pa stoloravnatelj
i pripravljalni odbor nima sploh pozva] k besodi Mr_ Romme_a
čila naj jih predloži . Plačal
iih bom iz svojega žepa, njega poslušalce, kar je tudi pričalo raznih šolah so prišli tekom pa nagradil za trud. Zaradi so- dolgotrajno ploskanje, praznikov domov na počitni- vraštva pa vem za gotovo, da ce h svojim starišem.
Družini Mr. in Mrs. Frank nobenega sovraštva radi shoda. Geršal je te dni prinesla gospa T . , . Štorklja, krepkega sinčka, ka- Jaz ** vsak, c'an oraenje-
terega so zelo veseli. Čestitke!	odbora;. ,ahk? * mirn0
vestjo in veselim pogledom vsakega iz obraza v obraz pogleda in si po prijateljsko lahko stisnemo desnice. To pa sem zapisal največ za rojake v Mii-
Naš župan Sredenšek je te dni izdal tudi ukaz, da se ne smejo drsati po ulicah, kar povzroči, da so ulice nevarne za pešce in tudi ulice se na smete. Občinstvo ta ukaz splošno odobrava.
Drugo je v naselbini vse po starem, če tudi smo že v novem letu.
Poročevalec.
-o-
Sheboygan, Wis.
Bral sem v listu "Delavska Slovenija" štev. 52 blamažo iz pod peresa nekega poročevalca, ki se imenuje Poprika. Gotovo še zelena, ker rdeča mu ne pristoja. Častitati moram Del. Sloveniji, da si je pridobila takšnega^vzornega dopisovalca. Sedaj^ je listu napredek zagotovljen. Lejte no, kedo bi si mislil, da ga bo ravno s~heboy-
waukee, ki so se našega shoda j v tako velikem številu vdele-žili, da bodo vedelj kaj in kako. Našim ni treba dopovedovati, ker je vsakemu resnica znana. Papriki pa bi svetoval, da naj bi se podpisal, kadar trosi v svet kaj takšnega, ampak on in tudi jaz vem zakaj
ko blata pred tvojim pragom, da težko čezenj vidiš, da si pa malo naredi razgled, ga pa lu-ča po drugih ljudeh.
Ali pazi Paprika, da se ne o-pečeš, nikar ne gasi kar te ne peče. — Ker se mi pa smiliš, ker si začel fantazirati, sem se nameni), da te priporočim
urednika So. Chicaškega dnevnika "The Daily Calumet," kateri je v lepih zbranih besedah čestital naj prvo č. g. župniku in zatem vsem So. Chicaškim Slovencem in Slovenkam za krasen napredek, ki so ga dose-' gli tekom par let.
ki je zastopal Kolumbove Viteze in še nekaj drugih mož.
Najlepši moment je bil gotovo ob poslovu starega leta in sprejemu Novega leta. Z lepim govorom je nastopil č. g. župnik Father Winkler, ki je pojasnil velik pomen nove dvorane za prihodnjost. Tako} po govoru pa je stopil na oder Mr. Ferd. Klobučar in podaril g. župniku krasen šop cvetlic v znak zahvale za njegovo delo in trud v So. Chicago. Burni aplavz je spremljal ta prizor.
V novi dvorani pa se je potem razvila prava prosta domača zabava. Naj prvo so srbele pete samo mlade, a zasrbele so tudi starejše, da so se spoprijeli in zavrteli v pravem veselju, ki ,se ga pa doživi edino pod lastno slovansko streho.
Tako je imela slovenska So. Chicago zopet en svoj dan, ka-
terega* gotovo ne bodo tamkajš-Kot sedma točka je bil u- ni rojaki in rojakinje, ki tako metni ples, ki ga je plesala še požrtvovalno delujejo za svo-mlada Miss Paulina Jane. j jo župnijo, nikdar pozabili.
Osma točka pa je bila zopet Rojaki le kar v tem duhu na-petje. Nastopilo je cerkveno prej!
Mr, Arpketu, načelniku tamkajšnjega zavoda za bolne na se ne.. Vem tudi da imaš toli-t-umu, da se zavzame za tebe,
dokler je še čas in upanje za okrevanje. S tem je stvar od moje strani zaključena. Oglasil se ne bom več, ako se obrek-ljivec ne podpiše z polnim imenom.
Peter Novšek, bivši predsednik pripravljalnega odbora za shod.
"Na koga pa vrešči Vaša stara že cel dan?"
"Na zdravnika, se jezi, ker ji je prepovedal govoriti radi katarja."
Ponovno prosimo vse naše zastopnike, kateri imajo še kaj koledarjev Ave Maria, da nam jih takoj vrnejo. Radi bi z njimi postregli našim naročnikovi, ki nas prosijo zanje.
Upravništvo.
Ni pa bilo tedaj na svetu strašnejšega upnika," kakor je bila Spelica s svojim hudim jezikom. Kdor ji je bil kaj dolžan, ga je obdelavala s tako naravno silovitostjo in obkladala s tako neusmiljenimi priimki, da je moral biti izmerjan zadnji krajcar. Denar je potem zavila v vogal svojega rdečega robca, ga nesla domov in varno spravila. Francelj ga je smel pogledati, kolikorkrat ga je hotel, ne pa dotekniti se ga, kajti njegovih prstov se je včasih kaj prijelo, kar si je potem le v krčmi zmil. Hvalil je pa Špelico, da hujšega biriča ni na svetu.
"Ti si pač zmiraj moja, ti!" je dejal in je ovil stari komolec okoli vratu. "Ti si
moja ljuba punčara. Umreti moramo pa vsi. En poljubek, če hočeš!"
"O ti trapec stari, otročji!" ga je kregala ona in če je bila posebno postrežljiva, mu je še s pestjo doložila eno v rebra.
Tako sta živela ta dva človeka, leto za letom in desetletja za desetletjem. Malo sta u-žila veselja, in življenje je u-gašalo.
Od usode je bilo pravzaprav Francfeljnu odločeno, da bo zgodaj skončal, ampak huda ženska je včasih hujši ko usoda. Usoda je namreč tako na-krenila, da je prišel Francelj, revnih "starišev sin, ko je bil mlad, do nepričakovane ded-ščine. In potem je seveda ta-jekleno sklenil, da ne bo
več druzega delal kot dobro jedel in pil, praznično se nosil in za zalimi obrazi gledal. To, je mislil, bodo zdaj nebesa za izdelanega, izstradanega fanta do srečne zadnje urice. In ko bo ta prišla, bo s klobukom postrani stopil pred ljubega Boga in rekel: "Tako, zdaj smo pa opravili. Ni bilo slabo, živeti v takem telesu, kakor si mi ga dal. Ali imaš znabiti še tako katero?".
Pa je prišlo drugače. Pravi malopridnik mora biti za to ro-r jen. Francelj je" bil pa siromak v malopridnosti, ni imel talenta za to. Slabo navado je imel, da je prešteval denar, kar ga je izdajal, in onega tudi, kar ga je še ostalo v žepu.
"Malo prida lump!" so ga zmerjali ljudje in so imeli prav; ker ni bil Francelj za lumpa res dosti prida. Dobro jesti, dobro piti, to mu je hudo dišalo, toda piti Je, če j« bil žejen, brez žeje mu je bilo pa
--------. _________
najboljše pivo, nažlahtnejše1 vino prava" muka. In tak naj bi bil kaj prida lump ? Vse za-stoiy ! Jed se mu je uprla že čez nekaj dni, da je moral gibati in garati, če je hotel, da mu je dobro kosilo dišalo. Praz-niška obleka se mu je tudi zdela nerodna pri delu, kajti moraš, da se ne konča: Oblekel je rajši staro, ponošeno, ta je pripravne ja. Delo mu je. spet dalo tudi spanec, če je pa spal dalje kot osem ur, se je grozno dolgočasil. Sploh je bilo neusmiljeno pusto na svetu. Kvar-tati? Čemu? Če je dobil, si je rekel: "Denarja imaš tako dovolj, počemu ljudi slačiti?" In če je izgubil, mu je bilo hudo za dobri denar. Par konj si je pač kupil, da bi jezdaril, ker je čul, da je to nobel; ko ga je pa eden teh konj vrgel s~sedla, kar bi bilo nobel, je o-ba vpregel v voz in sedel vanj.
Potem je šlo lepo. Toda, ker venomer tudi se ne moreš vo-l
zariti po svetu in konja vsaki dan rabita dragega ovsa, ju je počasi vpregel v tovorni voz,! in zdaj sta mu služila denar. Potem je poskusil s popotova-J njem, pa mu je bilo kmalu žal,j da bi ciganil po svetu, namesto da bi zložno kje sedel in se; dobro imel po svojem okusu.j Samo to je bilo hudo, da na
f
pravi okus ni mogel priti. Kar mu je bilo prvi teden všeč, mu je bilo drugi teden dolgočasno in tretji teden si je zavoljo dolgočasja že poiskal kakšno delo. Ravno tako nadlogo, da ni prišel v malopridnosti . nika-j mor naprej, je imel z gleda-| njem lepih obrazov. Norčuje se seveda povsod dovolj, poč a-j si mu je bila pa ena oseba le ljubša ko vse druge, in ta ena mu je rekla:
"Oho, fantič, če hočeš mene imeti, si moraš vse druge iz-biti iz glave!"
Ker pa tega storiti sam ni maral, se je pa ona pripravila,
da mu to stori. Tedaj si je mislil:
"Prav ima. Zdaj to vem. Turek pa tudi nisem."
Tako je prišlo — zgolj zato, ker se mu malopridnost ni posrečila do poroke. ,
Ko sta šla tadva človečka po svoja krstna lista, se je pokazalo smešno, natanko in jasno to, da sta bila rojena oba Francelj kakor Špelica, dne 17. maja 1777. Kaj naj zdaj začneta s tolikimi sedmicami ? Dedščina je bila do tistega časa že tudi srečno zabita. Ko ni pustila občina, da bi se tako revna človeka vzela, sta pa poudarjala to, da sta rojena o-ba na en dan in da imata skupaj deset sedmič, ker sta bila stara tudi ^vno sedemintrideset let. Če imata skupaj deset sedmič, seve, potem se že morata vzeti, posebno še, ker i-mata tudi čvetero krepkih rok, da se prerijeta naprej."
(Dalje sledi.)

___i_____
__________:_:_____
______alfc____

-V	;!T •• ' ••• ••
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."

Iz življenja in sveta.
TISOČI V ZOBEH.
V Parizu, v ulici Viktorija 'Hugoa, stanuje že tri leta neki ■Jean Peret, bogati industrijalec iz Marseilla. Peret je nenavadno elegenten in tudi inteligenten človek. Je pa tudi ne-x)ženjen, dasi ima že 50 let. Usoda je hotela, da je bogati industrijalec ostal nekega dne "brez zdravih zob. Obiskal je številne zobozdravnike, Ju so mu izflblali dragocene umetne1 Pravega rezultata.
zobe.
pomagačev. Vsi pa so po izvršenem zločinu takoj zbežali.
Čim je Peret prišel k zavesti, je takoj uvidel, kaj se je zgodilo. Odšel je na policijo in prijavil celo zadevo. Policija je takoj uvedla energično preiskavo in takoj izdala tiralico za storilci. Doznala je tudi, da se pravi krivec ne zove Clemens, ampak Viktor Lamyem. Tiralice pa doslej še niso dale
Ker se je policija prepriča-
^ j ti i.	»si „ ; la da so napadalci zapustili
Gospodu Peretu je pnslo ne- • .. . , ,	f.
, -	. i j	.	, Francijo, je izdala za njim se
koc na misel, da svoje spred- , J ',J ..	, ,
.	i - j	mednarodno tiralico, katero so
nj,e zobe izpolni z dragocenimi	'
brilanti, pa naj ga stane ta luksus tudi ogromne svote denarja. Rečeno, storjeno! Gospod Peret je odšel k najbolj-
prejela tudi naša ravnateljstva.
policijska
ESKIMSKO LETO.
tro odkurili.
POLITIKA NESE.
V juniju 1. 1. je umrl v Mon-treuxu neki Marlqwald, ki je bil rojen leta 1851. v Berlinu in postal kasneje angleški državljan. V svoji oporoki se je ta bogataš spomnil prvakov angleške delavske stranke in je zapustil MacDonaldu; Snow-denu, Swanwicku, Ponsomby-
mu je bilo iz dobljenih podatkov sklepati na ulico in na hotel. Pa mu pride dobra misel. "Ali ste morebiti po svojem prihodu v hotel odposlali že kakšno pismo ali dopisnico ?" ga je vprašal. — "O, da!" se je glasil odgovor, "pisal sem svojemu očetu v Newcastle (njukasl) in sem mu naznanil, da sem srečno prišel v Pariz." — Vsak hotel in vsaka večja gostilna i-ma lastne pole papirja s sliko
politika ne nese!
-o-
ju, Brookwayu in drugim socialističnim veljakom prav lepe (stavbe ali pa tudi take ilustri-denarce. Pa naj kdo reče, da j rane dopisnice, z naslovom seveda. Že zaradi reklame. Na to se je spomnil Anglež in je spraševal naprej:, "In morda ste pisali na hotelski papirni poli ali pa na ilustrirani dopisnici?" — "Res je, poslal sem dopisnico s podobo in z naslovom hotela." — "No, potem pa telegrafirajte domov in vprašajte, kje stanujete. Bliž-
DOBER SVET.
Vsakemu je znano, da se včasih kar naenkrat ne moremo spomniti, kako se ta ali oni piše, kako se glasi ime kake tvrdke, kje stanuje kak prijatelj itd. Včasih se tudi zgodi,
tda pozabimo na svoje lastno i-me. Neki mladi Anglež se je nJl telegrafski urad Vam lah-
nastanil v pariškem hotelu, pa je pozabil nanj. Zjutraj po prihodu je šel v mesto, da si ga
ko pokažem." — Sla sta tja, telegrafirala, pozabljivi mladi Anglež je kar tam počakal na
šemu zobozdravniku v Parizu, Eskimi delijo leto na 13 me-j ogleda. Ulico za ulico, trg za odgovoren se podal potem do-in ga obvestil o tej svoji origi- secev, ki se imenujejo: kapidru trgom je že prehodil, utrudil *jre volje "domov."
nalni ideji. Zobozdravnik mu —januar, kar pomeni zima je> se je in lačen je postal. Hotel je izjavil, da bo storil vse. da Eskimo zmrzuje; hikermaun je iti nazaj v svoj hotel, da bi tnu napravi lepe zobe z bri- — februar: solnce se vrača; i- jedel in se naspal. Mislil je in
kiakparni, marec: solnce se dvi- si belil glavo, a nikakor ni šlo, ga; avoniri, april: tulenj ima ni se mogel spomniti na ime mlade; iiečialervi, maj: tulnje- hotela in tudi ne na dotično vi mla/liči gredo v vodo; kava- ulico. Letal je po mestu okoli ruvi, junij: tuljni se golijo: no- in iskal, nazadnje je bil le še erni, julij: severni jelen ima bolj truden, dobil pa ni nič.
Ijanti. Delo je bilo izpočetka zelo težko, no končno pa je bilo vendar izvršeno s prav dobrim vspehom. Gospod Peret je dobil šest zob z briljanti, katerih vrednost je bila ogrom-
na, kajti znašala je nad $100,- mlade: itšjavi, julij avgust: Ni pa znal niti ene francoske
GOSPODINJSKE UMETNI JE.
So gospodinje, pri katerih i-majo najpreprostejše jedi tako pikanten okus, da smo vedno znovajznenadeni in bi prav radi izvedeli za vzrok. Zal dobimo le redko zaželjeno pojasnilo, ker večina gospodinj svo-
ptice gnezdijo; itšjavi samo besede in zato tudi vprašati ni je tajnosti skrbno čuva. Naj
000.00.
Sedaj pa je nastala prava	avgust: ptički se valijo: ame-lmogel, kje je tak ali tak hotel,
senzacija ne samo za Pariz,	raini, september: severni jelen Tudi denarja ni imel nič pri se-
ampak tudi za vso Evropo. Ka-	potuje na jug; amerairni, ok- bi, vse je bil pustil v hotelu,
mor je šel g. Peret, povsod so	tober: severni jelen potuje na Naenkrat pa opazi med mimo-
1 j enega sirovega masla. Mesene klobase ne pokajo, ako jih, preden jih denemo v peč, vtaknemo v vrelo vodo in povaljamo po pšenični moki. Lepo rjave in zelo okusne postanejo,ji-ko jih denemo v žareče-vročo (ne emajlirano) ponev in jih brez sirovega masla ali masti lepo počasi pečemo, pri čemer jih moramo neprestano enakomerno obračati. Na ta način se pražijo tudi zeleni slaniki, ki se morajo nekaj ur prej poso-liti in dobro presušiti. Janjčki in omlete so rahli in visoki, ako jim primešamo v testo kuhan zmečkan krompir. Mlečni riž je mnogo okusnejši, ako ga tik preden gajiesemo na mizo, po-tresemo s svežim beljakovim snegom. Bobi postanejo okrogli in polni, ako za polnitev namenjeno marmelado prej dobro pregrejemo, preden jo vložirtfo v testo. Telečja pečenka dobi zelo pikanten okus, ako jo prejšnji večer za nožni hrbet na debelo pomažemo z gorčico in jo pečemo drugi dan, ne da bi jo oprali. Rozine in korinte ne zlezejo v pogačo, ako jih poprej povaljamo v moki. Jedil-j na sol se ne strdi v kepe, ako ji primešamo za noževo ost maizene. Tudi od sveže pečene-j ga kruha lahko režemo tanke kose, ako se poslužimo vročega noža.
pozor
. . Mi želimo, da vsi nasi naročniki dobe nas krasni stensld ko* led ar za leto 1925. Kdor ga i« nima, naj se z glasi pri lokala«, mu zastopniku , ali pa piše na-ravnost na upravniitvo ponj.
Obenem želimo opozoriti ta* di vse one, katerim je naročsi* na potekla, naj blagovolijo isto zopet ponoviti. Številka poleg Vašega naslova znači, do kdsj imate list plačan. Točno obnsT> ljanje naročnine veliko pomaga. Z listom so veliki stroski, zato je treba naročnino redno plačevati; seveda, katerim ni mogoče prav tedaj, ko mu na» ročnina poteče ga radi počakamo. Toda kdor more, pa naj takoj naročnino obnovi, ko mu naročnina poteče. Zakaj pošiljanje zastopnikov okrog stane veliko denarja. Zato naročniki zavedajte se sami svojih dolžnosti.
Za nenaročnike stane naš stenski koledar 40c. Naročite si ga, dokler zaloga ne poide!
Upravništvo.
10 akrov na
wolf road
se ljudje divili njegovi kolo-salni ideji, ki mu je prinesla krasne umetnostne zobe.
, G. Peret je imel velik vspeh •zlasti pri damah, kajti one so bile vse navdušene za njegove ltrasne zobe. Toda njegova radost ni trajala dolgo, kajti ne-
jug; akuaiarvi, november: Eskimi si delajo zaloge; hikker-nillun, december: solnce se izgublja. Letne čase določajo Eskimi po stanju leda in snega. Opingan je pomlad : ko se sneg na ledu izgublja ter se led taja. Avra je poletje, ko ni več
"ki dan so ga obiskali tatovi, ki) snega. Okeo je zima in traja so hoteli na vsak način priti ostalih osem mesecev. Eskimi
do posesti dragocenih briljan-tov.
Ko je nekega dne g. Peret ležal na svojem fotelju in čital časopis, je vstopil v sobo njegov sluga in mu naznanil, da želi z njim govoriti neki Jean Clemens, trgovski potnik. G. Peret, ki navadno ni sprejemal gostov po obedu, je vendar ukazal slugi, da dovoli gostu, tla vstopi v sobo.
Po kratkem razgovoru v so-bi, je tujec udaril Pereta z nekim topim orodjem po glavi. "Industrijalec je padel takoj v nezavest, a napadadlec je izkoristil ugodno prliko in pobral vse bril j ante iz zobovja. Pri tem poslu mu je hipoma priskočilo na pomoč nekaj drugih
imajo torej le tri letne čase, jeseni ne pozijajo.
-o-
MODERNI PIRATI.
Listi poročajo zopet o napadu morskih roparjev na parnik. Tokrat pa se je po hudem boju izjalovila drzna nakana. Francoski parnik "Francisco," ki je prodal ameriški tihotapski ladiji večjo množino žganja, da g» popelje v Zedinje-ne države, kjer je alkohol vsled prepovedi drago in zato *zelo iskano blago, so napadli i prihodnjo noč tihotapci, ki so hoteli zopet dobiti svoj denar nazaj. Razvil se je hud boj v katerem pa so napadalci podlegli. Razbojniki so se nato u-maknili na svojo ladjo in jo hi-
idočimi nekoga, ki sta ga vsa njegova zunanjost in pa obnašanje označila za Angleža Kar padel mu je v naročje in
zato mi tu izdamo nekaj takih: gospodinjskih umetnij.
Raztepeno jajce je mnogo izdatnejše in slastnejše, ako mu pri stepanju prisujemo zdrobljenega parmezanskega sira, in sicer na vsako jajce za noževo žlico sira. Valjano testo
mu potožil, v kakšni zadregi ^postane rahlejše in izdatnejše, je. Zamišljen je gledal Anglež a/ko stepemo beljak v sneg in nekaj časa predse, nemogoče pnd^mo testu polno žlico stop-
Phone: PROSPECT 5928. in CANAL 0098.
Cm J#
Evančič
SLOVENSKI ODVETNIK
Uraduje tudi v uradu "A. S. in Edinost" vsako sredo večer od 6. ure naprej. — Za posebni slučaj se ga lahko pokliče takoj.
1849 — W. 22nd Street
Chicago, 111.
PRIDITE IZ
SEVERA
PRIDITE
K NAM,
Želite začeti s hranilno vlogo ali varno investirati Vaše prihranke.
Posojujemo denar na poljubne obroke na zavarovane in dogotovljene hiše.
Pošiljamo denar v Jugoslavijo in druge kraje Evrope.
PRIDITE IZ
-ZAPADA
Sigurna banka za vložiti Vaš denar.
IdL Jik..
Pri nas lahko kupite paro-brodni listek na katerokoli črto.
Ako potrebujete nasveta v kakšni stvari, naše zanimanje je VaŠ vspeh.
prijavite se
na banki, ki je znana po vseh Zedinjenih državah
KASPAR AMERICAN STATE BANK
je sigurna in konservativna banka
1900 BLUE ISLAND AVE.
vogal 19. ceste CHICAGO,	ILLINOIS
PRIDITE
IZ	•_
JUGA.

PRIDITE IZ
VZHODA
s s
Ti S S IS IS K S
s
B
i II S B IS II
IS fl
PO ZNIŽANIH CENAH
za moške in dečke
OBLEKE IN ZIMSKE SUKNJE gotovo prihranite
J
25 do 33 %
Vsaki kos oblačila je iz najboljše delavnice in izdelano tako da zadosti vsem zahtevam
znane "atlas" tvrdke
$30.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $18.00
9 9 S
LeIT N rRflZPRO Dfl JA ]
B 1 B B B B B B B B
I
B
B
B 0
B B B
I
Odprto v torek — četrtek in soboto večer.	9
Odprto tudi ob nedeljah do poldne
Vogal Blue Island Ave. in 18. cecta. Chicago, 111.
Z NEBA JE PRIŠEL.
Novi "jud" je pokazal, da i-ma zelo krepka pljuča in da jih zna imenitno uporabljati.! Po nekoliko dneh vpraša mali Jožka: "Mama, kaj ni res, da je prišel moj mali bratec iz ne-' bes?" — "Da, moj sinček" odgovori mati. Po kratkem odmo-j ru se oglasi Jožko: "Angelj-Čkom ne smemo vzeti za zlo, da so ga vrgli iz nebes, ko je vendar tako kričal; ni res ma-
ma
--0-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
$450.00 v gotovini, ostanek
$30.00 mesečno.
Poleg hitro rastočega predmestja v južnem delu mesta z dobro zvezo Rock Island R. R. do osrčja mesta. Ob kameniti cesti;' cena $3.000. Lahko tukaj živite in ste neodvisni v par letih. Vživate lahko mestno, kakor tudi življenje na deželi in vas ne ovira hoditi na delo v mesto.
Naslov:
L. H. LAHON,
1115 W. 80th St.,
CHICAGO, ILL.
Izobrazba ima svoj dom v knjigah!
Nove knjige!
Nove cene!
V zalogo smo dobili raznovrstne nove podučne knjige. Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico.
Naročilom je vedno pri d jati potrebno svoto, v čeku ali money ordru.
POUČNE KNJIGE.
$35.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $21.50 $40.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $23.50
$45.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $28.00
$50.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $33.50 $60.00 ZIMSKE SUKNJE IN OBLEKE SAMO $38.50
Tudi vsa druga oblačila za moške in dečke po zelo
znižani ceni.
< * . »
Abecednik ........................
Angleščina brez učitelja
Breskev in marelica ........
Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja ..........
Domači zdravnik, župnika Kneippa ......................
Domači živinozdravnik,
Dular...............................
Francoska slovnica ........
Gospodarski nauki ..........
Grško - Slovenski slovar
A. Dokler trd. vez.........
Gospodarska geografija .. Grafenauer Slov. Čitanka
za srednje šole ................
Higijena na kmetih ........
Kako si ohranimo ljubo
zdravje I. II. III. zv.....
Kateheze za prvence ......
Katekizem slov. - angl. ..
Knjigovodstvo............
Kratka Katehetika ........
Knjiga uradnih vlog........
Kubična računica ..........
Mladeničem, prevz. škof
Jeglič ..........................
Nasveti za hišo in dom,
trdo vez........................
Naše gobe. ^ ..................
Nemščina brez učitelja I.
zvezek ..........................
II. zvezek ........................
Naša zdravila ..................
Nauk o čebelarstvu ........
Občinski red ................
Osnutek Slov. Narodnega
Gospodarstva .................
Osnovna navodila za zdravljenje Malarije........
5.00
.10
1.50
.75 .75 .50
3.00 1.25
.75
.50 .35 .45
.45 Perutninar .....................
.35 Pregledna karta S. H. S...
.40 Podkovstvo .....................
Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah .......................
Praktični sodjar vez.......
Poštno izrazoslovje ________
Praktični hitri računar, vez. v angleškem jeziku..
Pravila za oliko...............
Poljedelstvo I. in II. zv.
PO ..................................
Pravoslovje.................
Računar v kronski veljavi
Rabojemno pravo ............
Reja domačih zajcev________
Ročni spisovnik .............
.75 ^Slovenski pravopis ..........
Slovarček- k Ovidijevim
pesmim, Doki.................
Slovanske besede v slovenščini ..........................
Sadno vino ali sadjevec.. .25 Sadje v gospodinjstvu .... •20 Slov. Lat. Nemški rastlin-
.45 ski imenik....................
.75 Slov. stenografična čitanka .................................
Slov. stenografija I. del... Slov. stenografija H. del Samoznaki slov. stenografije ................................
Varčna kuharica _____________
Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del........
Umna živinoreja ............
Uvod v filozofijo A. Uše-
.45 ničnik...............................
Zaznamek okrajšave ko-
.75 respondenčnih pisem ______
Zdravilna želišča ............
.15 Ženinom in nevestam ;_____
.40
1,00 1.50
.45 .45 .60 .50
.20 .25 .75
.25 2.00 .25
.75 .75
.60 .45 .75 .45 .45 .35 .50
.75
.75 .50 .75
.25
.60 .60
.15 1.50
.50 .45
1.25
1.00 .45 .25
Knjigarna Edinost



1849 — West 22nd St.
- ••
v •
__	"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
1
			
	HAGARIN SIN	!	
	ROMAN. PAUL KELLER.	— F. O.	i;
§-n-n-B—			
Robert pogleda s svetlimi očmi lepo deklico in jo nehote prime za roko. Ni se branila in izpustil ji šele roko, ko mu je rekla:
"Tega mi ne bo nihče ukazoval, tudi teta ne. Odpisala mu bom: naj mi vedno ne ukazuje, jaz se zabavam, s komer se hočem." .
\
* * *
Zvečer istega dnet ko se je Robert vrnil, je stopila Kristina tiho k njemu, ko je. sedel sam pri mizi. Usedla se je k njemu na klop in položila svoje roke k njegovim.
"Robert," pravi kolikor mogoče nepristransko, "danes sem bila z očetom v mestu in nekaj kupila za Vas. Zdaj, ko se bliža zima, potrebujete marsikaj perila. To sem kupila. Bila je razprodaja in zato prav poceni. Oče mi je dal denar in vse sem napisala na listek. Polagoma se Vam bo odtrgovalo pri plači. Tudi novo obleko si lahko naročite pri krojaču. Za zdaj jo plačamo mi. Vam je to prav?"
Pobesil je oči in ni mogel od sramu in hvaležnosti izreči besedice. Nalahno ie igral s prsti na mizo.
Ta deklica ga je rešila — rešila umazanosti in sramote. Njegova popotna obleka je bila bedna in slaba. Med temi domačimi, dostojnimi ljudmi se je zdel kot capin, kot človek, ki nima svatovskega oblačila. Zadnjo nedeljo se ni dal videti, češ, da mu ni prav, in je ostal v postelji, dokler ni imel dela.
In zdaj ga je rešila ta deklica, uvrstila med druge, dala mu dostojno obleko, nedeljsko obleko.
"Gospodična Kristina, prav dobri ste do mene," pravi tiho. Ona položi svojo roko na njegovo, ga pogleda z veliko ljubeznijo in reče:	*
_ "Rada Vam vedno pomagam, če morem. Le povejte mi vedno, Če vam kaj manjka. Hočete?"
"Da, rad."
"Nikomur ni treba nič vedeti o obleki, tudi moji materi ne. Vsi lahko mislijo, da ste imeli sami denar in si kaj priskrbeli. Sicer naj Vas to ne teži. >fe bo dolgo, ko bo z Vami čisto vse lepo v redu."
Neko vprašanje ga muči.
"In —^-gospodična Lora — ve to?"
Odkimala je.
"To ni za Loro," pravi in odide iz hiše.
Ozre se za njo. To je pač najboljši človek, ki ga je srečal. Tako dobra je z njim. Misli in skrbi zanj. In kako ga je pogledala. S takimi očmi!
\ Sladek občutek je prevzel godčevo dušo, toda to ni sreča, jmnpak bojazen in strah.
/ Ko pride Robert v svojo sobico, najde velik zavoj s spodnjim perilom, nogavicami, predsrajčniki, ovratniki in dvema ovratnicama, tudi lep klobuk, ki mu je čisto prav.
Zraven leži listek z dolgom, ki je smešno majhen. Ker ni imel^po navadi mladenič pojma o vrednosti dobrega perila, se
I

t
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI ^	[MESAR
1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 6319.

mm
Established 1857
Kupovanje tujezemskega deiaija
ni vedno lahka stvar. V resnici ste lahko gotovi, da ste zanesljivo in pošteno postrežem samo, ako istega pošljete potom poštene banke.
Ta banka JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA V JOLIETU, ki ima sedeminšest-deset let izkušenj v bančnih zadevah in ima bančne zveze z vsemi deli sveta.
Kadar pošljete Vaš denar v stari kraj ali kamorkoli drugam ste lahko zagotovljeni, da dobite najnižje cene — prave kupne cene.
Premoženje te banke znaša $13,000,000.00
ni nič pomišljal in je bil srečen z novo posestjo.
Ko je uprav z veliko zadovoljnostjo vedno zopet znova vse pregledoval in si še enkrat primerjal klobuk pred majhnim ogledalcem, vstopi Gottlieb Peuker. Ko zagleda to krasoto, obstane z začudenim obrazom.
"Poglejte no — potem pa zopet lahko spravim."
Zelo počasi vzame mošnjiček iz žepa in vtakne vanj sto mark, katere je držal v roki.
"To sem dvignil po potovki iz hranilnice; mislil sem, če bi Vam mogel kaj posoditi," pravi godrnjaje.
Občutek velike sreče je navdal Roberta, občutek, da je pri dobrih ljudeh.
Še tisti večer je šel z Gottliebom h krojaču, da bi naročil novo obleko. S slovesnim občutkom je stal mirno in ravno, kot srečen otrok, ko mu je meril krojač.
Prihodnjo nedeljo obleka še ni bila narejena, zato je ležal Robert popoldne zopet v postelji, naslednjo nedeljo je pa že imel nedeljsko opravo.
S pobožnim občutkom v srcu jo je oblekel, nato pa stal čisto tiho in oči so se mu svetile.
Zdaj je dostojen človek! Ta nova obleka obdaja njegovo telo kot varujoč Ščit proti mnogemu, kar mu je bilo sovražno v življenju.
Tako je stopal počasi kakor z Bogom spravljen, kakor čisto nov človek po stopnicah.
Spodaj je dobil Loro. Tega si je želel.
Dobrohotno ga je ogledovala, hvalila, da si je to preskr-bel, ga obrnila krog in krog in tipala njegovo ovratnico. Nato pravi, da gre zdaj takoj lahko z njo v cerkev, češ da je že na poti.
Robert pripomni, da mora pač prej Kristino poiskati in se ji predstaviti, ker pa Lora ni hotela čakati, je šel z njo.
Bilo je nekega drugega jesenskega dne. Nebo ni bilo soln-čno in zemlja ne svetla.
"Stražnik," na griču, samotno drevo, ki je zrlo čez dolino, je zgubilo zadnje listje. Plesalo je okoli debla, drugo je zletelo daleč proč, le nekaj malega ga je še ostalo zvestega, ki se! je pritisnilo ob vznožju k materinemu telesu.
Mrzlo je žvižgal veter čez polje. Težek, zgoden mraz je! prišel in zavil gore v mraz, le posamezne kapljice so padale kot mrzle, jezne solze skozi zrak.
Vrane so pele svojo roparsko pesem. Vsi žužki, ki so že napol spali v zimskem snu, so jo slišali, da so se tresla nežna telesca.
Daleč kje se je slišal semtertja kak strel kot znamenje zmage in smrti.
Potem je bilo zopet vse tiho in mrtvo.
Kdor je bil sam, se je prestrašil in bojazen se ga je lotevala v ti globoki zapuščenosti. Če je slišal, kako drdra onstran gričev vlak, je želel, da bi se popeljal z njim v prijaznejša, svetla mesta.
Mesta ne poznajo letnih časov. Zaprla so se pred strahotami in radostmi narave. —
Nekdo stopi na griček in se usede k vznožju divje češnje. Roke ima uprte v tla in poveša glavo.* Njegov obraz je žalosten. Ob vznožju griča delajo pridni ljudje. Repo nalagajo na velik voz. Ne briga se za nje, komaj se ozre tja nejevoljen. Ne veselega ga tudi goreči kresovi na polju, ki rdče obsevajo rjave griče.
Če sploh kdaj dvigne glavo, gleda na cesto, ki vodi iz vasi in se zgublja v megli. Težek vzdih se mu izvije iz prsi in oko strmi.
Dr. Friedlieb, ki je malo pozneje prispel z druge strani na .grič in zagledal moža, se nasmehne, se podpre z rokami ob boku in zakliče:
"Hej, Steiner! Podčastnik! Tako mogočno žalostno sedite tukaj kot Napoleon pri Probstheidi! Kaj delate tukaj?"
"Nič!" pravi Steiner s trudnim zamahom.
"Nič ? ! — Nič je dobro! — Nič je prav!"
Železniška nesreča v Rimskih dvoru prijet neki mladenič, k|
toplicah. Škode 250 tisoč dinarjev.
Dne 8. m. m. ob 14.15 se je
se je brez voznega listka pri-* peljal iz Zagreba. Pri zasliševanju je zašel mladenič v raz-
pripetila v postaji Rimske top-	na protislovja tako, da je oblice velika železniška nesreča,	stojal sum, da gre tu za neki je sicer imela za posledico	varnega vlomilca. Nadaljna po-veliko materialno škodo, ni pa	izvedovanja so ta sum opravi-zahtevala nikakih človeških žr-	čila. Ugotovilo se je, da je tev. j mladi mož že dolgo časa zašle-Tovorni vlak št. 782, ki se je	dovan od zagrebške policije umaknil v tej postaji osebne-	radi številnih v Zagrebu izvr-. mu vlaku št. 724., je po pasi-	šenih vlomov, ranju slednjega izvozil iz 3. ti-
ra v smeri proti Laškemu. Vs- — Atlanta, Ga, — James L. led tega bi moral obstati iz Parks, bivši poštni uradnik smeri Laškega prihajajoči to- star 47 let, je bil v Atlanta a-vorni vlak št. 773II pri uvoz- retiran in v spremstvu detekti-nem signalu^Ker pa je vlak vov odpeljan proti Chicago, 111.,. 773II prepeljal uvozni signal, kjer ga najbrže ni nič kaj do-v legi stoj, je prišlo v km. 360.- brega čakalo, ker ni moral str-395 do oplaznjenja vlakov. peti v vlaku in izstopiti na 773II in 782. Posledice so bile i postaji in sicer pri vratih; pač
'ŠurMajk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska, dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim drustvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovj^r vseh velikostih in različnih barvah.	/
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-L ;?jo icako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI 11} OBRTNIKI
ALI ŽK VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ori-ru lista
A. S. EDINOST
kd zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na nai list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, DL
strašne; razbitih in razmetanih je bilo 7 vozov. Izmed teh 5 praznih, 2 pa naložena s premogom. Razventega je bilo neznatno poškodovanih še 9 vo-j sleparstva zov. Oba tira sta bila zastavljena in radi tega se je preko nezgodnega mesta vzdržalo o-sebni promet s prestopom potnikov. Osobju pomožneg^vla-ka, ki je ob 16. uri pripeljal z Zidanega mostu, se je posrečilo ob 23.35 oprostiti en tir, na kar se je na progi Rimske Toplice-Laško otvoril enotirni promet. Drugi tir očisti osobje pomožnega vlaka iz mariborske delav. do 13. nakar je bil dvotirni promet zopet otvor-jen.
Na nezgodno mesto tekom večera došla komisija je ugotovila, da je nezgodo prioisati nepravilnemu zaviranju tovornega vlaka št. 773II. Radi tega je bilo strojevodji nemogoče vlak ustaviti pred uvoznim signalom.
Naravnost čudežno je, da se je rešil vlakovodja vlaka 773II. Med rokovanjem zavore na službenem vozu je skočil iz vlaka en trenotek preje, ko je bil njegov voz popolnoma zdrobljen, medtem ko je stroi-no osobje ostalo med razvalinami nepoškodovano.
Materialna Škoda se ceni na pol miliiona dinarjev.
Nočni in jutranji vlaki vozijo od nezgodnega mesta s precejšnjimi zamudami.
-o-
pa je že v bližini Jonesboro, Ga., ko je vlak najhitreje vozil skočil skozi okno in odnesel pete. Aretiran je bil radfc
V SLUŽBO SE SPREJME
fant, ki je dopolnil 16. leto ii* ima veselje do tiskarske obrti. Katerega veseli se naj zglasi v tiskarni Edinosti.
A. JANICKI
TAPETAR Popravljam vse vrste pohk štva zanesljivo in po zmernih cenah.
Poizkusite in prepričali šefa ost e.
1758 S. Wood St., Chicago, Illv
Phone: Canal 0151.
r. pawloski
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago SL ^ JOLIET, ILL.
JOS. MURN
SLOVENSKI CREVLJAR 1011 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
2ffKaHQOBi! 5flB< «CC 3» 90KC >»> 1%
>i
&
Nevaren zločinec prijet.
Pred kratkim je bil na kolo-
s ž
The
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
antonija rifeli
MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL. $
aagcqqpimc w	>s«Kx<e<>i
grdina ™ sinovi.
*
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O.
Randolph 1881.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, 111,
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene^ Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam sten^
ski papir. Phone : Canal 0490. .
Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi
domaČi zdravnik knajp 1
1
sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravnokar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem MJ na razpolago.
i
CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na:
KNJIGARNO 1849 West 22nd Street,
EDINOST, .
Chicago, 111.
1
i
If

Delavec! Sleherni dan se vprašaj
ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO ClTAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA
AMERIKANSKI SLOVENEC
IN EDINOST
__
__
_
___