JPoiinina plačana v gotovinL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI
'-'c,
časopis za trgovino, industrijo Irt obn.
'"‘hh
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
-j*!
f ■
'^3
Naročnina zo ozemlje SMS: letno 180 D, za pol leta 90 ..	leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se » Jljani.
LETO VII.
Telelo« *t. 552.
LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1924.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 120.
Nemško-francoska trgovinska pogajanja.
Po vesteh iz Pariza so se pričela v smislu londonskega dogovora dne 1. oktobra oficijelna trgovinska pogajanja med francosko in nemško delegacijo, ki je prispela tja zadnjega septembra. Člani nemške delegacije so državni tajnik Kandelenburg, državni tajnik Simens in vladni svetnik Dall-witz.
Ker so se začela že tudi belgijsko-nemška pogajanja ter skušajo istočasno ostali aliiranci urediti svoje trgovinske odnošaje do Nemčije, stojimo potemtakem pred nekakimi za-padnoevropsko - nemškimi pogajanji, od katerih izida zavisi v veliki meri usoda Evrope.
Dosedanji trgovski odnošaji med Francijo in Nemčijo bazirajo na gospodarskih klavzulah mirovne pogodbe. S koncem leta 1924 poteče njih veljava, s čimer preneha tudi teoretično obstoječi režim največjih ugodnosti za Francijo, ki jih ji nudijo te klavzule. Dejansko pa sploh ni prišlo do izvajanja gospodarskih klavzul. Cel sistem, ki ga je ustvarila mirovna pogodba, je bil praktično podoben pravi gospodarski vojni, ki je sledila svetovni vojni in ruhrski zasedbi.
Francija je spravila nemški import m*. minimum, ker je svoj generalni tarif, kateremu je bilo podvrženo nemško blago, izredno povišala. Komer-cijelni sistem mirovne pogodbe je naravnost nasprotoval sistemu reparacij. Kajti Nemčija bi bila mogla plačati reparacije le, če bi bila zvišala svoj izvoz. Mesto tega pa je bila prisiljena, da uvaža sama produkte iz aliiranih držav po najugodnejših carinskih postavkah, kar je vplivalo neugodno na njeno plačilno bilanco. Nemčija pa je na to reagirala z uvedbo kompliciranja sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter reguliranjem cen, s čimer se je izognila izpolnitvi svojih obveznosti. Nemški eksport, ki bi se ga imelo v interesu reparacij pospeševati, je zato hudo trpel, in med Nemčijo in Francijo je nastopila stagnacija trgovinskih odnošajev, ki je občutilo škodovala obema državama. Vsa prizadevanja, posebno obojestranskih industrijskih krogov, da bi se te razmere izboljšale, so ostala brezuspešna. Šele seda}, ko je zvede-niški načrt ekspertov vsaj teoretično rešil vprašanje plačila reparacij, je moglo priti do trgovinskih pogajanj, ki naj bi pomogle obema strankama iz nevzdržnega položaja.
Seveda ne bo lahka stvar priti v trgovinskih pogajanjih do obojestransko zadovoljivega rezultata. Na eni strani veže Francijo zakon iz leta 1919, ki ji brani, da bi dovoljevala največje ugodnosti v polnem obsegu in je zato pričakovati dolgotrajnih tarifnih pogajanj. Na drugi strani pa se je bati, da bo Nemčija izpremenila svoj carinski tarif in točno detajlirala artikle iste vrste, n. pr. vina po izvozu in alkoholni stopinji. Urejena morajo biti nadalje tranzitna vprašanja, ki igrajo veliko vlogo v prometu Francije s Poljsko, Češkoslovaško in balkanskimi državami. Tudi v tem pogledu je morala na podlagi mirovne pogodbe nuditi Nemčija aliirancem naj več je ugodnosti. Zato se smatra v interesiranih krogih za najbolj umestno, da se doseže sporazum najpreje glede nekaterih glavnih produktov, ki prihajajo v poštev pri izmenjavi, da se na ta način ustvari po koncu leta 1924., ko potečejo tozadevne obveznosti Nemčije, vsaj nekak modus vivendi.
Rešiti bo končno še izredno težko in kočljivo vprašanje Alzacije-Lota-ringije in saarskega ozemlja. Po dosedanjem režimu, ki ga je z veljavo do začetka leta 1925 ustvarila mirovna pogodba, so uživale sirovine in fa-brikati iz tega ozemlja pri uvozu v Nemčijo carinsko prostost. Ta prostost po je veljala le za določen kontingent posameznih vrst blaga, ki se je ravnal po povprečnici iz leta 1911 do 1913. Vendar se vzlic carinski prostosti ni mogla uvoziti niti kontingentirana množina alzaškolotarinškega in saarskega blaga, ker je njega eksport oviral nemški bojkot francoskega blaga, padec vrednosti marke itd. Z 10. januarjem 1925 preneha režim carinske svobode in ta področja se priključijo francoskemu carinskemu območju. Ker njihovih produktov ne bo mogla absorbirati Francija, je na al-zaškolotarinški in saarski strani, kakor na strani francoskih krogov sploh želja, da se ta režim podaljša ali vsaj ustvari prehod. To pa zopet ni po godu angleškemu javnemu mnenju in tudi ne Švici, ki se upirata vsakemu podaljšanju tega režima.
Francosko-nemška pogajanja bodo torej trd oreh za obe pogodbeni stranki. Vendar pa je pričakovati in v interesu utrditve evropskega miru in gospodarstva nujno želeti, da ta pogajanja čimpreje uspejo.
Grdo ravnanje poslovodje z razlog za takojšnjo
Tožitelj je bil vstopil septembra 1922 pri tožinkenemu možu v službo za pomočnika. Po moževi smiii v februarju 1923 je toženka nadaljevala njegovo kotlarsko podjetje in sprejela tožitelja v službo za poslovodjo. Poslovodja je samostojno nakupoval materijal, prevzemal naročila in jih izvrševal z dvema učencema in vsako soboto toženki poročal in z njo obračunal. V soboto, 5. maja 1923 pa toženke ni bilo na obračun, pač pa je poslala tožitelju pismo, da ga odpušča iz službe, Češ da je prodala svoje podjetje in da ga mora radi tega s tem dnem odsloviti, a mu iz proste volje plača prejemke za bodoči teden. Tožitelj se pa s tem ni zadovoljil, marveč je s tožbo zahteval plačo za celo odpovedno dobo šest tednov.
Toženka se je toženemu zahtevku uprla, češ da je bila upravičena, da tožitelja takoj odpusti iz službe, brez odpovedi. Očita mu, da je brez vsa-
vajenci, nejavljena dela zanj, odslovitev iz službe.
kega povoda neusmiljeno pretepal oba vajenca vsak dan, jima dajal za- i ušnice in vlekel za uho, enega celo z lesenim kladivom udaril ter obema prizadejal lahke telesne poškodbe, I ker sta zadobila otekline.
Tožitelj priznava, da je za moževega življenja vajence res večkrat te- ' pel. Ni pa storil tega iz zlobe, brez povoda, temveč v korist delu in gospodarju, ker se drugače vajenci ne dajo krotiti. Odkar je pa bil poslovodja, je samo enkrat enemu vajencu dal zaušnico, kar je vajenec s svojim nemarnim obnašanjem pri delu tudi zaslužil. Sicer se je pa toženka temu odslovitvenemu razlogu odrekla s tem, da ga je nastavila za poslovodjo, dasi ji ni bilo neznano, da je že prej vajence pretepal, in ga je obdržala za poslovodjo, dasi je vedela, da vajence tepe, in pa ker tega razloga ni navedla v odpovedi, kar vse govori za to, da se je molče, a s sklepčnimi dejanji
i (§ 863. o. d. z.) odpovedala razrušitvi i službenega razmerja iz tega razloga, j Sodišče je na podstavi sprejetih < dokazov ugotovilo, da so toženkine j navedbe resnične, ter je v tem gr-| dem ravnanju tožitelja z vajenci, torej souslužbenci, spoznalo odslovitve-ni razlog točke 6., §-a 27. zakona o trgovinskih pomočnikih, kateremu je tožitelj po svojem višjem delu podvržen. Ne samo, da tožiteljevo krotenje vajencev ni bilo tako nedolžno, kakor on zatrjuje; njegovo grdo ravnanje z njimi je šlo daleko preko meje dopustnega kaznovanja, celo do kaznivega prestopka. § 27., t. 6., pa prepoveduje vsak dejanski napad na so-uslužbenca, in je tožitelj podal toženki odslovilni razlog že samo s tem, da se je souslužbencev dejanski lotil, naj je mislil pri tem kar je hotel. Toženka pa tudi ni izključena, da ne bi uveljavljala tega razloga, vsled odreke. Tožiteljeva nastavitev za poslovodjo ne more biti merodajna, ker je pred tem vodil delavnico toženkin soprog, ki je imel skrbeti za to, kako se obnaša tožitelj napram vajencema, in sploh ni ugotovljeno, da je toženka vedela, da je tožitelj tudi že prej nastopal nasilno napram vajencema. Istotako pa tudi ni ugotovljeno, kdaj ravno je prišlo toženki do znanja tožiteljevo nastopanje zoper vajenca, ko je bil že poslovodja, in za primer, da je to vedela več časa pred odpovedjo službe, ali niso za njeno tedanjo prizanesljivost bili merodajni drugi razlogi. Slednjič pa je tožitelj, kakor je ugotovljeno, pogosto pretepaval vajenca, tako da je dajal toženki sproti povod, da uveljavi proti njemu pozvano zakonito določbo, radi česar jo je mogla uporabiti pač tudi o priliki, ko ga je odslovila. Da pa v odslovil-nem pismu ni navedla kot razlog predčasne odslovitve pretepanja vajencev, ji ni vzelo pravice, da se ga posluži in da se nanj v pravdi sklicuje, ki je nastala s tožiteljem baš radi navedene odslovitve. Tožitelj se torej nikakor ne more sklicevati na določbo § 863 o. d. z.
Toženka očita nadalje tožitelju, da je izvršil za sebe razna dela, za katera je uporabil izključno njen materijal, a ji o tem ni poročal, niti glede zaslužka z njo obračunal. V petek, dne 28. aprila 1923 je šla nalašč v delavnico, da ji bo tožitelj o vseh teh delih poročal in z njo poračunil. Toda poročilo je izostalo. Tožitelj priznava le za nekaj, po toženki naštetih del, da jih je napravil zase; toda izvršil jih je en teden pred odslovitvijo in sicer po 28. aprilu, in toženki zaradi tega ni poročal, ker je mislil poročati in obračunati prihodnjo soboto. Te-daj pa je ni bilo na obračun, pač pa mu je poslala odslovilno pismo. Vsa ta dela je vpisal v knjigo, kamor je vpisoval vse prejemke in izdatke. Ako je bil kot poslovodja pooblaščen, da je smel brez posebnega obvestila sprejemati naročila in jih izvrševati, vpisati in potem tedensko o njih poročati toženki, je smel pod istimi pogoji izvršiti tudi svoja lastna mala naročila. Morda bi to dalo toženki povod za nezaupanje in bi mu smela službo radi tega redno odpovedati, ni pa to razlog, da ga smatra naravnost za nevrednega in ga takoj odslovi. Sicer mu je pa toženka na potnih stroških dolgovala večjo vsoto in je smel on njen zaslužek in vrednost njenega malerijala s svojo terjatvijo pobotati.
Sodišče ie ugotovilo, da so tudi v tej toči i toženkine navedbe resnične in je tudi v tem videlo upravičen razlog za takojšnjo odslovitev. Ni bila dolžnost toženke, gospodarja, da hodi
k tožitelju, da ji javi o delu, izvršenem za sebe, in o uporabljenem ma-terijahi, temveč je bila dolžnost tožitelja, poslovodje, da si prej preskrbi dovoljenje službodajalke. Kot poslovodja je zavzemal zaupno mesto, ki zahteva tako vestnost, da je vsak dvom zanesljivosti izključen. Ako je hotel kaj zase imeti, ni bil enak drugim strankam, katerim je postregel, ampak je bjl on sam stranka, hkratu pa uslužbenec toženke, katero bi bil moral predhodno vprašati za dovoljenje. Tudi če bi bilo njegovo stališče povsem resnično, ne bi smel molčati do odslovitve iz službe in še dalje do same pravde, dokler ni toženka mu tega očitala. Najsi ni šlo za večjo vrednost in naj je tožitelj pozneje to delo in stroške tudi vpisal v toženki-no knjigo o prejemkih in izdatkih, in ne glede na to, ali je imel kako nasprotno terjatev ali ne, je moral kot poslovodja opozoriti toženko, da hoče opraviti neka dela zase, ne le radi reda v obratu in da odstrani vsak sum od sebe, da bi hotel zlorabiti svoje mesto v obratu na škodo službodajalke, nego tudi zato, da ji omogoči nadzorstvo nad delom, ki ga je hotel napraviti zase, z njenimi delovnimi silami in z njenim materijalom. Ko j® to opustil, je dal delodajalki upravičenega povoda, da dvomi o njegovi zanesljivosti. Že s to svojo samolast-nostjo je postal nevreden toženkinega zaupanja, ne morda samo po njenih nazorih in po njenem osebnem občutju, temveč prav vsmislu §-a 27., točka 1., zakona o trgovinskih pomočnikih. Njegova takojšnja odslovitev je torej tudi v tej točki utemeljena v zakonu, in mu torej ne gre od odslovitve dalje nikaka plača več.
ret-
K. Tiefengrube:
Nekaj smernic za reorganizacijo naše poštne uprave
Ko se obeta na vseh panogah držav-* ne uprave toliko potrebna remedura, je upati, da se tudi v poštni upravi uvede pr e ustroj, ki naj zbliža ta najvažnejši kulturni zavod času primerni obliki, da stopi v vrsto modernih prometnih ustanov svetovnopoštne zveze.
Varnost in točnost prometa v našem omrežju še vedno daje obilo povoda za opravičene pritožbe. Primanjkuje obratnih sredstev, oziroma so skrajno obrabljena in nezadostna. Da se temu odpomore, treba bo opustiti budželerno ozkosrčnost v upravnem gospodarstvu.
Pravilna ekonomija s prometnimi sredstvi bi bila hvaležna tvarina za sebe, hvaležna snov ^a izkušene strokovnjake širokega obzorja.
Ker stojijo poštni zavodi poedinih držav itak s svetovnim omrežjem v neposredni zvezi, nam napredek poštne službe v tujini ni neznan, treba nam je samo opazovati, kar je primernega, posnemati, nepotrebno pa je pošiljati dragocene študijske komisije v inozemstvo. Seveda so taki pojavi napredka zopet samo dostopni strokovnim močem, te pa je treba nepristransko izbrati. v V kategoriji pisemske pošte razločujejo do malega vse poštne uprave nujno in nenujno odpravo pošiljk v razmerju določenih pristojbin.
Poštno-časopisne službe pri nas sploh ni, vsaj v smislu tozadevnih, drugod v obče veljavnih pravil. Ta okolnost je občutna pomanjkljivost za razvoj prosvete, na katero polagajo vse k id turne države posebno pozornost, celo z izključitvijo kritja režijskih stroškov.
Od mednarodne poštno - časopisne službe smo tudi še izključeni, čeravno je naša uprava tozadevni konvenciji pristopila. Kaj ovira našo upravo od te službene stroke, je nejasno, ker tvori naša država v svetovni zvezi skoraj edino nečastno izjemo za to službo, ki nudi občinstvu mnogo koristi, pospešuje znanstvo in prosveto sploh, ter ne zahteva nobenih posebnih naprav ali institucij, samo nekaj primernih izvršilnih odredb strokovnih izvedencev.
Kaj bi šele govorili o mednarodnem pakazilniškem prometu po pošti!
Valutne težkoče za ta obrat obstojajo povsod, ali drugod se jih znajo izogniti brez škode za državne blagajne. Vidimo, da sklepajo sosedne države dogovorno nakazniško službo med sabo, da ustrežejo zahtevam domače trgovine in obrti in olajšajo denarni promet s posredovanjem pošte. Samo mi smo še ločeni v tem oziru od ostalega sveta. Nakazilno službo opravljajo za nas denarni zavodi, kar se tem ustanovam očividno dobro izplača.
»Trgovski list« je svoj čas priobčil prav čeden osnutek za uvedbo mednarodnega poštno-nakazniškega prometa iz peresa občeznanega strokovnjaka; vsaj za spodbudo bi bila proučitev do-tičnega članka zastran poštne oblasti vredna. Kot nadomestilo je uvedla naša pošta denarno-pisemski promet z nekaterimi državami z omejitvami, ki jemljejo predmetu do malega vsako praktično korist.
Opetovano je izzval naš poštno-paketni promet utemeljene kritike zastran prizadetih strank. Če poštna uprava v tej panogi ne utegne uvesti j pametne pristojbinske politike, ki bi S odgovarjala potrebam občinstva in j splošnim načelom odškodnine ter j blagovno prevažo, bi bilo najprimer- i nejše, da se pridruži onim poštnim i upravam, ki so že davno opustile pa- j ketno službo, katero oskrbujejo za- | sebna podjetja.
Angleška in francoska pošta n. pr. nič manj ne uživate ugleda, ker se ne bavite s paketi; pošti še ostane dovolj hvaležnega delokroga se udejstvovati kot prosveto - pospeševalni zavod v blagor človeštva.
Naš poštno - paketni promet trpi razven vsled enostranske fiskalične politike, še na ovirajočem birokratizmu, ki sicer preveva celo upravo, se pa posebno v tej stroki jako uveljavlja.	j
Manipulacijsko enostavnost zdru- | žiti z obrambno in prometno sigur- j nostjo in varnostjo, je namreč težilno j vprašanje, ki ga rešujejo posamezne j uprave po strokovnih izlAišnjah z j večjo ali manjšo srečo, samo mi se j dozdevno takih skrbi izogibamo. J
Vsak zastoj v napredku modernega prometa pomeni nazadovanje, ki se v kulturni tekmi ne da zlahka popraviti.
Kompliciran upravni aparat našega poštnega zavoda tudi ne odgovarja novodobnemu duhu prometnih organizacij.
Našim poštnim direkcijam ne moremo primerjati nadzorovalne urade, ki na primer fungirajo na Angleškem kot pomožne oblasti osrednje uprave.
Njih delokrog obsega gotovo območje poštnega omrežja z nalogo prometnega nadzorstva brez vsake ekse-kutive.
Pokrajinske poštne oblasti so pri nas popolnoma brez potrebe; pozitivnega učinka v korist prometa nimajo sltoro nobenega, pač pa občutno obremenjujejo upravni proračun.
če se v centrali zjedini vsa orga-nizatorična moč in upravne sposobnosti, dobimo v ustrojstvo naše pošte k tnalu toliko pogrešano izenačenje v izvršitvi prometa.
Soodločbi o važnih obrambnih zadevah je pritegniti predstavnike prizadetih slojev iz občinstva; ta demokratičen pojav je danes opaziti v vseh drugih državah, kjer delegirajo trgovske in obrtniške zbornice svoje zaupnike v postno-strokovne ankete, da omogočijo uveljavljenje njih prometnih potreb pri zadevni zakonodaji.
Na ta način se poštna uprava že vnaprej izogne raznim očitkom samovolje ter si, prisvoji masikatero vspod-budno idejo v korist zavoda in občinstva.
Tudi to bi bilo posnemanja vredno.
Gibanje cen v veletrgovini.
Beograjski »Privredni Pregled« priobčuje v št. 40. z dne 5. oktobra o
gibanju cen v veletrgovini nastopno poročilo:
Doba
povprečje 1. 1913 januar 1923 januar 1924 februar 1924 marc 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924
Celotni indeks se je v mesecu septembru t. 1. znižal za 71 točk ali za 3.5%, dočim se je dinar dvignil za 9%.	'
Cena za poljedelske produkte se je znižala za 6.8%. Ti produkti so se v ceni torej še najbolj približali kurzu dinarja, ker se večinoma prodajajo po svetovnih tržiščih in po vsakokratnem kurzu dinarja.
Cena živine in mesnih izdelkov se bistveno ni izpremenila. Nekoliko nižjo ceno je povzročilo dejstvo, da imamo sedaj dosti živine.
V skupini sadje in zelenjava se je cena zvišala za 5%. V tej skupini raste cena za vino, ker je ugotovljeno, da je letošnja letina napram lanski za 30—40% slabejša.
V skupini gradivo in stavbeni ma-terijal so ostale neizpremenjene cene /.a lesni materijal, zvišale pa so se cene za zidno in strešno opeko, tako da je celotna skupina poskočila v ceni za 2.5%.
V skupini kolonijalno blago so se
1. skupina j poljedelski produkti	2. skupina živina in mesni izdelki	3. skupina sadje in zelenjava	4. skupina stavbeni materijal	5. skupina kolonijalno blago	6. skupina industrijski pridelki	skupni indeks napram 1. 1913 i
100	100	100	100	100	100	100
2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
2295	2626	910	2062	1664	2618	2034
2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
2351	2290	969	2060	1683	2484	1973
2245	2082	1036	4132	1681	2292	1911
2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
2106	2417	1401	2154	1547	2246	1978
cene znižale za 9.5%. Kava je pri nas obdržala svojo ceno, ker je na svetovnih tržiščih njena cena stalno rastla. Porast dinarja je kompenziral porast inozemske cene. Vsi ostali kolonijal-ni predmeti so se pocenili. Sladkor se je pocenil za 28%, kar se v tako kratki dobi dosedaj še ni nikdar pripetilo.
Industrijski predmeti so se pocenili
za 7 %.
V mesecu septembru t. 1. se je carinska ažija zvišala od 800 na 900% (s carino: 1000%), od 1. oktobra t. 1. pa na'1000%.
Dinar v Njujorku se je dvignil od 125 na 140 točk.
Splošna konjunktura veletrgovine: slaba.
Uvoz: manjši nego povprečno.
Izvoz: večji nego meseca avgusta.
Privatna obrestna mera za veletrgovino: 18—20%.
Obrestna mera Narodne banke: 6%.
Promet: še ni povoljno urejen.
Josip Podbregar, višji revident drž.
žel. v p.:
Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo.
(Nadaljevanje i
Kakor sem že omenil, je to večini veletrgovcev in veleindustrijalcev zna- j no in si puste svoje tovorne liste pre- ! računati in diference zreklamirati, i ve ndar jih je še veliko, posebno sred- j njih in manjših trgovcev in industri- j jalcev, kateri na to sploh ne mislijo , in so uverjeni, da je vsak tovorni list j pravilno zračunan: »saj mora vendar j železniški uradnik, ki vozarino ra- j čuna, svoje tarife poznati.«
Da temu ni tako in da se nasprotno j veliko več napak v škodo stranke na- ; redi, je razvidno iz gori navedenih ! slučajev, in to bo vsak trgovec in in- j dustrijalec, ki daje svoje tovorne liste : tariferju v revizijo, potrdil.
za njega samega najbolj nevarne eksperimente. V tem slučaju je na istem stališču, kakor odvetnik, ki si bo tudi stokrat premislil, prej da bo izdal tajnosti kakega svojega klijenta. Saj tudi nameščenci trgovca ne izdajejo skrivnosti svoje tvrdke, ker bi s tem zgubili zaupanje ne samo svoje tvrdke, ampak tudi splošno zaupanje, kar bi bilo le njim samim v škodo. In ta-rifer je tudi nekaki nameščenec tvrdke, za katero dela.
Naj še pojasnim vzroke, ki so krivi teh .pogostih napak v računanju voza rine.
Eden vzrokov je gotovo malomarnost in površnost železniških organov. Vendar pa izrecno poudarjam, da se pojavlja samo sporadično in povzroča ta vzrok le minimalen del teh napak.
Drugi večji vzrok je pa prezaposlenost železniških uradnikov in naglica, s katero se mora kalkulacija tovornih listov vršiti.
V manjših postajah, kjer je en sam
Neki manjši trgovec, kateremu sem “ uradnik za vso službo, je popolnoma
rekel, da mi naj da svoje tovorne liste v revizijo, ni hotel sprva ničesar slišati, češ: »Moral bi jih šele skupaj poiskati, in se gotovo ne bo izplačalo.« Šele na moje ponovno prigovarjanje jih je poiskal in mi jih izročil. Bilo
naravno, da se vrši ta kalkulacija precej površno, ker mora uradnik v prvi vrsti obračati vso svojo pozornost na promet vlakov in na brzojavno službo, posebno na glavnih progah z močnim vlakovnim prometom.
jih je nekaj čez 20 komadov. Kako \ Ako se uradnik zmoti in računa pre-
i s	i  — i visoko vozarino, ni to nikaka nesreča:
■ Saj stranka lahko reklamira in stvar je v redu.« Ako se pa zmoti uradnik
pa se je mož začudil, ko sem mu jih prinesel nazaj in sem mu pokazal na 8 tovornih listih diference v skupnem
znesku preko osemtisoč dinarjev, ka- j v prometni ali brzojavni službi, ima
j tere smo reklamirali. Ni mu šlo v i glavo, da so take diference mogoče.
1 Veliko je tudi takih trgovcev, jri se bojijo, da bi s tem, da dajo svoje tovorne liste in duplikate tariferju v revizijo, ne izdali, kako blago, koliko in od kje ga dobivajo, odnosno kam j stranski ga pošiljajo. Boje se, da bi konkuren- j uradnik ca ne dobila vpogleda v njihovo trgovino.
Ta bojazen je popolnoma brezpredmetna, ker je v interesu vsakega ta-riferja samega ležeče, da hrani trgovsko tajnost svojih klijentov, ker bi v nasprotnem slučaju se sam v svoje lastno meso vrezal. Zgubil bi zaupanje in s tem svojo klijentelo, in zato se ne bo noben tarifer spuščal v take",
pa to lahko usodne posledice. Zato koncentrira uradnik vso svojo paznjo na prometno službo, ker ta se mora brezhibno vršiti. Kalkulacija tovornih listov je takorekoč zadnja služba, ki se tako mimogrede kot nekaki nevažen posel opravi, in največkrat nima časa po raznih tarifnih zvezkih iskati kilometre in vozarjnske stavke, da bi najcenejšo pot izračunal, ali pa pri živi živini računal, ali pride vozarina ceneje po težinski ali ploskovni tarifi itd.
V večjih postajah pa, kjer so posebni uradniki-kalkulantje nastavljeni, je pa zopet množina dela in naglica, s katero se mora kalkulacija vršiti,
kriva vseh teh napak. V postajo pripelje tovorni vlak in pripelje eelo množino najrazličnejših pošiljk, tako kosovnega blaga, kakor tudi vagon-skih tovorov. Skladiščnik mora po to-tomih listih (in drugih listinah) vse te pošiljke prevzeti, ugotoviti njih polnoštevilnost, mora morebitne ne-dostatke natančno ugotoviti in si iste po odgovornem vlakospremnem organu pustiti potrditi, kar vse traja seveda precej časa. Sedaj vzame tovorne liste zulistarkami vred in jih nese v pisarno kalkulantu. Ker je tovornih listov cel kup, recimo kakih 30 do 50, se mora kalkulant jako žu-riti s svojim delom, ker morajo biti vsa obvestila (avize) spisana in mora iste avizer nesti hitro na pošto, da jih stranke pravočasno dobijo. Da se taka v naglici izvršena kalkulacija ne more zvršiti brez napak, je umevno.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
Omejitev prodaje špirita. — Kaže, da se na vse mogoče načine izkuša omejiti obrtne pravice legitimne trgovine. Z zakonom o taksah se je prepovedalo to-čilcem pijač prodajati denaturiran špirit, pred kratkim se je občutno omejilo prodajo kiseline in zopet prihajajo vesti, da je na potu še nadaljnja omejitev. Kakor poročajo beograjski časopisi, pripravlja ministrstvo trgovine in industrije predlog za generalno direkcijo posrednih davkov, naj prepove prodajo špirita vseh kvalitet in v vseh količinah vsem onim trgovcem, ki poleg špirita prodajajo tudi alkoholne pijače. — Trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače; naj bi smeli v budoče prodajati špirit le v zaprtih steklenicah, balonih ali sodih z etiketo in varstvenim žigom tovarne, ki je špirit dobavila. —1 Ta vest je nas tem bolj iznenadila, ker se spravlja predlog za omejitev prodajne pravice špirita v zvezo z ministrstvom trgovine in industrije, ki bi bilo v prvi vrsti poklicano, da ščiti interese legitimne trgovine. — Protestiramo že v naprej proti vsaki nadaljnji omejitvi trgovine in pričakujemo, da bodo merodajni krogi vendale enkrat uvideli, da nikakor ne gre, da bi se izvrševali razni eksperimenti na škodo trgovine. Vsekakor pa pričakujemo, da se bo dala interesentom pred uveljavljenjem prilika, da natančno pojasnijo in utemelje svoje stališče.
Vpliv porasta dinarja na kupčije v Vojvodini. — V zadnjem času se izvoz žita iz Vojvodine vsled porasta dinarja vidno zmanjšuje. Lansko leto se je izvozilo v tej dobi na dan do 200 vagonov, dočim se jih odpremi letos znatno manj. inozemski kupci so skoro popolnoma izginili iz Vojvodine.
Nazadovanje insolvenc. — Splošno izboljšanje gospodarstva v Srednji Evropi ter uveljavljanje rednega prometa in trgovine je začelo vplivati tudi na splošno zelo razpasle insolvence. Po vesteh iz Nemčije je v prošlem mesecu število konkurzov precej padlo, če je verjeti vestem, skoro za eno četrtino. Tudi sosednja Avstrija izkazuje izboljšanje. Dočim je bilo prijavljenih v juliju 284 poravnalnih postopanj in 39 konkurzov, je to število padlo v avgustu na 275 odnosno na 33. V septembru je bilo prijavljenih poravnalnih postopanj 205, število konkurzov pa je znašalo 40, kar pripisujejo le bolj slučaju. Upati je, da v tem oziru nastopi izboljšanje tudi pri nas, dasi znamenja kažejo, da za enkrat viška še nismo dosegli. Krivdo za to je pripisovati pa še ne dovolj urejenim trgovskim prilikam in posebno nestalnosti naše valute.
Izvorna izpričevala za Poljsko. — Poljska poštna uprava opozarja interesente, da je treba spremnicam priklopiti izvorna izpričevala, ako hoče od-pošiljatelj, da se bo pošiljka ugodnost-no ocarinila. Izvorna izpričevala, katera pošiljajo odpošiljatelji naslovnikom na Poljsko neposredno, se ne bodo več upoštevala.
Madžarski sladkorni kartel se razide. — Po vesteh iz Budimpešte je koncem septembra pošla doba kartela madžarskih sladkornih tovarn. Pogodba se ni več obnovila, tako da posamezne tovarne oskrbujejo prodajo sladkorja, vsaka zase.
Izvorna izpričevala za blago iz kneževine Lichtenstein je do konca julija
i, I. izdajala pisarna deželne vlade v j Vaduzu, od 1. avgusla t. 1. pa jih izdaja gospodarska zbornica istotam (Wirt-gchaftskammer).
Produkcija riža v Italiji. V 1. 1923 je ! Itatija pridelala 4,926.000 kvintalov riža. ' Produkcija (v kvintalih) se po posameznih pokrajinah razdeli nastopno: Pije-mont 2,510.000, Lombardija 2,108.000, Benečija (oblasti Verona, Rovigo in Venezia) 132.000, Emilia (oblasti Bologna in Ravena) 165.000, Toskana (obl. Lucca) 6000, Sicilija (obl. Siracusa) 5000. Največ riža se torej pridela v Pijemontu, kjer je najvažnejše središče za riževo kulturo okolica mesta Vercelli, ki je pridelala sama 1,680.969 kvintalov, to je 'več nego eno tretjino. Tu se je najpreje začelo pridelovati riž in od tu se je pridelovanje razširilo tudi na ostale kraje.
Francija in petrolej. Kakor znano, Francija nima nikakih petrolejskih vrel-oev. Navezana je glede tega artikla izključno na import. Zato skuša v zadnjih letih za vsako ceno zasigurati si bazo surovega olja. Priklopitev Vzhodne Galicije k Poljski, ki je prijateljica Francije, gre v veliki meri na račun petrolejskih vrelcev, na katerih ima Francija interes, da so ji njih produkti dostopni. Tudi v Rumuniji je Francija udeležena na industriji nafte. Ob priliki prevzema nemške bagdadske železnice od strani aliirancev je Francija izposlovala prenos 25%, ki jih je imela nemška grupa na »Turški petrolejski družbi«. V zadnjem žasu je Francija zgradila na svoji za-padni obali v lukah Brest, Marseille, Oiuierque in Havre petrolejske tanke z velikim obsegom. S tem hoče dirigirati ameriški import v Evropo preko svojih luk in tako postati prehodila dežela za ameriške petrolejske izdelke, ki gredo » Srednjo in Vzhodno Evropo.
Industrija.
Sprememba posesti. Univerza kraljevine SHS v -Ljubljani (odnosno odbor dr. Oražnovega Dijaškega doma) je prodata tvornici »Split« d. d. za cement Portland v Solinu, zemljišče na Friškov-eu v Ljubljani v izmeri 9000 m*, kjer bode tvornica za svojo podružnico zgradila obsežna skladišča, spojena z industrijskim tirom, ter podružnici potrebne pisarniške prostore in stanovanja. Kakor še nam poroča, bode tvornica še tekom tekočega leta pričela z gradnjo.
Rumunska sladkorna industrija. Ru-munski sladkorni pridelek bo letos -mnogo večji kakor prošlo leto. Površina, obdelana s sladkorno peso, znaša 54.000 ba napram lanskim 37.000 ha, kar pomeni 46 odstotni povišek. Rumunija bo svojo potrebo popolnoma krila in niogla. vrhu tega še nekaj sladkorja izvoziti.
Italijanski izvoz bukovega lesa iz na-
države. V trgovski pogodbi z Italijo, ki je bila sklenjena pretekli mesec v •Beogradu, se je po naših poročilih dovolilo Italijanom izvoz okroglega bukovega lesa iz naše države brez razlike na premer in dolžino brez izvozne carine S tem je posebno občutno prizadeta naša industrija upognjenega pohištva, ki upravičeno smatra to koncesijo ftatijanom za izdajo najvažnejših industrijskih interesov lesne finalne produkcije v naši državi. Italija je za nas ena najvažnejših tržišč in so se tam trgovski uvozniki sami zelo zavzeli za znižanje visoke uvozne carine, ker — po njih izjavi — vendar ne gre, da bi radi f>ar tovarn, ki izdelujejo blago slabše kakovosti nego se izdela pri nas, moralo plačevati vse prebivalstvo Italije za približno 30% višje cene, kakor jih imamo pri nas za naše izdelke. Iz tega je razvidno, da ne bi bilo nobene posebne ‘težkoče prodreti v tem smislu nasproti Italijanom, da znižajo svoje visoke im-portne carinske postavke, dočim bi na **»« strani z zmerno izvozno carino na fankove hlode vsaj nekoliko lahko zaščitili interese naše finalne lesne industrije, ker vendar ne gre, da bi izvažali •ramne prosto surovine, katere smo v položaju sami predelovati.
Denarstvo.
Čekovni zakon. — Udruženje beograjskih bank je na zadnji seji izbralo poseben odbor, ki naj prouči predlog čekovnega zakona. Anketa o tem zako-se vrši dne 1. decembra t. 1.
Zlata pariteta srednjeevropskih držav.
— Naša kraljevina: 1 zlati dinar — 15 P«*Pimatih dinarjev; Italija: 1 zlata lira
— 441 papirnatih lir; Češkoslovaška:
1 zlala krona = 6.90 Kč; Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 aK; Poljska: 1 zlatnik (zlotv) = 1,800.000 pap. mark; Ogrska: 1 zlata krona rr 17.000 pap. kron; Rumunska: 1 zlati lej = 42 pap. lejev.
Vprašanje obrestne mere v Avstriji.
—	Proti povišanju obrestne mere Avstrijske Narodne banke se je svoj čas mnogo pisalo po avstrijskem časopisju. Slabe posledice tega povišanja so sedaj v resnici nastopile. Zato se je začelo med trgovskimi in industrijskimi krogi živahno gibanje in agitacija za znižanje previsoke obrestne mere. V ta namen bodo v prihodnjih dneh intervenirala na merodajnih mestih zastopstva avstrijske industrije. Od strani avstrijskega udruženja bank izide izjava, da je pri oficijelni obrestni meri v es-kontu po 15% znižanje bančnih kondicij nemogoče. Industrija zopet se radi visoke obrestne mere čuti ovirano, da bi izvedla brez težkih žrtev obljube, ki jih je dala delavstvu glede mezd.
Carina.
Carinarnica ▼ Celja. Carinarnica v Celju se je pred kratkim pretvorila v oddelek mariborske carinarnice. Interesenti so ponovno izražali bojazen, da bi se s tem odvzela celjski carinarnici dosedanja kompetenca za carinjenje. Sprožili so za ohranitev dosedanje kompetence posebno akcijo, ki je imela uspeh, kajti carinarnica obdrži po zagotovilu generalne direkcije vse dosedanje pravice. Pretvoritev v oddelek je popolnoma internega administrativnega značaja, ni imela namreč nikakega drugega namena, kakor da se omogoči ekono-mičnejšo izrabo celjskega carinskega osobja in pritegnitev na službovanje v Maribor, kadar bi bila mariborska carinarnica preobložena z nujnimi posli.
Carinski dohodki v drugi desetini meseca septembra t. 1. V drugi desetini meseca septembra t. 1. so carinarnice pobrale 58,642.598 Din carine. Največ so pobrale carinarnice:	v Beogradu
14,943.038 Din, v Zagrebu 11,193.547 dinarjev, v Ljubljani 4,369.478 Din, v Novem Sadu 3,278.859 Din in v Mariboru 3,179.157 Din. Od ostalih carinarnic so pobrale v Sloveniji največ carinarnice v Dravogradu (178.182), na Jesenicah (227.995 Din) in na Rakeku (502.436 dinarjev).
Nemški profesorji proti zaščitni carini. Društvo za socialno politiko v Nemčiji, ki ga tvorijo povečini razni vseuči-liški profesorji ekonomije, se je izreklo na svojem zborovanju pred kratkim, za to, da se zaščitna carina kar mogoče odpravi. Profesorji smatrajo, da je zaščitna carina opravičljiva le v toliko, v kolikor pomeni neobhodno potrebno in obenem tudi uspešno sredstvo za kolikor mogoče svobodni razvoj mednarodne izmenjave blaga. Ta izjava uglednega društva profesorjev, ki se bavijo s trgovsko politiko in ki so pred vojno zastopali nasprotno stališče, je vzbudila tem večjo
senzacijo, ker so se v nasprotnem smislu izjavile nemške trgovske zbornice, ki gotovo ne morejo imeti sosebno na pro-hibitivnih agrarnih carinah toliko interesa, kakor Društvo za socialno politiko.
Promet
Intervencije t prometnih vprašanjih.
Povodom svoje navzočnosti v Beogradu je zbornični tajnik g. Mohorič na merodajnih mestih interveniral v zadevi tranzitnega prometa naše države preko Št. Petra in Reke in glede otvoritve obalne proge Brajdiča—Reka. Opozoril jih je na važnost, katero polagajo slovenski gospodarski krogi na nujno rešitev tega perečega vprašanja, ki naj jim omogoči hitrejšo in cenejšo zvezo z morje« dokler se ne dogradi zveza preko Kočevja.
Komisija za prevzem vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je odposlala v Budimpešto svoje zastopnike, da prevzamejo 1500 tovornih vagonov, katere je reparacijska komisija odkazala naši državi iz bivšega avstro-ogrskega voznega parka.
Otvoritev telefonske centrale Dobrna. Dne 10. julija t. 1. je bila pri pošti Dobrna otvorjena telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet. Ta telefon opravlja omejeno dnevno službo. Posredovalna postaja je Celje.
izvoz in uvoz.
Naš izvoz v drugem četrtletju 1924.
—	V drugem četrtletju t. 1. se je iz naše države izvozilo za 1891 milijonov blaga, od lega na Češkoslovaško 22.92%, v Avstrijo 20.92%, v Italijo 16.81%, na Angleško 9.82%, v Nemčijo 8.74%, v Zedinjene države ameriške 4.86%, v Francijo 4.05%, na Grško 3.04%, na Ogrsko 2.15%, v Indijo 1.16%, v Rumu-nijo 1.13%, na Holandsko 0.76%, v Švico 0.68%, v Belgijo 0.67%, v Brazilijo 0.38%, na Poljsko 0.35%, v Egipt 0.25%, na Bolgarsko 0.22%, v Argen-iinijo 0.18%, na Turško 0.18%, v Rusijo 0.16%, na Dansko 0.14%, v Albanijo 0.12%, na Špansko 0.11%, na Norveško 0.06%, na Švedsko 0.04%, v Perzijo
0.03%, na Kitajsko 0.03%, na Portugalsko 0.03%, v Alžir 0.01%.
Izvoz lesa iz naše kraljevine. Leta
1921 smo izvozili za 197 milijonov, leta
1922 za 636 milijonov in leta 1923 za 14^9 milijonov dinarjev lesa iz naše kraljevine. Letošnje leto se pričakuje, da bo izvoz za 20% višji nego je bil lansko leto.
Uvoz čebule in česna na Ogrsko. Ogr-pka vlada je preklicala prepoved uvoza čebule in česna in določila na ta predmeta carino s 6 zlatimi kronami (1 zlata krona = 17.000 pap. kron) za meterski stot.
Izvoz italijanskih avtomobilov. — Izvoz avtomobilov iz Italije stalno narašča. Leta 1918 je Italija izvozila 2938 avtomobilov, leta 1921: 10.415, 1. 1922: 11.374, I. 1923: 12.7/3, v letu 1924 pa prvih šest mesecev 8244 v vrednosti 168,180.717 lir.
Ta
Mak
jamči
XQ
kov«$f
Razno.
Davščina na sladkor in sladkorne izdelke v Italiji. Z dnem 16. septembra t. 1. je italijanska vlada povišala davščino za sladkor lastnega pridelka in doklado na uvoženi sladkor in sicer 1. za sladkor I. vrste od 300 do 400 pap, lir pri 100 kg; 2. za sladkor II. vrste od 288 na 384 pap. lir pri 100 kg. Sladkorni izdelki, na primer kondenzirano mleko, otročja moka, čokolada, biskviti, bonboni itd., ki se uvažajo iz inozemstva v
Italijo, so istotako zavezani davščini in sicer po odredbah carinske tarife in po določbah italijanskih pogodb.
Cenitev ruske žetve. Po nekem poročilu ljudskega komisarijata je znašala posejana površina letos eno četrtino več kakor predlanskim in eno desetino manj kakor lansko leto.
Ogrska trgovska statistika. Ogrski trgovski promet se razvija po večini na področju nasledstvenih držav. Po statističnih podatkih za 1. 1923 je Ogrska izvozila blaga za 497 milj., uvozila pa za
579 milj. zlatih kron. Na uvozu so udeležene: Avstrija z 147 (25.4%), Češkoslovaška s 139 (24%), Rumunija s W (10.4%), naša kraljevina z 18 (3.2%), Italija z 19 (3.3%), Poljska s 35 (6.1«) in Nemčija z 81 (14%) milijoni zlatih kron. Ogrska sama je v 1. 1923 izvozila v Avstrijo za 219, na Češkoslovaško za 58, v Rumunijo za 40, v našo kraljevino za 32, v Italijo za 42, na Poljsko za 8 in v Nemčijo za 30 milijonov zlatih kron.
Važna nova institucija v Italiji. V Rimu se je po vzoru nemške »Treuhand-gesellschaft« ustanovil »Instituto Fidu-ciario Italiano (Italian Trustee Co. Ltd.), ki se bavi z raznimi posli, ki prihajajo v poštev v administrativnem ali finančnem oziru v trgovskem in industrijskem poslovanju. Med drugimi prevzema intervencije pri oblastvih, daje pojasnila v vsakovrstnih trgovskih zadevah, kasira terjatve itd. Zavod ima centralo v Rimu, podružnice pa v vseh mestih, ki so sedež province, agente pa po vseh italijanskih mestih.
Blagovni promet na italijanskih železnicah. V letu 1923-24 se je blagovni promet na italijanskih železnicah zvišal za 11.8% napram prometu v 1. 1922-23. Blagovni promet se stalno zvišuje in je, na primer v mesecu juliju t. 1. dosegel 5,209.496 ton in s tem prekoračil maksimum prometa na italijanskih železnicah.
Italijanska zunanja trgovina. Trgovska statistika za prvo polletje t. 1. dokazuje, da je italijanska zunanja trgovina bila letos v boljšem položaju nego v isti dobi lanskega leta in da se je produkcija znatno povečala. Italija je uvozila v prvem polletju 1924 (1923) za 9454 (5064.4), izvozila pa /a 6671.9 (4901.7) milijonov lir blaga. Iz tega sledi, da presega izvoz v prvem polletju 1924 izvoz iste dobe 1923 za 1.770,251.900 lir in da se je pasivnost bilance znižala za 1.379,914.512 lir. *
Zgraditev hiše v šestih urah. V Budimpešti je te dni arhitekt FGrster kazal, kako se more v šestih urah zgraditi hiša, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin. Hiša obstoji z dvojnih železnih plošč, med katerimi se nahaja izolirna masa. Od znotraj in od zunaj so zidovi obljepljeni s kitom, pobarvanim z oljnatimi barvami. Taka hiša velja 3000 švicarskih frankov. Tovarna hoče te hiše prodajati na mesečne obroke, v katere je vračunjena tudi amortizacija.
Ljubljanska borza.
Dne 8. oktobra 1924.
Les: Deske I., II., 20, 25 mm, fco meja bi. 695; štakete 1.40 m dolž, na drobnem koncu 2%—4 cm, fco naklad, postaja, tek. meter bi. —.50; Trami, žagani na živ rob, fco meja bi. 770; hrastovi plohi, obrobljeni, 54, 17/30, 2.90 m napr., fco meja den. 1200; jesenovi suhi plohi, 20 do 100 mm, fco Domžale bi. 1400; drva hrastove, suhe, zdrave, 1 m dolž., fco naklad, post., 4 vag. den.-22, bi. 23, zaključek 22; oglje la, vilano, franko meja denar 114.
žito in poljski pridelki: Pšenica do-| mača, fco Ljubljana den. 390; pšenica baška, par. Ljubljana bi. 430; koruza baška, stara, par. Ljubljana bi. 330; koruza, umetno sušena, par. Ljubljana bi. 285; oves baški, par. Ljubljana bi. 320; brinje hrvatsko, po vzorcu, par. Ljubljana den. 300; pšenična moka št. 0, baška, »fco Ljubljana bi. 615; pšenična moka št. 2, baška, fco Ljubljana bi. 565; pšenična moka št. 5, baška, fco Ljubljana bi. 515; pšenična moka št. 6, baška, fco Ljubljana bi. 465; laneno seme, par. Ljubljana, denar 685.
Stročnice: Fižol rib., b/n, fco Reka den. 620; fižol rib., orig., fco Ljubljana den 500; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 450; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana den. 350; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana den. 350.
Delriiee: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 233, Merkant. banka, Kočevje den. 123, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 915, bi. 922; Slavenska banka d. d. bi. 98. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Strojne tov. in liv. d. d. den. 130, bi. 152; Trb. prem. družba bi. 380; Zdr. papirnice Vevče, Goričane in Medvode bi. 125.
Založnice, zadolžnice, obveznice: 4 in pol odst. kom. zadolžnice Kranj. dež. banke bi. 88.
^tran 4.
'■III	■
Književnost
Civilnopravdni red t praksi. Naše na-Tofnike, posebno trgovce in sodnike-la-jike, ki bi radi dobili na lahek način kratek pouk, kako se jim je vesti med potekom pravde, opozarjamo na pravkar izišlo knjižico z naslovom »Civilno-pravdi red v praksi«, ki jo je spisal ugledni sodnik praktik, sedaj univ. profesor g. višji sodni svetnik dr. Pajnič.
V	delu, ki obsega le 56 strani, je pisatelj obdelal dva najpogostejša praktična primera pravd: v prvem poglavju »pravdo ic naslova jamčevanja«, v drugem »pravdo na zbornem sodišču o tožbi na plačilo za dobavljeno blago (fakturna tožba) «. Na teh dveh vzgledih se ima či-tatelj priliko seznaniti s predpisi in navodili, na kaj mora paziti.med pravdo in kako si more pomagati proti raznim ugovorom in napadom nasprotnika. S tem delom, iz katerega govori dolgoletna bogata skušnja, je gospod pisatelj ustregel ne le sodnemu naraščaju, temveč tudi potrebi širših krogov javnosti, ki je prisiljena iskali pomoči in pravice pred sodiščem. Knjižico, ki jo je založila »Tiskovna zadruga« d. z o. z. v Ljubljani, zato najtopleje priporočamo naši trgovski javnosti, sosebno pa sodnikom-laji-kom in trgovskim organizacijam.
»UDOMA« f	i
Tržna poročila.
Tržne cene za meso v Ljubljani (1. okt). V mesnicah' po mestu 24—27, na trgu: 1 kg govejega meso I. 24—26, II. 20—24; vampi 10—12; pljuča 8—10. Teletina: telečje meso I. 28—80, II. 25 do 27.50; jetra 29—30; pljuča 24—25. Svinjina: prašičje meso I. 35, II. 30; pljuča 14—15; jetra 25—30; slanina trebušna 29—30; slanina riba in salo 35—36, slanina mešana 33—34; slanina na debelo 32—33; mast 35—38; šunka (gnjat) 45; prekajeno meso I. 40—45, II. 35—40. Drobnica: koštrunovo meso, 18—19; jagnjetina 25; kozličevina 28. Klobase: krakovske 52; debrecinske 52; hrenovke 42; polprekajene kranjske 45.
Cena perutnini na trgu v Ljubljani (1. okt.). 1 piščanec majhen 12—15, večji 20—25; kokoš 40—45, domač zajec manjši 10, večji 17.50.
Mleko, maslo, jajca, sir na trgu y Ljubljani (1. oktobra). 1 liter mleka 3—3.75, 1 kg surovega masla 50, 1 kg čajnega masla 60—70, 1 kg bohinjskega sira 52, 1 kg sirčka 12, eno jajce 1.75—2 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani
(1. oktobra). 1 kg kave Portorico 84—90, Santos 48—54, Rio 42—48, pražena kava
I.	92—105, II. 84—90, III. 56—64; 1 kg kristalnega sladkorja belega 18, v kockah 20, 1 kg riža I. 10—13, II. 8.50—9,
1 liter namiznega olja 26, 1 liter jedilnega 22, 1 kg soli 3.50, 1 liter petroleja 6.50; 1 kg pšeničnega škroba 16, 1 kg koruznega škroba 12.50, 1 kg testenin I. 17. II. 12 Din.
Cene mlevskim izdelkom na trgu v Ljubljani. 1 kg moke št. 0 6.50, za kuho št. 1 6.25, črne krušne št. 6 5, kaše 6, ješprenja 6, otrobov 2.75—3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke I. 9, II. 8.
Žitne cene na trgu v Ljubljani (1. okt.)
1 q pšenice 370, rži 830, ječmena 375, ovsa 330, prosa 300, nove sušene koruze 280, ajde 340, fižola ribničana 450, prepeličarja 400, gralia 400, leče 650.
Na svinjski sejem v Mariboru dne 3. oktobra 1924 se je prignalo 603 svinje in 8 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 87.50 do 200, 7—9 tednov 125—300, 3—4 mesece 325—500 5—7 mesecev 700—750, 8—10 mesecev 825—950, 1 leto 1250—1625.
1 kg žive teže 16.25—18.75, mrtve 23.75 do 27.50. Koze, komad 125—200 Din.
O	sladkorju. Vzdržuje se vest, da hočejo vojvodinske sladkorne tovarne znižati ceno sladkorja v veleprodaji za 9 dinarjev pri kilogramu. Tovarne so v najljutejši konkurenci. Vse tovarne otvorjajo prodajalne na kraju obratova-lišč konkurenčnih tovarn in prodajajo sladkor pod ceno. Zanimivo je, da so naše sladkorne cene pod svetovno pari- j teto. Tovarne izgube pri vagonu 30.000 j dinarjev in še več. Po zakonu o pobi- 1 janju draginje je karteliranje prepove- ■ dano, na drugi strani pa se tovarne niti ne morejo kartelirati. V čem tiči povod za sedanjo konkurenco, še ni jasno ugotovljeno: ali v izredno ugodni letini slad-karne pese ali v potrebi, da si tovarne pribavijo za sedajno sladkorno kampanjo potrebno obratno glavnico, o tem si niso na jasnem niti strokovnjaki. Vendar pa upajo, da se položaj tekom tekočega tedna razjasni.
SVHTOVNI KOVINSKI TRG KONCEM SEPTEMBRA.
Tendenca na evropskem kovinskem trgu je ista kakor smo poročali zadnjič.
V	krogih interesentov se na vse načine razmotrivajo možnosti, ki bi mogle nastati na svetovnem trgu v bližnji bodočnosti vsled novega trgovsko-politične-ga položaja Nemčije. Leta 1925 zgubijo namreč z 10. januarjem veljavo vse one trgovsko-politične določbe člena 264. in 281. versailleske pogodbe, ki dajejo zaveznikom veliko prednost v trgovskih odnošajih z Nemčijo. Nemčija bo od tedaj naprej drugim državam enakopravna in bo skušala to okolnost izrabiti v korist svoje trgovine. V časopisju se po-
javljajo različne kombinacije. Gotovo je, da bo postala Nemčija zopet važen čini-telj v svetovnem gospodarstvu in da se bo to poznalo prav dobro tudi na železnem in jeklenem trgu.
Cene na evropskem kontinentalnem trgu so bile koncem septembra približno iste, kakor smo jih navedli v zadnjem poročilu. V prvi vrsti se, kakor prej, trudijo zlasti Belgijci iii Nemci, da bi dobili kolikor mogoče Veliko naročil. Seveda je treba dosti žrtvovali. Sedanje svetovne cene so že tako nizke, da je dobiček minimalen, marsikakšno podjetje dela z zgubo. Pa se vidi, da bodo cene še padle. Cene: železo v palicah 6/3 funtov, surova pločevina 7/4, srednja 7/10, fina 8/0.
V	Angliji so v avgustu veliko manj producirali kakor v juliju, letos sploh v avgustu najmanj. Surovo železo 589.000 ton, jeklo 527.500, v juliju 616.000 in 689.000 ton. Angleško časopisje pravi, da je v avgustu zmeraj tako; drugi pa pravijo, da pritiska na angleško blago kontinentalna konkurenca in da je upanje na zboljšanje položaja majhno. Kon-sumenti prav malo naročajo, in položaj res ni ugoden.
Francoski trg je nezadostno zaposlen. Domači trg čaka na znižanje cen za koks, povpraševanje po surovem železu je še vedno majhno, Zaloge se kopičijo in treba bo ustaviti še več plavžev. Lito surovo železo so prodajali po 300 do 305 frankov, pa tudi po 295. V eksportu se pozna posebno belgijska konkurenca. Pa tudi Belgijci imajo razmeroma slabe čase, zaposlenost je ponehala in računajo z večjimi redukcijami v proizvajanju. Belgijci ne borijo za večja naročila z nižjimi cenami, a inozemska konkurenca jim položaj zmeraj bolj otežkoča. Domače cene so malo nižje kakor prej. Tudi luksemburško blago je v ceni padlo, ker ni več toliko naročil.
Na nemškem kovinskem trgu se napovedana živahnost kar nič noče poznati. Še narobe: položaj na trgu je zelo neugoden; denarja manjka. Nemške strojne tovarne ne dobijo vsled visokih nabavnih stroškov nobenih inozemskih naročil. Cene so bile iste kakor smo jih zadnjič navedli, mislijo jih pa zvišati. Železo v palicah 110 do 115 zlatih mark, surova pločevina 115 do 130, srednja 140, fina 160, valjana žica 140.
Na češkem nobene spremembe. Domači trg je zelo miren in se sicer živahna jesen ni še prav nič javila. Tudi v bodočnosti si od domačega konsuma ne obetajo dosti. Eksport je pa slej-koprej zelo nezadovoljiv, svetovni trg je za Češko vsled nizkih cen takorekoč zgubljen.
Ruske državne finance so še zmeraj zanič in tak je tudi kovinski trg; med obema činiteljima je vzročna zveza. Cene so precej visoke, produkcijo hočejo zvišati, a povpraševanje je slabo.
čjHaMBuaBnaBiiissiKgBsesi^
a
NA VELIKO!
§ Priporočamo : galanterijo, J | »ggaviee, potrebščine za K a čevljarje, sedlarje, rinčice, g g podloge (belgier), potTeb- g | ičine aa krojače la šivilje, * a gumbe, sukanec, vezenino, | ® »vilo, tehtnic« decimalne | *| ia balaneue najceneje pri a
1 JOSIP PETELINI I
| Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. f
nrutn nitim tumntm nnnn
važno za trgovce!
za navadno leto 1925,
ki ima 365 dni.
Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je še danes najbolj vpo-števan In zahtevan od vsake slovenske rodbine.
Stane v nadrobni prodaji Din 5*—.
Trgovci debe popust tako, da je čeden zaslužek zasiguran.
Naroči se pri;
11
tiskarna in litografični umetniški zavod
v Ljubljani, Breg št. 12
inmuuutmuuuuuu
TEODOR KORD
| UUSUAUA t
POUANSKA CESTA ŠT. 3.	|
t Krovce, stavbeni, galanterijski In £ okrasni klepar, instalacija vodovodov.
•iaprava stelovodov. — Kopaiiške In klosetne naprava.
Izdelovanje posod iz pločevine za flrnež, barvo, lak in med vsake velikost;, kakor ludi posod (škatle) za tonsetve.
Z
Dl
-1
O
O
j»
iHh
(D
D
$ i -1
0)
N
0)<
i
5
i
Veletrgovina
kolonijalne	«
in	g
Špecerijske	g
robe	S
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
ToCm In solidna postralfca Zahtevajta ceniki
Okrožni urad za zavarovanje delavcev
A. V1CEL
Maribor, davni trg S trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulit: posodo, porcelanasto, kameni aasto in stekleno robo.
ffa debelo I
Na drobno
Opr. št. 1-20.935/24.
razpi;s.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudne obravnave ključavničarska, steklarska ter peč&rska dela in dobave pri gradnji novega uradnega poslopja na Miklošičevi cesti.
Zapečatene, na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev ...............del in dobav v uradnem po-
slopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe, je vložiti najpozneje do 22. oktobra 1924 ob 12. uri. pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg št. 4/1. v Ljubljani.
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju upoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene vsote, posebej pa še, da eventuelno porazdeli posamezne partije del po svojem sprevidu na razne ponudnike.
Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabavitr za napravno ceno.
V	Ljubljani, dne 8. oktobra 1924.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
Predsednik:	Ravnatelj:
dr. Golia s. r.	Kocmur	s.	r.
Ugoden nakup za lesno industrijo
in mizarjel Missarski stroji in orodje
in sicer: 1 skobelnik 70 cm (Dichtenhobelmaschincl, t poravnalnik (Abrichtmoschine), i freza (Frassmaschine), 1 krožna žaga z železnim stojalom, 1 vrtalni stroj (Langlochbohrmaschine), t avl. brusilni stroj za 70 cm dolžine, 1 bencinmotor 8 HP in 1 bencinmotor 3 HP,
1	parna vodna sesalka CWasserdampfpumpe), 10 skobelnikov (Hobel-banke) s pripadajočim orodjem. — Stroji so novi, najboljše inozemske tvrdke, ter so vsled opustitve obrta za nizko ceno □■F' na prodaj.
Ogledajo se lahko v obratu pri IG. TOPLAK, STROJNO MIZARSTVO, CELJE, BREG št. 14.
Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl.
VIKTOR MEDEN
v Ljubljani
izdeluje najboljše
likerje,
rum,
konjak,
slivovko, brinovec, tropinovec. Kupuje sadje za žganjekuho.
Telefon Interurban Štev. 71.
. .n-vm«--. -'V*** r
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgoviko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.