Številka 348.
Trst, v torek 19. decembra 1905.
Tečaj XXX.
Edinost
ttulto p»lltitM«a Mtva „EtfiMtt" za PriMrsIn.
V rdlnomti fm mo4 t
isfcaja mu -mm
Tud ob sadeliab is omnikih ob 5. ua ob poaedst)kib o» ?. ari ejatn).
Pesamt?ae številka m prodajajo po 9 Mfi (• *o*efci ▼ mnogih to3iciratii ▼ Tratn in okolici. Ljabljiri, 6om, Olji* A.rmnia. Mariboru. Celovcu. Idriji, fet Petra. Mni
Nabrežini. Sovanaens mL Sfltie ta sarofbe ronjaai oprava Hm .Mhntt*, aH— 6Wrflo Gaiattl |t. iS. — Urada« ara n <4 i pep. 4» 7. wier. — Cene oeiaaom 10 A u mto petit; poakuMee, oanrtauce. java« nbnie in daaafi na I—i po pogodbi.
^sssasccccc TKLKPOK Itor. 1U7. ccccc^^u;
u m leto 34 K. poUeia^S^^Beeece « K. — Na-aaiočbe bm do poslane naročnine m oprav* ne oaaa Vri dopisi aaj se poSiljajo na ursdniltvo Usta.lNefraaksTaaa
pisma ao a« sprejemale ta rekeplpi se ae vračajs. Naročnino, oglase in reklamacije je potttjatl na opravo Ima
UREDNIŠTVO: al. Otergle Galattl 19. (Narsdai šea».) Isdaiatalj in odgovorni urednik ŠTKFAN OODINA. LMts k kensorcij lista „Bdinosf. — Natisnila tiskarna konaorei a Usta	v Trata, ulica Oiorgio Oalatti it. iS.
Psftae-kraallalial ra««n It Ml.662.
Pisipa iz Prage.
(Izviren dopis).
Dne 10 grudna 1905.
|Fr. kr—te. > Zdi se mi potrebno, da
e ti te*jem poja-nio*, kakor očividec, ki sam t\ia t Prsgi is poznam do pič ce sjraaje nehanje in dejan e deškega naroda, posebno
pa prebivalstva pia'kega: kako je moglo
prit do tega. da se je navalil ra Prago tako grd oiiurn, kfekor da t-e v njej in oko iei pripravlja revolucjt jk> pravem ode-£««-m elcgu.
Kadar mačie ni dcnca, so m a; dobre »ulje, pravi sar prrgovor. Naša slovecska i>ri4.ov.ca celo pravi, da ee ra aveti veder največ krade — aer d i ljudi doma. Nekako tikoje h lo <b prtŠK h burah n po njib. Kedir je ukšaa zmešoa.a k<> v narodu vb« kipi in vre, ko je vsa ra ul cab, takrat imajo t-tevi in roparji najlažji p sel. To vedo dobro lopovi sami :c takoj po prvih praških burjah so v?e tiste temna ekzistence, k. itn e bivsn e v Pragi polte.jsko prepo veddoo, pr š e v Česso prestole co v goste. Naselili so te v V. okraju, kjer je skriva-1 -če prostitutk 'n propal h elementov. Ta pet. okraj je pravi uncum, kakor ga je is malokje. T«» pa raradi t?ga, ker je tu < hran en h n.□ go > zkih starih zvigugan.h ui c. Za par let izg ne ta del, ker so že pričeli e aeana<*ijo in podiranjem hiš. Ko-nfćco pa (da v po,ni meri operem feško celokupno*) Praga je | o tnilijoaeko velemest* n kaEor .ako ima tuli svoj »lumparski proletarijat«, kakor ga ima pra.* sleherno ve emeslo, ne izvzenrš n t Dunaja, kjer je na stot.ne takozvanih »;trzsjev«. Pa saj imate ce^o pri vas v Tretu, ki je mn^go i nanji od F rage, polno takšne zalege. Notice v vašem cenj. 1 8'u pre^osto sp. i*ujejo ot*m. Ta š a »lumparek1 pr< letari at« ima veaao ve e mesto, pa če prehodimo \ s t velemesta od ene končne »veta do druge : povsodi jih nahatactc. PsholoŠKo in zg< dov:nsko je do-Katano, da ob nem r h, je žetva za lipove! P. ra al mo samo v zadnjem čtsu ua črne tolpe aa Kassem ! Kaj so vse te tolpe pojenjale pod parolo, da 99 bojujejo za svo-bod<» ? ! Trko cesako je bilo v Pragi. Po-s uluječi se ts ugidce prilise, so pričeli ti lopovi i b nem-rib po Pragi kraeti io ropali. Prig idili so se slt«*iji, da ja prišel tak lopo»-, izdavši se za detekt va, v kakšno et!)D^T«D e, je, priglasivš. stanovalce za revolucijonarce, začel evoje orgje. Dogodili so se tuii poulični nafta 1i. Policija je prišla ee;eda temu ca slei in ta policijp, ki je vslfd svojeg« barbarskega naatopa dne 4., lietopada irg ibila vso avtoriteto,	je
Lote a ob 'ej pr liki rebab:lito ?tt Nakrac se je gles lo po Pragi : b,-»rilci za vseobčno volilno pravico so z»č;li ropati, oni si pred-
etavljajo državljansko jednakost v tem, da jemljejo onim, ki innjo ved itd. To je bil izboren načrt policije. Da so ta dejnnja rea počenjali soe. demokrati ali aarodni socijalisti, bi padel nnnje strašanski odium. Govorilo bi se: čeiki narod nmeva ped volilno pravo ropanje! In to bi bila najboljša voda na reakcijonarni mlin, ki bi pogoltnila davi-ško veličanstvo volilnega gibanja. Čežki poslanci in volilni krogi delavskih strank so hitro pregledali to smrtno-nevarno zanj ko volilnega gibanja ia so ie cb pravem časa pc učili vse vrste naroda, da s takimi propa-limi individui nimajo ničesar skupnega.
Tu se vidi, kake intrige s s pletejo proti volilni pravici, samo da bi se na češki narod zvalil edium, da je naro i roparjev in da ni zrel za volilno pravic?. To je bil deloma tudi poved tej cgromni mobilizaciji. Ali viteški nared češki, tlačen in zaničevan, ki se mu po vsej sili hoče pritisniti na čalo obilježje ropsratva ia s tem azkrat'ti njegova najsvetejša pravica ter tiko onemogočiti niesruv vzv šeoi boj : ta narod je junaško i prestal tudi to težso iskušnjo. Sinovi na j roda. ki so imeli Huja in Zižko za svoje pr&dedet ne odstopajo ni za korak in bodo , z u«mehom skopali naprej po trnjevi poti, dokler jim ne zašije zarja zmsge ! Nazdar | Češki fokole! »Spatkv ani krok, stale ku predu !c
Joj za slovenske matrike.
(Zvršetak.)
Sicer \ a mi je svetova Prevzvišeni, da naj grem s svojim otrokom v kako slovensko župnijo na Kranjsko ali Štajersko, kjer se lahko slovenski vkoj ž', g. župn k predmestne žuL>ai e sv. Lovrenca m1 prav rad da di to-ijen e. Jaz sem ostal pri svojem mneoju, da ti pr;borim svoj > narodno pravico drugim potom, tamreS, da ca-topim pritožbeno pot na deželno vlado in miniaterstvo notranjih stvari, kajti trdno upem, da se mi mora ugoditi, dasiravno je v rese iei c. k. avstrijska pravica bolj luknjasta, nego najr^etrga-nejši žep najrevnejšega berača.
Ako je torej knezoškofijaki t rriioarj&t vedno pripravljen, ugoditi slovenski zahtevi po enakopravnosti z Nemci, seveda, ako je v to privolila tudi c. k. vlada, p: te m nam je pač pot popolnoma j&Bno »a rtana. Kdini pomislek na vs-j stvari bi bil le ta, tla nam bo visoka c. k. viada tudi citirala sv. Pavla, ko pojde za naša pravice. Pripravljeni smemo biti na ravno iate razloga, češ, da naj nikar ne h u j s k a m o, naj nikar ne zahtevam) prav e, katera bi b !e mor;la ne-! ljube cašim nasprotnikom iti. In tako bi i postala nhša, po členu 19. drživnega osnoz-nega zakona, nam zajamčena pravica
sopet —summa injuria (t. j. najvišja kriv ca) nasproti našim dobrim nemiko-aacijf nalnim prijateljem, kajti to bi bilo vendar »mitenje
—	njihove poaaeti«.
Pa ai pomagaj, ubogi Slovenec, Se si moreš ! Ako sahtevaš, kar ti gre po božjem in Človeškem zakonu, potem delaš krivioo nko pa ne sahtevaš, kar ti gre, te potlačijo in ugonebe dragi, to se pravi, vsled svoje mlačnoBti tlač.š in ugonobljaš se sam, samo* morilec si in nič manjši aločinec, nego če nbij&š drugega ! Miali ai še zraven naklonjenost vseh mogočih oblasti in potem pojdi —
1 k zdravniku za umobclae, kajti zadnji čas je že.
i
Zgoraj omenjeni dejanski slučaj nam ! morda vendarle nekoliko pojasni to zamotano zadevo, ki so nam jo zamotali drugi. Vse-kako pe takoj vloži pritožba na o. kr. dež. vlado, oziroma na c. k. ministarstvo notranjih stvari. Naj ž s potem izpade stvar kakor heče: zadnja instanca, upravno sodišče, bo moralo varovati nedotakljivost državnih te : meljaih zakonov, in če ne prej, dobi tu pravica svoje mesto. Obenem bo pa tudi s tem slučajem rešdna vsa zadeva, kajti, ako se pravica priznava le enemu, se ne more več krivica obdržati napram stotaičem. Na veak tač n pa je na3a neupogljiva volja, d a vztrajamo na začetem delu in ne odnehamo proj, dokler ne dosežemo svojih neopo-rekljivih pravic!
C. fcr. višja mm t Noremmestn.
m.
Komur ni znano, pod kakimi razmerami je evoj čts navstalo to pthabljeno in žs iz začetka vseh začetkov svoj namen zgrešujoČe poslopje, ta n ma niti pojma, v kakem zares
—	kakor vlada sama trdi — sramotnem stanu se nahaja danes isto po skero dvesto letnem obstanku. Vsa ta nesrečna stavba je bila žs neštotokrati pre- in dotidana in z3to bi zastonj iskal na njej u h lične prav-laosti tudi starega stavbeništva. O novejšem, ali celo modernem slogu : o tem seveda niti na zu naj na mora biti govora. Saj je že sprednji zid izlasti na strani pred franč škansko cerkvijo, tako defekten, zamazan in razdrapan, kakor more biti le razsula bajta kakega pro-palega dolenjskega kočarja ne pa gimnazijsko poslepje, ki nosi poioano svoje cesarsko in kraljevo ime.
Ali vse to je le senca v primeri z nt-tranjortjo. Tacih zaduhlih in emradljivih po-slopij je mecdi še nekaj v starem msstu v Trstu. Zaradi tesnobe, mračnosti in — kar je glavno — smradu na ozkih in tesnih hodnikih, komaj 1-4—1*6 m širokih, je to poslopje kakor šolska zgradba, naravnost nezaslišan škandal.
Od kodi pa ta ponetrantni smrad po oakih hcdaikih, a ker so vrata poaamičn h razredov silno razdrapana: tudi po prostorih, kjer pessdava naša ukaželjna mladina ? 1 O tem bomo govorili obširneje, ko preidemo k zanimivi zgodovini postanka tega poslopja. Za danes si oglejmo še notranjščino samo ! D cičim so hodniki, kakor sem gori omenil, komaj 1 in pol m široki, merijo stopojioe obeh n astro pij komaj le 1*3 m širine. Ssetloba učnih razredov znaša 295 m, le p> nskate* rib razred h do 3 45. Torej ne odgovarja prva mera niti za uavadne privatne sol ans, za gorske bajte predpisane visočine. Ze za viso-čino učnih prostorov navadnih ljudskih šol tam kje na kmetih, kjer je zrak čiit in nepokvarjen, je predpisana minimalna visočina 3*05 m. Svetlobni prostor oken znaša 100 X 104, do 1-00 X 175 m iB	v B0"
razmerju z veličino tal na */«» na Vi4' Predpisano pa je to razmerje s številkami do 7*- Stranišče je ločeno od hodnika, oziroma od prvih bližnjih razredov, le po prostoru, oddaljsnem komaj 97 cm. Glavno zidovje pri tleh je prepojeno ple-snjive vlage. Ie tega zidovja izblapeva posebno v zimskem času neznrs°n duh ki je združen s ša neznoaničim smradom stranišč, preveva učne sobe, v katerih je včasih prenatlačeno število učeče se mladiae. Po razredih se nabirata včasih cestni prah in b'ato kar v kup h.
Da se ne spuščamo še dalje globlje v nedostatke, katerih je — 5e smemo vsrjeti raznim pritožbam nekdanjih dijakov — po-največ kriva tudi šolska uprava sama, naj v zaključek za danes na kratko ovržemo š) ca kratko nekam prezirljivo ircn 5no opazko
našega dičnega naučnega ministra: ».....uimal
auch die relativ ger.nge Fre«juenz der Anstalt die Iaaugurieruag einer mit so bedeutenden den Staatsschatz tretfanden Kosten verbuodenen Neubautct;on unter den gegenwiirtigeTi ongfin Btigea (1!)
VerbaHnissen, nicht gorechtfjrtigt erteh sinen ...........
Tu se vidi, kako izborno je pručeno naša naučno ministarstvo, o podrejen h mu avstrijskih gimnaz jah ! ! Kajti ža temel em rarnio, v naglic zbranih raznih podatkov o druzih avstrijskih gimnazijah, konstatiralo se je —. v prot:s\ovju z mini&tirskim zatrjevanjem — da je v naši ljub Av^riji 50, reci pttds*et viših državnih gimnar.ijev, ki so povprečno vel ko siatieje obisKovsni, n-g « je novomeški, pa vendar je zaujs država n^šla denarja >au§ S9inem Staatsschatz«. Novomeška gioanaiiija ima povprečoo 240 — 250 učencev in zavzemlje med 51 drugimi gimnazijami 4. meito, r žirom a — upoštevaje sedanja šoUfco leto — 9. mest^. Na 51 druzih g mnaz h nahajamo le povprečno št'.-
PO DLISTEK.
_
I
Prokletstvo.
„ ,«cviMki iomu AvfatU ftaaoe. — Nadaljevat
ia ćovrttl I. E. Tomid.
.	Fnte M. O—A. ==
Nemo je poslušala Angelija, nema Bari-
slav in šktf; no, ko so skozi biagi nočni m r edmevali zadnji glasovi pesmi : »Sve u slavu Andij, Her s avu
klon; a js deklica na kolena ter ss, pukrivši ei t rokama obraz, spustila na gmsen jok.
— Kaj mi pevate, ko ss mi je jokati ? Centu me slavite, ko i>i se raje pogresnila v črno zemljo ? Čemu kopijete po mojem ne-meSnem srcu, polnem ljubezai. ki je ranjeno stokratno. Stric ! Stric ! Kaj ste storili ? Glej, tu stoji dva koraka od mane ! Moj je in ni moj ! Kaj sts storili da ste to usodo najino navezali na alabo sreSo nesrečne domovine?! Moja nada vene, moja sreča ginava, urno ljubezen stoji kakor pohleven
cveten popek, ki čaka solnca, ki naj mu razvije dehteča krila.
—	Potrp', hčerka moja, je vzdahail PaveJ, privzdignivši deklico, i a vroSa colza
| je kanila iz njegovega očesa na Aogelijico čelo, potrpi hčerka mrja, odrešenje je blizo. ! Zatem je mahnit mladeniču : Ber s av, čas i je! Stric te čaka, ki mu imaš nositi važne glasove.
Berialav je pobledel, priskoč i k deklici ; ne da bi jo pogleda), jej j 9 poljub i roko in v h;pu je izginol med gostim vejevjem parka — Angelijina glava pa je kloniia na šk f jva prsa. Tužno je pogledal Pavel proti neba in šepnil :
—	Zvezde ve slate! Recite mi, je-li Hrvatovo pleme rojeno samo za nesrečo večno ? !
XXXVII.
Južno od otoka Krka leži sredi sinjega morja otočič. Prvič ki ja viden is mesta Seaja. Na Krka je vasi, ljadij, logiČev, dela ia sadu. Ta blagoslov aioer ni pokril vsega otoka, ampak sa je aa dobršnem prostoru si vil goli grič. Na Prvićn pa vsega tega ni bilo, vanj človeške dote ne, človeškega biva-litta m bilo. Rastlinja je ta potieneno v nisko
grmovje ; in tudi tužna travica in tužni ccetiči so komaj dvigali plahe glavica svo e. Najbolj Be je plazil po sivem in črnem kamenu dehteči kuš (žajbelj). Semkaj so imeli ; krš si kmetje pti /ajati svojo Živino na pašo ; 1 in ho pribajeli tudi ribarit. Milo je šamelo : I vaio?je okolo hrvatskega otočja v poletni ali - rani jesenski čas, a morska planjava je ležala kakor blesteče olje, kakor ogledalo, v Katerem se zrcali lepa, ali nesrečna hrvatska zemlja. Nu, ko prihaja kaana jesen okolo Vseh svetih, ko je pritisnil mraz, a celo tudi v prvih časih kitne spomladi, besii burja, ki biije kakor britev, grmi kakor grom, krpje morje kakor lopata zemljo, ia meča rolo pid nebo kakor orač seme po polja.	,
Tadi danes je bestela burja okolo Krka in Prvimi;. B la je to noč desetega dne pred BciiSem 1390 . Barja je metala ob mesečini srebrno peno in tuli'a v sto divjih glasovih. To ni vreme, da bi odtiskal ladijo od kraja, da bi prijemal aa veslo. Pa naj ti je tudi barka močna, naj so jej rebra iz železa, prevrnila bi jo vendar beena burja, kakor ae obrada dlan. Jadar na ameš razviti, v hipa n« bi ostalo od njih nago krpa, a kje ao
tiste močne roke, ki bi znale krmilo obračati sredi tega beinila, ki bi m gle ad jo z veslom potiskati v smeri krmilarja. li vendar, čudo nezaslišanje ol otoka Raba skakala proti Prvića po valovih nevelika la tijoa, a njej je bilo do pit človeških glav. Krmi-lar je sedel kakor prikovan, a dvoje vesla-čev se je zgibalo in pripog.balo kakor kladivo v zvonu. Slabi les je skakal in se vrtel po besni vodi kakor orehova lupina in slana pljuska za pljusko je obsuvala sedaj pa sedaj te vražje potnike, ki so v resnici stavili svoje glave v nevarnost.
—	Nismo dobro pogodili, je rekel stareji človek, sedeči sredi ladije, da tako po ujemo po morju to ni drueega, nego boriti se za svoje življenje s smrtjo.
—	E, ne boj se, striči k, je odgovoril mlaji pot iik, sedeči nasproti njemu, tu ti je Prvič, naš cilj, kaj č«š ko je danes čas. Sedaj bomo na suhem.
—	A če Ivan ne pride ?
—	Pride gotovo js rekel mlaji. Ko sem ga v Senju privabil na dogovor, obljubil je, da pride. Ali samo takrat, je rekel, ali prav gotovo pridem na Prvifi, fie bi se prav imel porušiti svet.	(Pride š?.)
vilo 208. Pet gimnasijev ima celo le po 170 dijakov.
Že iz teh površnih podatkov je razvidno za na* Siovecce Žalostno dejstvo, kako slabo j« r>< učen nas naučni minister, kadar ga slovenski rat;rani živelj spominja — na ddžnort vlade, da je ca vseh enako ekrbnn ia enako pravična, te najviše ustavna doli-nest:: v s e m narodom enake pri-vica in enake dolžnosti.
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 18. Zbornica je vsprejela rajni predu g glede povišanja manipulacijskib pri-
etc jbin.
Zbornica je nato razpravljala nu]ni premog vsenemeev, naj se vse predloge, ki
se n^a&Sajo na zboljšanja poljedelstva, izroči i pr ne ieiskemu odseku. Sklenilo sa je, da se pred.< ge irroči odeeku in da ee pozove vlado, J naj č.m prej svoje predloge predljži zbornici. | K je zburn ci resiia visto predlogov gledaj olajšanja bede je podpredsednik zaključil ^ sejo ter voćČil miaistrom in poslancem vesele tKŽi. ne prasnile in srečno novo leto.
Dogodki na Ogrskem.
Uanašaji dan je imei postati na Ogr- !
ssem krit Čen dan prve vrate. Danes ae,
j
sniie zopet egrszo-arvatski skupni parlament, j
Vse zja ve, ki so prihajale iz tabora koali- j cije, -t» aa«ale n* to, da hoče ta dan koali- j ei;a — to e: večma parlamenta — razviti' zastavo očitnega upora prot. kroni. Računalo s? je skoro kakor z gotovim dejstvom, da j parlament ne vzame na znanje kraljevega retkrpt«, s katerim se odgode zopet pasva- j tt.vaoja zborn ce , marveč da bo zbor-a ca zberovala dalje vzl c kraljevemu rasti iptu. To bi bil dogodek, ki bi imel na reb vse znake očitne revolucije proti kroni.
Tako je k:pelo in vrvelo v koaliciji pred nekoliko časa. Ali kak r so se primi-kaii dnevi sestanka zbornice, tako je koalicija ptilivtla po nekoliko vode v šumeče čaše svoje, dokler ni pr š*l iz Ogrske glas, da 99 koalicija dne 19. decembra omeji le na formalen prot€§t, s c«r pa vzame aven-tuvelni kraljevi reskript nn znanje in se raz dajo podane*. Potem so prišla posredovanja Lokacseva in Szellova, ki — kakor vse k r že — niso o»tala brezvspešns, kajti uglad la so menda pot novim pcgaianjem. Zatrja se sedaj vsaj od raznih strani, da je toliko na strati koalicije tendencija mirneja in epra^ljivaja, kolikor da je tudi na strani kros« olhčao volja zi to da se najde prd igi za eestavo nove vlade iz vrst koalicije. Vse te vesti nahajaio potrdila v okolnosti, da je dne 17. t. m. v se i izvrševal-nega tdbora kcaiicije nje pred-ednik Košut saai prijavil, da je po inicijativi bivšega finančnega m:n stra Lnkacsa stopil s tem poslednjim v pogajanja za »častno reiiter« krite. Kcšut je sicer zatrjal, da so bili ti rargovoii le privatne naravi in da niso nič spr nrendi na s tuvaciji, sli fakt, da se je volja koalicije sploh spustil v te razgovore, 6 «eodar ne smemo tolmačiti tako, da voje-v t s- v koal čiji ni več tako ailna, kakor je b ia š) pred nekoliko časa. Na tem d 'oscevanju ne Bpreminja nič dejstvo, da mn g govoraiki v *eji zvrševalnega odbora »iau bili zadovoljni s tem, da 83 se z^čila pogajenjr. Po tej nezadovoljnosti bi si mogli tudi misliti, da v koaliciji nito več tako si žni v nazirenju o taktiki, ki jo ima na dalj?vati koalicija. Današnjega sestanka cgr-«k<.-hrvatske zbornice v Ptšti pr čakaje sicer ves politiški svet z največim zanimanjem, ali — ako ne pride kaj nenadnega in nepričakovanega — takih senzacij in erupcij strast , kakor se je mislilo še ne lavno temu, bržkoce ne ho.
Drobne politične veotL
Skupno finančno minister-stvo Na včerajšnji seji poslanske zbornice ■o posl. Berks in tovariši, kakor javljajo z Dunaja mterpelirali vladr, je li res, da ae eedež skupnega finančnega mimetersva prenese v Budimpešto. Interpelacija zahteva za ta slučaj, da naj se uprava Bosne in Her oegovine loči od akupnegi finančnega ministarstva ter da naj tudi dvorni komorni arh v ostane na Dunaju.
Doma&e vesti.
Hg 8»trnaik»- V aadnji čas ee mo
pet ako mntžs slučaji, da ntši fotrudniki p i.-jo svoja spiee ali na obe atrani papirje, ali pa e svinčnikom in to ia jako bledim.
Vrhu tega ja Često piaava tako vihrava, da je komaj čitljiva. Opozarjamo šs enkrat, da je to za stavce ic tiekarsko tehničnih ozirov često v napriliko, ako je papir popisan na obeh straneh. Naravnost mučno pa ja aa stavca, ki dela po noči, torej pri luči, ako ja pisava pravihrava, islasti pa če ja rokopis pisan s bledim svinčnikom. Is obzirnoeti do stavcev ja v našem uredništvu navada, d a sa vsi taki rokopisi prepisujejo s črnilom. Ali s drugimi besedami: gg. sotrudniki nam nalagajo polno nepotrebnega de!s. Ponavljamo torej iskreno prošnjo do g g. sotrudni-kov, naj is vola pisati samo na eni strani papirja in a črnilom.
Pravi iti nesreče ja bila miaola nedelja za moia, ki se ni čutil le voditelja italijanska gospodovalna stranke, »mpak diktatorja v Trstu, ki ja izdajal svoja povalja e avtokratsko brezobzirnostjo. Pred par leti is se je res »ves Trste (italijanski savads) bree vsacega prigovora in brez — vsake razsod noeti pokoril njegovim diktatom in kar smo i zlasti mi Siovsnci tekom zadnjih let pretr peli krivice in nasilja toliko od strani so-vrežoe nam itslijanske gospodovslna stranke, kolikor tudi od takozvane ulice : vse to mc-ramo mirnim srcem zapisati na račun Vene-zinncve diktature !
V nedeljo pa se je zgodilo na shodu, ki so ga sklicali som šljeniki tega moia, da dr. Venesian ne le ni mogel priti do besede, ampak da sta morala on in njegova stranka prestajati najhuje napade in aaaramovanja. Vsaki poekus v obrambo Venezinna, ki je hotel govoriti na »antiklerikalnem shodu« je bil popolnoma bresvspaien in je le vlival olja v plamen rezdrsženoati mneže, natlačenih v gledališču. To ja hudo še posebno zato, kar ja prišlo tako nagle. Preobrat je naravnest fenomenalan. Mi pa ne bi bili ljudje s človeškimi slabostmi, ampak morali bi biti angelji, ako ne bi v tem hipu občutili nekaj kakor.... zadoščenj*-. A to gotovo na iz kake oeebne an i možnosti do gospoda dra. Veneziana, marveč sato, ker vidimo na tem isgladn, kako vendar le prihaja tudi za najhuje nasilje.... črni petek, kar more biti le v tolažbo v sam šibkim in tlačenim.
Ob tej priliki pa ee spominjamo — in res ne moremo zamolčati t?ga — kako s* je neki liat na Kranjskem zadri na tržaške Slovence, ker na velikem shodu, sklicanem po naredno radikalnem dijaštvu, niso dali dalje govoriti socijslističnemu govorniku. N a adreso dotičnegn lista bodi naglašeno, da no bili v nedeljo socijalni demokratje, ki niso dovolili dru. Venezinnu besede. O tem pa je še upoštevati razliko, da je na našem ehodu dotični govornik vehementno napadal narodno stranko, kateri so pripadali malone vsi udeleženci shoda, in da s d ga ti še le med govorom zBustaviii, dočim je hotel Ve-nezian minolo nedeljo govoriti za stvar, s katero socijslni dimokritje simpatizajejo — v protikleri kalnem esaistu —, a da mu niso i dovolili niti toliko, da bi bil S D 1 O h začel govoriti!! Radovedni smo. kaj poreče sedaj dotičai kranjski — naš list?!
Sprememb« v slovenskem novinstva.
_ V Mariboru izhajajoča »Suisteierisohe
Presse« prenehn z novim letom. Ta list je nemško piaano glasilo za slovensks interese. Na njega mesto stopi drug tudi v nem i kam jezi s u pisan list, ki pa bo pogosteje ishajal. »Sulstcierische Presse« je izhajala po dvakrat na teden.
0 trn avstrijska birokracija!! V Ptuju na Štajarskem imajo župana, ki ja velik Nemec vzlic svojemu nesemškemu imenu. To je fanntik najhuje vrste, čemur ee pa ne bomo čudili, ako se spominjamo, da ■o bili janičarji vsikdar bolj krvoločni, nego Turki snmi. Njegovo narodno besnenje je toliko, da je začelo presedati že tudi večini nemškega ali nemškutarskfga meščanstva in vsa si žel1', da bi prišel na mesto župana mirneji, trezneji in — do§tojneji človek ! To meščanstvo je odposlalo tudi že več pritožeb nn namestništvo proti temu županu. Ali želja meščanatva težko da bi se izpolnila, ker no c. kr. državni uradniki tisti, ki jim je tak župaa ravno prav. To je : c. kr. uradniki so tisti, ki hočejo imeti župana, ki sovraži Slovence in besai proti njim !! C. k. ' državni uradniki so, ki nočejo, dn bi ee dn-1 hovi pomirili ! C. k. državni uradniki so, ki hočejo, da sa duhovi razpaljsjo ia da so ' narodni boji v permanenci. V ta naman te roriaujejo ptujsko meščanstvo v prilog žu-
panu Orniku, temu najstrupenejemu sovražniku Slovencev.
Tako so nedavno temu sklicali »shod volilcev«, aa katerem je c. k. okrajni a o d n i k Glas izrekal »popolno zaupanje« tu gori večkrat — nepohvaljanemu županu. Shod pa je bil jako slabo obiskan, tako, da so imeli na njem veliko večino — o. k. državni uradniki !
Smo pač v Avstriji!
Ntrodni rada česk* (narodni svet Češki) poživlja slehernega Ceha, da prigodom Božiča i? Novega leta vsako pošiljatev, pismo, voščilo, pozdrav opremi z »Narodnim kole kom« !
Tabo Čehi. A mi ? Sta H naši dve šol eki »Družbi« nam Slovencem in Hrvatom manje mili ? Manje podpore potrebni ali vredni ? Le po en Bam novčič potrošimo za naš »Narodni kolek« na vsak list, ki ga da-jamo iz rok, in kolikega vspeha bn v prid našim sirotam ? !! Vedno redkeje se opaža naš »Narodni kolek« ; čas je, da se ga zopet spomnimo in prilepljamo sedaj kakor viden znak, da se zavedamo avojega rodu in da hočemo akrbeti zanj! Kolek« prodajajo : kavarna »Balkan«, uprava »Edinosti«, g. Jed-lcwdki itd.
Pogled po Sežani!... (Dopis). — Leto mineva za letom. Prihaja jesen, prihaja zima, mineva jesen, mineva zima. Burja, t sta znamenita kraška burja, brije nam mimo ušeB, pevajoča svojo monotonno pesem : »od severa nn jug«.
Sežana poletu tako živahna, Lujna, pestra, preplavljena a ptujim elementom, ki išče v njej č.stega, kraškega zraka, ta Sežana postaja v jeseni tiha, po zimi pa spi. Spi spanje pravičnega....
Domačini se porazdeljulejo po gost Inah, kjer sami va-se zamišljeni in zaljubljeni »kvartinčkajo«, ali pa dremaje »kvartajo«. Tu pa tam prileze »očenčurjen možič« preko ceste in burja ga zanese domov.... sam ne ve, kedaj.
Srednji sloji pa se zbirajo tu pa tam v tej ali oni prijetno zakurjeni sobi dobro obi-ekovanih gcetiln in na njih dnevnem redu je — zabavljanje nad dolgočasnim življenjem v »prijetni Sežani«.
S precejšnjim trebuhom oborožen oglasi se jeden :
»Ž vljenja ni v Sežin', pa ga ni!«
»Res je tako!« mu pritrjajo vsi.
Le jeden je med njimi, ki mu že pre-| sada tako javkanje.
»Dragi moji«, pravi, »kaj l i tarnali, saj smo sami krivi, če ga ni. Dvignimo se! i Pričtimo z delom, z dejanjem ! Ne držimo I rok križem, zdramimo se narodno, 7ačnimo ' zavedati se svoje dolžnosti, na katero nas veže narod ! Ali ni sramota to za Sež mo, da 'se nikdo ne gan^, da se nikdo ne vsbudi iz narodnega mrtvila. Velika vas, »metropola« j zvana, pa spi! In mi spimo ž njo. Kje je življenje v naših društvih, katerih imamo (ako ! se ne motimo) 13?! Povejo mi, dragi, seli! more reči o društvu »Cgnjpgasnem«, da živi? Ne! Ono le ž votari ! »Zorialava«, mlado, društvo, namesto da bi bilo v diko in ponos j in čast vsem nam, že zdaj spi ! To je mrtve-rojeno dete ! »Uradniška čitalnica«, ali je morda naša? Je-li v njej res kaj pravega narodnega življenja? Je-li priredila že celih 5 let kako najmnnjšo zabavo, ples, ali celo veaelicj?! Ne! O moški podružnici sv. Cirila in Metodi j a pa niti govora ni. Že lepo vrsto let sem v domači vasi, a bogme, še zdaj ne vem, kdo je predsednik ! Žalostno, a; resnično! Jedina ženska podružnica sv. Cirila in Metodija nam je do zdaj vsako leto priredila po evnjih močeh kak zabaven ve čer; letos pa morda še ta izostane. Še, pri* jatelji, bi vam lahko našteval greh za grehom, ki jih zakrivljamc dan na dan sami mi. Ko nam je zapretila ptuičeva pest, tedaj se vsdramljamo in vpijemo, kaka krivica se : nam godi. Prav bi nam bilo, ako bi nas bacnili tudi iz c»rk*e, saj sami se ne zganemo. Prašal bi Sežance, kaj počnejo sedaj, ko jim ja prevzvišeni vladika, nemški Nagi, prepovedal alovensko petje v cerkvi? Ali se mu uprejo ? Ali puste to kar preko ram ? Upam vendnr, da ne. Pokažimo Sežančani, da smo vredni svojega slovenskega imena! 'Z dejanji dokažimo, da je ntš okraj res slovanski.	(Zvršetek pride).
Nevroftljive poštne pošlljatve. C. kr. poštno ia brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo eeznnm onia priporočenih in navadnih na vroči ji vih poštnih pcš.ljatev, ki so bile : mest ca novembra 1905 odpit* v oddelku za nevračljive poštne pošiljatva ia ki so njih
odpc šiljbtelji neznani. Ta seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem li*tu.
Potres ▼ Zagreba. Kakor poroSejo iz
Zagreba je bil včeraj malo pred eno uro z utrttj najmočnejši potresni sunek cd leta 1880. Mnogo stvari je padlo na tla, nekatere h še so dobile razpokline. Potem so se l&žji potresii sunki še štirikrat ponovili.
Potresne sunke bo čutili vSeraj tudi v Kozjem na Štajerskem, v nedeljo zjutraj pa po Dolenjskem. Sunke js spremljalo podzemsko bobnenje.
Krvav poboj med eigani. Minolega torka je v vasi Karset blizu Buj navstal grozen poboj med dvema plemenoma c gannv zbog stare mržnje. Istrsko pleme cigana Le-vakoviči, ki šteje 17 členov, moških, žensftili j in otrok, je navalilo po noči iznenada na j jamo, imenovano »Vardiea«, v kateri ae je : bilo nastanilo hrvatsko pleme oigana Hudo-I roviči. Naped je bil toli silen, da so bili na-; padeni grozno potolčeni in izdelani. Neki | starec 60 let in neka ciganka sta ostala j skoro mrtva, mnogo drugih pa je Užko ra-j njenih. Orožnikom ee je komaj posrečilo i ujeti desetorico napadalcev, doeim nis > mogli ^ še dosedaj dobiti onega najhujega, ki je rabil sekiro.
0 nesreči z automobilom. Automobil, j s katerim ae je pripetila blizu Šiorij nesreča, I o kateri acco na kratko in površno < menili ža včeraj, ni bil Pollaokov, ampak Cufodon-5 ti je v. Cufadcni se je v nedeljo zjutraj odpeljal z automobilom v Sežauo, da gre oa lov. Automobil je vodil, kakor cbauifcui, 32 letDi kovač Rudolf Divacca. Prisedši v Sežano, je dal g. Cufjdonti vstaviti pred hotelom pri »Treh kronah«. V tem hotelu je dtl shraniti automobil v rimeao. Ta hotel ima 2 rimeai : prva je odprta, a druga je 'zaprta k vrati. Cufjdonti je dal shraniti svoj automobil v to poslednjo, in to sicer radi ; tega, ker prejšnjo nedeljo je bil njegov i chauffeur Divacca izgrabil dejstvo, da je i bil on pustil automobil v prvi rimesi, v to, da je šol z automobilom voziti po cesti v njegovi, Cufodontija, odsotnosti. Dal j* torej (hraniti tutomobl in zabičavši chauft'3urjii, i da ne sme z automobilom nikamor, je njega pustil v Sežaci, a sam je oašsl na lov.
No, chauffeur si vendar ni mogel kaj. da bi ne šel voziti z automobilom. Vntl je automobil iz rimese in sel ž njim najprej v ; Štorje, a iz Štor^j v SsnožeSe. Seboj je pa vzjI iz Sežane tram\Viyakega kofiijaži Jer neja Štok-a, ki je bil pripeljal s kočijo ue-kega gospoda ua lov, i a pa strtžija polkov-! nika vit. VVegaerjs, poveljnika 97. pthot-; nega polka, imenom Ivau Melec V Stirijah !je ja priaedel k njim še tam< šoji krčmar | Ivan Majces.
Vračavši se iz Senožsč proti Sežaii je pa automobil eadel v telegrafui drog ob cesti. Drog je — pipolooma izdrt iz remije — cdskrč'1 v vi?, auumobil se je rezlelel, a oni štirje, ki so v n em sedeli, so z leteli iz njega za kakih deset korakov daleč. Eden njih — d; dva, kakor uo je bilo včeraj napačno sporočeno — je obležal takoj mrtev na tleh ; ta je b i Ivan Melec, strežaj polkovnika vit. VVagnerje. Što k in Majcen sta bila oba precej težko ranjena, a Divacca ae je tako prestrašil, da je oneme1. Oa in Stok ata prestrašena pobegnila z mefcti nesreče. Š;ok je preko gozdov prišel do mesta in se dal potem z izvoščekom odpeljati na svoje stanovanje, ki je v hiši štev. 1 v ulici Bonomo, kamor je bil ob 11. uri zvečer ps-zvan k njemu zdravnik ee zdravniške postaje. Malo pred 7. uro zvečer je bil pa zdravnik pozvan na Opčine, kjer ho našli cbattfaurja Rudolfa Diva<c>. Z Iravnik ga je moral dati zvezati, da eo ga potem odnesli v mestno bolnišnico. Tekom noči se je ni-srečn-ž vendar toliko umiril, da je zapisal na kos papirja svoje ime in pa da je v hipu nesreče vozil z brzino 45 kilometrov na uro. Tekom v Bega včerajšnjega dneva ni mogel spregovoriti, vendar gojijo zdravniki nado, dn ae mu govorica povrne.
Kičtnar Majoen pa ni bil posebno t žk > ranjen.
Društvene vesti m zabave.
Silvestrov večer. Opozarjamo »-lavco občinstvo na letošnji Silvestrov večer, ki ga priredita »Sokol« in »Dramtt čno društvo«. Iskapaj v veliki dvorani »Narodnega doma« ' v Trstu. — Podrobnosti objavimo pravo-i časno.
Podrniniem družbe sv. Cirila in Me-todijs UM Greti priredi v ae^eljo, dne 24.
t. m. »B i Saieo« *a otioški vrt«c v Rjjanu, v «K<winwm driiš.vu«. — Za6etek ob 4.
uri pop.	_
Koledar ln vreme. Danea : Nemezij, mu-ćenec Ujrijeea ; Vukeana — Jutri : Amon, muče nec : Boživoi; Zruka. - Temperatura včeraj : ob 2.
uri \ opoiuilne + 8" Celsiue. — Vreme vderaj:
obla£ao.
Darovi.
Za »Božieoica« BO nadalje darovali
•Itdeči :
B. M žobelli 50 K, mil. vladika dr. Nag, »''-i. K tg , ocone. Febris, moa«, Kc-eec i - 20 K. fupaik Pederaolli 10 K, Ivan Tul 4 K, Fr. (iuštin 6 K, dr. Pertotova 20 K. Man « bf^^e n dr. Fran Mand d po 10 K. <; : <• N r e tovd in Martin Krte po 5 K. lva-» K 'i K, Vek. Dollene 4 K, Mari;« 1» i ear <i K, Drfg. Vekjet, Tobd. Zad-n s, C^tKar. Ker-ten in Paula Vačkov 6 po h K. Hi^ fi i K. Rcwineki po 3 K, Ajdi-sek, Frfcn Ž t« ', Anton Šrebotnjak in Roh-man j o 2 K, H f-r 1 K, B. de R. 2 K, MaieLŠAŠt 1 K Iv. Ca barij a, Fran HrEPovec, Ž: t c, a \Vendler in Fran D »minko po 2 K, Št« ta a JcDKO K 2 20 Vinko Tomagn n 1 K, Pettr lColar 2 K, Ivan Ž 2 1 K.
I*krebo ae rabvaljuje blagim darovalcu:	I r m a Š t r e k e 1 j
biagajničarka. McšUi podružnici tržaške družbe st. Cfrlia fn M**t>diJ» je daroval kakor novc-.er»o dar 11 g »*pod Ante Beg iaco ? ć v Trata 10 K.
Razne Vesti.
Najveće zdravilišče za tuberkolozne ae
ustanovi v Novi Mekmki. Zlraviliače ae bo rvtio K;-ade fi,a (brafovako mesto) ter bo v n eaa proetora za 25 000 lolnikov, ki bodo v c^četku nastanjeni v šotorih ia mal h h>-i)k Za pokritje provizor:čnih izdatkov ji že na razp 'lego 4 milijone k*oj. Z Iravilisče leti m<fov ca-l morjem id zjvz-ma proator SO 000 a k rov.
Žena ministra — učiteljica Na dekliški v ^v-okbcimu je med uA.relj cani žena «ti -tia r« uk m bcgcčaetje. Ta ja bil prej laiiK uVtelj. Ona nt hotela pustit: učitelj--se s mtlf, to jej je mož po-tal minister, EMfveč je rez a : »da je miciiturava služba uestaina. Oane« je, jutri je m več ; bjlje je, m stanem na svojem mestu. Ko mi mož ne
b) • et m<n s'er. ne bo mi treba aa novo sta-
%
p.t: v tiužlK«.
M Ši ki j b je dr. Roux v Parizu akosi 20 <2ni zpc6tavil Rontgenovim žirkem, so zgubile popolnoma vso dlako, in ko je ta p m*je zopet zrastla, je b;la vea bela.
Šestdesetkrat častni občan VIncm.stu f v upokojaai nadgeometer Keransrh, k: je l>;i t h dni oienovan 6a«tn m oLčinarjem «. očiaa Arze. To je šestdeseta ib3ma, ki ga je tekem sedem let imtn:>vaia častnim ob-
Brzojavne vesti.
Nadvojvoda Oton.
DUNAJ Nadvojvoda Ot n je pred nezoiki dnevi obolel. Danes iedan: 1 ulet n t>L-!ttuje, da se stan;e bjljše.
Odlikovana namestnika.
DUNAJ 18. Kakor poroča ces. kr. ko-r s • r«lea*ni biro, sta namestnik štajerski gr- t <' »t v n namestnik noravaki gr f Z erot n dob.!a rt i železae krone 1. raerela.
Ogrska k risa
BUDIMPEŠTA 18. Lad siaj pl. Lukaoe e nit l caces predpoiudue peg -v r a Franom K i£u*j m, ki je trajal poldrugo uro. Košut je ca danes zvečer sklical na sejo vodilni odbor.
BUDIMPEŠTA 18. Liberalan stranka je xeia danes s/ečer zaupno sejo. na kateri je b i i stleojeao, da se stranka v jutršaji -ej! prdruži sk epa koalicije gleda prot sta proti novemu odgodjenju državnega zbor?. <ir in Ti is* aa je pisraČilo, da motivira ve decje stranke.
Nezgoda na železniei.
OSJEK 18. (Ogr. bir ). V nedeljo zvečer sla na postaji Drava-S'arvas trčila skup dva ;ovi rca vlaka. Od csobja vlaka ni b;l baje n.hča p< šaodovsD. Osebni .vlaki imajo zamud?.
Nemška parnlka »Batavla« in »Kekr-wie4er<.
HAMBURG 18. Na pr zadevanje dr-žsvcega kaccelarja kneca Eii < w ± odpošlje Ham\ urške-Ameriška proda parmka »Bata-via< n »Kehiwieder« v R go, oziroma v L -bavo, da prepeljeta od tamkaj nemške poda-n-ke v Kraljevne. »Btt«via< zamora ukretti
2700 ossb ter ima aa krovu tudi število se ster »Rudečeea križa« ia bolniških postrežnic.
Avdtjenea pri cesarju.
DUNAJ 18. Caaar ja danes popolndne vsprejel kneza Viljema H >henzollera v posebni avdiienci, ki je traiala četrt ure. Italijansko mlnisterstvo podalo demisijo.
RIM 18. Ministerski predsednik Fortis ja podal kralju demisijo ministerstva. Kralj si je pridržal odločitev. Verojetno je, da ministarstvo ostane, vendar ni ia gotovo. »Mes-eaggero« piše, da je gotovo, da ostane. Ako estane Tittjni še v ministerstvu, ae ne more še z gotovostjo trditi.
RIM 18. »Popolo Romano« izjavlja k dcgcdffom v včerajšnji večarni seji zboraioe, da poda danes vlada zbornici izjavo o svoji politiki. >Mes«agg*roc in »Cittadino« poročata, da ponudi danes Fortis kralja demisijo ministerstva in da paveri kralj Fortisu zopst sestavo mimeterstva.
RIM 18. L sti sog'ašajo v tem, da ee Fortisu poveri seetava kabineta. Težkoče, s katerimi mu je računati, so pa velike. Demokratična skupina bo brezdvomno zahtevala, da se cdstraai Tittoni Brez itta si more Tit-toni ustvariti novo večino.
RIM 18. Na današnji eeji zborniee je ministerski predsednik Fort s podal nastopno izjavo : Čast mi je priobčiti zbora ci, daje ministarstvo vsled včerajšnjega glasovanja o trgovinski pol t ki modu? vivendi s Špansko smatrala za svojo dolžnost, da ponudi kralju svojo demisijo ; ki si je pridržal odločitev. Med tem ostane ministarstvo v službi, da rešuje tekoče posle uprave in da vzdržuje red. Na prošnjo miaisterskega predsednika For-tisa se je zbornica odgodila aa nedoločen čas. Marokanska konferenca
LONDON 18. »Rentsrjev biro« poroča: Msročaaska kocf renca sa sastane v Madrida mesto v Algec rasu.
Kriaa v grškem ministerstvu.
ATENE 18. Na nekem shoda minietc-r jalnih poslancev je ministerski predsednik Ralli izjavil, da je vsled koalicije opozicijo-neinih poslat cev podal kralja svojo demisijo. Kralj pokliče jatri Theodokisa, kateremu se, kakor se sodi, posreči sestava kabineta. Brsojavnl promet ▼ Rusiji — otvorjen.
KRALJE VEC 18. Glasom uradnega oglasa od dam s je brzojavni premet z Rusijo na vseh prrgah zopet otvorjen.
Dogodki na Ruskem.
Puntarski vojaki obsojeni.
KRONSTADT 18. (Petrrgr. brr. biro). Vojaško eodišča je danes od 49 obtožencev izmed vojaštva tukajšnje trdnjavske artilerija 18 (prostilo obt žbe, druge je pa obsodilo, da se jih uvrsti v disciplinarni batalijon in v ječo dveh oziroma štirih mtsecev.
Nameravan atentat proti Darnovn?
PETROGRAD 18. (Petrogr. brz. biro), i Novi l.st »Molva«, ki izhaja namesto sistira-nega lista »Ras«, poroča, da je bil bliio stanovanja ministra Durnovo aretnan neki nepoznani mež, ki je imel pri s.bi bombe.
Nove bojazni
PEIROGKAD 18. (Petrog-. brg. sgent). Vlada je bila od več strani ojveščena, da se prebivalstvo, ki je vs ed žileza uiega štrajka uničeno, nshaja v takem etan u razburjenja, da utegne novi štrajk, ki se pripravlja, pro-! zvati čine mslja pr^ti uslužbencem železnic, v katerem slučaju bed > trpe i tudi nedolžni. V cč gled nemiru, ki vlada v številnih krajih Rusije, bo vladi eeir> težko vzpostaviti red, ako se da prejivaistvo zavteti do izgredov preti štrajkujočim železničarjem.
BEROLIN 18. Iz Jekaterinoslava ja dna 16. t. m. preko Eydtkuhaeca dospelo nastopno poročilo : Danes popoiudne so tuka šnji i poštni uradniki prenehali poslovati. Pismonoše niso prišli v službo. Odprli so pisemske škrinjice, napadli so neki voz, v katerem so bile vrače s pismi ter so pisma raztrgali. Policija je posegla vmes, vsled česar je aaatal pretep, na katerem sta bila dva pob'cista ranjena s streli iz revolverja. Železniška zveza z fiigo vzpostavljena.
PETROGRAD 18. Žalaaniška zveza z Rigo je zopet vzpostavljena. Pričakovati je, da se bo pcčecši od jntri promet zopet redno razvijal. Švedska je poslala semkaj in v Rigo vojne ladije. Od drugih velevlasti aa na nahaja v ruskih pristaniščih uobeao vojne ladije v svrho zaščite inozemskih podanikov. Revolucija v Kurlandiji in Llvonijl.
PETROGR A D 18. (Preko Ejdtkuhnona, no ročilo »Petrogr. brz. agenture). V južni Livoniji ja baja pcžgaaih okoln 30 gradoT.
Ustali so oblegovali tudi iupnišča tsr jih ob-strelja vajo, ako sa jim dobrovoljno ne izroči orožja. Ustaši odstavljajo duhovnike ter jih drže ujete. Livonski plemski kouvert je po slal ministru notranjih stvari spomenico, v katari ea j»okazuje, da je mnogo, toda še ne vea izgubljeno. Viteštvo smatra za svojo dolž-noet, da pokaže vladi pot, po katari zamore dežela zopet prit' do miru. Zato prosi vlado, naj se prebivalstvu Livonije brez razlika narodnosti dovoli, da se zamore svobodno razvijati. Državi zvesto prebivalstvo trpi pod pritiskom tujega uredništva, pod poresenjem in varaštvom.
BEROLIN 18. Iz Moskve poročajo od dna 16. t. m. o uporu polka Ro3tov še nastopno :
Ta kaj se js vršil shod grenadirskega polka Rostov ob udeležbi zastopnikov raznih strank. Povalja nad Bhodom ja vodil odbor 20 vojakov. Mir se ni kalil. Častnike niso pustili na shod. Poveljnik polka je podal svojo ostavko. V vojašnici polka Rostov ja nastanjen tudi en batalijon polka Astrahar,
da onravlja službo.
D vizijskemu poveljniku so bile dostavljene zahteve vojakov. Obljubil je, da j h od pošlje viši oblastniji. Polk Rostov je izdal oklic na vse polke, v katerem ss i?te pozirlja, naj podpirajo gibanje, naj tukajšnje poveljnike odstavijo, naj se borijo sa svobodo armade ter odgovore do 19. t. m Poveljnik R stov je potem sklenil provzročiti vojaško demonstracijo po v s* h ulicah.
Poloiaj v Moskvi.
MOSKVA 18. (Petrogr. brz. agent.). Polk Rostov se je udal. Najprej so ss adali vojaki stotnije mitraljez, potem tretji ia Čs-. trti nezadovoljnih batalijonov in sicer v no I vzočnosti zastopnikov ekstremnih strank. — Ostali vojaki alede izgledu svojih tovarišev. Deset kolovodij je bilo ranjenih. Častniki so se povrnili na svoja mesta. Pričela se je preiskava. Dovolilo ss je nekoliko mani važnih zahtev, med temi nedotakljivost vojaških pi-gem, pomnožitev hrane in pravilno izplačevanje plači le.
Brzojavni uradi v mestu ao otvorjeni,
tako tudi velik del poštnih uradov. Ker primanjkuje peštnih in brzojavnih služabnikov, so v službi razne zamude. Uradniki eo v večam delu na avojih mest h.
PETROGRAD 18. Kakor je I st »No
voje Vremja« zvedel iz cane&Ijivega vira, aaasa število letiških ustašev v Livoniji 60 000. Sklenjeno je baje, da se odpošlje tjakaj vse četae oddelke petrograjskega vojaškega okraja, izvzemši gardo. V guberni i Kovno je položaj tak, da je guverner prosil ministra cotranjih stvari, naj ga odpokliče, ker et* tamkaj ssdaj guverner in civilna uprava odveč in je potrebna vojaška uprava. Minister je baje odgovoril, naj ostane guverner na svojem mestu.
TrfO¥i2i&.
Borana porodila t as ld. deeembra Tržadka bc-za.
Napoleoni h. 19.14—19.16. tulita, lire K--
do —.—, Liondon kratek termin S. 240--^40.25
Francija K 9b.60---%.70 Italija i* 80—Jb.if5
itaaliianaki bankovci K —.— — ■—- .N&tncij* ^
117.75--111.90 nemški ban ko v c r. —----
uvatrijaza eonoet* rensa K 9^.30 99.60 ografc kronaza renta K 95.— 95 30, ^a^ian*« ^ xru.
_ _ _kreciui«- azcije K 665 50 — 667.50
državne ieleamce K 653.— — 655.— i-oaot. 115.— 117.—, Uovouve akcija ^ 725 — 735 -Srećke; lisa ii 331.75—b35.75, ire^. ti 496 — do 483.—, Bodenjotutt io4U K 302.— 310.—, d ■ denkredit 18»9 h dO*.— 310 — Ta:azo ki 146.—
do 148.— Srbske--a..---
dunajska borza ob 2. uri pop.
predvčeraj danes
Ortavm dc, g v papirju	100.^0 100.30
„ „ srebru	100.30 lOt .30
Avaoiiska itnta v zlatu	117.15 117.15
krouah 4°(,	99 55 99.55
A vsi. investicijska renta i'/,1/,, 90^5 90.ob Omaka rama v ^iatu	113.30 113..0
" „ M kronah 4*/,	9o.l0 9^.10
: ,>u____
Akcije nacijon*iDt hint*	1629 —.	In23.—
Kreditne akcijr	»»rie.—	666.50
London, 10 Lat-	240 —	239.97»/,
100 državnih	1-7.70	1)7 721/,
20 mark	2HJS i	23-53
20 frarkoT	19 14	19.-5
100 ital. Hr	95.70	95.75
Oeaaraki	1132	11.32
Parižka In londonska borza.
Pariz l p. — bra* cozka renta 93.85, italijanska i nta 1 5.65 Španski eiterieur 9197,
a* cijf- ot-n«ifv pt» H 597.-. M^njice na London 251.—.
i f. ATst*ijei s ćjfivan te-'«»■.« e 7C6.— I • r: . . lal.— rrf^r|r«ra tmH a icdU90 65, avstri ska ^ iu 98.P0 r^ifka 4*,', rent* 96 o0, ipmL 475— taroke »r€t!ke 13*.— p»r£k» H*Pka 13.90,	m^ridi-
jonalns akciie---.><r?e K- fi itc 16.72. Trdoa.
L p i d a ; . .^kfp^ f£oneoii<«'*•-	39.—,
Lombard 5.--, irehr« 30.*/,,, Ipanekp renta 91»/*, »U-tijanaka »eot^ 1' 5 trtni 'liakoci -i— mt>n>to^ bi. Dunaja —.—- Mlačna.
Tržn* .4,Foćti»i 18-decembra. _
Budiop^U. PSf»n.«-»» april K. 16 76 do K 16.78, rž za april K 14.10 do 14.12, ves za april od K 14 20 do 14 22 kor..E»» r«. maj K 13.56 <lo K 13 58.
; punudte in povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja 18.000 meterakih sto-tov, nesp:eraenj to - Druga žita nespremenjeno Vreme: lepo, ampak mrzlo.
n - « i te.	, ikava 8auto» »ocd -
rar« za tek,	po o ky 46.*/, 'Tk. *% marec
46.3/
New-V'»rk	a. Kava Rio »a bo će
dob««"*. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink viSje. — Prodaja 120l0 vreč.
t> umt. u'«. ii?ale- op. w*va »m"'" goml BNerspe t» dec. 37— »» marec 371,, ta maj 38.— sa september 38 St Ino. Kav» bic di vna' ioco 37- 38. n»vadn» re^lr 39—41	.'	42—43.
Hamburg. (Sklep) Sladkor za za dec. 16 35, za januvar 16 45, za febr 16.60, za marec 16.70, za april .6.80, za raa 17.10. -- Mirno. Vreme : lepo.
Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 ororun. fled K 70.— do 72.—, za nov.-avgust K 65'5<) <lo 66*50 Concasse in Meliaitl promptno K 72.50, za nov. i vgust K 67.50 do 68*—- __
(M „Mto WM
ima jutri, v sredo ob uri zvečer
važno sejo.
Poslano*)
Gospodoma
3nideršič 4 Valenčič
Ilirska Bistrica.
Vsled požara Vaše tovarne ae ni le Vam škoda zgodila temveč tudi meni; kajti dokler sem imel Vaše testenine na prodaj, pridobival sem odjemalce is-nad 2 uri oddaljenih krajev, ki so prihajali k meni po testenine, a kupovali tudi drugo blago. Kakor hitro pa mi so Važe testenine pošle, zgubil sem mnogo teh odjemalcev vzlic temu, da sem jfoskušal Vaše testenine nadomestiti z izdelki raznih drugih tovarn.
Bohinjska Bistrica, 5. okt. 1905.
Gašper Budko vič.
* Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
—	Dobro jutro! Kam pa kani ? = Grem kupit par čevljev!
—	Svetujem Vam, .da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k P erotu. Tam vdobite vsake vrste obuvalo za moške, ženske in otroke-Isti popravlja male stvari brezplačno. Sprejemajo se naročbe po meri na debelo in drobno.
Lastnik Ffeter Rehar.
ww Tovarna poliftitva ~wm
Aleksander itn JTmzt
Mika Tata Siv. 52. ftftaftaa Mia). '
,	ZALOGA:
PIAZZA ROSftRtO (letaka petto^a). Osns, aa — nI aa« nsbsns iMriwnMS. Sprejemajo se veakevnfeaa 4aka M pa posebnik saAMk «aaeeeenoB
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provgroča voljo do Jedi, atrjnje želodeo ln ojačuje organizem. "VI
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v* vseh r	kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
C..S.Auvii..o s 16 kolajnami na raznih raztavah z nad 3000
zdravniikinl spričevali.
I. SERRAVALLO
= CrsL =
„JADRANSKA BANKA" v TRSTU.
ulica Nicol6 Macchiavelli 26.
eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih.
preskrbuje vsa borzna naročila najtitrcjc in najvestneje pod knlantnimi pogoji.
Sprejema vlog« na knjižice po 3obresti, na tekoči račnn po 3 */,*/, obresti z odpovedjo H dnij, na žiro račun 3lfA0l0 brez odpovedi do K 40.000. za večje zneske pa se je treba glede odpovedi sporazumeti. Vae vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Izdaja nakaznice **a r*a alnrna tržišča monarhije in •v rnozemstca t« dovoljuje kredit proti dokumentom ................mkrčanja.	—
Kupuje :n prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji,
Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih pod __ najugodnejšimi cenami. _
MALA OZNANILA.
V rovi prodajalniei Jestvm
iohek.ij.iPft] a Fciene:
v ulici Gin lis At. 76
J* viir.biti Tutu r*t nt- W«tni>r
liker : kavo, nž. t«-»i* ii.u* iU|ti;ikr), sladko' . :ui^bo 1b bei«» moka. naravno mano, a-r. . milo, «xi:lno oljr prr« t«w po I. noTf
— Blaf« trdno »?ete.—
Podpisani priporoča svojo
mr NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri 8v. Jakobu
iniKB um 12 (xnm si. šoli).
Vedno sve£ kruh. Pošiljanje na dom. sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba tećaa.
Benedikt Suban
M1R0DILMCA Henrik Bonetta
■I. C ar radon 18 (T0I3!
"(xt»I,icu naraduih '.n mc-šiniiAimh drog, r»rt. pokuau. Ititn. KrU ('uptM. mmrmd-—y 1 in parfu tu n«*gs uuu, pr-lro4 . tpinta (tnvri za ('>-rrto — barrijo u ćittt-:. ===■ Tina.	■
Nizke cene.
Prodaja na debelo in drobno I
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano naj-Soljfte in naj cenej Se
♦ voičene sveče ♦
Cent arsiDlačno 11 truto.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno. se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri t vrd k i ======
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
ft'Mriitifiisa lučna Harna so
SI 1 b L t j E V J
ŠIT A L H I
5 T fi 0 J L

m m
VKcpi se ilU ie ? onu
proda talucai, m imaio 10 napisno tablo nad vratmi:
SINtJES & C°. akc. ftm za šivalne siroje.
TRST	CORSO 34	TRST
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst
Zastopnik tovarne loles in moiokoies „Peci"
Wt Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna
prodaia gramofonov, zonofoo^v in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. i^uia mehanična delavnica za popravi anje Šivalnih strojev. tcoles, moto koles itd.
Tellfca zaloga prlpadkov po tovarniških oenah
TELEFON štev. 1734.
ImoiUo snisdlcilslco psreflovai © Caro & Jellinek ®
Tret ul. Romagna it. 2 Trst.
I	TZLZrOl št. 1.37 ——
Pfldmlnice: Dunaj, Budapešt in . Lvov.	:
Zastopstva aa vseh gtaraik trgih
- ti- ia iiozeastva. =
______
Se pr poroča za preskrbljeoje seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v ta- in inozemstvu.
pakiranje za prevoz po morja.
P&sstono ufodni pogoji za vojaške osebe in | a	državne .uradnike =====
PMUalre Tiate mte 10 stalni nizki prevozumi
wm~ Proračuni brezplačno.
Priporočam svojo novo
zalogo pohištva
vsake vrste in po nizki ceni
Andrej Gulič
TK>1 ul. Torrrute :U — TKST
Prvp primorsko podjetje za
prevažaaje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Tel.fono ftt «47. - V1& della St&zione Štv. 7. - Tolafono it. 8 47
Filijaike v PULI, GORICI. REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- 'Pošiljanje uredineto?, in se jemljejo na roioianjs ia prevajanje Dlaga na ?se proge.) =
Sprejema ae tudi pohištvo i. druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški zavod aa = „VACUMCLEANEB".
< ISrENJE In SHRANJEVANJE PKEPROH
Točna postrežba in nizke cene.
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni na^ih strojih priprosto in h tro delo v^e leto doma — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. ■hbhhhmi^^hhb
— Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Thomas H. Whittick & Co.
PZAGA, Pet rake namčad 7-158 — TRST, ulica Campanile 13-156.
• Usti hnilia Lirljila
v lastni hiši v Prešernovih ui 3, poprej ua Mestnem trp zraven roto?ža,
sprejema hranilne vlog«- vsnk delavnik od <S. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih . - nje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h	Rentni davek od vloženih obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr.
poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4 '///o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na loto «>°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Stanje hranilnih vlog:
nad 20 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad 700.000 kron.
Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu!
C. VECCH1ET
sor~ ZLATAR "M
TRST - Corso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.
Cene zmerne.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager)
i^zzzz: prve =
v sodček i h in v boteljkah, kakor tudi
— kvasa =
ix tovarne Bratov Reiningfhaus
Steinfeld pri Gradcu.
zaloga Jtfattonijeve gicsshiibler
vedno sveže kisle vode
po smernih oenah
p n
ANTONU DEJAK junior
TRST Via tieglš Artisti štev. 10.
Dogs za parkete
hrastove ali jelove prve vrste ^ziz
prodaja pod jamstvom po tovarniški <*hui
Zaloga lesa - Miclavez
i	~ulica. Fonderia št. 7
Kovaška mehanična delavnica
livarn* kov<n. znrod za nikelovanje, * I oeranje. ttosreltrnenje. unkotht-inirtijr in pocinjenje.
VIKTOR PAWO
== ulica R. Zovenzoni št. 4 ==
ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD (E.
Električno vpeljavo
izvršuje
fraitjo S. Dalsasso
TRST ulica S. Spiridione štev 6
Največja iznajdba
novega stoletja
Samo i\i 2.55 slane
ravnokar izumljena nike'j-nssta ' remor-t. žepna ura. znamka System-R SK0PF-Patent, s :lt> urnim tekom svetleć'm se kazalcem in 3- letnim jamstvom. Ena krasna verižica in •"> predmetov za fle doda brezplačno. Ako ne upija, ne vrne denar. - Pošilja na povzetje ali predplačilo
M. J. HOL7»ER. /aloira ur in zlatanin. Krakov, Dietelj ul. 73, Sv. Sebastj. ul. 26. Zalagatelj C. kr državnih uradnikov.
___ Cenik ur in zlatanin brezplačno in franko. —
Iščejo se agenti.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejsa inedicinalna specijaliteta n:iše pokrajine.
PASTIGrLIE PSENDINI
io<l ogolunjene sladke ^aorje)
Iznajditclj in * izdajatelj P. 1'RENDINI
v TUSTU. Odlikovane /. kolajnami in diplomami n:t
[ > r v i I) mejnarodnili razstavah. Počašćene zaupanjem otllićnih zdravnikov ter predpisane kot domaće zdravih* pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jil« vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zado!»6 čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ^Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
„S I a v i j a" _____
J najčHtsa immin tasta t Prati — Rutrru !»i 31JtS.3K H L izviacaie rtStoimie: 82.737.159 57 K.
Po reliMomti druga rui;eau« uvanraiiiM mmšm drtmvm m vmeaMomi mimramrnka- narod no upravo,
6e»eratfti zastop v Ljubljaai, pis&m« ao ▼ lastni bančni kiii ▼ Ctipt^skih ulicah 12
___________a
,sLAVUA" »prejema «aTmro*»nja ćlo-Tfitf* tirljenja po «ajra«noTr»tnei*ib koctkrnacijah pod tako ugodnimi pogoji. KC nobena drug* zavarovalnica Zlaeti ir jgmia* saTaroranje aa cofaveiie m »mrt « imaojiujoćimJ M vplačili.
Imk te m* po pretefc« peub \m
Zavaruje poslopja m premićume proti polarnim Škodam po oajDižiifa cenah. Škode cenjuje takoj »n najakutneie. Uživa aajbolji) alovea. koder poiluie
Dovoljuje m čistega dobička izdatne »odpore v narodne ia občnok^ristnc