V Ljubljani, sobota 24. januvarja 1920. po8t”iM patsallramL III. leto. Velja v Ljubi ani in po pošti: alo let« (etn tetri let* ti mesec K 1J0-— . - Mr~ n Za Inozemstvo: celo leta po! leta. *-etrt leta n mesec K HO— n 70--**■-- II- redniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 61. e g on *tev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. "* Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja PO vin. i/30#. M* pismene naročbe Dret pošiljat e Omarja se n« moremo ozirati Novi narotolkl naj pollljajt narrfnino po nakaznici Oglati te zaratnnajo p« ?oubljenein prostimi Ib sitšf 1 m/n visok ter v 55. wr/» tliok proster ta enjp« 1 K, za vetkrat populi naj priloži za odgo- Vprašanjem glede inseraio. vor dopisnica ali znamka. — DOpi&. naj se irankirajo. I Rokopisi se ne vračajo. Amerika nasprotuje antantinim jadranskim načrtom. 'j™ Ncw York, 22. Reuterjev K{Jkor )av,,a ^ashing-tcmsM poročevalec lista .Associated *Se °,biavlla uradno, da se mi vnri'Kfrl1^ m,Dram J^ranshe- iednlka \V» °d r„dn|3h ^ed-t "a v PariZ11 n! "?t! nak »anje izpremenlio. Poučeni uradni krogi menijo, da *e Zedinjene države nikoli ne bodo strinjale z dogovorom o jadranskem vprašanju, o katerem se razpravlia ravno seda), kor ta dogovor popolnoma nasproti! ie stališču Amerike In bi se torej brez sodelovanja Amerike mogel uveljaviti samo nasilno. Izročitev ultimata naši vladi. Frol?e(>i:r.r,acb (Izvirno poročilo). vlaHil. rosla"?!< Pri beograjski st-cko ob,skal včeraj našega mini-m., u . r'ret1cednika Davidovlča in *°fmaIno Izročil zadnio noto vrhovnega sveta glede Jadranskega vprašanja. Predsednik Oavidovič |e hiavll. da se bo vlada o zahtevah zaveznikov nemudoma posvetovala. Kronski svet o antantinem ultimatu. dne Ve i» n |ra^ včeraj dopol-Predsedstvom regenta *vpto ,r^ vr§ila seja ministrskega Bltlnfn*!> ka|eri se je razpravljalo o dali ai*1!«' 50 Ka zavezn>'kl PO- «a» naši državi. Beograd. 23. (Izvirno poročilo.) *vakor se v političnih krogih zatiluje. vlada še ni zavzela definitivnega stališča z ozirom na antantni uliima-tum. Pričakuje še nadaljnih informa-cii iz Pariza, objedeni pa tudi iziav vseh naših političnih strank, ker hoče vedeti za mnenje vsega prebivalstva. Romunsko-česko-fugoslovanski blok proti Madžarski. LDU Bukarešta, 23. Brzojavna agentura Dacia poroča: Romunsko ministrstvo za zunanje stvari je prejelo brzojavko iz Pariza, ki poroča, dp so rumunski minisirski predsed-blV1 d.r, Vaida-Vojvod, čehoslova-bkj minister za zunanje stvari dr. Sporazum v slovenski vladni krizi. Kakor znano so socijalisti stavili calekosežne zahteve glede rekonstrukcije slovenske deželne vlade. Kakor izvemo je v glavnih točkah bled socijalisrično In demokratsko Stranko dosežen sporazum, »reba ie samo še določiti način izvedbe in podrobnosti. To se bo vršilo v prvih dneh prihodnjega tedna, tako da je pričakovati žc v najkrajšem času definitivne izpopolnitve oziroma rekonstrukcije deželne vlade. Obnovitev dela v Trbovljah. LDU Ljubljana, 23. Pasivna re-•fstenca v Trbovljah je končana. Z ozirom na potrebna popravila In na jo. da so nekateri delavci mogli šele danes zvedeti o skiepih delavstva in šele vrača*o od daljneiših biva-!! j lc Pričakovati normalni uspeh Produkcije šele v nekaj dneh. Da se Beneš ter jugoslovanska delegata Pašič in dr. Trumbič sklenili pri mirovni konferenci složno naslopi+J proti voditelju madžarske mirovne delegacije Apponvju. kakor hitro bi se ta iz Budimpešte povrnil z novimi zahtevami v Pariz. nadoknadi zamujeno delo, se bo delalo to nedeljo. Tudi v Hrastniku so* danes zopet začeli delali. NOVE ITALIJANSKE INTRIOE. Beograd, 23. (Izvirno poročilo). Italijani so mobilizirali v zadnjih drich vse svoje javne in skrivne sile. da pridobe zavezniške politike popolnoma za svoje načrte glede Jadrana. Na dosedai še nepojasnen način, se jim je posrečilo uveriti vplivne^ člane mirovne konference, da bi bili Srbi pripravljeni pristati na re-ški kompromis, da pa iih terorizirajo Hrvati in Slovenci. Obenem so zopet začeli povdarjati staro frazo, da smo Slovenci in Hrvati sovražniki antante, ker smo se ves Čas borili proti nji, in da zato nikakor ne gre, da bi menil nam z enakim merilom kakor Srbom. Minister dr. Trumbič je na seji mirovne konference vsa ta očitania sijajno zavrnil ter posebno po vda rial zasluge naših dobrovolj-skih legij. Italijani spletkarijo z vsemi močmi Še naprej. PROFESORJI ZA LJUBLJANSKO I VSEUČILIŠČE IMENOVANI. LDU Beograd, 23. V ministrstvu prosvete je podpisan ukaz o imenovanju profesorjev za ljubljansko vseučilišče. i ZNAMENIT PREOKRET V FRANCOSKI ZllRNALlSTIKI. Dunal. 23. (Izvirno poročilo.) Pariški dnevnik »Temps«. ki le zastopal ves čas mirovne konference italijanske Interese, ie prinesel včerat senzacilonalen uvodnik, v katerem se postavila odločno na našo stran in obsola laško-angleški komplot proti Jugoslaviji. Uvodnik izvaia. da je angleški kompromisni predlog glede ladrana ravno tako nevaren in lahko postane ravno tako usodepoln, kakor Je bil svoi čas na berlinski konferenci predlog, da okupira Av-striia Bosno in Hercegovino kateri predlog ic tudi izšel iz angleških vrst. List nozivlia dipomate. nai še v zadnlem hipu popravilo svojo usodno zmoto. PROGRAM NOVE FRANCOSKE VLADE. ZDU Pariz, 23. Včeraj popoldne Je francoski ministrski predsednik Mil-lerand orečital v zbornici iziavo vlade. obsegaiočo temeliria načela, katerih sc hoče držati novi kabinet, in metodo, po kateri se hoče ravnati. Prva skrb vlade bo. Dravi izjava med drugim, predložiti zbornici pregled vseh onih sredstev in pripomočkov, s katerimi nai se prepreči nadalinie tiskarne bankovcev in omogoči vzpostavo ravnotežja v državnem proračunu: prva točka v državnem proračunu bo zavarovanje državnega dol«a. Vlada bo ? v«;o energijo stremila za tem, da prepreči vsakršen beg nred davkom, vendar tako. da pri tem ne bo ovirala in prestrašila duha podietnosfi. Mir v notranjosti države in mir z inozey-stvoni ie ona želia. katero iz v»ega srca goli javnost, potrta zaradi ogromnih žrtev, za katere bo Nem-čiia pred zgodovino nosila odgovornost. Da se v bodoče prepreči taka usodenolna katastrofa, se ie treba posvetiti oživotvorieniu zveze narodov. ki ie itak samo nov izrez starodavne francoske idcie. Vlada francoske renubike ne bo v kolikor to odvisl od nie. zanemarila ali opustila ničesar, s čemer bi mogla koristiti zvezi naradov in utrditi nieno orga-nizaciio. — Izvršitev vseh določb versailleske mirovne pogodbe bo za vlado nenrekršlliv zakon. Izvršitev se bo brez prenagljenosti, pa tudi brez slabotnega omahovanja zahtevala In izvedla. Londonska pogodba. Ce so vesti, ki nam prihajajo v j bi se nahajala naša država, ako Vi-A D. LEVSTIK: Nadabevante V!sž>feva repatica. »lamle piše poročilo!« ga je pokazal grofu č«z vrsto miz. »S histo-■ ™ sem vam ponovil njegova Ipsissima verba; in to ie v?!; n J,em- Rccite. kal hi storili '^Hllnovem mestu? Ja z bi ga •tstreifi, lopova!« to ^ -€ zgodilo ž nto po- ro?« Je vzkliknil grof: oči so mu Papolale, njegov obraz je bil spa-w n °d studa In mržnje. »Kaj Je »nalo ubožico v smrt? Mari se Je v rerri ozračju res našlo bitje —« s . *— k| Je opralo svojo človeško '-alt s krvjo?« Bilban je cinično zamahnil. »Romantika, gospod grof; življenje ni opera, pri nas že cfio ne... Dekle ie skočilo skozi okno, ker se je balo starega. Pohlina. Saj ga poztiare, kakšen Je: doma nerodež, zunaj baba. Hči je vedela, da se bo znesel nad njo. namesto da bi razmazal falota po cesti.« »Le kaj poreče Križa},« se )e ustrašil poslušalec, »on, je bil toli-likanl navezan nanjo!« »On ve. Bil Je tu. ko Je treščila novica o aretaciji: tamle, med vra-sean va urestregel. Hotel Je zdiv- jati nevemkarn — na policijo prej-kone — in jaz sem ga ustavil, komaj toliko, da sem mu povedal naj-hujše. Bil sem namreč pri »Zelenem prešičku«, ko Je pritekla Pohlinova dekla po starega in bleknila Jobovo vest kar vpričo vsega omizja, Pol ure šc ni tega.« »Pa kaj Je dejal Križaj?« »Nič ni dejal. Omahnii Je, prijel sc za glavo in zastokal — še mene Je pograbilo, ki nimam dosti srca. Nato ie stekel, menda k njim.« »Siromak!« je vzdihnil grof K resničnim sočutjem. »Recite rajši budalo. 2ak>st Je gledati, kako nor< odrasli moški radi — ehm! zadev, v katerih ne najdemo mi prirodosovci ničesar drugega kakor preprosti nagon ploditve. Znanost, gospod grof, ne prfpo-zna poeziie v tehle — ehm! eminentno fizioloških polavlh: to napla-šnm na več krajih tudi Jaz v svojem »Življenju stenic!...« Ali preden Je utegnit naš vrt! materiialist začeti eno tistih svetoskrunskih predavanj, v katerih Je rad topil spomin na svoio lastno za-ljubljno mladost, ga je ustavilo splošno zdrzniesnie gostov, ki so vsi zaman ziiaii oroti vhodu »Križaj!« je viknil vrnf in se privzdignil s sedeža. »Križaj, stopite semkaj!« Suplent Je bil neodločno obstal pri vratih, vihar njegovih čuvstev ga Je bil očividno prinesel na-zai na kraj nesrečne vesti, čerrav ni vedel tu česa iskati. Njegovi lasje so bili razmršeni, oči odsotne, preslana groza in razburjenie sta trepetali Še zdaj v vseh črtah njegovega nbličia. Vendar pa ;0 (,vof0 in Rl,_ bana takoi presenetil občutek, da mož ne izgleda fako nesrečen, kakor bi se spodobilo v nievovem 'položaju. Nekaj sekund je blodil z očmi po dvorani, očividno iščoč, kdo ga kliče; ko le zagledal z"?nca. je vrgel roke nakvišku ter planil k njuni mizi. Obraz mu le bil v tem hipu en sam zveličan smehllaj! »Čestitajta mi!« Je skoraj zavpil, ne meneč se za radovedneže, ki so vstaiali s svojih prostorov Jn lezli poslušat. »Gospod grof!... kolega Bilban!... jaz sem najsrečnejši človek na zemlji! Veselita se z menol! Natakar, vina...« Vsi so mislili, da se mu meša. Prihaja! Je od mrtve neveste, takorekoč — smelo se je reči, saj ni bilo Pohlina zraven! — pa se ie spustiJ na stol kakor Človek, ki so zadnjem času, resnične, je Vrhovni Svet vročil naši mirovni delegaciji ultimatum, v katerem nam grozi, da stopi londonska pogodba v veljavo, ako ne sprejmemo zadnjega njegovega predloga glede rešitve reškeg'4 vprašanja in onega zunanjih kvarnerskih in dalmatinskih otokov. Trenutek Je kritičen predvsem zato, ker izprememba v francoski vladi ni na našo korist. Po londonski pogodbi bi mejna črta med Italijo in Jugoslavijo od trbižke gore (mont Tarvis) sledila razvodnici Julijskih alp po vrhovih Predila, Mangarta tn Triglava ter prelazih pri Podbrdu, Podlanskem in Idriji. Od tu bi zavzela jugovzhodno smer proti Snežniku, hi sicer tako. da ne privzame v italijansko ozemlje bassine reke Save in njenih pritokov Od Snežnika bi se meja spustila proti obali in privzela Kastav, Matulje in Volosko v italijanski teritorij. Hrvatski bi pripadla v »severnem delu Jadrana vsa obal, počenši od voloskega zaliva, pri (novi) italijanski meji. do severne meje Dalmacije, vkliučiv.ši vso obal, ki danes (ob sklepu pogodbe) pripada Ogrski, vsa hrvatska obal. r e š k a luka in mala pristanišča Novi In Karlopag, kakor tudi otoki Krk. Pep vič. Sv. Orgur, Ooli in Rab«. Srbiji, odnosno Čmigorl, bi pripadla »v južnem delu Jadrana vsa obal od rta Planka do reke Drin t važnimi (to Je bilo še potrebno posebej naglasiti!!) pristanišči Splitom, Dubrovnikom, Kotorom. Barom. Ulčinjem in Sv. Ivanom Medo-vansklm, kakor tudJ otoki Vel. in Mala Zirona. Bttia, Solta, Brač. Ciklon In Cabamotta«. toda vse to bi se nevtraliziralo. Od kopne Dalmacije bi dobila ftaliia »ves teritorij do črte idoče od morja, blizu rta Planita (med Tro-girietn In Šibenikom) in sledeče razvodnici proti vzhodu, tako da ostanejo v Italijanskem ozemlh* vse doline. katerih reke se Izlivalo,v morie pri Šibeniku, t. j. Clkola, Krka In Rubišniiea z njihovimi pritoki vred«: zraven tera pa bi Itnliia dobila še košček hrvatskeea teritorija tik severne dalmatinske meje. Vsi kvarnerski in dalmatinski otoki, ki niso gori našteti, bi tudi pripadli Italiil, ki bi v htžnl Albaniji dobi'a v polno oblast še »Valovo. otok Sasseno in ozemlic dovolj obsežno. da ki obvarule pred nevarnostmi vojaške prirodi, t. J. ono ležeče približno med reko Vpfnso «a severu in vzhodu ter okrožjem Sl-mar na jugu«. En sam pogled na karto zadostuje. da vidimo, v kakem položaju pride do izvedenja londonske po* godbe. Pomisliti moramo tudi, da je Italija že znatno prekoračila mejo, določeno v tej pogodbi. Zasedla i« vso trbižke kotlino z Belopečjo. vred ter znaten del Ziljske doline. Ozemlje, po katerem tečeta Pivka In Unšca, spada k bassinu reke Save in njenih pritokov, in vendar so jo Itaiiieni tudi zasedli, razlagajoč po svoje londonsko pogodboi. Italijani drže v svojih rokah tudi otoke Krk, Rab in razne druge manjše otoke, ki bi imeli pripast! nam, a drže tudi Reko. ki je bila v: londonski pogodbi izrecno izgovorjena Hrvatski. Kdo nam more Jamčiti, da bode Italija brez oboroženega konflikta zapustila te točke, ako ji ostale velesile pustijo proste roke? Glavni cilj londonske pogodbe je bil, da se prepreči ustvaritev jugoslovanske države ter da se Hrvatska, Srbija in Čmagora, vsaka zase. spravijo v tako odvisnost od Italije, da bi le-ta mogla nemoteno na Balkanu nadaljevati politiko Av« stro-Ogrske po slavnoznanem receptu: dl vide et impera. Ta cilj se ni posrečil. Jugoslovanska država je tu. Živela bode ia se razvijala, pa naj stranke v nje! vodijo med seboj še tako gnusno borbo, in pa nai Ji streže po življenju tudi »velesila« Italija. Danes, ko imame enotno jugoslovansko državo, je londonska Pogodba za nas sicer veliko strašilo, a ne tako. da bi se morali pred njim spustiti na kolena. Tudi se je n« svetu in v Italiji sami od meseca aprila 1915 sem marsikaj izpreme-nilo. V prah se je zdrobil nemški im-perijalizem, Avstro-Ogrske ni več, carizem leži na tleh. A v Italiji sainf |e pri volitvah narod pokazal, da imperiializem pri njem nima zaslombe. Iri vendar bi nam zapadno-ev^-ropske velesile dale rade razumeti, da bode po nas. ako ne priznamo italijanskega sogospodstva na Reki lt: italijanskega suvereniteta nad najvažnejši.i i našimi otoki; kajti v tem slučaju bi se izvršila londonska pogodba. Da. mogoče bi bito celo, da Italija obdrži v svojih rokah vse, kar ie že zasedla. V duhu že vidimo, kako današnji epigonl Cezarja, Pontpeja in Avgusta, junaki od Kobarida, prevzemajo dedščino Hohenzollernov In Habsburgov in kako s čarobno londonsko pogodbo v rokah postaiajo vladarji Balkana in bližnjega Ori-jenta. Kar se ni nosrečilo Hoherzol-lernom In Habsburgom, posrečiti se mu pravkar povedali, da ie ves svet njegov! Naravoslovec je skrivaj na-mežiknil grofu ter si značilno povr-tal s kazalcem v čelo. Toda motil se le. »Ne, ne.« je deial suplent, kakor bi ga bil videl, prešlpaje ustnice z izrazom naivne sreče, »nikarita sl misliti, da sem ob pamet. Gospod g-of. moje skrivne želje so se izpolnile — moje najbolj goreče, tiste, ki sva enkrat govorila o njih... čestitajte mi!« Orof je ostrmel: »Katere želje? Oovorila sva pač enkrat, o —« »Da, da!« Je zazijal Križaj. »Saj tisto mislim!« In dvignil je pravkar nalito čhšo. »Na tdeno zdravje!« »Tak ni... se pravi... tak ni onga?« Je zaječal kolega Bilban. »Poslušaj, Križaj... ne bodi razžaljen, če telefoniram po rešilni voz... Človek nikoli ne ve. kaj pride!« »Zame? Hahaha!« Suplent je bu-šll v grohot. »Tak — poslušajta, saj vem, da prej ne bosta verjela... Dogodek — hfamni, lopovski dogodek! vama Je gotovo znan, ln tisto, kar je storila Vida v svojem obupu? Ali res, prijatelj, tl sam sl mi ga povedal ... Nu, misli sl, v kakšnem stanju. s kakšnimi čuvstvi sem tekel tja. prepričan, da jo zagledam mrtvo! Pridem, brez sape, tresoč se kakor bilka na vodi. in najdem hišna vrata zaprta... Kličem — živ krst se mi ne oglasi! Nato začnem razbijati. vso bajto bi bil podi! da ni prišlapal njihov hišnik Marthi odklepat. »Oh, vi ste.« mi reče takoj, gospod Križaj? Prišli ste zaradi gospodične. kajneda? Nič se ne bolte, sai menda ni hudega: zdramila se ie, bila je samo v nezavesti: zdravnik !e bi! ravnokar gori. in pravi, da bo dobra v par dneh . Santa presodita, kako ml je odleglo! CPvel sem mrcino in ga poljubil, bogme da; nato sem zletel po stopnicah kakor veter ..« in noter... stanovanje ie bilo odprto... in v soho.. Tam vidim.« — glas sc mu je zatikal od sreče in raz-burienja' — »gospa vije roke in Joče na glas. od žalosti ali od veselia. je nisem vprašal! in Vida leži na zoff, živa povetn vama, živa...« »Nu. hvala Bogu!« si Je oddebnU nekdo izmed poslušalcev. »Ali kako je bilo potem mogoč# —?« se je začudil grof. »Marička mi Je vendar povedala ...« (Dalje prih.) Razna poročila. mora potomcem rimskih imperatorjev v dobi socijalnib revolucij. A vami Savoial Jugoslovanski narod prav gotovo poklekne pred tvojimi Junaki in postane tvoj suženj za večne čase. Samo pridi in Izvedi tvoi londonski pakt. Nova im perila vstaja na obzorju, močnejša in silnejša kakor Je bila nemška ali habsburška ali pa ruska. Avanti Sa-voia! Avanti eroi di Caporetto! Pred odločitvijo naših mej proti Italiji. (Iz vojaških krogov.) Brzojav i iz Beograda z dne 22. f. m. nam javljajo, da je naša Jugoslovanska vlada odklonila posredovalni predlog, katerega je podala Anglija in Francija. Po tem predlogu naj bi se proglasila Zader in Reka 7» svobodni mesti, ozek pas od Reke proti Voloskl in Opatiji pa bi pripadal Italiji. Po tem načrtu bi tekla italijansko jugoslovanska meja v Istri od Raše proti koti 1273 (Planik) p')-tem zapadno od Sv. Petra, od tu na Nanos in potem po znani Wils«navi črti. Italijani so zahtevali, da se prekorači NVilsonova črta na dveh mestih proti Reki in Trstu, tako da bi bila ltaliia v neposrednem stiku i R' k c in bi dobila večjega zalcd,a pii Trstu. Kakor se čuje Iz zasedenega osemlja. hočejo Italijani obdržati ne samo vipavsko dolino, ampuk tudi Nanos in Col v svojih rokan. Ako pogledamo na karto, vidi vsiK la,ik. ka> se to pravi. Posest Nanosa In Cola nadvladuje vse ceste, ki vod jo Iz vzhoda prod zapadu: Logatec-Idrlia. Logatec-Col. Pnstojna-Razdr-to in rokadno cesto !c!rija-Col, Po-Stojna-Pt. Peter. Druga korektura Wllsonove črte pri Reki brezdvomno izroča Italijanom Učko goro. s tem pa nadvlada nad železnico St. Peter-Reka. Kar le Lovčen za Boko Kotorsko, to Je Učka gora za Reško luko. S temi korekturami bi stali vedno pod Italijansko kontrolo In Italijani bi s *em dosegli svo| prvi cilj. da onemogočilo Jugoslaviji obrambo za-padne mele. S tem bi pa tudi Izročili Savsko do'ino In Hubljansko kotlino Že prvi dan sklenjenega miru na milost in nemilost Italijanom. Stojimo pred usodepolno rešltvlV' našega Jadranskega vprašanja. Za nas ne more biti druge rešitve: v na?slabšem slučaju moramo imeti kot edino obrambno črto proti zapadu v naših rokah vsaj Mangartski masi. Km. Trnovski gozd. Col. Nanos z vi- Kvsko dolino, Vremšica. Orliak. mik. Učko goro in Rašo do izliva v morje. To je naš minimum, od katerega ne moremo odstopiti. Ako se naša mirovna delegacija v Parizu prisiljeno pogaja z Italijani, naj celi svet Izve. da se nikakor ne moremo odreči našim črez vse pravičnim zahtevam do Oorice. Trsta in Istre. Ce Je tudi za sedal nemogoče udejstviti naše upravičene zahteve, mora pa priti čas. v katerem bodemo rešili naše čez vse zavedne Slovence. našo kri i»i dušo Izpod tujega Jarma. V času. ko se odločuje usoda naših naiboljšlh bratov, katerih narodna zavest Je enaka njih rodni grudi — trdi k raški zemlji — razdira strankarstvo. v zvezi z osebnimi interesi slogo in bratstvo, katero potrebujemo sedai bolj kot kdaj poprej. V slogi |e moč. naj bo naše geslo. Opustimo strankarstvo, strnimo svoje vrste v pravičnem boju za obstanek nerazkosaue naše posesti. Branimo ne glede na osebne interese kot en mo? dedovlno svojih prednikovi To zahteva naš narodni čut ln naš ponos. Trdne vrste naših zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev naj nam bodo oorok. da bode bratom na Krasu zasijalo vendarle enkrat solnte svobode in združenja z nami. V tej misli smo. ako se tudi vodijo v no-trantam strankarski boji. vsi eami do uresničenja naših svetih pravic: Qo-rlca. Trst. Istra in Reka! Prisegamo, da Lahi ne bodo Imeli miru in da ne bodo veseli svojega roparskega početja. Trst, Oorica In Reka ostane na? boini k?!c. kakor nekdaj v Franciji Alzacija Lorena. Sladki prijatelji antante, pognali ste nas v obup. sramoto in nesrečo, zeH bodete to kar ste sejali 1 Nepravilno ravnanje. Nekal misli k primorskemu Izseljeniškemu vprašanju. Prijatelj iz okupiranega ožemita, M se mudi začasno v l.hiblianl nam piše: Primorski izseljeniški problem stoj! v ospredju naših dnevnih vprašani že 15 mesecev Kljub tolikemu času se še nismo potrudili, da bi g« rešili t Ijubeznjijo in prevdarkom. Kakor da ie izseljevanje našega življa la zasedenih krajev naši bodočnosti samo v korist podpiramo priseljevanje Inteligence In delavstva v Jugoslavijo. Pri tem pa nihče ne pomisli, kako bo to izseljevanje upHvalo na razvoj razmer v nam začasno ugrabljenih zemMah. Prvi vtlikl pogrešek v tem oziru le bil storjen že lani meseca februarja. ko so naši železničarji, tedaj še službutači v zasedenem ozemlju upri7.orili splnšno stavko, kateri so ftaliianske oblasti takol podtaknile političen namen, dasi le hila stavka razrednega značatal Posledica se }r takol pokazala: Železničarje ie italijanska vlada odpustila, da so se mo rali Izseliti ter si poiskati službe v naši državi. Kmalu po tej za nas nesrečno Izpadli stavki se ie lotila vseh inteli-eentov v zasedenih krpUh nervozna težnia po Izselitvi v obiiublieno deželo Jugoslavijo. Mnogi od njih so se odpovedali službi z različnimi Iz govori. In so s svojim nepremišljenim ravnardem potegnili za seboj tudi dokaj inteliventov. ki so za vzdržava-n1e naše misli v neodrešml domovin* nepreplačljlvl — t. j. učltelistvo. Posledica Izselitve železniških uslužbencev se le kmalu pokazala Z železničar)! so izginili s postai Jugoslovanski napisi ln našemu ljudstvu Je bila vzeta možnost, da z železniškim osoblem občuje v materinem tazlku Vsled tega le danes narod v zasedenem ozemlju prisiljen posluževati se italijanščine, kar vsekakor ni pozitiven uspeh štraika. ki ni hnel političnega namena, pač pa usodne politične posledice. Po odhodu naših uradnikov Iz polJtičnn-uoravnih uradov so bila uradniška mesta poverjena Italiia-nom. ki tudi ne umejo našega Jezika. Od Izseljevanja učltelistva smo imeli še večlo škodo. Vsled pomanikanja učnih mod lugoslovenske narodnosti, so ItalUanske oblasti zaprle naše šole. o Čemur ne more pač nlhči trditi. da Je to v korist naše bodočnosti storjene delo. Mi pa vkljub vsem tem bridkim Izkušniam še nismo prišli na pravo pot. Trgovsko-obrtna zbornica v Ljubljani namreč razglaša, da le sedai v Puliu domovini na razpolago okoli 2000 kvalificiranih Jugosloven-skih delavcev, ki so izpostavljeni preganjanjem od italijanskih oblasti, ter da bo velik del teh nreganlence? prisilien zapustiti Puli In se preseliti v našo državo. Ce pomislimo, da ta od teh 2000 delavcev naiman’ polovica očetov z dru?.inami, ki irraio gotovo nafmanj tisoč otrok, med njimi tudi šoloobvezne, za katere M lahko zahtevali šole t našim Jezikom. lahko IzprevJdlmo. kakšnih posledic ie izseltavanie lz zasedenih kralev za naš narod. Ker se tnl zdi da se dalekosežnth posledic takega opasneva IzsellevanJa niti sami ne zavedamo, le potreba, da takega hs-sebevnnJn zn nanrei ne podntramo temveč da se mu nak>dločne*e upremo. Samo to le pot. ki vod1 do našega cilla. katerega smo sl postavil* za bodočnost: OdrešitJ naše krak* In naše brate, ki z vero v nas In našo bodočnost orenašaio Jarem nasilnega gospodarstva. SAMI pnrtPiPAMO SVO.IF SOVRAŽNIKI!! Rojak nam pripoveduje: Prve dnJ t m. sem se mudil na neki točki ita lijanske demarkacijske črte. kjer sem nalete! na italijansko stražo, na vojaka naprednega mišlienja Hi vljudnega značaia V pogovoru ž njim sem opazil, da je jedro mladeničevega mišljenja zdravo, zato sem mu nastavil vprašanje kdaj se misli njihova vojska umakniti Iz naših krajev. Vprašanec se Je nasmejal, me pogledal in deia1: Oospod! Vsi ml si želimo povratka domov med svoje m bi se bili že davno umaknili, da nimamo na krmilu države nenasitnih kapitalističnih imperijalistov. Da p» se še vedno nahajamo tu. ste deloma k-Ivi tudi Slovenci sami .zakaj iz vašega ozemlia prejemajo naši »boli' sloji« potrebščine, ki jih pri nas ni v izobilju. Vaši ljudje sami prenašalo čez črto maslo, meso, slanino, jajca, tobak, govejo živino in konje. Ako b< bila premima črta na vaši strani tako zastra?.ena kakor na naši. bi bi1' tihotapstvo omeieno Hi onemogočeno. vsled česar bi se tudi naša »go spoda« počutila slabše Potem bi go-tovo tudi pri nas zavrelo in mi bi se lahko ob tej priliki oddaliili z vaše zemlie. Obnovitev osebnega prometa v At-strlU. LDU Dunaj, 32. Po poročlht dunajskega ravnatelstva državnih Železnic se 26. t m. vzpostavi osebni promet v Istem obsegu, kakor pred ustavitvijo. Vozili ne bodo do na-daljnega samo brzovlaki. Madžari protestiralo. LDU Budimpešta. 22. OKU fav-Ha: Ogrska mirovna delegacija Je pariški mirovni konferenci predložila noto. v kateri protestira proti kršitvam heogralskega premirla ln proti krutostim, ki so lih zagrešile okuoacilske čete sosednih držav. Viljem protestira orod svoll bročStvL LDU Berlin. 22. Bivši nemški cesar je vložil pri nizozemskem pravosodnem departementu pismeni protest prod svoji izročitvi. Ameriški senat dovolfule priklopl- tev tracllskeea ozemlia Grški. LDU Wachington. 23. Ameriški senat le spreie! sklep, oo katemm bo podpisal prepustitev tracijskega. po Turkih Izpraznienega ozemlja Grški, obenem pa deloval na to. da dobi Bolgarija izhod na Fgelsko morje. Nemiri v Bolgari!!. LDU Bukarešta. 23. Brzojavna agentura Dacia poroča: Kakor se iavlla iz Sofiie. Ie bolgarski ministrski predsednik Stambulinski ukaza!, da se imaio aretirati vsi voditelj' bolgarskih boliševikov. Doseda! so zanrll 55 oseb. Stavkarsko gibanje v Bolgarih trala dalie. Stavkajočt podpiralo ruski komunisti z denarjem. Premogovna kriza t RomunlH. LDU Beograd. 23. — Kakor objavila romunsko ministrstvo saobra-čaia. Je v Romunili zaradi pomanj- Beležke. Junaštvo po toči. »Slov. Narod«, ki Je zadnie čase čudno »staroslovansko razpoložen, ie pred nekaj dnevi vpraševal socilalisie. kie so bili med vojno. Takrat le rekel, da so neokusni. Sedai le sam Sel med ne-okusneže in nravi, da so oni, »narodove!« ali boljše da le njegov gospodar moško nastopal »v času vislic in leč« ln da le komu rešil življenje’ Kdo se ne smele? Vsa LJuhllana ve. da ie vsa zadnla leta »gospodar« pač nosil srebrni roe. pisal udane članke in dajal še boli udane izjave, tudi ve. da je moško zavozi! v prvi »Narodni vladi« nesrečnega sporni na in da ie pred volno opetovano nastopal proti Jugoslovanskemu po-kretu. o njegovem nadaljnem moškem nastopu vemo pa samo to. da le Ml zelo moški ln oblasten proti kanja premoga ustavljen ves žele®« niški promet. Vozi samo še Simplo*-Orient ekspres. Podraženie nemških listov. LDU Berlin. 23. Tukajšnji listi n»* znanjaio, da so vsled brezupnega po* ležaja tiskarniške obrti prisiljeni, po* čenšl od 1. lebr. 1.1. znatno podražiti naročnino. Železničarska stavka t Italiji. Stavka se širi. LDU Rim, 23. Po zadnjih poro* čilih, ki prihajajo iz raznih krajev države. je postala železničarska stavk« v Italiji skoro splošna. Samo v Rim« Je število stavkajočih zelo omeienoi, tako da se vrši promet skoro nemoteno. Samo delni promet. LDU Rim, 23. (DunKU.) Raze« nekaterih malih pripetliaiev se vrši na vseh železniških progah omejeni promet na povolini način. Obsedno stanje. LDU Berlin. 22. »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Viada ie proti stavbarskemu gibanju izdala naistrožta odredbe in proglasila v velikih mestih obsedno stanje Zbornica ie sklenila. da bo vlado pri tem podpirala. Sklicanje zbornico. LDU Rim. 23. Agenzia Stefani poroča: Namesto dne 28. t. m. bo sklicana italijanska poslanska zbornica dne 3. februarja t. 1. Nlttl se Je vrni!. LDU Rim. 22. (DunKU.) Agenzia Stefani poroča: Ministrski predsednik Nitti je danes dopoldne dospel semkaj in zopet prevzel vodstvo poslov. meščanom, hišnim posestnikom ln trgovcem, kakor ie zadnie čase zelo moški proti uradnikom, ki hm daje odloke in Jermane z visokega in po visoški. In od tega niecoveva moštva izhala tudi žella poznati vse one. ki so se naveličali njegovega paševa-nia. Sedal celo grozi v svoiem listu z brezovko strahopetnim lh’bHan» skim meščanom, ki ga ne mwnia Morda bo brezovka ka! pomagala, morda se na namaka že druga zanj in ono peščico vernih pristašev Id se še »solnčiio« okrog nteva — do oneva »obračuna«, s katerim nam groze. Tudi mi želimo ta obračun, da se bo vsai videlo, ali so iiublianskf uradniki, hišni posestniki, trgovci in obrtniki res takšni »ouglavcl ki s« boje žvižganja brezovke. To »žvlž-ganie z brezovko« ie še boli smešnt* kot trditev, da ie župan bil med vojno — Jugoslovanski zaščirnik. Jugoslavra. Gospodarstvo. Antante nas hoče poslati oo kostanj v žerjavico. LDU Berlin. 22 Frankfurtski listi poročalo iz Pariza, da *e antanta povabila Romunilo k oboroženi Inter-venctH na Ruskem. Ravnotako bosta povabljeni Cehoslovaška ln Jugoslavija. Rekrutirani« v Bnsnl. LDU Sarajevo. 23. Rekrutiranje letnikov 1899 In 1900 se bo vršilo začetkom februarla. Kristan snuje stomilijonsko banko. LDU Beograd. 23. Predvčerajšnjim ta bila otvorjena v Beogradu konferenca Industrijalcev Iz vse države. pri kateri Je minister za šume ln rude Kristan razvil svoi načrt za obnovo Industrije Po njegovem načrtu bi se ustanovila Industrijama banka s kapitalom 250 milijonov dinarjev. Vesnlč v Beograd«. LDU Beograd. 23 Semkaj je dospel dr. Milenko Vesnlč. naš doseda-nil poslanik v Parizu. Dr. Potočnjak pri Davldovlču v av-Jenct. LDU Beograd. 23. V Beograd Je dospel dr. Fran Potočnjak. Bi! Je predvčerajšnjim sprejet nri ministrskem presednlku Davldovlču. Iz Novega Sada Izgnani madžaroflll. LDl1 Beograd, 23. Iz Novega Sada je bilo izgnanih več madžarskih aktivnih Kn rezervnih častnikov, ki se niso pravočasno Javili pri naših obla stvih. Ti častniki so člani »Zveze madžarskih častnikov«. Regentova zahvala britanski misiji. LDU Beograd. 23. Regent Aleksander le pred svolim odhodom iz Pariza v Beograd poslal britanski misili za pomoč Srbite pismo. Kjer l izraža svoio h'\uežnost za vse. kar le storila ta misila v korist nesrečnega prebivalstva Srbije. V pismu se zahvaliule regent vsemu angleškemu narodu za njegovo velikodušnost iti naklonjenost napram srbskemu narodu. Dalmatinski poverjenik za prehrano v Beogradu. LDU Split, 22. Poverjenik za prehrano dalmatinske vlade Dubokovič le danes odpotoval v Beograd y stvari prehrane. Odmevi ultimata. Najboljši odgovor — splošna mobilizacija. I DU Zagreb. 23. Danes Je poslal predsednik odseka poslancev iz zasedenega ozemlja dr. Dinko Trinajstič ministrskemu predsedniku Davl-doviču nastopno brzojavko: Povodom poziva mirovne konference vladi Srbov. Hrvatov In Slovencev, naj se v štirih dneh Izjavi radi predlaganega načrta o rešitvi jadranske ga vprašanja, ker bi se sicer izvede! londonski pakt. smatra ožji odsek poslancev iz zasedenega ozemlja, d« bi bil edini dostojen odgovor takojšnja izvedba splošne mobilizacije, Ogorčenje v Beogradu. Beograd. 23. (Izvirno poročilo.) Vest o antantinem ultimatumu Je Iz-zvala v celi beograjski lavnosti ve-hko ogorčenje. Vsi listi povdarjalo da le postopanie antante velika nehvaležnost do srbskega naroda, ki le mnogo več žrtvoval, pa tudi mnogo več koristil skupni zavezniški stvari kakor Italila. Vsi listi so enodušni, da bo morala Italija naše kraje, če nam lih bo sedal res nasilno oropala, prej ali slei vrniti, če ne z lepa, p« % grda. Protest dijaške omladlue. I.DU Zagreb, 23. Jug osi o venska akademska mladina naiodločneišc protestira proti vsakršnemu popuščanju mirovne delegacije v Parizu ln zahteva, da se rešitev jadranskega vprašanja izvede na temelju pravice samoodločbe narodov. Zlasti poživile z ozirom na zadnji ultimatom alilra-nih sil vlado kraljevine Srbov, Hr-vaiov in Slovencev, nai zapove dc-lenm m, mirovno konferenco takoj ! . pustiti, ker nam tam kot Slovanom in poštenim ljudem ni več mesta. Hrvatshi komunisti. Zagreb. 23. (Izvirno poročilo.) Komunistično glasilo »Nova lstina« odločno zavrača zadnje italijanske ln zavezniške zahteve ter povdarja svoje stališče, da mora o vseh spornih ozemljih odločati plebiscit. Starčevlčancl. Zagreb. 23. (Izvrno poročilo.) Starčevičanskl Narodni klub je na svoii seji najodločneje zavrnil laške zahteve in pozval vlado, naj ne odneha niti za las. INDUSTRIJSKIM PODJETJEM IN OBRTNIKOM V SLOVENIJI V UVAŽEVANJE. Po poročilu, došlem trgovski ln obrtniški zbornici t Ljubljani J« v Pulju še kakih 2000 kvalificiranih Jugoslovanskih delavcev različnih poklicev. ki so izpostavljeni preganja nju Italijanskih oblasti, ter bo vel:k del teh preganjancev prisiljen zapustiti Prh in se naseliti v našem kra ljestvt«. Da se tem pr-g:i,i"tr.cem »i bi se ra-d vrnili v domovino, omogoči ckbltl tikoj delo, le potrebno dobiti podatke koliko ln katere vrste kvalificiranih delavcev bi rosa-mezns podlega spreie’1 v delo. Iz Pulta bi se radi nasell’1 pri nas rta-sledn'! rrofesitanistl in sicer: nr*hiiž no ,20 električarjev. 200 ključavničarjev, K.-C mlzutjev, 3 Ji gradltci.Tv malih ladij. 2*0 kovač v 26 kotlarjev, risarjev, 110 ?!dnriev. 12 livar * r 5 mizsrfev za mol?!;. 16 tor-pedn’h delavcev. 11 nuškriev. S precizJjskih delavcev za popravljanje barometrov, termometrov In kompasov. 86 inštalaterjev za pafne stroje in motorje, 12 slikarjev in likarjev. 3 Kleparji. 60 mornarjev, 50 kurilcev, 25 pomožnih kurilcev, 30 delavcev za Izdelovanje peres ter 100 delavcev, ki so zaposbni rrl pa-ketJraniu. Industrljalce ’n obrtnike, k! reflektlraio na navedene delivce in nrofesljoniste vabimo, da pnšiiejo trgovski ln obrtniški zbornici v Ljubljani seznam delavcev, na katere re-flektlrajo. po strokah v teku 8 dni. •' BORZNA POROČILA. LDU Dunaj, 23. Izplačila na Zagreb 260- -275. Prago 381—401; bankovci kraljestva SHS 225—240. LDU Curih. 23. (CTU.) Devi« Dunaj 1.80, Berlin 8.25. Praga 7.10} avstrijski kronski bankovci 2. -f Ministrski odsek za roorga*> nlzacljo naše Industrie. Na podlagi referata ministra za nule i« šume Kristana glede organizacij« naše industrije je ministrski svet Izvolil ožji ministrski odsek, ki bo delal na to, da se ta program kar najpreie izvrši + Priprave za kolonizacijo Star« Srbita In Mncedonlje. Beograjsko ministrstvo za agrarno reformo pripravlja naredim za kolonizacijo Stare Srbije in Macecloniie. Po tej odredili bo vse poslovanie glede kolonizacije mnogo enoviteje. + Kredit za zgradbo montblan* Sitega predora. Francoska in iraiiian-ska vlada sta dovolili pet milijonov, funtov za gradnjo montblanškeg* predora. Preddela so se ie začel« v Chamonixu. 4- Kolekovanje kron v beograjskem finančnem ministrstvu še nf dovršeno >11 bo trajalo kljub neprestanemu nočnemu ln dnevnemu delu še nekoliko dni. -f 101) vagonov papirja ponuja Madžarska naši državi za kompenzacijo ali pa naprodaj. Ce se bo naša vlada na ponudbo ozirala, s« Še ne ve. „ „ -f Trgovina s Francijo. Pariška mestna občina je kupila v Slavoniji večjo količino drv ter zaprosila, da se Ji dovoli izvoz tega lesa v Francijo. Neka industrijska tvrdka Je nabavila v Bački 40 vagonov k od Uta, Zadnie čase se zanimata Francozi tudi za našo suho povrtnino, posebno za čebulo, ki jo z veseljem spravljajo na pariški trg. Dnevne vesti. — N Hi jv.HiOsitck »Ivau Solnce« je ( K. faranu ar. Tavčarja zelo hudo •pek«! in v slu-jčmera »Slov. Narod**. stresa svrvo *r» ioo nad g. Hi-troiji IVibiir-mo resmei na ljubo, da 8- n) spisai nit* cc/.-.i . Justku. niti kake notice zopet g. župana, ker •pioh ni nai sotrudnlk. — Izjavo akcijskega odbora narodno-stanov-sklh organizacij zoper k. župana ni priobčila »seve« samo ta preklicana Jug vstavlja, temveč tudi nekateri drugi slov. listi. Poslana je bila vsem slov. dnevnikom in »Slov. Narod« jc je naibrle vrgel v koš ali pa izročil osebno g. županu, da si jo dene za ogledalo za spomin, ko je v dobi de-mokraiizma iz osebne maščevalnosti in kaprice ošabno preziral volio 40 tisoč organiziranih, konsumentov. Doba absolutizma je minula na Ruskem. v Nemčiji, v Avstriji in upamo da tudi v — Ljubljani. — Omejitev tovornega prometa. Glasom obvestila direkcije dri. žel. Zagreb je na vseh progah m za vse oostaie zagrebške direkcijo ustavljeno prevzemanje tovornega Mava od 19 januarja od 2. febr. Sprejemajo se ie živali, hitro kvar-utvo blago, selitve, premog, vse na ope naslovljene pošiljke, režijsko in vojaško blago. Že na potu se nahajajoče pošiljke gredo • pr0K’' Petrovaradio— nnrPvr ]e ce,okuPen promet do na-nadalmeea ustavljen. Na potu nahajaj če se pošiljke se ustavijo in dajo tinr ra?r,0*aR0 Pošiljateljem. Razun rovnolouna vseb Pr°Rab obratnega Lhihi i j *užne Železnice v »n Mr«! iif stavke v Trbovljah o!u!l "iku “stavljen do preklica .. Ul ^y.?rn* Promet. Izvzete so samo pošiljki* živil. ~ R0,en,ske železnice. Upravni •vet dolenjskih železnic obrnil se je ■ nuino vlogo na ravnateljstvo državnih železnic, v kateri odločno Protestuje proti prekinjenju večernega vlaka Ljuhljaiia-Karlovec ter žahteva takojšnjo vzpostavitev direktne neprekinjene zveze s Karlovcem. Pozdravliamo energični nastop upravnega sveta in mu želimo naj-boltši uspeh. Sai jc v istinj naravnost brutalno za popotnika, ki z vlakom pride v Novomesto vže ob 10. urj zvečer, pa mora potern prezebovatj • nezakurjenem vagonu do 4. tire •lutraj. — Ekspresni vlak Duuaj-Trst. eT,-^* L m* se uvede na progi Du-nal-Trst nov par ekspresnih vlakov št. 3 in 4. Vlak št. 4 odhaia iz Trsta vsak torek in soboto, vlak St. 3 lz Dunaja vsak pondeljek ln petek. V Ljubliano prihajata torej približno ob času kakor nekdanji dnevni brzovlaki. Ta dva vlaka bodeta Imela tudi direktni kurznl voz Dunaj-Beograd fn obratno: v vseh vozovih M samo I. razred. štva. Prvi večji transporti se pričakujejo te dni. Natančen čas prihoda transportnih vlakov se bo objavfl pred pošto ln na deski na frančiškanskem mostu. Pozlvllamo ob čisivo. da se v obilein številu udeleži sprejema ter te naše lunake-mu-čenike kar nalsrčnejše pozdravi v svobodni domovini. — Inženirski Iznlt. Prijatelj našega lista nam noreča iz Piibrama. da le na tamošnli rudarski visoki šoli napravil Izpit s prav dobrim uspehom Idrijčan Ludovik Bonča. — Opustitev poštne nablrahilce Medgorje, pošta GrabštanJ. Koncem lanskega leta se je opustila poštna nabiralnica Nledgorje. prideljena dostavnemu okraju poštnega urada Clrabštajn, ker se je za okoliške na-biralnlce vpeljala služba se Iškega pismonoše — Izgubil je neki gospod dokumente tovornega avtomobila Fiat s potnim listom na Ime Anton Žerjal. Listine so za vsakega drugega brez vrednosti, zato se prosi pošten najditelj, da jih odda proti nagradi 200 K na policijskem ravnateljstvu. — C. M. družbi je poklonila ga. Franja Šinkovec iz Planine 100 Mr. ki jih Je moral plačati g. Stanko Hoffman. da Je proti njemu naperjene tožbe radi razžaljettje časti odsto-plla. —• Plenitve na gradu Bokavcl. Nekateri prebivalci Nove vasi pri Ollncah so meseca mnrea lanskega leta oplenili grad Bokavce. ki je last barona Miillerja iz Oradca. Odnesli so bili razne, več ali mani vredne predmete. Včeraj so bili pred ljub-lianskim deželnim sodiščem obsoieni Ivan Sencer. delavec, na eno leto Jožefa Oblak, delavka, na deset mesecev. Feliks Ciuha, delavec na šest mesecev. Marila Ciuha delavka. na deset mesecev, pečarski pomočnik France Smuk na šest mesecev in 18-letni čevllarskf vajenec Valentin Zorman, ki ie prtoel na Ide-to plenitve, na eno leto težke ieče. Po razglašeni sodbi so se vsi še dolgo skoro vse dopoldne posvetovali na hodniku, da vlože pritožbo proti strogi razsodbi. izvedli več prebrisanih denarnih transakcll. ki so klasiflcirane kot poneverba in izsilievanle in so slednjič še iz škofovih zavodov v št. Vidu odnesli po noči dne 22. novembra lanskega leta en motor v vrednosti 1000 kron. Obosojenl so bili na deset mesecev težke leče. razen Plevelia. ki ie dobil samo 4 mesece težke leče. Ovidon Korošec le precej denarja zaigral v hazardni igri. =• Z doma le utekla. Hedvika Lončar. 15-!etna dekica močne konstitucije. v črni obleki, le utekla neznano kam z doma svojih staršev v Spodnii Šiški. = Surov oonočplok. Neki ze.o eleganten ponočnjak ie v noči dne 27 f m. zelo surovo nahrulil na ce«t1 služhuiočeea stražnika z besedami: »V| ste baraba!. Hrulitev se ie dogodila ob 2. po noči. Ponočnjak bo ime! onravltl s 5 104 srbskeg3 kazenskega zakona pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Maribor. Za begunce! Begunci Iz zasedenega ozemlja, ki liočeJo v kralšem času doseči zanesljivo ugotovitev in izplačilo volne odškodnine za pohištvo. nai se takoj Javijo pri B. drju Ziegleriu v Mariboru. Sodnijska ul št. 10. prltličto na levi. med 9 In IZ dopMdne in med 3. in 5. popoldne. Sokolski zabavni večer s Padava n lem hi. dra. Kovačiča se vrši v nedello dne 25. t. m. ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma. Odbor orkestra »Glasbene Matice« Maribor pozivlia vse one god benike. ki se še niso priglasili, da to čimpre) store, ker so se vale z« koncert, ki se bo vršil že v prvi polovici fehrunrto pod vodstvom gosp ravnatelja Topiča, že intenzivno za čele. Ljublfana. ,* ^bisera? Pred kolko- In 2 krnnsU Ke! denarni promet z etn ppontno. i. w~ TrD!f,l s« vračalo! Na noti iz *^eJ° Dnb,'2no 50.000 naših fan-■ s« vračajo lz krutega letni = Prihod naših uktnikov Izlta-ille. Vse one cenlene Mublianske dame (43). katere sc že pri odboru za spreletu naših uletnikov iz Italije, nai blagovolijo takol svole naslove (ime. priimek, ulica, hišna številka) nadstropje, natančna označba vrat. event. telefonska številka) sporočiti Glavni komandi mesta v lJubljani (Dunajska cesta 29. II nadstropje), ker bi bilo drugače nemogoče imenovane dame pravočasno (event. ponoči) o prihodu transportov obvestiti. Seznam, kateri se nahaja pri omenieni komandi, ie nezadosten. Zadeva Je zelo nulna. = Umrl je po kratki In mučni bolezni g. Alojzij S m u c, slu bivšega občeznanega kantinerja v šent-peterskl vojašnici. Pokojnik, po poklicu črkostavec. Je bil do Izbruha vojne zaposlen v »Učit. Tiskarni* kot strojni stavec. Ko je v zimi leta 1914/1915 z mnogimi drugimi trpini prenašal krutost vojne v Karpatih, so mu pomrznili udje na nogah In rokah, vsled česar je izgubil pol stopala in več prstov na roki. Po presta. lem trpljenju ni mogel več izvrševati svojega poklica In je bil od tedaj kantlr.er v topn. vojašnici Bil je dober in odkrit tovariš. Tudi takih je malo, kot si bil Ti. Lojze 1 Počivaj v miru! —- Preostalim naše iskreno sožalje. — Stavci »U Č i t. Tiskarne«. = Poštenlakovlčl. Poročajo nam: Po Llubliani hodiio liudle. ki nabiralo dobitke tn darila za veselico, ki Jo priredi 31. t. m. neki »Veselični odbor« v Ljudskem domu. Ce jih kdo vpraša natančneje, pravijo da prlre-de veselico železničarii. previdno pa zamolče. da so prireditclli — mednarodni« komunisti, ki se bi radi pribll-? >i; t*c1o kateMst.-; strokovni zvezi, ker priredijo veselico v Ljud skem doiriu. Radovedni smo. če so tl dosledni intemacijonalci tudi svolo vlogo na »Ljudski dom« ovekovečili s srbsko-nemško štamoiljo. ki jo navadno staviio nod svoie dopise. = Icra privede v kriminal. Žalostno sliko je nudila druga razprava pred liubjanskim deželnim sodiščem. pri kateri se le morala zagovarjati četvorica mladih, intehcent-nih mladeničev zaradi hudodelstva tatvine, poneverbe In izsiljevanja. Zašli so bili v verižniško-kavarnlški mille. Iz katerega so dospeli v kriminal. Dijak trgovske šnie Gvidon Korošec, mizar Jože Pleveli, trgovski sotrudnlk Adalbert Majerčič tn urarski pomočnik Josip žldutfk M Celie. Mestno gledališče, člani kr. slov gledaUšča iz lJubljane prirede v po nedeiiek. dne 26. t. m., v mestnem gledališču pod vodstvom režiserja g. Povheta »Operni ln opetetnl večer«. Pri prireditvi sc.deUdelo gdč Richter’eva. g. Drvota. g. Levar in g. Povhe. Protestni shod beguncev. V nedeljo dne 25. t. m. se vrši v mali dvorani Narodnega doma protestni shod be,rimccv proti 'vir^eravar"’ rešitvi iadranskeca vprašanja. Šahovski turnir v Celin. CelisH šahnvci priredijo v mali dvorani »Nar., kavarne«, prlčenšl 24. t. m. ob ?D. uri šahovski turnir ki sc na-daliuje vsak dan ob Istem času Ne-delle so Izvzete. PrMavltl se Je do danes 24 t. m. opoldan pri g. dr. Švabu. Vpisnina 10 K Snlnšna gospodarska zadruga za Slovenijo, podružnica CePe. skMcule Izredni občni zbor na ?6. t. m. ob pol 20. url v malo dvorano Narodnega doma. Trgovec Jakowltsch še vedno misli, da bo rešil celjsko renecat-stvo s tem. da izziva v svoiih Izložbah s samonemškiml Hstkl. Mož se Je menda spreobiedel slovenskih grošev In hoče na ta način zabra-rtiti obisk slovenskih odien->aWv Za vol« L vrst« 10 K za kg živ« teže; za Yole II. vrste 9 K za kg žive teže: za vole III. vrste 8 K za kg žive teže. Za krave I. vrste 8 K za kR žive teže; za krave II. vrste 7 K za kR žive teže; za krave IH. vrste 6 K za kg žive teže. Za bike In telice I. vrste 9 K za kg žive teže: za N vrste 8 K za kg žive teže; za 111. vrste 7 K za kg žive teže. Koščena živina brez razlike 5 K za kg žive teže. Okrajna glavarstva Imajo poskrbeti. da se te cene čimpreie uvelia-viio ter vsako navijanje teh cen prepreči. NOVA UREDBA ZA ŽENITEV VOJAŠČIN! PODVRŽENIH OEFB. Za ženitev voiaški dolžnosti podvrženih oseb vella zdai novoprogla-Seni zakon o ženitbi oficira. pod-ofteira. kaplara i redova«. (Redovi, to ie moštvo.) Čin 21. tega zakona določa, da se podnarednikom. kaplarom in redovom zabraniute ženitev, dokler so vstalnem kadru. Oni kaplar i ln redovi pa. ki so začasno odpuščeni, se moreio ženiti, ne da bi orosili kakega odobrenja za to. Služba v kadru odgovarla oreišnll orezenčni aktivni službi Drl vojakih. Deželni vladi prihaiajo 8e vedno prošnie za ženitna dnvollenla naborni dožnosti podvrženih oseb. Takih prošeni ni več predlagati, dokler ie v vellavi sedanli zakon. V konkretnem slučaiu le namreč ministrstvo volne in mornarice po-iasnilo. da le gorenii čien 21 umeti tako. da ie ženitev brez dovoljenja nedopustna samo za tisti čas. katerega voiaški obvezanec aktivno služi v kadru. Dovollenia za aktivne voiake (kadrovce) izdaialo voiaška oblastva. Sicer na ženitev vojaških obvezancev Iz volašklh razlogov ni nikakor omejena. Zlasti se more tudi vsak reerut. čredno nastopi svolo službo v kadru. poHttbno oženiti hi ne ptrebule za to nikakeca dovolje-nla. Ženitev le zabraniena samo »kadrovcem«. to so vofaki prvega poziva, ki služilo svol predpisani rok pri kadru, in pa nadalie služeči pod- 395 pri Staculu, na It. 396 do 59(1 pri Elbertu. na št. 591 do 785 od Leskovec & Meden, na št. 786 do 980 pri Ješetu. na št. 981 do 1175 pri Medici, na št. 1176 do 1370 pri Jemcu, na št. 1371 do 1500 pri Sve-telu. V V. okraju: na št. 1 do 390 prt Strancerhi na št. 3Q1 do 585 pri Krivicu, na št 586 do 780 pri Zorcu, na št. 781 do 975 pri Stupici, na V pondeljek. 26. Jan.: Zaprta V torek, 27. ton.: »Korenček«. Ženitev«. Abo« nement D. ENOTNE CFNE ZA ŽIVILA V SLOVENIJI. Vlada Je poslala vsem okrajnim glavarstvom in g. civilnemu komisarju za Prekmurje navodila. 00 katerih naj se določijo v celi Sloveniji kolikor možno po enotnih načehh prodaine cene za živila ln druge vsakdanje potrebščine. Ta navodila so potrebna, ker se v splošnem opaža. da postopajo občine pri določanju prodajnih cen brez sistema, se ne ozirajo na dejanske razmere, zlasn pa na sosednie okoliše, temveč upo-števaio predvsem le svoje lokalne Interese. Urejena prehrana ie pa mogoča edinole tedaj, ako se bodo za okoliše, ki tvorijo gospodarsko enoto. določile tudi enake cene. Pri vsakem okrairietn glavrstvu naj se sestavi posebna komisija za presojanje cen kot posredovalni organ okrajnega glavarstva. Tem komisijam, ki bodo sestavljene Iz strokovnjakov ln Izvedencev, se pritegnejo, kar se razume samoposebl, tudi zastopniki konsumentov. Prav posebna razlika se pa kaže pri prodajnih cenah za klavno živino, dasl baš za to razliko ni nobenega tehtnega razloga Nasprotno, ravno glede klavne živine se mora vsa Slovenita smatrati za enoto, ki nai bi imela tudi enotne prodaine cene. Zato Je notreba, da se ta razlika čimpreje odpravi in tako omogoči redna preskrba prebival stva z tnesom. Po Izjavi strokovnjakov. ki jih ie zaslišal odsek za prc hrano, je smatrati naslednje cene za klavno živino kot primerne In odgovarjajoče sedanjim prilikam t AprovizacSia. Prodajalci aprovlzačnega petro* lela se opozarjajo, da smejo prodajati petrolej le na nakaznice ali posebna nakazila ln le po določenih cenah. Prestopke kaznuje državni urad zoper navijalce cen. Prodala petrolela na A-!zkaznlce za rodbine. Na vsak prvi odrezek petrolejske A-izkaznice se dobi c r. liter petroleja, ki stane 8 K, v sledečih trgovinah: v I. okraiu: Na št. 1 do 195 pri Ravhekarju. na št. 196 do 390 pri Ofstrižu. na št. 391 do 555 pri Zirkelbachu. V II. okrafu: na št. I do 190 pri Schiffrerju, na št. 191 do 390 pri Trdini, na št. 391 do 585 pri Tavčarju, na št. 585 do 785 pri Košaku, na št. 786 do 930 pri Kavčiču. V lil. okraju: na št. 1 do 200 pri Vrtačniku, na št. 201 do 395 pri Tenenteju, n« št. 396 do 585 pri Podržaju, na štev. 586 do 760 pri Kranlcu. V IV okraja: na št. 1 do Društvena in uradna obvestila. Društvo državnih uslužhencsnK SHS za slovensko ozcmlie ima od-borovo selo v pondeljek. 26. t. m. ob 20. url v običajnem lokalu. Srbohrvatskl literarni kurz s« prične danes (v soboto, dne 24. lanu-aria) ob 6. uri zvečer na realni gimnaziji na Pollanski cestt: kdor se ga misli udeležiti nai pride danes tfa| predaval bo prof. Ilešič. Veliki pustni korzo pevskega društva »Slavec« bo na pustno nedeljo 15. februarla v veliki dvorani »Uniona«. Vstop bo splošen: le maske bodo dobile vstopnic« proti prl» lavi svojega Imena. Narodne noša dobrodošle. Društvo ra zgradbo Sokolskega doma na Viču priredi v nedelk) 23L t. m. ob 8 url zvečer v zgornlih prostorih Nar. doma v Ljr.bllanl »Zabavni večer s clesom«. SodeluleJ« člani kr. onere gg. Povhe. Stamca^ Peček. g. baletni mojster 'Vthan. gdki Svohodova. Bežekova. Pranketov% MOHerleva In Vavpotičev«. Na ki*« virlu g. Balatka. Koncertne ln plesne točke izvakl godba dravske dlvlz. oblasti rod vodstvom t. kapelnika dr. Čerina, Vstopnina 10 K- Pokrajinske vesti. Iz Oorij. Ponižnost Je lepa čednost. samo da je naš g. kaplan ne pozna, ker se tako rad postavlja in ponaša s svojihri namišljenimi zaslugami. Na občnem zboru »Zadruge« Je bobneče povdarjal. da Je vse sam naredil da le plačal tudi 53 tisoč K dolga, v svoil resnicoljubnosti pa je »pozabil« povedati, da to ni bila nobena umetnost, ker mu je zapustil njegov prednik v Zadrugi poslovodja Kunstelj 38 tisoč kron v gotovini. nad 90 tisoč pa v blagu. Tako bi plačeval dolgove vsak. A kaplanu Je pred vsem zato. da sebe povlšuto. nasprotnika pa ponižuje. AH se t« strlnia 1. nauki, ki nam jih razglaša vsako nedeljo s prižnice, o tem sl n« beli glave. Jesenice. Kakor Je znano so pri št« bolniške blacaine v soc. demokrašk« roke. Mislili smo. da bo tam nekaj pravnih mest za naše Invalide kateri so jim bili vedno tako na leziku. Toda od besed do dejanj le daleč TM jeseniški blagalnl so nastavil! sam« protežirance iz svojih vrst. Iz jeseniške tovarne so štiric zraven, ki sposobni za vsako delo, a na invalide so seveda pozabili. Drobiž. • Bolgarski Ferdinand ln četašb O bolgarskem caru Ferdinandu pripovedujejo s!ede*čo anekdoto: Znano je. da se bivši car zelo briga za to. da mu ostanejo roke vedno bele in fine ter okrašene s prstani. Nekoč je bila povrbljcna na dvorski obed neka ruska kneginja. Car je Imel tistega dne na mezincu prekrasen prstan z rubini in z jzvanredno lepim biserom. Ker je kneginja neprenehoma pogledovala na ta prstan, ji ie car dejal: »AH se vam dopade ta biser? Dovolite ml, da ga vam nataknem na vaš prst!« — Nato je pripomnil povsem brezbrižno, toda potihoma, kakor da ii zaupa neko skrivnost: »Baš sedaj sem ga dobil. Poslal ml da Je moj najboljši četaš z meje. Ime • n niten človek 1 Dosegel je rekord m sekanju prstov. Gotovo je ta prsta« sne! 7. roke. lepe kakor je vaša « * Katoliška stranka v ItallH z« žensko enakopravnost. Kotolišk« stranka v Italiji razvito živahno agitacijo med ženstvom. Bolj kot vsak« druga stranka zahteva za ženske pasivno in aktivno volilno pravico. Ta Je tudi popolnoma razumljivo. Klerikalizem Je bil In ostane »blažen med ženami.« * Bela knllga Vatikana. »L* Ide* Nnzionalc« doznava. da bo v naj-kraišem času obelodanjena toliko pričakovana »bela kniiga« Vatikana, kj bo vsebovala mnogo še ne objavljenih dokumentov vatikanske trolitik«. Izdajatelj ln odgovorni urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Llubliani, ’ 1 Stran 4. .JUGOSLAVIJA« dne 24. JannvatJa 1920. 22. štev. Zahtevajte Jugoslavijo« v vseli gostilnah, kavarnah iu brivnicahI Pridobivajte naročnikov! Mali oglasi. Proda se: Prodiim gramofon 8 ploščami (Luksusapparat) skoraj popolnoma nov In Ediaon Standart F< nopraf z večimi ■valjarji, gumijaMimi cevkami, lijaki In vnemi potrebščinami. Naslov v upravi lista. Na prodaj ali v »ameno so večja Id manjka posestva, atanovanjake hiše i in vilo, Poitve se Anončni zavod UiL ibd&Ii (bobne), pločevinaste kupuje v vsaki množini ter po najvišji ceni tvrdka BREZNIK & FHlTSCH, trgovina z železom, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. 28 Oskrbnik starejši, zanesljiv in izkušen se išče za večje posestvo blizu Celja. Reflektanti z dobrimi izpričevali naj vpošljejo svoje ponudbe na upravo »Jugoslavije" pod »Oskrbnik št. 85“. Kupujem In prodajam vse vrsto starine (aniikvitete) k^kor: narodne noše, umeinine, preproge, starinska stekla -n porcelan itd kakor j Art j. ki Svelislav Po- tudi umetno, nerahno zobovje konce- povjf jma n , prodaj polnokrvnega aijoniran posredovalec pri prodaji Je žrebca arabske pasme, vrlo dobrega /.a PredPlefQAlfO 4 DNI Art. kanetan (. ki Svelislav Po- Jk * »M. M .JL «1 JL nakupu posestev Iti nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10 86 Drago Beseljak. Maribor, Gregorčičeva X .< j v,, «1.0. (SchiUerstraaae.) “LCIIHiO m rdCCllO Kupi se: Kupi se hiše, vile in posestva. Po utrdbe os: „Anončni zavod" Drago Beseljak, Maribor, Gregorčičeva ni. d. 'fichillerstrasse.) 114 Službe: Sprejmeta se takoj dva pridna, tanealiiva in trezna hlapca k boljšim konjem, proti dobri i.rani, oskrbi ter Vlseki plači. Ponudbe na Emonska cesta 8./1 pisarna. Ravno tam se sprejme tudi trgovski sluua. 1,J8 Paznik lova /a nižino (srne, zajci, fazani, prepelice itd.), koj; je kot lak Jo služil ter je soliden, vesten, pošten (oženjen) se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na L. Lepoacba v Ptuju ______________________________107 IzveJbans kuharica želi vstopiti v službo v kakšnem župnišču v okraju Ptuj ali v Maiiboru, pojde pa tudi kot oskrbnica posestva. Ponudbe se naj pošiljajo pod naslovom Katarina Ro-glnn v Krčevini 58 pri Ptuju. 109 Sprejmem trgovskega nastavljene«, spretnega žt-lezniniirja, samosloino, starejšo moč pod ugodnimi pogoji. A. Kužnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 98 Razno: Lokal za kovačnico se odda v Inko prometnem kraju v najem. Do- . piae pod ..Kovačnica*' na upravo lista J V najem »e vznmo gostilna v Celju ali okolici. Ponudbe pod „Go-atilna'1 na upravo ..Jugoslavije" v Celju. Stanovanje e hrano išče gospod. Preskrbi lahko cenejta živila. Ponudbe pod ..Stanovanje ki 20” na opravo Beta 110 Dopisovanje In ženitne ponudbe: Ženitna ponudba. Posestnik in rokodelec star 31 let ae žel oženiti s deklico ali vdovo no nad 28 let staro, katera ima tudi manjše posestvo Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne na«; ritvo .Jugoslavije* pod „Miii dom* barva za štami ilke (modra in rudeč«) inr „SNAŽ1“ najboljše sredstvo za cistenj e kovin po tovarniških cenah. Kemični proizvod O.ČerfaličJ juhljara Opekarska cesta štev. 43. imih! snn ▼ zabojih po 15 kg. Kava ČpJ Čokolada Kaka« Kfvin pridatek Konjak Rum LKerie Sinnjiatiiec Rtt mi zna vina M ndeinl Rozine DiSaie Paradžnlke razpošilja po cck» kraljestvu od & kg aaprej poš nlnt prestol JOS. FABIANI Ljubljana, Prefien.ovaul.54 Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjam, da je moj dragi soprog, ozir dobri oče otrok Lojzke, Šj.elke, Marjance, Ivke in Neike, gospod Alojzij Šmuc kantlner in strojni stavec po kratki in mučni bolezni v 31. letu svoje starosti dokončal svojo življensko pot. Pozemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v nedel o dno 25. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti topniška vojašnica na pokopališče k sv- Križu, kjer se izročijo materi zemlji. Bodi mu ohranjen blag spomin. L!"bl|“*' 23' Ivanka šmuc, žalujoča soproga. POSESTVO z ekonomijo v bližini Ljubljane ali večjega kruja v Sloveniji se vzame v najem. Ponudbe pod .Kmetija Št, 87“ na upravo »Jugoslavije* 87 Javna dražba V pondeljek dne 20. januarja 1920 na Valvasorjevem trgu poleg Križevniške cerkve «e vrši ori« . ______ ob 9. uri dopoldne javna tira ba raznih predmetov, kakor: pohištvo, 2 risalni mizi ra stavbenike, omara so led, razno perilo in obleka, porcelan, žimnice, pernico, kuhinjska posoda In druge stvari. 88 Deželna vlada za Slovenijo, i mz« a s* s$ Strojnik v vsakem oziru zanesljiv, trezen 79 in pošten, za nočno delo takoj sprejme. Plača po dogovoru. Potni stroški 8« povruejo. Pismene ponudbe s prepiBi izpričeval sprejema Imo CSigovii, Nova Gradiška, Slavonija. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresujočo vesi, da je naš s čnoljubljeni. nepozabni soprog ozir. oče, sin, brat, svak, zet in stric, gospod ALOJZ UHER, SOLASTNIK TVRDKE F & A. UHER včeraj dne 22. L m. ob 8. uri zvečer po kratki bolezni aiiruo prem nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 24. t. m. •b pol 4 url pop. iz hiše žalosti Selenburgova nlica št, 4, na pokopališče k av. Križu. V Ljubljani, dne 23. Januarja 1920. Ivanka Uher roj. Ocvirk-ova, Antonin in Cedila lliitovi, soproga. starši. Anton Uher. VIL Eeškoalov. tater. pluk-Vladivostok brala. Vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 0'dfich, Fran Uher. linko. solastnik tvrdke, pleme, star 3 leta, visok 108 cm, tem-norujave barve, z rožico na čelu, cbe levi uogi do biclja bfTe, na desni zadnji nogi svitek bel. — Žrebca se more ogledati v hlevB 2. baterij-, 2. divizi-jona Drav. art puka v topn. vojašnici. 84 traja zdravljenje srbeik« in garjav z novim, od vseh dosedanjih mazfl po sestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom 2385 I« SUHICO Miga m litin ..DOBHODELUCSr I Ww\ v korist sirot, slepcev, invalidov in hira cev. 1317 t obitkov v skup. vrednosti 80.600 krcu. Glavni dobitek v vrednosti 20.600 kron. JB8F Srečka 2 kreni. Sl ike se aaro(8’0 v Esfciijski pisariti v Ljubljani. Pui.fr !.j :asip itn. 10. Žrebanje bo 3. let?. M ob 6. zvtier. znamka .ITO*. Vsaka škatlja vsebuje „SARKO“ mazilo št. 1. »SARKO* mazil« št. 2 .SARKO* prah za i osipanje in natančni opis bolezni in načina uporabe, katerega mora vsak natančno prečitati, kdor hoče hitro in gotovo ozdravitL Cena 1 škatlji »SARKO* 16 K, po pošti 18. -- Izdeluje in razpošilja Lekarna pri srebrnem sokolu, Brežice. Proizvajamo in dobavljamo ir rar takoj *w *wi dvigala, lifte, priprave za nalaganje, mala dvigala, bencin motorje, najfinejše mehanične instrumente i. t. d. Tovarna strojev in fina mehanična delavnica S •9 te tf« Zastopstvo: Zagreb, Samostanska ul 15. Priporočamo sledeče knjige za Ivan Albreht: „Slntnje“ .............................................. ... broš K 5—, vez. K 8— Janko O/gger: .Pohorske poti".............................................bros. K B'—, vez. K 8‘— Dr- Jvan J.ah: „I)oro“. Povesi slovenskega dečka iz svetovne vojne. Cena vej....................K 6— Milan Pugelj: „ lil im o ciljev". Novele. Vrz................................................. K 8'— Cvetko Golar: ..Kmečke povesti". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez. K 8— Anton Pesek: »Slepa ljubezei>“. Lindska Igra s petjem v petih dejanjih. Bioš....................K 2'BO Monica Ponianova: ..Šopek bamotarke”. žbi(k« novel. Cena broš. ... K 6' , vez. K 7 Atov in Teffi: ..Humoreske". Zbi ka ruskih hnmoitsk, satir In grotesk. Cern broš. . . K ti*— ^Kurentov allM>ni“. Humoristični alinannh s slikani1 ...... K 4*50 terci. SeMl: „1 natliriHtvo naših Alp**. Prisi evek k spoznavamo slovenske ml Vez K 10' Alfont Mencinger: „Nuuk <■ serviranju". Bogato ilustrorann pomožna knjiga za piaktični in teo-retični pouk aa nadaljevalnih šolah za vajenec gostilničarske in hotelirske obrh in za samouke.............................................................................. * I n I Kupim nove.šo H... * v a gostilno, kavarno,, ali trgovino ali dvo- kl ima več prostorov, | rišče ta trgovino ■ bolj na promet, kraju v Martboru, Celiu ali tudi v Ljubljani. Prod- m ali tamcBiaMt tudi dvonadstropno, v slogu vile zidano bilo. ataio 15 let. s parketi, vodovodom in električno razsvetljavo, z lepim cvetličnim in sadnim vrtom, vse skupaj fiOO D jdafter v najlej ši legi v Beljaku. K 15*- Narodna knjižnica: 3. in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani aplai”. Cena , t . K 8*— 3.-5. snopič: Leonid Andrejev: »Goudeanina**. Komedija. — Po«Wenll dr. Jože ulonar. Cena .... . . K 8'— 6.—9. snopič: Vladimir Levstik: „Cad|s gnezdo1*« Povesi iz um u, ;■ oja in nad. Cena bros.. . ... . K 10- vez. K 12— E52©G56?=3 S;rite med narod: 1. Koroška. Carantunus. Pridcjan je zemljevid v barvah Koroške. Cen« ....... K 4*-— 2. Poglavje o »tari slovenski demokraciji. Gosposvetsko j-otjo Spisal dr Pogumil Vosnjah Cena............................................................. K 2— 8. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena................................K 1 — 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditu*. Cena.........................K 2*— B' Jiigostovensl a žena zn narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena..........K 2— 6. Slovens! o narodno mladina in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Spl -ul Jan. Ev. Štuhec Cena broš......................................K 10 — Slovenci, Slovenke t Zavedajmo se svo/ih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih Naročite te kn jige in brošure, širite jih med ljudstvo i Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1'90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Zvezna tiskarna v Ljubljani. 52 Dopisi p«d „M 11 fl“ polt« St. Jakob v Ro*«. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin lis a Wolfova uiUa 1 — PodiuiitUa v t&uthki Lebed obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun , ?, Ustanovljena septembra 1919. & Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. 4 o/ /0 čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom