Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratO se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v četrtek 16. avgusta 1888. Letni!* XVI. Boj Nemcev proti poziraiijskim Poljakom. Iz Toruna na Poznanjskem se javlja, da so Členi družbe v obrambo in ohranitev nepremakljivega imetja poljskega, kojim je bil namen pokupo-vati poljska posestva, da bi ne prišli v nemške roke, in jih razdeliti mej kmetsko poljsko ljudstvo, da so torej ti členi toženi zaradi nezakonitega popoljačevanja. To je zopet nov korak, ki je naperjen od pruske vlade zoper Poljake, novo sredstvo, da se uničijo napori in poskušaji v obrambo poljske narodnosti proti nasilnemu ponemčevanju. Dasi je poljski jezik na Poznanjskem popolnoma brez prava, dasi Poljaki nimajo ni najnižjih šol, vendar germanizacija na Poznanjskem ni napredovala nemški vladi dosti hitro. Vsled tega predlagal je poslanec Achenbach meseca januarija I. 1886. v pruski zbornici, naj se „v obrambo in zavarovanje nemških kolonistov in nemške kulture dovolijo zadostna sredstva". Proti temu je poljska stranka predlagala, uvaževaje, da je omenjeni predlog naravnost zoper ustavo, da se z obvarovanjem poljskih podanikov kralja pruskega na podlagi mednarodnih pogodeb in obljub, koje so vladarji slavnostno prisegli v zaščito njihovega jezika in narodnosti, nemške koristi ne oškodujejo, prešlo se je o Achenbachovem predlogu na dnevni red. Da je bilo pruski vladi zelo na tem, da se sprejme predlog Achenbachov, razvidno je iz tega, da je bil predlagan na izrečno željo vlade, in dalje, da je sam Bismarck v dve uri trajajočem govoru dokazoval prospešnost in potrebo predloga. Pregovorivši obširno o domnevani nevarnosti Poljakov za nemško cesarstvo, ker neprestano kujejo naklepe za ustanovljenje samostalne Poljske, po-vdarjal je, da je glavni vzrok, zakaj tako počasno napreduje ponemčevanje Poznanjskega, je ta okoliščina, da se večina zemljišča nahaja v poljskih rokah. »Poljsko plemstvo — rekel je — ima v posesti v veliki vojvodini poznanjski 650.000 hektarov. Hektar kraljevih posestev iznaša v vladnem okraji poznanjskem 20 mark zakupnine. To so primeroma same loke in polja; ako se k temu prištejejo še gozdi in nerazorana zemlja, pripada ua onih 650.000 hektarov 15 mark dohodka za jeden hektar, torej pet tolarjev. Skupno torej tri milijone tolarjev, ali tri odstotke iz sto milijonov tolarjev. Vprašanje je, ni li moglo Prusko v koristi svoji in nemškega cesarstva dati sto milijonov tolarjev, da bi si pridobilo posestva poljskega plemstva, s kratka, da bi je razdomovinilo!" Ko je temu nasproti zaoril glasan protest na poljskih klopeh, odgovori jim Bismarck mirno, rekoč: »Seveda se to kruto glasi, toda, ako moramo za železnice razdomoviniti, in sicer zaradi same pri-kladnosti železničnih društev, ako razdomovinujemo, da bi postavili trdnjavo ali otvorili novo ulico, zakaj bi pač ne mogla pod istimi okoliščinami država, da si kupi svojo varnost za prihodnjost in se znebi nemira, istotako učiniti?" Predlog Achenbachov bil je vsprejet. Koliko se je one dobe potrošilo novcev na razdomovinjenje poljskih posestev, ni znano, toda vlada pruska gotovo ni držala rok križem. Načrt, kojega je gotovo osnoval Bismarck sam, je povsem zvit in premišljen, in ni dvojbe, da se mnogo — ako se uresniči vse — d4 izvršiti. Dokaz imamo na pruskem Šlezijskem, kjer ima vlada z ponemčevanjem Poljakov mnogo manj težav, ker je ondi ljud večinoma brez zemljiškega imetja. Da je zemljiško posestvo močna obramba in zaščita narodnosti, to vidimo na pr. pri nas na Slovenskem, posebno pa pri naših severnih bratih Čehih, kjer se je nepokvarjen domač govor, materini jezik ohranil povsem v kmetskih kočah. Rodoljubi poljski spoznali so nevarnost, koja jim preti s provedenjem Bismarckovega načrta, in zaradi tega so takoj mislili na obrambo. Založili so družbo, ki je tudi imela namen kupovati poljska posestva, ista razkosavati ali razdeljevati in ja prodajati kos za kosom odločnim, a zavednim Poljakom. Misel ta je bila gotovo dobra, ker se mala posestva dado lažje vzdržati, nego velika. Ni nam sicer znano, kake vspehe je dosegla ta družba, vendar nedvoj-beno je delovala z odločnim vspehom, ker si vlada pruska iuače pomagati ne more, nego s sodniškim postopanjem proti členom te družbe. Toženi bodo zaradi: »n e p o s t a v n ega popoljačevanja" — poljskih pokrajin! Tožba naj se izvede tako ali tako, čin pa sam dokazuje, kakih sredstev se poslužuje pruska vlada. Toda vprašanje je, se li posreči Bismareku ugonobiti poznanjske Poljake. Narodna zavednost pa in pogumnost poljskih nam pobratimov, njih odločnost in previdno postopanje so še vselej izborno izkazali, in je torej opravičena mideja, da niti s temi, ni z drugimi sredstvi ne bode dosegel Bismarck svojega cilja. Vzlic vsemu nasilnemu ponemčevanju ostane ohranjeno, nepokvarjeno to trpinčeno slovansko in eminentno katoliško pleme, in ko bode truplo krutega kanclerja Bismarcka že davno počivalo v hladni rakvi, razlegala se bode in odmevala po Poznanjskem navdušena pesem: »Ješce Polska nezhynula!" Politični pregled. V Ljubljani, 16. avgusta. Notranje dežele. Vzlic raznim preklicem se vendar pričakujejo važne osebne premembe v višjih vladnih krogih, ki bodo zadevale tudi Hrvatsko. Posebno se naglaša, da se bo vsled prestolonasledni-kovega potovanja po Bosni in Ercegovini ali izročilo državno finančno ministerstvo v druge roke, ali pa od tega ločila najvišja uprava zasedenih dežel. Odločilne osebe, mej temi tudi nadvojvoda Albreht, izrekle so se za to, da se izroči bosanski oddelek vojnemu ministerstvu. Vojaških vaj na južnem Štajerskem se po najnovejšem ukrepu tudi prestolonaslednik Rudolf ne bo vdeležil; potrjuje se pa vest, da bodo navzoči nadvojvode Albreht, Viljem in Rainer. Grof Kdlnokg je 18. t. m. sprejel v avdijenci ruskega veleposlanika Lobanova. Cesar je potrdil z Najvišjim sklepom mej hrvatsko vlado in dalmatinskim namestni-štvom skleneno pogodbo z dne 7. decembra 1887, ki vravnava pašno pravico nekaterih dalmatinskih občin na hrvatski zemlji. »Agr. Tagbl." poroča z Dunaja: Koraki, ki so se storili pri apostolskem nunciju Galimbertiju zoper vladiko Strossmagerja, niso imeli zaželjenega vspeha. Galimberti se je izrazil, da je mišljenje Štrossinayerjevo zadostno znano katoliškemu svetu, zaradi tega pa nuncijatura nima povoda o tem poročati sv. Očetu. LISTEK. Eibštvo na cirkniškem jezeru. Opisal e. kr. gozdni asistent Viljem Putick. (Dalje.) Povodom preiskovalnih del pri podzemeljskih vodah Notranjske, koje mi je naročilo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, mogel sem natanko opazovati prizor popolnega odtoka vodil iz cirkniškega jezera. Preiskovaje podzemeljske toke voda v jako razprostrani pokrajini notranjski prišel sem ravno ob ugodnem poletenskem času v dosedaj nepoznane podzemeljske jame, po kojih se odteka cirkniško jezero. Poučil sem se pri tem o podzemeljskih razmerah jezerskega kotla tako, kakor skoraj gotovo še nobeden pred mano. Res, da bi morala preiskovalna dela, koja so se mi častno naročila, rešiti le čisto praktična vprašanja. Nalog moj je bil namreč prirediti tehnične priprave za načrt, kako bi se mogle neškodljivo odvračati povodnji iz notranjskih kotlastih dolin. Toda ob enem z reševanjem vodnega vpra- šanja teh podzemeljskih voda preiskovati sem mogel tudi čisto naravoslovna vprašanja v tem podzemlji. Mnogo tednov, da mesecev sem imel priložnost, razkriti posamezne skrivnosti te »terrae incognitae"; našel sem tudi nekaj življenja v vedno tamnih prostorih tega podzemeljskega sveta. Tako me je splošnje zanimalo bivanje živali v tej absolutni tmini posameznih vodnih jam in višje ležečih suhih votlin s kapniki. Našel sem v tem podzemlji tudi boj za obstanek; akoravno je tukaj le nekaj vrst brezočnih žuželk, slepih pajkov in stonogov, vendar se mej seboj bojujejo. Ta boj za obstanek pa je tukaj, kakor naravno, le v jako skromni obliki. Zuauo ponižno životarjenje človeške ribice — proteus angui-neus —, tega polribe- polmočerada, je pač najboljši dokaz, da niso stalni podzemeljski prebivalci mnogoštevilni niti glede plemen in razredov, niti glede vrst. Posebno pa me je zanimalo to, da se začasno nahajajo ribe iu raki pod dnom cirkniškega jezera in da zopet prihajajo v nadzemeljsko jezero. Splošnje je menda že znano, da se s prihajajočo vodo v cirkniškem jezeru ob enem pokažejo tudi ribe v veliki množini in najraznovrstnojši velikosti. Od kod neki pridejo v vodo tega potopnega jezera, ki na-vstane v nekaterih dneh? In od kod priteko v jeseni te vode, v kojih je toliko rib in rakov, ker na daleč in široko ni nobene struge, po koji bi se mogel vršiti pritok ? Dosedanji vodopisni nazori o razmerah cirkniškega jezera niso popolnoma primerni, ker večinoma izvirajo iz samih domnev, ali pa so le pogojne trditve. Zaradi tega bodi dovoljeno, da na kratko iz-pregovorim o dejanjskih odnošajib, kakor sem se o njih poučil iz svojih preiskovanj. Z nameuom, da se razširi pravo mnenje o vodo-pisuih razmerah te pokrajine, navajam nastopno. Skoraj s/4 štirijaške milje velika, podolgasta in polagoma nečkasta dolina, kojo krog in krog obdaja gorovje in hribovje, to ti je cirkniški kotel, dolina brez vhoda in izhoda. To kotlasto dolino pokriva tam, kjer je najbolj globoka, od časa do časa jezero. Planjava tega jezera obseza pri najvišjem stanji vode okroglih 5000 katastralnih oralov, ne doseže pa nikedar take visočine, da bi se mogla voda kje odtekati. Na podlagi preiskovanj, koje sem lansko ieto dovršil glede teh vodnih razmer, smelo K V JPlmi na Češkem otvorila se bo realna srednja šola s češkim poučnim jezikom. Enketa v zadevi odkupa ogerskih regalij je imela včeraj svojo zadnjo sejo. Sedaj se bo izdelal dotični načrt na podlagi mnenj, koja so izrazili enketni člaui, v jeseni pa se bo predložil državnemu zboru. Tnanje države. Srbska kraljica Natalija je prišla 18. t. m. iz Ilage v Versailles ter se nastanila v hotelu „de Reservoirs". Ostala bo tam deset dni. — Prestolonaslednik je bil predvčerajšnjim povodom svojega dvanajstega rojstnega dne imenovan poročnikom. Bolgarski princ Ferdinand je povodom otvor-jenja mejnarodnega prometa podelil ministru Nače-vicu briljaute k velikemu križcu Aleksandrovega reda. — Nemški iu angleški listi enoglasno trdijo, da bo princ prostovoljno odstopil in da Stambulov obravnava z Rusijo. »Presse" piše, da Rusija ne bo odstopila od svojega vsporeda glede Bolgarije. Odločno zahteva, da se odstrani Koburžan in da se ne sme z nova voliti Battenberžan. — Več bolgarskih izseljencev je prišlo ua ruskih ladijah v Gjurgjevo. Rumunska vlada jih sicer redarstveno nadzoruje, sicer pa ne more ničesa storiti zoper nje, ker imajo vsi ruske potne liste. Pri otvorjenju mejnarodnega železniškega prometa sta sklenili Bolgarija in Turčija začasno poštno pogodbo. Turška pošta v Mustafi Paši sprejema evropske deuarue vrečice in jih pošilja v Carjigrad, kjer se razdele raznim inozemskim poštam. Pisem iz Rumelije, ki imajo bolgarska znamenja, odslej Turčija ne bo več smatrala kot nefrankovane pošiljatve. Ruski car se je včeraj preselil v Gačino, kjer bo ostal do konca velikih vojaških vaj, t. j. do dne 20. t. m. Potem bo odpotoval v Kavkaz, poprej pa obiskal odeški vojaški okraj, kjer se bodo tudi vršile večje vojaške vaje. Ako se torej tudi obistini vest o trocarskem sestanku, mogoč ne bo pred drugo polovico meseca septembra. — „Russky Kurjer" je izvedel v vladnih krogih: Govorica, da se bo ruska sinoda vmešavala v zadevo mej srbsko kraljico in kraljem, je popolnoma neosnovana. Petro-grajsko ministerstvo sicer obsoja postopanje kralja Milana kot protivno postavam pravoslavne cerkve, toda opraviti noče ničesa imeti s tem neprijetnim dogodkom. Nemški »Vojaški tednik" naznanja, da je grof Moltke postal predsednik domobranske komisije, namesto njega pa je postal načelnik generalnemu štabu grof "\Valdersee. Dunajskim listom se ob enem brzojavi iz Berolina: »AValdersee ni bil imenovan po volji državnega kanclerja, a tudi ne zoper njega". — Cesar je imenoval portugiškega kralja načelnikom 20. pešpolka. Francoski ministerski predsednik Floquet je predvčerajšnjim sprejel deputacijo delavcev, ki mu je objavila svoje pritožbe. Floquet je odgovoril, da daje republika delavcem pravico prostega posvetovanja; vlada ne bo nikdar dopuščala, da bi se jim kratila ta pravica, ter bo odločno branila delavce zopet vsake silovitosti. Ako se je zaprla delavska borza, storilo so je to zaradi tega, da se preprečijo kaznjivi izgredi. Delavci so se deloma povrnili k delu, toda razburjenost se še ni polegla. Več razgrajalcev je napadlo razne delavnice, da bi tako primorali svoje tovariše k posnemanju njihovega vzgleda. Redarstvo jih je razkropilo. — Boulanger bo menda zoper pridobil nekoliko svoje izgubljene poljudnosti. Profesor Perrin, o kojem je poročala brzojavka v naši zadnji številki, streljal je neki v Boulangerjev voz ter so ga zaradi tega napadli generalovi čestilci. Boulanger bo kandidoval tudi še enkrat v Nordde-partementu, koja volitev se bo vršila dne 19. t. m. Njegovi nasprotniki trdijo, da si je zopet izvolil Nord za svoje agitacije zaradi tega, ker v Charente-Inferieure-u in Somme-u ni več zanj tako ugodno, kakor je začetkoma mislil. smem trditi, da je cirkniško jezero velikanski, naraven ribnjak. Da se lažje opazujejo te razmere, treba je nadalje predočevati si cirkniško jezero takrat, ko je popolnoma izginilo njegovo vodovje. Od orjaških skalnatih navalov, t. j. od celih skupin gora iu hribov obdan, na lahko nečkast, da skoraj popolnoma plan pašnik, to je dno tega veličastnega jezera, ki dobiva vso svojo vodo iz podzemeljskih pritokov, izimši ono cirkniškega potoka. Na robu te naravne zajezbe leže v visočini, kojo doseže jezero pri najvišjem stanji vode, jako prostorni skalnati vhodi vedno odprti v predore, ki vodijo globoko pod gorovje in koje narod natanko imenuje kot vodo požirajoča ali pa bljuvajoča brezna. Po planem jezerskem dnu se jako mnogovrstno in vijugasto vije več globokih in širokih vodnih jarkov in večjih potokov do posameznih prostranih in livkastih globin, v kojih so čudno raztrgani požiralniki nečkastega kotla. Tu noter izgine cela množina globokejše vode, ako se jezero že konečno odteka. To so tudi pozneje požiralniki normalnih pritokov. (Dalje prih.) Kakor trdi italijanska vest, izjavile so se Rusija, Nemčija, Velika Britanija, Avstro-Ogerska in Španija, da se kapitulacije ne morejo vporabljati na Masavo in njeno pokrajino. Ostale velesile so to vzele na znanje ter pritrdile italijanski noti z dne 25: julija t. 1. Angleška spodnja zbornica je preložila svoje zasedanje do jeseni, ue da bi se bile razjasnile notranje težave. Postava o krajevni upravi bo prišla pred zgornjo zbornico v jeseni. — Parnell je vložil tožbo zoper »Times" zaradi obrekovanja, ker je trdil ta list, da je Parnell ponarejalec. ^Izdajatelj tega časopisa, Walter, mudi se sedaj na Škotskem, kjer so liberalci v večini. Zsradi tega je jako verojetno, da bo obsojen. »Agenzia Štefani" piše iz Masave o poročilu afriškega poveljnika, koje je došlo italijanskemu vojnemu ministerstvu: Dne 31. julija je izvedel poveljnik, da zbira Debeb na cesti med Giero in Digso 300 oboroženih mož, s kojimi namerava iti ropat. Takoj je odposlal 400 bašibocukov pod poveljstvom enega stotnika in 4 italijanskih pribočnikov, da iznenadijo Debeba. Adam aga je temu oddelku sledil z 200 bašibocuki in 200 Assaortini. Potoma je došla stotniku vest, da je sovražnikov 470; zaradi tega je počakal Adama, da se ž njim združi. Mej tem so pa vohuni povedali Debebu, da se bližajo Italijani. Italijani so ga vzlic temu napadli ter prisilili, da je zapustil neko trdnjavico, kojo so zasedli. Mej tem so pa Assaortini ubežali k sovražniku. Italijani so se morali umakniti iz trdnjavice, stotnik in eden pribočnik sta krvaveča iz mnogih ran padla. Navstala je mej bašibocuki zmešnjava; še-le v Wai se jih je zbralo okrog 400. Častniki, ki so se junaški bojevali, ostali.so ua bojišči. Debeb je izgubil 350 mož. Več bašibocukov, ki so se povrnili, bilo je ranjenih, a prinesli so saboj orožje. Irska poslanca O' Connor in John Radmond sta vložila pri londonskem „Queeus-Beuch-sodišči" zoper list »Times" obtožbo zaradi obrekovanja. Natalski gubernator je naznanil transvaalski vladi, da bo formalno zahteval, naj se mu izročita glavarja Dinizulu in Undabuko, ki sta obdolžena zavratnega umora. Transvaalska vlada je odgovorila, da je že vse potrebno ukrenila, da imenovana razoroži iu, ako treba, tudi odvede v ječo. Turški poslanik v Atenah, Feridun bej, se je odpovedal svoji službi zaradi slabega zdravja. Na njegovo mesto je turška vlada imenovala državnega svetnika Rizo beja, kojega je Grška tudi že potrdila. Vsi grški listi, ki izhajajo bodisi na Grškem, bodisi v Turčiji, odločno pišejo zoper kandidaturo princa Valdemarja danskega za bolgarski prestol. Grški krogi se boje, da bi kraljev brat kot bolgarski knez mnogo škodoval grškim koristim na Balkanu. Časopisje pravi, da bo kralj Jurij vse storil tako v Carjigradu kakor v Kodanju, da le prepreči to kandidaturo. Izvirni dopisi. Iz Šent-Vida nad Ljubljano, dne 1'2. avgusta. V nedeljo, dne 12. t. m., priredilo je kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Šent-Vidu izlet — romanje ua Bled. Ob G1/*. uri zjutraj zbrala se je večina društvenikov pred lepo, sedaj skoro že popolnoma dozidano društveno hišo, ki se ima v kratkem kot pravi kras Šent-Vida blagosloviti. — Od tod podali smo se na kolodvor, kjer smo se združili z drugimi tam nas čakajočimi udi, dobrotniki in prijatelji rokodelskega društva. Bilo nas je nad G0 oseb, — kar svedoči, da je zanimanje za blagostanje in razširjanje društva splošnje. — V lepem jutru peljali smo se skozi prekrasno Gorenjsko do Lesec. Tu iz-stopivši krenili smo jo čilim duhom proti Bledu. Ob Ys> 10- uri dospeli smo vrh hriba, odkoder se nam je odprl prekrasen razgled ua divno jezero in bujno njegovo okolico. Z gromovitim »živio" pozdravili smo biser kranjske zemlje. Iznenadenje vseh, zlasti onih, ki so prvič prispeli semkaj, je nepopisno. Kot ribje oko jasno nebo zrcalilo se je v temno-zelenih valovih jezera in obetalo nam najlepši dan. Do jezera prišedši smo se vkrcali in pripeljali na otok. — Nameravali smo imeti ob 9. uri sv. mašo na otoku, a vsled zamude vlaka in vsled slovesne službe božje, ki se je vršila v spomin 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franja Josipa I., morali smo jo odložiti na poznejši čas. Pri sv. maši, kojo je daroval ob ll3/4. uri visokočastiti gospod župnik Andrej Vole kot predsednik rokodelskega društva, peli so izborno pevci društveni pod izvrstnim svojim pevovodjo gosp. Mi r osla vom Tomcem. Mej sv. mašo imeli smo kljub zapoznjenju kratek cerkven govor, v kojem nam je gospod govornik razloži vsi pomen dneva z živimi bojami slikal nesrečne iu po-gubonosne posledice toli razširjenega komunizma in nas opiraje se na besede evangelija: »Šel je človek iz Jeruzalema v Jeriho .... in padel je mej razbojnike" — svaril pred zapeljivostim! svetil. — Po končanej službi božji imeli smo v gostilni Petninovej kosilo, kjer smo bili i s posebno prijaznostjo sprejeti, in, dasiravno so imeli z vsakdanjimi gosti mnogo opravila, z veliko postrežljivostjo počasteni. Za to presrčna zahvala! — Mej kosilom razveseljevali so nas z miloglasnimi svojimi glasovi domači pevci pod imenovanim gospodom pevovodjo. Ob Va4. uri vrnili smo se zopet »tja na otok, z valovi krog obdani", kjer smo imeli pete litanije Matere božje. Poslovivši se od prijaznega otoka ob-veslali smo ga in veselo pojoč se zibali proti nemo na strmih pečinah počivajočemu bleškemu gradu. Pod gradom smo se razkropili in odtod krenili so nekateri ogledat si okolico jezersko, drugi pak so šli vživat prekrasen razgled raz grad. Ob 7. uri zberemo se zopet na določenem prostoru in — še en pogled na vodeno jezersko širino in na mogočni, ves v srebro vkovani vrh sinjega Triglava in na druge sosednje gorske velikane — vrezali smo jo proti Lescam nazaj. — Vseskozi vladal je najlepši red, kar se je v prvej vrsti zahvaliti mnogozaslužnemu gospodu tajniku A n to n u Belcu, ki je z največjo skrbljivostjo vodil izlet. Posebno pa se je zahvaliti i gospodu starosti Štelanu Pečniku, ki je prvi sprožil misel za izlet in vse storil in ukrenil v njegovo povzdigo iu izvršitev. Večerni vlak pripeljal nas je zopet z mnogimi lepimi spomini na pretečeni dan na širno ljubljansko polje. —V. Š.— Iz Loža 14. avgusta. (Izv. dop.) Od vseh strani nam dohajajo prijetni glasovi, kako se po milej našej domovini proslavlja 401etnica vladanja blagega in milega našega cesarja. Povsod hite izkazati ljubezen, ki plamti v domoljubnih srcih. Tudi skromno v podnožji ponosnega Snežnika ležeče mestece Lož dvignilo se je in ni hotelo zaostati za drugimi. Dne 12. iu 13. t. m. vršila se je preredka in nepozabna nam slavnost v našem mestu. Kako se ti je praznično obleklo! Po celem mestu zasajeni so bili zeleni mlaji, hiše krasno ozaljšane in množica trobojnic vihrala je po ulicah. Celo iz temnih razvalin starega gradu kipela je proti nebu velika zastava in kazala vsej dolini, da se praznuje v Loži velika slavnost. Zvečer 12. t. m. začela je pred c. kr. okrajnim sodiščem domača godba cesarsko himno in svirajoč šla skozi mesto, katero je bilo sijajno razsvetljeno. Na »Tolstem vrhu" zažgali so velikanski kres, kateri je na daleč razsipal svojo svetlobo. Zjutraj dne 13. avgusta zbudi nas iz prijetnega spanja budnica in gromovito pokanje možnarjev oglasi se ob ozidji starega gradu. Ob 10. uri dopoludne pel je častiti gospod župnik slovesno sv. mašo, pri katerej so bili navzoči: c. kr. okrajni glavar, vsi c. kr. uradniki iu drugi zastopniki z mestnim županom. Vrle Ložanke oblekle so se v staro narodno nošo, katera je marsikomu izvabila besedo iz ust: »Glejte, kako lepa je bila stara noša, tako priprosta i vendar tako mična, — s kri j se moda!" Po sveti maši vršilo se je v slavnostni hiši gosp. župana predstavljanje pri c. kr. okrajnem glavarji in sicer c. kr. sodnijskih in davkarskih uradnikov, c. kr. notarja, načelnika cestnega odbora za ložki okraj, pl. O b er e ign e r j a, in zastopnikov ložke, bloške in starotržke občine. Potem so zasadili začetno drevesce drevoreda ob okrajni cesti. Ob 12'/a uri bil je banket pri gosp. županu. Prvi vstane gosp. župan G. Lah in povdarjajoč v krepkej in čilej besedi pravičnost in dobrotljivost milega vladarja, oziraje se na zgodovino mesta, izreka v imenu vseh občanov najglobokejšo iu neomahljivo udanost presvetlemu cesarju in habsburški dinastiji. Potem vrši se napitnica za napituico: čast. gosp. župnik napijejo cesarjevemu namestniku c. kr. okrajnemu glavarju g. Rusu, gosp. glavar napije pravici iu jednako-pravnosti v avstrijskej državi, gosp. c. kr. sodnik hrabrej našej armadi in gosp. pristav Ogorek današnjemu ministerstvu. Po vsakej napitnici za-svira za burnimi »živio" domača godba in pospešuje veselost in navdušenje. Z banketom končana je bila slavnost, katera se nam je globoko vtisnila v srce. Da se je slavnost tako sijajno izvršila, imamo se v prvej vrsti zahvaliti gosp. županu G. Lahu in njegovim občanom, kateri so z navdušenostjo delali vse priprave. »Hrast so omaja in hrib, zvestoba Slovenca no gane!" Iz Trboj pri Smledniku, 10. avgusta. Redko-kedaj Vam piide dopis iz sredine gorenjske ravnine, iz vasij, ki stoje kot straže ua skalovitih in visokih bregovih sive Save od Kranja pa do Šmarne Gore. A danes Vam hočem opisati slavnost, ki so je vršila v eni najprijaznejših teh vasij, v Trbojah, koja ob jednem kaže dobra srca naših vernih Gorenjcev. Tukaj sem naj pridejo oni, ki očitajo Gorenjcem surovost, neotesanost — in umaknili se bodo molče. Zastonj bi iskal takega reda v mestih, saj vemo, da si včasih celo v kazini glave s steklenicami razbijajo. — Praznovali smo namreč novo mašo gospoda Iv. Ceb aška v cerkvi Vnebovzetja Marije v Ter--bojah. Celi teden poprej so se že delale priprave za veseli dan nove maše. V soboto popoludne, ko so že mlaji postavljeni, ko že vihrajo velike slovenske zastave s stolpa, začne pokanje možnarjev in pritrkavanje zvonov oznanjevati, da Trbojci praznujejo prihodnji dan velik praznik. Veseli občutki obdajajo vsako srce. Ko se naredi črna noč, napravijo pevci, dijaki iz Ljubljane, gosp. novomašniku podoknico. Kmečki mladeniči so nosili na palicah raznovrstne lampijone, slovenske barve, cesarske, i. t. d. Marsikatera solza je kanila iz očes pridnih kmetov. Ko se približuje deseta ura, drdrajo vozovi od vseh strani proti pomlajenim Trbojam. Čete ljudij vidimo iti po belih cestah. Nova maša je najvese-lejši praznik naših kmetov, nihče ga neče zamuditi, n Bolj e nove podplate strgati, ko novo mašo zamuditi", velja pri nas pregovor. Ob deseti uri se giblje veličasten sprevod med pokanjem možnarjev in pritrkavanjem zvonov od farovža proti cerkvi. Preč. gosp. spiritual J. Flis, že znan kot izvrsten propovednik, je pozdravil gospoda novomaš-nika in potem stariše, brate in sestre njegove. Vsakdo bo pomnil njegov govor. Gotovo je marsikatera mamica zdihnila v solzah za svojega študu-jočega sina, da bi mu Bog dal premagati vse težave, marsikateri oče je sklenil svojega sina poslati v šolo, naj velja kar hoče. Pri kosilu so se čule raznovrstne napitnice. Pevci so razveseljevali družbo z raznovrstnimi pesnimi. Vsem vdeležencem „Na zdar!" Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Rečenih tvrdek vloge dokazujejo vrhu tega, da so v tej stroki tkanin glavna stvar stroji, a ne delavci pri stroju, in da se z omejitvijo delavne dobe zmanjšuje proizvajanje in podražuje ter po takem da se škoduje obrtnosti Avstrije, v nasprotju z Ogersko, da ji takorekoč ne bode mogoče upirati se konkurenciji. Kar sta nastali pri nas dve novi tvor-nici, imata škodo tudi radi tega, ker si morata delavce še-le izučiti. V naši okolici izdeluje se preja nižje vrste in tukajšnjih tvornic ni primerjati, ko bi tudi imele čisto izurjene delavce, tvornicam na Angleškem, v Švici. Nadalje se navaja, da delavcu ne bi ni take naredbe mnogo koristile, ker zvečine dela po akordu in ne more, ako bi bil še tako priden, dvanajstino dana pridobiti, ter radi tega izgubi del svojega zaslužka. Odsek je to natanko pretehtoval ter se pridružil mnenju, da je prošnja utemeljena ter predlaga: Zbornica naj priporoča vlogo društva avstrijskih predilcev pri c. kr. trgovinskem ministerstvu. Predlog se sprejme. IV. Gospod zbornični svetnik Makso Kre n n er poroča o neki dobitkovini. Oblastvo je namreč izreklo svoje mnenje, da se do zdaj neki pivovarni propisana dobitkovina, katera pivovarna je 1. 1SS6. izdelovala več piva nego prejšnja leta, ne strinja več z izpremenjenimi odnošaji ter da jo je treba primerno povišati. Odsek vendar ni mogel povišanja zmatrati za osnovano stvar, in sicer iz tega vzroka, ker bi ne bilo upravičeno, ako bi izdelovanje jednega leta sprejeli za podstavo povišanju dobitkovine, in ker bi radi tega zelo pogostoma morali izpreminjati visokost dobitkovine, in to gotovo vselej, ako bi se dokazalo, da se izdeluje več ali manj piva. V našem slučaju morali bi za 1.1SS7., iu ako ne za to leto, to vendar za 1. 1S88. znižati dobitkovino, ker je izdelovanje 1. 1SS7. bilo mnogo manjše od I. 1886. Ko je še poročevalec govoril o nekaterih trgovskih odnošajih, ki se tičejo tega predmeta, predlagal je v imenu odseka: Zbornica naj se izreče proti povišanju dobitkovine rečene pivovarne. Predlog se sprejme. V. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poroča o zborničnem računu in o računu o pokojninskem zakladu za leto 1SS7. Primerjajoč odobreni proračun o dohodkih in razhodkih zbornice z uspehom vidimo, da je troškov manj za 353 gld. 29 kr. Imovina pokojninskega zaklada iznaša 7661 gld. 42 kr. ter se je pomnožila v računskem letu za 989 gld. 90 kr. Oba računa pregledal je odsek natanko ter našel v redu in poročevalec predlaga v odsekovem imenu: 1. Računski sklepi o zborničnem računu in pokojninskem zakladu za leto 1887. se potrjujejo in računodajalcu daje se absolutorij. 2. Pravoredno z dokazilnimi prilogami podprt račun predložiti jo po deželni vladi v zmislu § 21. zakona od 29. junija 1868, drž. zak. štev. 85, vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrjenje. — Odsekova predloga sprejmeta se jednoglasno. VI. do VIII. Zbornični tajnik poroča o pravilih nastopnih obrtnih zadrug: a) trgovinskih obrtov, b) svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov, iz-imši gostilničarski in krčmarski, mesarski in trgovinski obrt, c) gostilničarskih in krčmarskih obrtov iu mesarjev — v sodnjem okraju mokronoškem. Ker se v pravilih predlagajo le neznatne premembe, ki po mnenju odsekovem ne bodo našle nobenega protivja, zato predlaga poročevalec: Zbornica naj priporoča v svojih izjavah slavni c. kr. deželni vladi, da potrdi omenjena pravila z odsekovimi pre-naredbami. IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o pravilih zadruge gostilničarskih in krčmarskih obrtov vsake vrste, mesarjev, trgovinskih in svobodnih obrtov v sodnem okraji logaškem, kateri so prenarejeni v zmislu zborničnih predlogov od 30. decembra 18S7, štev. 1701. Ker se pravila vje-majo z določili obrtnega reda, predlaga poročevalec v imenu odsekovem: Zbornica naj priporoča pri slavni c. kr. deželni vladi pravila v potrjenje. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) daroval je za popravo župnijske cerkve v Pazinu 200 gld. (Dopolnilna volitev v deželni zbor kranjski) za trgovinsko in obrtno zbornico na mesto pokojnega grofa Thurna vršila se bo dne 21. t. m. v mestni dvorani ob 6. uri zvečer. (Zlato sv. mašo) daroval je ob 9. uri mil. gosp. prošt dr. Anton Jarc v izborno okrašeni cerkvi sv. Jakoba. Azistovali so mu mej drugimi kot arhi-dijakon preč. g. častni kanonik iu vodja bogoslovnih ved dr. L. Klofutar, kot dijakon zlatomašnikov brat in župnik v Dolu, č. g. Jernej Jarc, in stričnik njegov, č. g, Franc Jarc, župnik na Mirni. Mestni župnik, preč. g. Janez Rozman, imel je navdušen in izvrsten govor. Došlo je mnogo čestilcev. (Demantno sv. mašo) daroval bo dne 26. avg. 1.1. prečast. g. Josip Nakus, knezoško/ijski duhovni svetnik in župnik na Planini pri Vipavi, častitljivi starček se je porodil 1. 1804. in je še čvrst na duhu in telesu. Še mnogo let! (C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje) dovolilo je na prošnjo c. kr. kmetijske družbe kranjske za letošnje leto 200 gld. in za 1889. leto 1000 gld. podpore za šolske vrte. (Za obrtno šolo v Ljubljani) došlo je z Dunaja 157 zabojev in komado7 raznega orodja in blaga. Gosp. prof. Ivan Šubic prišel bo začetkom septembra v Ljubljano, da bode vse vredil in pripravil za šolo, ki se bo odprla v oktobru. (Zakon o deželnih cestah), ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, ni dobil Najvišjega po-trjenja. Premeniti bo treba nekaj določeb. (Častnim občanom) izvolila je občina Št. Rupert zlatomašnika velečast. g. Alojzija Koširja, konzi-storijalnega svetovalca in župnika v Št. Rupetu. (Premeščen) je notar gosp. Ivan Plantan iz Zatičine v Radovljico. (Isterski deželni zbor) otvorjen bo dne 27. t. m. v Poreči. (I)uhovenske premembe v ljubljanski škofiji.) Č. g. Karol L a p a j n e prezentovan je za faro V a 11 o Vas, č. gosp. Simon Žužek pa za faro Vodice. C. g. Jožef Bel ar odpovedal se je fari hote-draški ter prevzel je po lastni prošnji administra-turo fare Vrh pri Idriji. Č. g. Andrej Dremelj, župnik rateški, stopil je v pokoj. Faro Rateče bode začasno oskrboval č. g. Janez Molj, župnik v Fužinah. Čč. gg. Tomaž Vari in Mihael Klemen čič ostaneta na svojih mestih in č. g. Anton Gabrič pride za II. kapelana v Semič. — Razpisani ste fari Planina in P o 1 o m (Ebeuthal) do 20. septembra. — Č. g. Gašpar Majer, kapelan v Hinjah, vsprejet je v red ČČ. oo. frančiškanov kranjsKo-hrvatske provincije. (Duhovne vaje) vodil bode letos v Ljubljani č. o. Maks pl. Klinkowstroem. (Učitelji novomeškega okraja) imajo v ponedeljek, dne 27. t. m., uradno letno zborovanje v Novem Mestu. (Šolsko razstavo) otvori učiteljsko društvo v Krškem v nedeljo, dne 2. septembra. Vstopnina 10 kr. (V Gorjah pri Bledu) bode v nedeljo dne 19. t. m. slovesnost v proslavo štiridesetletnice presvetlega cesarja. Dopoludne bode slovesna sv. maša. Popoludne po cerkvenem opravilu bode pa na vrtu ,.pri Kaconu" veselica s petjem, slavnostnim govorom, de-klamacijami, otroškimi igrami in z igro na citrah. Otroci bodo pri tej priliki tudi pogoščeni. — Zanimanje za to slovesnost je splošnje in je pričakovati mnogobrojne vdeležbe. (Iz Ribnice na Dolenjskem) se nam poroča: Vabilo k slavnosti, katero priredi strelsko društvo v Ribnici v proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa I. v dan 18. avgusta 1887. Predvečer: razsvetljava trga, mirozov z bakljado, v dan 18. zjutraj budnica in streljanje, ob 8. uri slovesna sv. maša, ob 9. uri skupen zajutrek, potem streljanje; ob 1. uri popoludne banket, potem streljanje; ob 8. uri zvečer koncert in konečno prosta zabava. (Spored „Slavčevemu" izletu v Kamnik.) Dru-štveniki in vdeležitelji se zbirajo dne 19. t. m. ob 8/46. uro zjutraj pri sv. Krištofu, odkoder se točno ob 6. uri odpeljejo preko Mengiša, kjer bode zajutrek pri g. Levcu; odpočitek trajal bode do V.i9. uro ter se potem naravnost odpeljejo v Kamnik. Vhod v mesto ob 7210. uri; sv. maša bode ob 10. uri, po sv. maši obhod po mestu in v kopelični park ter ogledanje zanimivejših krajev. Ob 1. uri obed pri g. Fišerju. Po obedu do 4. ure prosti čas, ob 4. uri je pričetek ljudske veselice v proslavo 401etnega vladanja Nj. veličanstva na vrtu g. Fantinija, kjer pojeta „Slavec" in „Lira" skupno. Svirala bode kamniška godba. Zvečer velik umetalni ogenj. Vstopnina prosta. Odhod iz Kamnika točno ob 9. uri. (Strupena rosa ali peronospera) pokazala se je letos zopet po kranjskem delu vipavske doline in po Goriškem. Kakor piše „Vrtnar", je proti strupeni rosi popolnoma zanesljivo sredstvo bakreni vitrijol. Škropiti pa je treba ž njim spomladi. (Potres) v zvezi s podzemeljskim bučanjem čutili so dne 11. t. m. zjutraj okrog poludesete ure v Ercegovini, najbolje v Ljubuskiju, Stolcu, Lju-binjah, Bileku in Trebinjah. V Bileku zibal se je od severa proti jugu, v drugih krajih od severo-zapada proti jugoiztoku. (Za tretje letošnje porotne obravnave) izžrebani so naslednji gg. porotniki: Martin Vevar, posestnik v Lukovci; Jos. Trdina, trgovec v Ljubljani; Fr. Regoršek, trgovec v Ljubljani; Martin Petrič, posestnik v Čevcah; Jos. Verbič, posestnik v Dolih; Jos. Jurca, posestnik na Vrhniki; Albert Zeschko, trgovec v Ljubljani; Viktor Klinar, posestnik v Mlinu, Artur Mahr, učitelj v Ljubljani; Fr. Budovernik, trgovec v Radovljici; Henrik Maurer, trgovec v Ljubljani; Val. Treven, trgovec v Idriji; H. Geltner, trgovec v Ljubljani; Karol grof Lanthieri, graščak v Vipavi; Ivan Leveč, trgovec v Dolu; Mat. Suppan, trgovec v Ljubljani; Jakob Schober, trgovec v Ljubljani; Ivan Kušar, posestnik v Not. Goricah; Henrik baron Lazarini, graščak v Smledniku; E. Miihleisen, trgovec v Ljubljani; Fr. Knaflič, usnjar v Št. Martinu; Fr. Legat, posestnik v Lescah; Jos. Scbreyer, posestnik v Ljubljani; Fr. Fišer, posestnik v Kamniku; Ivan Mathian, posestnik v Ljubljani; Ignacij Fok, posestnik v Kranji; Ivan Velkovrh , posestnik v Ljubljani; Jakob Klopčič, hišni posestnik v Ljubljani; Ivan Hribar, gla vni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani; Ivan Kumer, posestnik v Kranji; Ivan Boltauzer, brivec v Ljublj ani; R. Sušnik, posestnik v Kranji; Karol Lušin, posestnik v Ljubljani; H. Kronabetvogel, posestnik v Godiči; Iv. Murnik, trgovec v Kamniku; Fr. Kolmann, trgovec v Ljubljani. Kot dopolnilni porotniki so izžrebani gg.: Fr. Grošelj, kantinor; I. Pirnat, pek; L. Blumauer, jermenar; Blaž Košmelj, trg. pomočnik; Josip Stadler, klepar; F. Kersnik, knjigovodja; Karol Kramar, posestnik; Blaž Cegnar, zastopnik „Jfmusa"; Anton MejaČ, trg. pomočnik: — vsi v Ljubljani. Raznoterosti. — Dvainštiridesetletna pravda. V Mi" lanu izhajajoča „Loinbardia" pripoveduje: Začetkom leta 1846 se je otvorila v Italiji prva železniška proga mej Milanom in Travigliom, ki se je takrat imenovala „cesarja Ferdinanda železnica". Kmalu potem še v istem letu vložili so zgraditelji železnice tožbo zoper ravnatelje zaradi 200 000 lir, koji znesek so slednji po trditvi tožnikov neopravičeno zase bo-držali. Ta pravda vlekla se je do letos ter se meseca julija končala s sijajno zmago toženih ravnateljev. Danes ne živi več nobeden izmed tožnikov, tožencev in prič. Pravdo so nadaljevali njihovi dediči. — Slabo znamenje časa! Mej 370 osebami, ki so na Dunaji in sploh na Nižjem Avstrijskem vpisane kot pisatelji, je samo 45 takih, ki niso židje! — Vrednost jasnega naslova pri pismih. V „Dead-Letter-Office" v Washingtonu (severna Amerika) se je leta 1887 izročilo 4,808.000 takih pisem, ki se niso mogla vročiti naslovnikom. Od teh so se tretjini našli z velikim trudom naslovniki ali odpošiljavci. V 17.588 pismih je bil denar, ki je iznašal dolarjev 1,795,764 ali goldinarjev 3,815.988. — Največji mlin na celem svetu bo v kratkem sezidan v Duluthu (Minnesota, severna Amerika). Dolg bo 200 črevljev, 100 črevljev globok, imel šest nadstropij. Izdelalo se bo v njem vsak dan 6000 sodov moke. Poslopje stalo bo 130.000 dolarjev, stroji 400.000 dolarjev. — Največja ladija z jadri, „P uigra v e", priplula je iz Kalkute v Novi York. Ta ladija nese 3078 angleških ton ali 3,127.248 kilogramov. Dolga je 322 črevljev 5 palcev, v sredini široka 49 črevljev 2 palca ter je je v vodi, ako je popolnoma naložena, 25 črevljev globoko. „Pa)grave" je bil zgradjen leta 1884. in je last W. Hamiltona v Glasgovvu na Škotskem. Vsi štirji njeni jadrniki imajo rajne. — Krompir — slonova kost. Mnogo slonove kosti, ki se sedaj kot taka prodaja, narejene je iz krompirja. Zdrav krompir se umije v zredčeni žvepleni kislini, v tej tekočini potem skuha in konečno polagoma posuši. Tako baje postane krompir jako podoben slonovi kosti. Telegrami. Berolin, 16. avgusta. „Nordd. Allg. Ztg." piše glede izjave lista „Nord", češ, da je cesarjevo potrjenje znova vzbudilo narodnostni prepir mej Nemčijo in Danijo, povdarjajoč oticijoznost ,,Norda", da za njim stoječi ruski politiki še vedno nameravajo v v mogoči vojski s Francijo odtrgati velik del Šlesvika. Pariz, 16. avgusta. Tudi v Doullensu, kamor se je Boulanger odpeljal, bile so demonstracije ter so jih več zaprli. London, 15. avgusta. Parnell terja od lista „Times" 50.000 funtov šterlingov odškodnine. Obravnava se bo vršila dne 16. oktobra. Carjigrad, 15. avgusta. Prvi vlak je brez oviro prepeljal se čez turško mejo. Na vsi črti do Carjigrada kazalo je prebivalstvo mnogo zanimanja. Umrli so: 9. avgusta. Elizabeta Grahek, gostija, 48 let, jetika. — Frane Velkoverh, gostač, 46 let, jetika. 10. avgusta. Jera Koželj, gostija, 49 let, vsled gnjilobe v možganih. V vojaški bolnišnici: 11. avgusta. Alojzij Rinki, patentalni invalid, 51 let, otrpnenje srca. Vremensko sporočilo. 0 » B Čas Stanje Veter Vreme > ■Sa. opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju -fi S 0 V U1U6V. „ Srednja temperatura obeh dnij 24-9° in 24'4°C., 1 O TlOil nnvmnlntv. in 5'1° nad normalom Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 16% prosta 16. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 161 Sreberna „ 5% „ 100 ., avstr. zlata renta, davka Pap-rna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ....... Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini .... Nemške marke .... davka) 82 gl. 20 kr. „ 25 „ 112 „ 40 „ 93 „ 15 „ 896 „ 318 „ 90 „ 123 ., 40 „ 9 „ 76 „ 5 * 82 „ 60 „ 15 „ Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova lilša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarno podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svote in posvetne podobe po mogoče nistce) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. rigfld. 38 n.v.I : (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po - 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelentom-gove ulico št. -t, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in franlco na zahtevanje. XXXXXXXXXXXXXXXXXX X Brata Eberl, x izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov £ in napisov. K «* Pleskarska obrt za stavbe in meblje. 8 ■ J-» ■■ J jg za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. aa priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njij11 stl'°ko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jg znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleohbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. £KT Cenilce na zahtevanje. .... .Yse'!1 svojim ljubljenim prijateljem in znancem bližnjim in daljnim posebno še onim iz ilirsko-bistri-škega okrajaK pri katerih se pri svojem odhoda iz Shvija v T ruške nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom presrčni: z Bogom! V TRUŠKAH dne 12. avgusta 1SSS. Matevž Rebolj, O) župnik. Zahvala. Ker ini je nemogoče osebno ali tudi pismeno se zahvalit^ za vse mnogobrojne čestitke povodom moje zlate mase dne 12. t m., naj mi je dovoljeno: da se tem potom najpnsrčneje zahvalim vsem p. n. gospodom, duhovnim in svetnim, želee, da tudi njim preljubi Bog vse stotero dodeli, česar so oni meni voščili. Ob jednem se še enkrat najtopleje zahvalim vsem oniiu p, 11 gospodom, ki so me s svojo navzočnostjo počastili ter tako slavnost zelo povzdignili. Slednjič prosim, naj me predragi duhovni sobratje i drugi prijatelji blagovole ohraniti v blagem spominu tudi nadalje ter se me spominjati posebno v svojih molitvah, kakor se jih hočem i jaz vedno spominjati. Št. Rupert 14. avgusta 1888. (1) Alojzij Košir, ♦ zlatomašnik. + Oznanilo. (2) Pouk v I. mestnem otroškem vrtu s slovenskim poučnim jezikom prične se v 20. dan avgusta letos s sveto mašo v sv. Petra farni cerkvi. Vpisovanje otrok vršilo se bode od 17. dne t. m. nadalje med 8. in 11. uro dopoludne in 2. pa 4. uro popoludne v učnih prostorih na sv. Pet r a n a s i p u š t e v. 6 5 iri tleh na levo. Vodstvo I. mestnega otroškega vrta ljubljanskega v dan 14. avgusta 1888. Darilce pridni šolski mladini, zlasti letos jako primerno in spominljivo, je knjižica: »Zlatomašnik LEON XIII." (s podobico). Dobiva se po 6 kr. — 50 iztisov vkup po 5 kr. v Ljubljani pri ..Katoliški družbi", Stari trg št. 13. Po ravno isti ceni „Papeževa nezmotljivost". (7) »WVWVV Št 54. (3) Raz^lai. Zaradi oddaje naprave nove strelie pri farni cerkvi in farovških poslopij v Podzemlji pri Metliki bo pri podpisanem zmanjsavna dražba __20. avgusta 1888 ob 10. uri zjutraj. JPri cerkvi je : Tesarsko delo z materijalom, ročnim delom in vožnjo vred na 1202 gl 34 kr Zidarsko „ „ 335 75 „ .. " " n » „ „ „ JO J „ /a „ £°vasko - » - » - „ , 81 „ 94 „ Kleparsko „ , . , 162 „ 33 . skupaj . . . 1782 gl. 36 kr. I^ri larovži in poslopjih je: Tesarsko delo z materijalom, ročnim delom in vožnjo vred na 1243 gl. 60 kr. Zidarsko „ „ «48 — „,....." " " " n n OtO „ „ Različna druga dela................ „ _ 1 2431 gl. 60 kr. 1 1782 „ 36 . proračunjeno, oboje skupaj tedaj na....... . 4213 gl. 96 kr. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti -400 gld. gotovine ali v vrednostnih papirjih za jamčevino (vadium). Pismene kolekovane ponudbe z vadijem 400 gld. vred sprejema podpisani do lO. ure dne 20. avgusta. V ponudbi mora biti krstno ime, priimek, stanovanje in ponudnikov stan, najnižja cena s številkami in črkami razločno zapisana ; tudi mora biti pristavljeno, da sprejmo ponudnik vse splošnje in posebne pogoje dražbe brez pridržkov. Podpisani si pridržuje pravico izmed ponudnikov izbrati si po svojem prevdarku podjetnika. Stavbene načrte, splošnje in posebne pogoje, conilne izkaze-in proračune lahko vsakateri pri podpisanem pregleda, Župnijski urad v Podzemlji dne 8. avgusta 1888. Jos. Rome, župnik.