I |q|p yr. T* \ $,. t4» PoBtnlna porafan^^^JSIB«) V Trst«. » nedeljo. 17. luillla. 1928, - LetoVI. Po»am«™ »»Vilka 30 c«nL Let^Jk LIH . ... <_____« « —M ^^ ^m Urcdniitro ta uprarništroi Trrt (3J, ulic« S. Franc.sco d'Asatsi 20. T U* faha* "»Id dan «M™J «.« pon-d^Jk*1 ■■ ■ ^^ H ' ^^^^ U_37. Doplrf na) - poiiljajo Uklfrčoo ar^niltm. afUrf. reki f L ZL—> pd WU L 38- , o«U> lato L "fV ■ H ■ ^^ H in ranili, prevzeti odgovornost za vlado; sklepali so sicer razne kompromise z vladnimi strankami, a pri teh kompromisih, ki ; so bili nujno potrebni za več ali ! manj redni potek državnozbor-skega de J a, je tudi ostalo. V resoluciji pa, ki so jo odobrili na kongresu v Kolinu, je rečeno med drugim: «Izid parlamentarnih volitev je dal izraza volji nemškega naroda, ki hoče, da se nova vlada sestavi pod vodstvom socialne demokracije. 0-srednji odbor izjavlja radi tega, da dovoljuje parlamentarnemu klubu pričeti pogajanja, ki so v to svrho potrebna.» Ni čudno, če so se socialni demokrati odločili, poslužiti se pravice, ki jim gre, in izvršitj dolžnost, katero so jim naložili volilci; saj jim je dosedanja «ab-stinenca» od ministrskih mest samo škodovala, koristila pa le njihovim nasprotnikom — desničarskim strankam, na katere so se morale vladne koalicije oslanjati. Na predvečer otvoritve zasedanja novega nemškega državnega zbora, izvoljenega 20. maja t. 1., je vlada podala ostavko. Predsednik republike jo je takoj sprejel in je poveril mandat ^a sestavo nove vlade zastopniku socialistične stranke Her-mannu Miillerju, bivšemu kan-celarju. Muller se je začel takoj pogajati z onimi parlamentarnimi skupinami, ki bi prišle v - pošte v za vladno koalicijo, pogajanja pa ne potekajo preveč lahko. Integralni proporcionalni sistem v Nemčiji, kjer je državni zbor razdeljen na prevUiito število strank, povzroča, da so moči v parlamentu preveč razdeljene in da je sestavljanje vsake vlade združeno z velikimi težko-čami. Zadnje nemške volitve so sicer izpremenile razmerja med posameznimi strankami — velika veČina volilcev se je jasno izrekla za republiko in za nadaljevanje dosedanje zunanje politike — niso pa mogle dati eni sami stranki ali pa vsaj sorodnim strankam toliko moči, da bi imele zadostno večino za vladanje. Socialisti, ki so pri volitvah izvojevali veliko zmago, nimajo niti tretjine vseh mandatov. Takozvani weimarski koaliciji manjka osem poslancev, da bi razpolagala z absolutno večino, zakaj onih pet in štirideset komunističnih poslancev ne pride v poštev za nobeno vladno kombinacijo. Kar so socialisti pridobili, so po večini izgubile druge republikanske stranke, demokrati, center in ljudovci. Centrumaši sami so razdeljeni v levičarje in desničarje in tudi med ljudovci m prevelike sloge. Zato ni čudno, če zahtevajo pogajanja za sestavo nove vlade mnogo vztrajnosti in potrpljenja. Da je HincLenburg poveril mandat ravno Miillerju, ki ne u-fciva vprav tako velikega ugleda kakor n. pr. Severing ali Braun, je povsem razumljivo. Nova vlada se bo morala oslanjati tudi na takšne skupine poslan-' cev, ki simpatizirajo z naciona-; listi. Braun in Severing sta pa 'pri desničarskih strankah pri-61a preveč v zamero, da bi mogla voditi takšno vlado, kakršna je po izidu volitev postala potrebna. Hindenburgov mandatar skuša sedaj prepričati one stranke, ki so bolj nagnjene na desno in ki še ne vedo, kako bi se odločile. Obenem vodi pogajanja tudi s centrumom in z ljudovci. Center dela precejšnje težkoče, ker bi hotel rešiti znani šolski zakon, ki je povzročil zlom prejšnje vladne koalicije |in ki ga državnozborska levica ne mara. Dr. Strese-mann pa si .pr zadeva, da bi svoje prijatelje splavil v prusko vlado, kar pa ne bo šlo tako zlepa. Muller ima : torej precej težkoČ, vendar pa ;upa, da jih bo premagal še tekom prihodnjega tedna in da :inu bo uspelo sestaviti vlado, ki •naj bi temeljila na čim širši osnovi in imela čim trdnejšo večino S sestavo nove nemške vlade se bo spet nadaljeval normalen notranje- in zunanjepolitični razvoj velike nemške republike. V mednarodnem političnem življenju bosta ostali za enkrat še dve veliki neznanki, o katerih svet že dalje časa z velikim za- nimanjem ugiba: kakšen Izid bodo dale volitve .v Veliki Britaniji in v Združenih drŽavah Severne Amerike, v državah torej, ki imata radi svoje gospodarake in politične sile tako velik vpliv na razvoj odnošajev med narodi. OSLO, 16. Poveljnik Madda-lena, ki je zapustil Vadsfi opolnoči, čeprav vremenske prilike med Norveško in Medvedjim o-tokom niso baš ugodne. Kasneje je došla iz Vadsd-a vest, da Je bil poveljnik Madda-lena primoran pristati v Varan-gerskerm zalivu, odkoder je bil s pomočjo vlačilca spet prepeljan v Vadso. General Noblle zahteva H vil tai orožja LONIM3N, 16. Po uradnih vesteh, došlih iz King's baya, se zatrjuje, da razsaja nevihta na liraju Nobilejevega pristanka. Ledov je se pričenja lomiti, tako da se tvorijo na njem mala jezerca, ki bodo lahko služila za pristanek letal, odposlanih na pomoč. Nobile zahteva vedno znova živeža, pušk in streliva, ker so se v bližino priklatili severni medvedje. Medvedje pa niso v tem Času življensko nevarni, ker se hranijo raje s tul-nji, ki so v tem času zelo številni. RIM, 16. Nekateri listi so poročali, da je baje gospa Nobile izrazila željo, da bi se podala v King's bay na ladjo «Cittš, di Milano». Današnja «Tribuna« pa pravi, da gospa Nobile ni nikoli izrazila take želje, marveč da pričakuje z zaupanjem poročila o usodi svojega soproga. Državni podtajnik ministrstva vojne mornarice admiral Sirianni, je ukrenil vse potreb-no> da bo gospa Nobile ob vsaki priliki obveščena o napredovanju pomožnih akcij. neftonske komrencue predložene narodni skupščini v ratifikacijo BEOGRAD, 16. Vlada je vložila pri predsedništvu narodne skupščine besedilo nettunskih konvencij. Zadevni predlog je bil vpisan na dnevni red parlamentarnega dela. "Vladna večina povdarja, da ratifikacija teh konvencij ne po-menja nič hudega za državo, še manj pa za Dalmacijo, ker ie bil konzularni dogovor, ki ureja naseljevanje in pravice italijanskih državljanov v Jugoslaviji že sprejet v narodni skupščini. Izjave generala Bodrera o ratifikaciji konvencij Povodom vesti, da je vlada predložila narodni skupščini konvencije v ratifikacijo, je po-setil vaš poročevalec italijanskega poslanika Bo dr era, ki mu je izjavil: «Jugoslovenska vlada je s tem, da je končno predložila nettunske konvencije narodni skupščini, ki jih bo, kakor sem prepričan, ratificirala, storila velik korak naprej do izboljšanja medsebojnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Jaz bom prihodnji teden zapustil Beograd in me bo veselilo, da bom zapustil v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo mnogo boljši položaj, kakor sem ga našel. U-verjen sem, da so sedaj krenili naši odnošaji na dobro pot in da bodo v najkrajšem času odstranjena in poravnana vsa nesporazumi jenja, ki jih še kalijo.« Dementirana vest o ponovnem napadu na italijanski konzulat t Splitu SPLIT, 16. PovQivajo od vlade. Zato se zatrjuje v uradnih krogih, da namerava nemška vlada stopiti v stike z AmundSe-nom za organizacijo nemške ekspedicije, ki bi naj imela poravnati napravljeno zlo. Tudi Finska bo odposlala, kakor znano, dvoje letal in ledolomec «akarhu», ki je bil pred Italijanski letali na poln proti severu AMSTERDAM, 16. Sinoči ob 18.10 je pristalo na tukajšnjem letališču Schellingvvoudu letalo «Marina 2». Letalec Penzo namerava že danes odleteti proti King's bayu. AMSTERDAM, 16. Letalo tipa «Dornier Wal», ki ga vodi letalec Penzo in ki je prispelo sinoči ob 18.20 v Amsterdam, je odletelo davi proti Stockholmu. VADSO, 16. Letalec Maddale-na je odrinil s svojim letalom «S. 55» danes opolnoči v smeri proti King's bayu. Vreme je dokaj nemirno med Norveško in Medvedjim otokom, vendar so vremenoslovci mnenja, da se bo vreme tekom dneva izboljšalo. svete? Poslanica načelnika vlade odposlana poedinim prefektom RIM, 16. Kakor smo Že poročali, bodo jutri v vseh pokrajinskih glavnih mestih ustoličeni pokrajinski gospodarski svetL Prefekti, ki so istočasno tudi predsedniki pokrajinskih gopodarskih svetov, bodo ob tej priliki prečitali poslanico predsednika vlade, v kateri so začrtane^ N osnovnih obrisih važne naloge, ki jih bodo morale rešiti nove gospodarske ustanov^ Minister za nacionalno gospodarstvo, ki se je povrnil davi iz Milana v Rim, je razposlal prefektom poslanico, ki mu jo je še tekom dopoldneva izročil načelnik vlade. Hitt Mm za sestavo pravilnika k zakonn o reformi nacionalnega predstavništva RIM, 16. Danes ob 10. uri dopoldne se je sestala pod vodstvom državnega podtajnika ministrstva notranjih zadev on. Bianchija medministrska komisija, ki ima izdelati pravilnik k zakonu z dne 17. maja 1928, St. 1019, ki se nanaša na reformo nacionalnega predstavništva Ta pravilnik bo kasneje predložen v proučitev 18-članski parlar mentarni komisiji, v kateri je 9 senatorjev in 9 poslancev, ki sta jih. svoječasno imenovala oba zakonodajna zbora. Medministrska komisija, katere člani so zastopniki ministrstev notranjih zadev, pravosodja in korporacij, je imela danes svojo prvo sejo. Državni podtajnik on. Bianchi je v kratkem govoru podčrtal njene naloge. Po govoru državnega podtajnika je pričela komisija s svojim stvarnim delom. Na svoji današnji seji je razpravljala komisija o sestavljanju novih volilnih imenikov v zvezi z zadevnimi določili zakona o reformi nacionalnega predstavništva. Kraljevi ukaz o imenovanja predsednika zveze izdajateljev listov RIM, 18. S kraljevim ukazom je bilo potrjeno imenovanje senatorja grofa Delfina Orsinija za predsednika nacionalne sveze izdajateljev listov. ^ Vipavka okradena v Rimu RIM, 16. Ivanka Rust, stara 70 let, rodom iz Vipave, stanujoča na trgu S. Eustacchio Št. 83, je včeraj javila policiji, da so se v njeni odsotnosti neznani tatovi vtihotapili zjutraj v nježno stanovanje ter ji ukradli za 1000 lir srebmine in denarja. n. •EDINOST« V Trstu, dne 17. junija 1928. Tedenski pregled Trst, 16. junija 1928. ITALIJA Povodom razprav v poslanski cbornici Jn v sencutu o težkem ■oepodarskem položaju ▼ poe-AfrrHh občinskih, in pokrajinskih upravah, ki so za svoje naknadne Izdatke nalagale ob-finarjem nove doki ade In davke, se je pričela vlada reano baviti z vpraSanjem, kako odpraviti te nerednostl, posebno Se, ker so občinske in pokrajinske uprave pri nalaganju novih davkov prekoračile meje zakona. Notranje jjiinistrstvo je sedaj naročilo prefektom, naj se pregledajo in v zmislu zakona popravijo postavke za naknadne izdatke v vsaki občini in pokrajini. Če so ti izdatki v kaki ob-fcini preveliki, tako da niso v skladu z zadevnimi določili zakona, se morajo nadaljnji naknadni izdatki docela ukiniti. Jutri bodo v vseh pokrajinskih glavnih mestih ustoličeni novi pokrajinski gospodarski sveti, ki bodo imeli nalogo, u-ravnavati vse gospodarsko življenje v vsaki poedini pokrajini po smernicah vlade. Predsedniki teh gospodarskih svetov so prefekti. Sveti so razdeljeni na Štiri odseke. Ustoličenje se bo moralo po nalogu vlade izvršiti na slovesen način in v to svrho je napisal Mussolini posebno poslanico. Italijanski vojni dolg napram Ameriki se je spet znižal za o-krog 100 miljjonov lir. V petek je država preko Morganove banke nakazala ne\vyorškemu finančnemu zavodu «Federal Re-serve Bank» 5 milijonov dolarjev. Zanipnanje italijanskih listov in javnosti se je v poslednjem tednu osredotočilo okrog eks-pcdicij, ki so odpotovale proti Svalbardskim otokom, ter okrog g-enerala Nobileja in njegovih tovarišev, ki čakajo na ledenih poljih in gorah severovzhodno od Svalbardov, skoro v neposredni bližini teh otokov, na rešitev. Po vesteh iz K ing's baya na tVelikecn svalbardskem otoku se je general Nobile preteklo soboto oglasil in tekom naslednjih dni je poročal vse podrobnosti o nesreči, ki je zadela zrakoplov. V petek, 25. junija, se je zrakoplov «ltalia» vračal s Severnega tečaja in je bil že čisto blizu Svalbardskih otokom, ko ga Je vrgel silen vihar proti rvzhodu. Tedaj pa je nenadoma omagal pod težo snega in ledu, ki se je nabral na njgm. Zrakoplov je padel na ledeno polje in, ko je z vso silo zadel ob led, se je razbila in odtrgala poveljnik Ška ladjica. V njej se je nahajal general Nobile z nekaterimi tovariši. Ko se je zrakoplov olajšal za poveljniško ladjico, se je nenadoma spet dvignil in veter ga je zagnal proti vzhodu. Na zrakoplovu je ostalo še sedem No-bilejevih spremljevalcev. O njih doslej še ni nikakih vesti, vendar pa je Nobile sporočil, da imajo živeža še za mesec dni. t V lV'ijici sami so bili ranjeni trije, med njimi tudi general Nobile. Radiotelegrafist Biagi je t.v dveh tednih popravil pokvarjeno brezžično postajo v ladjici !3n tako so se vzpostavili stiki s postajo na ladji «Citta di Mila-no» v King's bayu. j Cim je dospela vest, da se je general Nobile oglasil in da se nahaja čisto blizu Svalbardskih .otokov, sicer na težko dostop-ifiem mestu, in da je končno odposlal pod vodstvom profesorja Malmgreena skupino treh mož proti Severnemu rtu na Severovzhod. zemlji se je delovanje za irešitev zrakoplova in njegove jKJsadke mahoma ojačilo. .Proti fevalbardskim otokom je krenilo osem ekspedicij iz raznih evropskih držav. Nekatere so že (več dni na otokih in se skušajo Ha vse mogoče načine približati Js'obileju. Včeraj se je celo že razširila vest, da se je skupina, Iti je prodirala proti Severnemu ftu, že rešila na sani z ladje *Hobby», ki je odposlala nekaj planincev proti Severnemu rtu. INOZEMSTVO | Ves teden je narodna skup-IČina v BeogTadu nadaljevala Bvoje zasedanje. Njeno delo pa |e v veliki meri ovirala tehni-fcna obstrukcija opozicije, ki je zavlačevala razprave o zapisnikih in spravila na dnevni red Zasedanja obtožbo btvšega ministra pravde dr. Šumenkoviča. K tej razpravi je priglašenih nič pianj nego 49 govornikov in do- slej jih je nastopila Šele kaka desetorica. V četrtek je prispel v Beograd romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki so ga zastopniki vlade svečano sprejeli. Še istega dne je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Marinko vičem, dan nato pa je »prejel novinarje, ki jim je podal daljše izjave o * jugjoslovensko-romun-skih prijateljskih odnošajih in o Mali antanti Jugoslavijo in Romunijo veže tesno prijateljstvo te dolgo vrsto let. Posvetila ga je svetovna vojna, skalilo ga ni niti eno nesporazumi jenje. Mala antanta pa je zveza treh najmočnejših srednjeevropskih držav, po značaju obrambna, z nalogo, da ščiti in ohrani politični in teritorialni položaj, kot so ga v srednji Evropi ustvarile mirovne pogodbe. Njeni nameni so miroljubni in drago ji je prijateljstvo z vsako državo, ki ne zahteva spremenitve položaja v srednji Evropi. O Jugoslaviji in Italiji je dejal, da mu je zelo drago, da so krenili njuni odnošaji na novo pot zbližan j a, ker je na tem izmed drugih držav Še najbolj prizadeta Romunija. Dunajski list «Neue Freie Presse» je pred dnevi priobčil izjave avstrijskega državnega kancelarja dr. Seipla o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. Dr. Seipel je dejal, da se u-stvarja mnogo večja enota, v kateri bosta v vsakem slučaju zaobseženi tudi Avstrija in Nemčija. Na vprašanje o avstrijskih odnošajih napram Ita- liji je dr. Seipel odgovoril, da se bodo bistveno izboljšali, če ne bo njihovega razvoja zaustavil spet kakšen nepričakovan incident. V preteklem tednu je zasedal v Ženevi svet Družbe narodov.-Bilo je to njegovo 50. zasedanje. Nekaj smo o njem že poslednjič poročali. O zaključkih tega zasedanja pa je treba omeniti, da je svet zavrnil odločitev v manjšinskem nesporazumi j enju med Albanijo in Grčijo s pripombo, naj obe prizadeti državi sami med sabo rešita to sporno vprašanje. V Berlinu se je medtem pričelo prvo zasedanje nemškega državnega zbora. Novi državni zbor, ki šteje 510 poslancev, je posvetil svojo prvo sejo sožalju radi velike železniške katastrofe blizu Siegelsdorfa na Bavarskem, ki je po v zre. \ a preko 20 človeških žrtev. Na naslednji, v četrtek, je bil izvoljen za predsednika državnega zbora socialni demokrat Loebe, ki je predsedoval tudi prejšnjemu državnemu zboru. Pred kratkim je berlinski list «Tag» priobčil razgovor svojega poročevalca v Budimpešti z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. Poleg drugih mu je podal grof Bethlen izjavo, da. bo italijan-sko-nemško prijateljstvo, ki se polagoma razvija med obema državama na podlagi njunih gospodarskih odnošajev privedlo do tega, da bo Italija v vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji zavzela, če že ne naklonjenega stališča, pa vsaj nevtralno. DNEVNE VESTI Do 30. junija imajo čas vložiti prošnjo oni, 11 hočejo biti deležni popusta denarnih («iob. Kot smo že bolj obširno poročali, pooblašča kraljevi ukaz-zakon od 13. februarja 1927 št. 203 finančne intendante, da lahko popolnoma odpišejo ali pa vsaj znatno znižajo denarne globe, ki so bile naložene v novih pokrajinah zaradi prestopkov proti finančnim predpisom. Torej so všteti tukaj tudi prestopki proti predpisom glede Žganjekuhe ter za vse one slučaje, ko je finančna intendanca predpisala denarno kazen s kazenskim odlokom. Istotako velja to za slučaje tihotapstva itd. Izključeni so le prestopki proti davčnim predpisom. Kot smo že v naslovu omenili, mora vsakdo, ki želi, da se mu zniža ali pa odpiše denarna globa, vložiti pri oni finančni intendan-ci, ki ga je kaznovala 30. t. m. prošnjo na podlagi zakona od 13. februarja 1927 št. 203. Prošnja mora biti napisana na kolkovni poli po formularju, ki smo ga pred časom že priobčili v «Edinosti». Omeniti moramo tudi, da je popust dovoljen le za prestopke, ki so se Jogodili do 31. decembra 1926. Torej podvizajte se! Zaposlovanje žensk v svttodni industriji Tukajšnja prefektura sporoča: Oni, ki izvršujejo svilodno industrijo in ki nameravajo zaposliti v nočnih urah ženske, katere so že dovršile 18. leto starosti, se pozivajo, naj predlože kr. prefekturi potrebno prošnjo. Prefektura bo poskrbela, da se jim izda tozadevno dovoljenje glasom čl. 39. zakona o zaposlovanju žensk in otrok. Nadzorovanje obala Načelnik vlade je razposlal prefektom vseb pokrajin okrožnica v kateri jih poziva, naj takoj pookr« be za na^zoiovanje morske obale in nabrežji jezerov ter bregov rek, i jer se ljudje Kopljejo, da se preprečijo nesreče. Blago za obleke po ljudskih eemh Medsindikalni pokrajinski odbor opozarja razprodajalce blaga za obleke, da se je pod nadzorstvom ministrstva za nacionalno gospodarstvo začelo izdelovati posebne vrste blago prav dobre vrste, ki se bo pa prodajalo po selo znižanih cenah. Razprodajanje se bo pričelo s prihodnjo jesenjo. Posamezne vrste tega blaga so bile skrbno izbrane, tako da bodo kon-sumenti pa tudi trgovci prav zadovoljni z njimi. Po želji vlade se bodo vzorci tega blaga razkazovali v zadnji nedelji meseca septembra v vseh izložbenih oknih trgovin. STRELSKE VAJE V BARKOV-UAH Poveljstvo V. centra protiletalske artiljerije je naznanilo, da se bodo vzdolž barkovljanskega nabrežja vršile strelske vaje v dneh 22., 23., 25-, 27. in 30. junija ter 2„ 4., 6., 10., 12. in 14. julija od 7.30 do 11. ure. Občinski urad javlja, da bo v navedenih dneh In urah prekinjen promet po mtmmarskl cesti. Pet sto metrov na levo in dee-no od kraja, kjer bodo postavljene baterije, bodo i tražili vojaki, da ne bo flel nihče po cestL Pol ure pred pri četkom vaj bosta izveSeni na miramarskem gradu in na ljudskem kooališču v BarkovLiah dve rdeči zastavi. Ko bo promet po ml-ramarski cesti spet dovoljen, se bosta zastavi odstranili, v Čedažu pa bo obenem izstreljena raketa, povzročajoča oblaček dima. Ljudje naj bodo previdni, da se ne bodo po nepotrebnem dogodile kakšne nesreče. «SLAVIA» Znana t urinska založba, ki je objavila o kratki dobi svojega obstoja lepo Število prevodov ia ruske književnosti, je sklenila razširiti svoj delokrog in preleviti zbirko «Ruski genij» («11 genio ruaso») v «Slovanski genij» {«11 genio sla-vo»). Zbirka, ki jo bo urejeval še nadalje A. Polledro, se bo delila v pet oddelkov, in sicer: 1) ruski, 2) poljski, 3) čehoslovaSki, 4) bolgarski in 5) srbo-hrva5ko-sloven-ski ter bo na tak način vsebovala v vernem prevodu vsa najvažnejša dela splošno - slovanske književnosti. Ruski oddelek bo imel tfe poseben pododdelek, ki bo vseboval pod naslovom «Sovjetskl pripovedniki« («Narratori sovietid«) naj mark antnejša dela sodobnih ruskih književnikov. S tem je založba v polni meri zadostila svojemu imenu in uresničila to, kar je bila če do pred kratkim skromna želja posameznika. V dopolnilo te svoje zbirke je d ravnik a, ki ga je leSil. Amalija Tomšič - Ba*: Vam je dovoljena pokojnina z odlokom 03253 od 22. 11. 1927. Zakladna delgacija na Reki je 12. 11. 1927 dobila plačilni nalog. Jure RadeSlć - Sterna: Pokojnina Vam gre od 1. julija 1927 po 729 lir letno. Puljska zakladna delegacija je bila pooblaščena, izvršiti izplačevanja že 4. 2. 1928. Vate Mikolaučlč - Karšoto: Odposlano na likvidacijski odbor radi poprave imena. Smo pospešili zaključek. Ivan Paulifi - Gradina: Potrdilo oprtaljske občine, da so bile listine odposlane, smo izročili, a to ne menja na stvari, ker ne izhaja, da bi bilo te listine kdaj dospeda. Torej, da ne boste Izgubljati časa: zberite vse potrebne listine ter jih od pošljite neposredno, eventualno tudi potom nas. Josip Lakafl • Blopai Vprašana je bila viflja zdravnifka komisija za svoje mnenje, ali trna prijavljeno obolenje kakSno sveso s vojaško službo. Smo pospešiU rešitev AMon Jngovao - (MinJan: Tudi v Vašem slučaju je bila povprliana višja zdravniška komisija za mnenje, je 11 obolenje v zvezi s vojaško službo. Smo pospešili rešitev. L Bler - Elerji: 1) Vlada ne dovoli enkratno izplačilo. 2) Procedura je ostala ista: treba je imeti Vpoklic, vidiran po i tal. konzulatu, tri sliko, katerih ena overovljena, vse skupaj pospremiti s prošnjo na kolkovanem papirju za dve liri. Prošnjo je nasloviti na k ves turo potom domačega županstva. Poročilo, na katero se sklicujete, govori le o novi obliki in novih pristojbinah potnega lista. F. Nemec: V tržaški pokrajini nd nobene izjeme; vsi so obdačeni, ako vozilo nosi preko pet kvinta-lov. AL Duinik - Hrenoviea: V zar devi terjatve napram bilvši avstro-ogrski vladavini se ne da nič napraviti, ker se nanaša na vojno posojilo, katero je izključeno od povrnitve. Sploh pa ne izhaja na tukajdnji prefekturi, da bi bila Vaša prijava dospela na kompetentni urad. H. Medved - Dražniea: Ker se akt ne nahaja na mestu, nam ni mogoče pred 20. t. m. poizvedeti. Na stvar se bomo zopet povrnili ter sporočili, kakšen bo uspeh našega ponovnega posredovanja. Iv. Sosič - Trst: V zadevi vojne Škode Baje sin o morali pospešiti pismenim potom. Tozadevno poštno potrdilo hranimo v nadih aktih. Gosp. Bajcu bo neposredno sporočena rešitev. Iv. Srebot - & tur je: Da nam bo mogoče izslediti Vaš akt, vpošljfte nam katerikoli spis fin. intendan-ce, ki se nanaša na vojno škodo. MilharčiS - Mat en j a vas: Najbrž j3 pokojni vojak zapustil otroke ali ženo. Sicer pa ugibanja nič ne pomagajo; prinesito ob priliki min. odlok ali vsaj pokojninsko knjižico. L Vadnjal - Matenjavas: Vaša zadeva nara je popolnoma neznana. Javite natančno, kdaj, komu in zakaj ste izročili Vašo listine. VOJNI INVALIDI! Samo-malo časa vam še ostaja, da Izboljšate svojo vojno pokojnino, ker po 30. Junija t. L ne pridejo va£ v poSlev prošnje za novo zdravniško ugotovitev radi poslabšanja bolezni. Ako se vam je bolezen v resnici poslabšala ali 6« vam |e zdravniška komisija odmerila pri sadnji neoUovitvl prenizko kategorijo, prosit* nemudoma za reralntarfjo bolezni, najkasneje do 27. junija 1028. Vsekakor Je treba prošnji priložiti zdravniško spričevalo (na kolka prostem papirju), katero mora biti overovljeno po fnpan-TAJNI&TVO. Rojstva, smrti In poroka v Trsta dne 15. junija 1928. Rojeni: 9; - . mrtvih: 9; ---* poroke: nobena. Iz tržaškega življenja Kaj lahko doživi človek na letovišču. Jako neprfjeten spomin na le-tošnje letovišče bo imela 17-letna Izabela Aidinyan, stanujoča v ulici T. Tasso št. 3. Mladenka se je nedavno odpravila k neki svoji sorodni c i v Strunjan v Istri, kjer je hotela preživeti par tednov ra svežem zraku. Toda njeno bivanje v prijaznem kraju ji je včeraj popol-c'ne zagrenila nezgoda, ki bi jo bila skoro stala življenje. Okoli 13. ure je mladenka po kosilu stopila na v*soko teraso vile «Adr kali čevlji. Začela je preiskovati z* devo in naposled je prišla do ruma, da je ravno Pelizzon moczl odoe-sti čevlje. Ko se je nekako prepih čala o kri vidi Pellzzona, ga je naravnost vprašala po čevljih. Tod® mo* je sprva trdil, da ne ve nlč^ sar o njenih Čevljih in šele fpa dolgem obotavljanju je priznal, da je vzel Čevlje in jih prodal nekemu starinarju za deset lir. Seved« je ženska zahtevala Čevlje nazaj in v tej stiski nI Peli-zzonu preosta-jak> drugega, kot se je z ženska podal k starinarju, da bi mu vrnil čevlje. Toda starinar je hotel imeti deset lir, ki jilh je dal za Čevlja —: Pellizon pa ni imel denarja in je moral pustiti starinarju svojo suknjo. OSkodovanka pa je Peli®^ zona vseeno naTcnanila. Pri«S na obravnavi ni. Državni pravdni k je bil cav. Cu- iot. Branil je obtoženca odvetnik dr. Poillucci. Sodni dvor je obsodil Pelizzona na 1 leto, 3 mesece in 15 dni ječe. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti 0 avtomobilskih tablicah Goriški prefekt je odposlal vsem poteštatom in prefekturnim komisarjem goriške pokrajine okrožnico, v kateri naznanja, da je prometno ministrstvo določilo, da se pri avtomobilskih vozilih opusti sistem uradnega svinčenega pečatenja avtomobilskih tablic. Tablico mora od sedaj naprej dobro pritrditi na zadnji del voza lastnik avtomobila sam. V okrožnici podaja prefekt tudi navodila, po katerih se je treba ravnati v slučaju, ako lastnik avtomobila zgubi tablico. Izgubo tablice mora lastnik javiti nakasneje tekom 48 ur po izgubi uradu javne varnosti onega kraja, kjer se je tabla zgubila. V svrho iskanja tablice mora navesti tudi natančen njen popis. Istočasno pa jo treba naznaniti izgubo tudi prefekturi, kjer je avto vpisan v matico, in uradu, ki mu je naznačil tablico. Urad javne varnosti izroči lastniku nato potrdilo o izvršeni naznanitvi. To potrdilo mora biti poleg dovoljenja za kroženje z avtomobilom predloženo organom, ki imajo nalog čuvali nad cestnim prometom avte s tablico, narejeno iz lepenke in sicer to do takrat, dokler se zadeva ne uredi. Deseti dan po naznanitvi, ako se zgubljena tablica ni našla, mora lastnik avtomobila prositi urad za razdeljevanje tab-fic — za dvojnik (duplikat) tablice, hkratu pa si urad pridrži zgoraj omenjeno potrdilo. Naznanjen, da jo bežal čez mejo. Naznanjen je bil sodnijski oblasti učiteljišč nik Srečko Vilhar, stanujoč v jfelici XX. septembra, star 20 let Ovadba se glasi, da je ubežal čez mejo v Jugoslavijo brez potnega lista in se ni javil, dasi je tukajšnji državljan, vojaški oblasti, ker se nahaja v vojaških letih. NI mislil, da je tako plitva voda Gorko solne o in junij sta pričela že vabiti mladino h kopanju. V popoldanskih urah že vidiš pri Soči dokaj zgodnjih kopalcev, največ dijakov in mladih fantov. Do sedaj Soča — v kolikor smo poučeni _ v Gorici letos So ni zahtevala svojih običajnih žrtev. Pač pa je bil prepeljan v goriško bolnišnico iz Farre v Furlaniji 191etni Sil-vij Balaben, ki se je ponesrečil pri kopanju v potoku, kateri se nahaja v bližini njegove rojstne vasi. Sku5al je napraviti skok v vodo s glavo navzdol. Ni pa računal, da je voda tam plitva, ten* je a glavo buftnil ob dno. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico, kjer se nahaja v zelo težkem stanju. Kako Jo m letnim pregledovanjem avtomobilskih patentov. Kot je znano, morajo zadevne oblasti vsako leto pregledati avtomobilske patente. In sicer to v svrho -ugotovitve, ali ni morda nosilec patenta prekoračil tozadevne zakonske določbe, radi česar se mu lahko odvzame patent. Per pa je nastalo vprašanje, ali se mora dati v pregled patent oni prefekturi, v katere območju nosilec patenta slučajno stanuje, ali oni, ki je patent izdala, javlja sedaj gorifiki prefekt potom okrožnice, da je prometno ministrstvo v sporazumu s finančnim dovolilo, da vidi-mira patente ona prefektura, h kateri spada kraj, kjer imejitelj patenta stanuje, čeprav je bdi patent izdan od kake druge prefektura Oflo m Jo trpi"*1 nafte! sopot svojspa afnl*** V potkovi Številki amo objavili lanimlvo zgodbico, ki «o u pripovedoval neki trinajstletni deček, goriškemu policijskemu komisarju g. Tartolanlju. Dečka, ki s« Je potepal po Furlaniji, so n+rnn t bližini kraja Mariano del FktnKft te ga privedli na gorlSko po-lidjow Deček je g. komisarju pri-■vola ki vi leni« « tako mivi luči. Romantične njegove do* godbice pa so vzbudile pri komisarju takoj sum, da gre najbrie zal kak navaden beg dečka z doma. In komisar je resnično uganil pravo, kajti včeraj zjutraj so jo javil na gorigki policiji neki človek, ki jo trdil, da je čital v časopisih o dečku in je v njem spo/nal svojec ga sina, ki je čudak, dasiravuo Se tako mlad, in da že štiri mesece manjka od doma. Komisar Torbo-lani je prišlecu, ki se piše za Moc-chiata in je doma iz Trsta, stanujoč v ulici Pier Paolo Vergerio Sfc 29, izročil trinajstletnega dečka Viktorja, ki se je medtem nahajal v deškem zavodu v ulici Rabat ta. Oče, ki je jako sentimentalne" narave in je že mislil, da Je sina za vedno izgubil, ga je sprejel nazaj s solzami v očeh. Z nepoštenostjo si služkinja ne pridobi ugleda V «Edinosti» od 14. t. m. smo priobčili pod tem naslovom med poročili izpred sodišča razsodbo goriškega sodišča proti neki Štefaniji, služkinji iz Lokovca. S to Štefanijo, katera je služila v Goniči, nima — razen imena — niđ skupnega Štefanija Brerner, ki je tudi iz Lokovca doma, a služi že 16 mesecev pridno in Pr* družini Kravanja v Bovcu. Toliko v pojasnilo, da se nikomur ne bo godila krivica. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 17. t. m. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Atesani, via Carducci št. 12; do ene ure popoldne lekarni Giubich, Via Ba* batta St. 18. in Kiirner, Corso Vit-torio Emanuele št. 4. BUKOVO Blagoslovitev novih zvonov Dne 5. t. m. so pripeljali tukajšnji fantje iz grahovske postaje dva nova zvonova. tzdeJana sta bila v Bolcanu (Colbachini). Smejem zvonov jo bil zelo lep. Počae stili smo ju z zahvalno pesmijo v cerkvi. Tem lepša je bila slovesnost v ponedeljek, 11. t. m., ko se je vršila blagoslovitev teh novih zvonov. Zvonovi so bili postavljeni pred cerkvijo na okrašen oder. Po \nsi so fantje tnapravili slavolokov, ki so jih okrasila naša pridna dekleta. Ob številni udeležbi ne samo domačinov, ampak tudi ljudi iz sosednjih vasi jc pr& vzvišeni goriški knezonadško/ zvonove blagoslovil. Skupno z novimj zrvonovoma je bil blagoslovljen tu di zvon, ki se nahaja že več časa v zvoniku naše cerkve, pa še nj bil krščen. Slovesnosti so prisostvovali nekateri duhovniki, pevci, Šolska mladina iz Grahovega in Hudajužno ter krajevni varnostni organi. Tako je tudi naša cerkev opremljena z tremi zvonovi ,kl nas bodo vodili k molitvi, delu in počitku. ▲VOD. Še o sleparju. V »Edinoetiu od minuleKa Četrt« ka sem bral o sleparju, ki se j« pred kakimi štirinajstimi dnevi potikal po naših krajih in nabiral kot pooblaščenec «Edinostii> in «Goriške Straže» naročnino za oba lista. Da ne sedejo na njegovo 11-manice tudi drugi, kakor nas je več nasedfo po naših vaseh, hočem sleparja nekoliko opisati. Da je bil res slepar, kažeta izjavi obeh pref imenovanih listov, da nista dal« nobenemu nobenega pooblastila. Človek, ki je hodil okrog, je bil srednje postave, močnega obrp-za in širokega života. Lase je imel belkaste, govoril je teiko in malo. Bil je razoglav, obleko je Imel zelo »labo, zakrpano. TucH čevlji so blH zakrpani. Jopifi je bil črnikast, Pravil je, da je k Ciginja ln j« i» potrdila pritiskal dva pečata, in sicer Je bil prvi lete« » bene]j podobno pomanjkanju discipline in reda. Ako se pri društvu^ kaj pripeti, naj člani ne razpravljajo v gostilni; kdor se ima kaj pritožiti, naj to predloži seji in tam naj se razsodi 1 ne pa u javnem lokalu. 2eletl bi bilo da bi društvo bolj pazilo na ugled, ker sicer ne bo moglo prav uspevati. Načelnik naj poveljuje In on sam naj Ima besedo, ne pa vsak posamezni gasilec, tudi če je še starejši. Saj je bilo načelniku poverjeno vodstvo društva. Teh vrstic nisem napisal iz mržnje ali zlobe, marveč samo zato, ker želim, da bi društvo, ki je tako zelo potrebno in koristno, lepo napredovalo. — Prijatelj gasilstva. VRTOJBA Izsel}9sici, ki se pripravljajo v svet Tudi iz naše vasi 8e ljudje kar na široko izseljujejo. Odhajajo po navadi naše najboljše delavne moči: mladi fantje. Tako je tudi 15. t. m. odšlo od nas 15. izseljencev med njimi tudi ena ženska. Za svojo bodočo domovino - tujino so si i »brali Argentinijo. Kako težko so sc njihovi drugI, ki so ostali doma, poslovili od njih, kaže dejstvo, da so jim celo noč igrali podoknice v si njegovo ženite v? — je vzkipel mlad poročnik, baron pl. Kersten. — To je očarujoča, bistroumna ženska s finim okusom, in jas sem uver-jen, da M vsakdo izmed nas ravnal kakor grof Berenklau, C j. otreeel bi se pretiranega rodo* ljubja ter M dal prednost draže st ni nevskl prod n*«™* Gretaml in Gustelhaml, kt so natrpane s čednostmi, propojene s malomeščanskimi naaorl in... IV. •EDINOST* V Trstu, dne 17. junija 1928. Znanost injimetnost Siivia Molili - pitMetaik V sredini tega meseca je obhaja. Sil vin Sardenko svoj petdeseti rojeni dan Z imenom Silvina Sardenka se vselej spomnim na tista mlada leta, ko sem zbiral knjige in jih blastno prebiral z večjim užitkom in uspehom, kot jih prebiram dandanes. Ce je bila katera knjiga, ki sem jo v svojem štirinajstem letu bral po desetkrat in še in še, je bila to Sardenkova knjiga pesmi «Y mladem jutru». Kritika je sicer našla v njej samo kakih deset dobrih pesmi, vendar pa je bila zame pravi zaklad tista lahka, čuvstvena, gladko tekoča in z narodnimi motivi prežeta pesem. Danes se kritika ne izraža več tako strogo o tej knjigi. Bila je kljub temu, da se ji jo poznala še mladost, najbolj sveža, najprist-nejša Sardenkova knjiga. Vse vrline Sardenkovega pesništva |ie srečamo v nji. Baš tako rad sem prebiral njegove mladinske »Marjetice«. Če bi danes še hranil katero svojih pesmi iz tistih dni, katerih seveda nobena ni bila natisnjena, bi lahko videi, da je bil cel Sardenko v nji. Pozneje ni napravljal tako globokega vtisa namo, dasi sem rad prebiral vse njegovo na novo izšlo zbirke. Spoznal sem bil pač Murna. Ketteja in Zupančiča, v prvi vrsti Župančiča in pa odraste! sem bil Sardenkovi nežnosti. Nekateri so Silvina Sardenka postavljali ob stran Otona Župančiča, to pa le iz navdušenja. Njegov izraz ni tako klen ne globok, dasi Silvinu Sardenku velikega pesniškega talenta nihče odrekati ne more in ne sme. Četudi je ta nastopil z našo »moderno« v slovenski literaturi, je stal vendar v noki razdalji od nje, ker mu je bila po svojem notranjem,, prevratnem mišljenju nekako tuja, zakaj Sardenko je bil v svojih mislih ustaljen in miren. Vendar se «modemi» docela ni mogel odtrgati, zakaj kot ona je tudi Sardenko uvedel v slovstvo glede oblike svobodnejše izraze. Sardenko je slovenski religijoz-ni pesnik. Ce izvzamemo pesnico M. Elizabeto, na katero je vplival, je celo naš edini roligijozni pesnik. Čeprav je pesnikov duševni svet tesno zvezan z vnanjim svetom, ki ga sprejema vase, ga o-življa in mu vtisne sorodnejše oblike, in se njegova pobožnost razvnema ob vidnih obrednih dejanjih, ob verskih predmetih, ob bibliji, je vendar ustvaril svoj posebni duševni svet in našel samo-lasten izraz, novo melodijo, ki je bila naši duši prijetna in sorodna. Njegovega pomena za slovensko slovstvo ne moremo tajiti in krivice so mu delali tisti, ki so šli ob njegovih novih zbirkah molče mimo njega. V desetih knjigah, ki iih je izdal, nam je podal dovolj lepili pesmi, izlivov svoje duše, pogovorov z Bogom, ki bodo ohranili trajno vrednost med ostalimi biseri našega slovstva. Zdi se mi, da ne trdim napačno, da je vplival tudi onr na nežno mlajšo liriko, ki se je zadnji čas pojavljala v «Doinu in svetu». Mislim na Antona Vodnika, Tineta Debeljaka in Toneta Pogačnika. Ali niso ti naprej gradili tam, kjor je Sardenko nehal, Nekateri očitajo Sardenku, da so njegove pesmi premalo notranje prežete, da so le sladko pregibanje ustnic v molitvi, da niso vzdihi srca. Mogoče je, da je nekatera njegova pesem preveč prežeta s hotenjem, kot sam pravi: «... v leposlovni obliki izraziti vse večno lepe in visoke misli, ki nam jih je ukresal dr. Aleš Uše-ničnik v znanstvenih člankih zadnja leta... Te misli so postalo last moje duše.» To se pravi, da se nekatera pesem ni porodila iz notranje nujnosti, zato ni bila neoporečna last njegove duše. Za mnogotero pesem pa se sam moti, če misli, da so le umetniška oblika lepih in visokib misli filozofa, ki je izven njegove osebe. Silvi n Sardenko je bil rojen dne 15. junija leta 1878. na lepem Po-savju, in sicer na JeŽfci pri Ljubljani. Iz njegovih del kaj lahko spoznamo njegovo vas, ki jo neprestano obletava pesnikov spomin: domaČa hiša, vas z gredicami, cerkvica na gori, večerni ave... Vsa pokojnost njegove pesmi. se zdi, ima korenine v tej idiličnosti spomina na domači kraj. Pesnikovo pravo ime je Alojzij Me;"har, je doktor bogoslovja, danes Uvi kot kanonik v Ljubljani. Znana je njegova osebna milina in tenkočutnost, po svoji vnanjo-sti je skoraj aristokratski, nežen in miren, okrog njega vlada vzoren red. V svoji mladosti se je seznanil s Kettejem, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Leta 1895. je pri občil prve pesmi v «Vrtcu» in tri leta pozneje v «Ljubljanskem zvonu«. Po Kettejevi smrti je pristopil v krog sotrudnikov «Doma in sveta», ki mu je ostal zvest do današnjih dni., Veliko prijatelj-* stvo ga jo vezalo tudi s pokojnim pesnikom Medvedom. Sam pravi, da se je mnogo učil pri narodni pesmi. Kje jo je dobil.' Njegova mati je bila cerkvena jfevka in ie znala kakih pet sto pesmi na pamet V njegovi domači hiši so vsak dan peli. Po les tega je rad prebiral tudi narodne pesmi drugih narodov. Njegoša priljubljeno čtivo je bik> sveto pismo. Bral je pisatelje Turgenje-va, Scotta, VVildea, Rossegerja, Lermontova, Koljcova. Bral in cenil je tudi Levstika, Mencingerja in Tavčarja, izmed mlajših Ivana Cankarja Ce izvzamemo mladinsko Zbirko «Marjetice», je bila prva njegova knjiga že omenjena «V mladem jutru*. Izmed poznejSih zbirk so pesniku najbolj uspele «Roma», ki je izišla leta 1906, «Mater Dolo-rosa» - 1910, «Nebo Žari» - 1916, «Dekliške pesmi» - 1922. Poslednji zbirki sta edini, ki nimata reli-gijozne snovi. Njegove knjige so po večini razprodane. Dobro fbi bilo, to željo so izrazili tudi že drugi, da bi ob praznovanju njegove petdesetletnice izdali njegove izbrane pesmi, med dobrimi najboljše. France Bevk. Gospodarstvo Rmetfjsvološpodarstoo Nasveti živinorejcem (Glej «Edincst» od 10. VI.) Zadnjič navedene številke, nanašajoče se r-a zdravstvene razmere v naših hlevih, nam. bi lahko služile za povprečnico za našo deželo v toni pogledu. Vsi smo menda prepričani, da če živemu bitju (človeku, rastlini, živali) primanjkujeta svetloba in zrak. hira tudi ob dobri hrani in negi. S tem pa je tudi povedano, da je znaten del zavžite hrane brez vsakega haska. O živalih pa imamo, kot je povedano, zgrešene pojme: vse prenaša, ne da bi bile kake^zle posledice. Kako bridko se to ma čuje, ve le dotičnik, ki je že tolik^ napredoval, da Šteje imenovane činitelje — suhost, svetlobo, zrak — k dobri krmi. Dajmo torej živini to, Česar nujno potrebuje, in krma bo več izdala. Nespametno in negospodarsko je, Če to preziramo, ker to pomeni toliko, kakor Če sekamo vejo, na kateri sedimo. V slabem hlevu je celo najboljša krma manj izdatna in tako gredo v nič stoti krme, ki nas je stala toliko truda in stroškov. Zaključimo: suhi, primerno svetli in zračni hlevi izdatno prispevajo k našim dohodkom. Razumno, vztrajno in dosledno postopanje, pa nai. si bo v kateremkoli ozir^rodi prej ali pozneje uspehe. Tako nas u&ijo poedini pametni gospodarji, tako tudi poedini napredni narodi. Izbijmo si iz .glave različne napačne sodbe o takih deželah, kot n. pr. o ugodnem podnebju, o boljših talnih razmerah itd. To je kriva tolažba in samo prevara. Ce so ponekod ugodni pogoji, ram tako so drugod zelo slabi. V najboljših naravnih razmerah bi ne bili narodi napredovali. če bi se ne bile porodile v njih one ustvarjajoče si-. Ie, ki delajo čudeže. Iz vsakega njihovega napredka izžareva jeklena volja in globoka vera v uspehe. Da vzamem za zgled danski narod, ki je bil še pred par pokolenji slab zemljedelec; danes je Danec vzoren gospodar. Začel je pri živinoreji in ta mu je pomagala. Tista pasma, ki je pred dobrimi 50 leti dajala 1400 litrov mleka, daja danes povprečno čez 3050 litrov. Tudi je to mleko boljše kot prej. Če j>i se ne bil zganil in bi se ne bil ravnal po pravcih umne živinoreje, bil bi danes tam, kjer je bil prej. Mi smo priden in delaven narod, to je nepobitna resnica, a ravno tako moramo odkrito ligo tovi ti tudi svoje slabe strani. Ena izmed teh je nepotrpežlji-vost. Hočemo takojšen uspeh. Ravno pri kmetijskem gospodarstvu je to izključeno. Gre počasi, a gotovo, le od prave strani in pravilno je treba pričeti in nadaljevati. Tudi v živinoreji je treba strpnosti, kakor so jo pokazali ne le Danci, ampak_tudi drugi dobri živinorejci: Švicarji, Holandci, Angleži. Z umnim ravnanjem pa so si delo skrajšali in olajšali. Lahko trdimo, da je pri nas dobra tretjina truda preveč ravno radi nazadnjaškega postopanja. Zato je tudi resnica, da kdor dosti dela, malo ima. Razum naj prešine naše delo, osobito je nujno potrebno, da prenesemo splošno vel javna načela o umni živinoreji tudi v našo deželo in spoznali bomo, da se ta kmetijska panoga dobro obrestuje. (Konec.) ARGENTINSKI ŠTRAJK IN KO-RUZA Prejeli smo: V naši deželi je bilo sklenjenih in nogo terminskih kupčij v laplat-ski koruzi za dobavo v juniju in juliju po ugodnih cenah. Zmešnjavo glede junijske dobave je povzročil štrajk argentinskih lap-iatskib pristaniških delavcev ki LA BLOCCHISTA TESSILE TRST — VIA MADONNINA 8 ti Edino naša tvrdka prodaja iofcrt blago po cenah, ki so nižje od vseh ostalih. — Mi kupujemo blok« naravnost v tovarnah in na dražbi In vsled tega lahko prodajamo blago po najnižjih cenah. Poskusite in prepričali no bodotol — Naše spedjaMloi Nogavic* po m Postanite naii odjemalci I Postrežba točna. LA BLOCCHISTA TESSILE" samo v Trstu, Via Madonnina 8. »9 je trajal od 7. do 26. ozir. 27. maja. Veletrgovina skuša spričo tega anulirati pogodbe in v najboljšem slučaju podaljšati dobavna roka za junij in julij na nedoločen čas. To postopanje veletrgovine povzroča dejstvo, da stane efektivna ali potujoča laplatska koruza L 111—112 franko vagon Trst, medi con ko so bližnji meseci približno L 15 pri 100 kg cenejši. Veletrgovina ni v nobenem slučaju upravičena anulirati pogodb, ker morajo argentinski dobavitelji na podlagi londonske, amsterdamske- rotterdamske, hamburšfke in genovske pogodbe naložiti blago s primerno zakasnitvijo. V predstojećem slučaju velja 20-dnevna zakasnitev. Vsi trgovci, ki so kupili laplatsko koruSco za dobavo v mesecu juniju, smejo tedaj računati, da jo prejmejo z 20-dnevno zakasnitvijo, t. j. v prvi polovici meseea julija. Ni na mestu tedaj nikako uničevanje pogodb in tudi nikako poga>'anje glede dobave, ki bi se zavlekla na nedoločen Čas. Oni trgovec, ki je prodal, mora dobaviti. Loterijske številke izžrebane dne 16. junija 1928. BARI 43 4 84 6 27 FIRENZ 68 62 7 70 47 MILANO 40 23 64 28 17 NAPOLI 15 42 41 77 12 PALERMO 49 72 45 71 TO ROMA 84 16 37 31 49 TORINO 69 60 63 85 58 VENEZIA 57 30 77 65 13 RAZNE ZANIMIVOSTI Najhitrejša bitja Novo nemško raketno vozilo je povzročilo po vsem svetu u-pravičeno senzacijo, kajti ono doseza hitrosti, ki so bile poprej pri avtomobilih naravnost nemogoče. Rekord v hitrosti z avtomobilom je napravil na svojevrstnem ameriškem dirkališču v Daytoni Day Ceech, ko je dosegel 332 km v eni uri. Novo nemško vozilo bo pa razvijalo dvakrat tako veliko hitrost. V resnici, človek je postal danes hitrejši od vetra, hitrejši od ptiča v zraku in hitrejši od najhitrejše ribe. Za najhitrejšega ptiča imajo azijatsko lastavico, hudournik se tudi naziva, ki leti s hitrostjo 350 km v uri črez azijska gorovja. Toda kako počasen je ta ptič, ako ga primerjamo z angleškim letalcem \Veb-ster-jem, ki je dobil v septembru lanskega leta Schneiderje-vo kupo v Benetkah s svojo povprečno hitrostjo 449 kilometrov na uro. Toda tega letalca je v hitrosti prekosil italijanski letalec major de Bernardi, ki je dosegel hitrost 549 kilometrov v eni uri. Najhitrejša riba je tar-pon (megalops atlanticus) ob Floridi, ki napravi 130 km ▼ uri, toda človek je ribo posekal v njenem lastnem elementu, kajti naši motorni čolni za dirkalne tekme so hitrejši kakor tar-poni. Kot najhitrejše četveronožno bitje slovi indijski leopard, ki napravi do 95 km v eni uri. Toda niti ta hitrost nam dandanes ne imponira več. Vkljub vsemu temu ni postal človek najhitrejše bitje na svestu. Kakor poroča neki angleški prirodoslovni časopis, so odkrili bitje, ki prekaša vsa druga bitja v hitrosti. Je to peke vrste muha, cephenomyia po imenu. Ta rumeno svetlikajoča se žuželka ni večja od čmrlja, napravi pa lahko v eni uri 1300 km dolgo pot, kar znaša polovično hitrost puškine krogle. Kako zamore tako divje leteti, še ni mogla znanost proučiti. Le tolikq vemo o njej, da preživi večji del svojega življenja visoko gori v gorah na solncu. So li učinkoviti ultravijolični žarki, ki podeljujejo živalici take sile? Njene peruti morajo vsekakor v vsaki sekundi več tisočkrat zamahniti, medtem ko napravi vijak pri letalu le 2000 obratov v eni minuti. Ali bo človek tudi to muho prekosil? Najboljše priprave za to so že v teku in vsekakor je možno, da se bodo letala v dobi enega človeškega življenja tako razvila, da bodo letela s hitror stjo 1500 km v eni uri in da bodo na ta način preletela našo zem-lio v mani ko enem d drvu. PonočnjašKo solnce Kakor znano, razsvetljuje poletne noči na Severnem tečaju solnce, ki ne zaide za obzorje. So gotovi kraji, kjer imajo priliko, opazovati enkrat v letu solnce, ki sije na nebu opolnoči. Čim bolj se bližamo Severnemu tečaju, tem več dni sije tudi solnce opolnoči. Prav na Severnem tečaju je sto osemdeset dni, ko solnce sploh ne zaide, in nasprotno sto osemdeset dni, ko vlada skoro popolna tema. V Hammerfestu, najsevernejšem mestu na svetu, solnce sploh ne zaide od približno polovice marca do koncem julija. Ta pojav je bil znan še za časa Plini j a. Prebivalci onih krajev, kjer enkrat v letu lahko opazujejo polnočno solnce (Norveška, Švedska), ne gredo spat celo noč, da tako lahko uživajo čarobno lepoto teh nočnih ur. Prizor postane še lepši za onega, ki gre recimo s kako ladjo še dalje proti severu. Pri jasnem nebu se ledeniki kar iskrijo, morje postane zelo modre barv§. To pa je zelo redek slučaj v onih krajih, kjer je morje in nebo vedno sive- barve. Med Šesto uro zvečer in šesto zjutraj vtisne ta prizor človeku neizbrisne spomine. Solnce boža s svojimi poševnimi žarki nebo, morje in obrežje. Človeku se zdi, kakor da bi solnce ne smelo zaiti in da radi tega bdi ha obzorju. Njegova toplota je komaj čutna in Žarki medli. Na ledu zavzemajo človeške ali živalske sence neobičajno dolžino in so vijoličaste barve. Ce zakrije le ena meglica solnce; uostane pokrajina vsa drugačna. Na morskem ozadju je videti ledene hribe «Iceberge», ki zadobijo radi solnčne luči fantastičen pogled. Nudijo se človeškemu očesu najbolj žive barve: modre, rdeče, rumene, zelene... Čudovit je prizor polnočnega solnca. Toda za one, ki ga doživljajo noč za nočjo, postane to skoro neznosno. — L. M. Znati je treba. Velika skupina uradnikov, ki je nadzorovala v Zapadni Virginiji v Zedinjenih državah, da se ni uti-hotapljal alkohol v državo, si je znala priskrbeti prav lepe stranske dohodke. Taki uradniki imajo pravico, da streljajo v obroče na avtomobilih, če bi se avtomobili ne hoteli ustaviti na njihovo povelje. Te svoje pravice so se omenjeni uradniki posluževali v izdatni meri. Ukazovali so mimodir-jajočim avtomobilom, in sicer tako tiho, da jih ni nobeden slišal v avtomobilu, nato so ustrelili v gumijaste obroče, ki so počili. Avtomobil se je moral ustaviti, uradniki so se opravičili, češ, izvršiti da so morali predpise, ker se šofer ni bil omenil za njihov ukaz, naj ustavi avtomobil. Ko so nato Se uradniki Se pregledali avtomobil, Če ni kje kaj alkohola skritega, so se odstranili. Šofer je bil prisiljen popraviti in zakrpati obroče v bližnji garaži. Lastniki garaže so pa bili prav oni le uradniki. Na ta način so si tako rekoč sami sproti na-pravljali odjemalce. Streljali so v obroče, da so jih potem krpali- za drag denar in vse to v soglasju z zakonom. Toda prišli so jim na sled, oblasti so jih odstavile lin naznanile sodniji, kjer Čakajo obsodbe. JUDO ILU nr Trst - Via Geppa 18 - Trst blizu kolodvora in glavne poile se priporoča potnikom, družinam. Sobe z eno posteljo od 8-12 lir, z dvema posteljama od 16-20 Ur. Izvrstna kuhinja, dobra vina istr* sko, vipasko in kraški teran, poželo zmeruih ccnah. - Postrežba točna. (578) Lastnik KARIS 4 LIPANJE. ZLATARNA IN U3ARNA JAKOB BEVC Trst, Campo S. Giacomo 5 Darovi za birmo. Popravila ur in zlatih predmetov. Cen« zmerne. (481) Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK dr. Paolo Netzbandt zdravni k-klrur g KOBARID <522) Manili Big|» i tem ali bani „Sirigni" FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Tnt. Via Mria 18 (stlailt) in 12, i. nađslr. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohiStvo z mramorjem ali brez tega. Žimnice z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cen.© v Trstu.-- ■f TT7TT7*' ▼ W ▼ V ▼ ▼ T VT ▼ ▼ T VIA S. LMimO 25,13. Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslovi Botri! Botri! Veliia zalsaa krasclli fiinsanslnli daril po neverjetna nizkih censh se dobi edino le pri urarju-zlatarju Albertu Msrcm v Ajdovščini g Prepričajt« se! PraprrtaJ a sa! ZLATARA fi3&ert"Pcvh Trst, Vit* Maazini 46 kupuje krone po l "46 Popravlja in predaja zktenino. Zahtevajte vedno originalno steklenico 1 flsra RlrtarSa Hl^MitmidiJSj IsO vsebuje kinin, H J« dobro sredsivo proti IZPADANJU LAS in tisti kri imm iKTamiiai - m 1 C* LASTNIK F. BOLAFFIO ¥ia GlMfdM 4£ (SV. g Goric« — Flege), Vit G. Carriucci 9 fj II nmsL mi tllll ZDRAVNIK "i finita 81! Im ordinira V TRSTU m S. LAZZARO 23, II. n. (zreTen kavarne Rome) od 10. in pol predp. do 13 V NABREŽINI ordinira samo popoldne od 14 do 18 (na Uttnem domu) \TE22U KOLESA!! Predno kupite kolo, obiščite našo trgovino brez obveze za nakup. KOLESA!! Dobili bodete koio, ki rabite, po ceni brez vsake konkurence. VsoRo kolo zajamčeno 12 m^s^cev - VellKn iziicra kolesarsMIi uotreiJščin 5. HILOCtt S to, trst, m XXX ottoirc i Pristni sirup PAGLIANO iznajdltelja prof. Girolamo Pagliano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri. NujstcreJše, nikdar ursRoseno na posnačeno naravno zdravljenje. FIRENZE - Via Pandolfini No. 18 343 Oasa det prof. Girolamo Pagliano Okreočevalno sredstvo* predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKRFVANJE LEKURNA ZAMETTi - TRST - V!a Mazzml JAJCA ZA VALENJE pristnih, importiranih, velikih, rumenih angleških KOKOŠI ORPING-THON. Prodaja po L 3*50 komad F. I NOČEN TE, Postojna ŠL 224a__Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in vsaka stane L 230*—. Pošilja se le po poštnem povzetju. irftovsho-obilna zadruga v Trsla TELEFON 10-04. itrtroN 16-04. ratlsIrovaiM zadrutftf z i*eomcJeulw jamstvom Tla rniano $t. 20, prifUOe (vogal XXX oflobre) _________ Obrestuje Hranilne vioOe po 4 % VKU! vezav« "a odpove«, po dogovor«. - Trgovcem In obrtnikom otvarfo Tefcrte cenovne rnCnne. - »oveK m Mresti »Utaje zavod sam. izfrtulc naKMlio pod ugotinlml pogoji zo Jbi|o$UtI|o ln ostale Inozemske trge. racu v BINABJII ter JIM porottvo In lortovo Etkomoctro trHnkt cnreiona radi vlotfe no a£jie. - »ajc posojila no II In od a. M pni «n 4. m