Q%£)o« D NO. 6 Ji: ^meri$ka Domovi im/1 ParT^b k 6-“-8 * /0() ž>‘ Q<^o, 44ll, amsrscan in spirit R€I6N IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan. Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NCWSPAPCft Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver. Indianapolis, Florida, Phoenla, fiy. Pueblo, BockSpriag* “ LETO LXXX — vol. LXXX CLEVELAND, OHIO, THURSDAY. MORNING. JANUARY 12, 1978 Nova tomavfa se povezala s Sašpim Pnima kozmovantcma, ki sta poletela v vesolje 10. decembra 1977, sta se pridružila, včeraj v S a? juto še dva. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala v torek v vesolje vesoljsko, ladjo Sdjuz 27 s kozmovahtoma Vladimirjem Janibekovim ih Oiegom Maka-rovom, da se povežeta z vesoljsko ladjo Saljut 6, v kateri sta že od preteklega meseca kozmonavta Jurij Romanenko, in Ge-orgij Grečko. Sojuz 27 so pognali v vesolje z znanega kozmodroma Bajkonur v Srednji Aziji ob 7.26 zjutraj, pa njegov vzlet objavili šele eno uro in pol kasneje. Tass je ob javil, da je vzlet, ki ga je kas neje kazala tudi sovjetska televizija, potekal normalno, da ~e kozmonavta počutita dobro ir, da v vesoljski ladji deluje vs° normalno. Kozmonavta Janibekov in Makarov se bosta pridružila, po izjavi Tassa svojima tovarišema Romanenku in Grečku v vesoljski postaji Saljut 6 pri določenih preiskavah in preskusih. Saljut 6 so poslali Rusi v vesolje 29. septembra lani, poskus poslati vanj kozmonavta v Soju-zu 25 ni uspel. Zaradi težav pri poskusu povezovanja z vesoljsko postajo sta se kozmonavta vrnila na Zemljo. Sojuz 26 je imel več sreče, kozmonavta Romanenko in Grečko sta še povezala s Saljutom 6 na drugem koncu in šla vanj. Nato sta pre-gedala naprave za povezavo na prednjem koncu, kjer Sojuz 25 ni mogel izvesti povezave. Dognala sta, da so vse naprave v redu. To se je izkazalo ža resnično, ko je Sojuz 27. pristal in se povezal včeraj s Saljutom 6 brez kakih ovir. Sovjetska zveza ima tako »sedaj v vesolju vesoljski laboratorij Saljut 6, povezan z dvemi Vesoljskimi ladjami, z vsako na enem koncu, in s štirimi kozmonavti. Ali bodo vsi ostali v njem in kako flolgo, še ni znano. Sovjetski vesoljski strokovnjaki so že začeli razpravljati o možnosti graditve “vesoljske klobase’’ ha temelju skušenj vesoljskih ladij Sojuz 26 in Sojuz 27 ter Vesoljske postaje Saljut 6. Zadnje vesti ^gesidja za materam razvoj spi v težavah WASHINGTON, D.C. — John J. Gilligan, bivši guverner države Ohio, sedaj upravnik zvezne Agencije za mednarodni razvoj, Kongres bolj in bolj krči pomoč za te namene. Lani mu je Kongres močno omejil sredstva in je WASHINGTON, D.C. — Pretekli mesec je dobilo preko 4011,000 oseb znova redno zaposlitev in brezposelnost je padla od 0.7% na 6.4%. veliko več, kot si je kdo upal priča- pred ^1*™: kovati. Vlada je upala, da bo brezposelnost do konca lanskega leta znižala na 6.6%, pa je to upanje opustila. Bila'2^0 moral ^Pustiti večje števi-je iznenaiena nad znižanjem -° o^obja.' celo pod od nje sredi leta.pri-j Letos ne pričakuje nič boljše-čakovani cilj. Lani je v celem'§a, pri tem ima hude ovire, ko letu bilo v ZDA na novo za- skuša izterjati bilijone dolarjev, poslenih skupno 4.1 milijonov ^ 80 t>1"1 ^ani posameznim di-Ijudi, več kot v kateremkoli žavam kot posojila za njihov go-letu po drugi svetovni vojni, jspodarski razvoj. Po podatkih NEW YORK, N.Y. - Ponovno' KOnSresnih Preglednikov so te-drsenje dolarja navzdol in žave pri iztirjevanju teh posojil povišanje obrestne mere sta v 33 državah, ki skupno dolgu-včeraj potisnila navzdol zno- ZDA 1L3 hiUiom dolarjev, va tudi tečaje vrednostnih pa-1 Med največjimi dolžniki v -zv pirjev na borzah. Ti so včeraj ostarlfcu so Indija, Pakistan, padli za 5.63 v Dow Jones TurGia in Agencija je skupini na 775.9, kar je naj- Opisala Izraelu 29.8 milijonov nižje od S. aprila 1975. jkot ^izterljivih.____________ NEW DELHI, Ind. — Indira s, e X. av»l Gandhi je včeraj odklonila! ©pfS¥ICIi0 pričanje pred posebno sodno FoljsM tolmač predsednika komisijo ter obdolžila sedanjo Carterja flo]ži ga slal>0 vlado pohticnega preganjanja. evajanje dolgo čakanje Sodna komisija je izjavila, da y ledelK> tTirzlem dežju. bo Indiro Gandhi obtožila WASHINGTON, D.C. — Ste-nepokornosti sodišču. ven 5eyrnour) je služil pred- BEOGP,Al>, SiRJ. : Vi tor se(jn^,u Carterju za tolmača ob Korčnoj je dobil 17. igro prob začetku njegovega obiska na Borisu Spaskerau in mu do Nasprotalkf pogodbe s Panamo nacrliijejo 'pohod resnice' v ZDA Skupina k c ti s e r vativuih politikov koče v petdnevnem ‘pokodii resnice’ obrazložit? po vsej deželi svoje poglede na Carterjev dogovor s Panamo, WASHINGTON, D.C. — Skupina raznih konservativcev, med njimi senatorji in kongresniki ter upokojeni vojaški vodniki, je objavila načrt za 5-dnevno potovanje po ZDA, tekom katerega hoče povedati ‘vso resnico’ o pogodbi s Panamo o novem položaju panamskega prekopa. Skupina bo obiskala sedem mest in napravila 6,739 milj dolgo pot v najetem letalu. Iz glavnega mesta bo odletela prihodnji ponedeljek, vrnila pa se bo tja v petek. Skupino vodi sen. Paul Laxalt, republikanec iz Nevade, načelnik odbora' za rešitev panamskega prekopa. Drugi člani skupine so adm. T. H. Moorer, bivši načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil, adrn. J. S. McCain, bivši poveljnik vojne mornarice na Pacifiku, in gen. D. O. Graham, bivši direktor vojaške IZRAELSKE NASELBINE NA ZASEDENEM OZEMLJU POSTALE JABOLKO SPORA V Dogajanjih med Egiptom in Izraelom za rešitev spora med Arabci in Izraelom je postalo vprašanje bodočnosti izraelskih naselij na zasedenem arabskem ozemijii poleg vprašanja Palestincev najtežavnejše in najkočijivejše. JERUZALEM, Izr. -i v parlamentu so V vladi različna na oblast Palestinska osvobo-mnenja in stališča glede bodoč- organizacija, ki Izraela nosti izraelskih naselij, ustano- nobe priznati, ampak si je pc vij enih ali razširjenih na ozem- stavila za ci]j niegovo - uniče-Iju, ki ga je Izrael zasedel v nje junijski vojni 1967 in ga obdržal. Izraei je od junija I967 usta_ pod svojo oblastjo vse poslej. novil na odenem ozemlju Izraelski nacionalisti in vneti večje število izraelskih naselij, Poljskem, je dejal, da sta bilo obveščevalne službe. °" ^ Z ŠSS lltSTZŽ “ St’vTw ^ ske^a boia se bo kasneie bo- krlVa PomanikanN Fredhodne pustitev prekopa Panami leta To staii^.e zastopa tudi pred- Predsednik izraelske vlade Be- i,^___rate besedila predsednikovega 2000 ogrožala varnost ZDA in sednik Egipta Sadat, najzmer- gin je nato svaril, da utegne govora in dolgo čakanje na le- odprla Sovjetski zvezi vrata v nejši med vsemi arabskimi vod- Izrael ponudbo vrnitve Sinaja deno mrzlem dežju. S. Seymour, Karibsko morje in ;v Latinsko niki umakniti. 31 let stari tolmač, ruskega m- Ameriko, du, je priznal, da je delal napake, pa trdil, da je v “celoti" meril s Anatolom Karpovim za svetovno prvenstvo. RIM, It. — Predsednik vlade G. Andreotti je izjavil, da ne bo popustil pritisku komunistič- ne partije za njen sprejem v delo”. vlado, pa tudi ne odstopil, ce ^ v ----- mn parlament ne bo izrekel nezaupnice. u- -• predsednikovega govora v Var- WASHINGTON, D.C. — Bivši T . , , .. • ^ Kljub obsežnemu razpravljanju v javnosti o prevajanju Miller pozval Burnsa, naj ostane v FR.B WASHINGTON, D.C. iz Cleveland* in okolice Ribja večerja— Očetovski klub pri Sv. Vidu vabi jutri, v petek, v famo dvorano na pečene ribe in rakce od •1.30 do 7. zvečer. Mchorjevko so prišle— Slovenska pisarna v Baragovem domu sporoča, da so prišle knjige Mohorjeve družbe iz Celovca. Kdor jih je v pisarni naročil, naj jih pride iskat. Knjige Goriške Mohorjeve družbe še niso prišle, prišla pa je pošiljka knjige Škof Rožman III., ki jo je izdala Mohorjeva v Celovcu, napisal pa dr. J. Kolarič, nekdanji župnik na slovenski fari v Torontu. Slaba pripravljenost Clevelanda za sneg— Ko je Dennis J. Kucinic prevzel vodstvo mestne uprave, je izjavil, da hoče imeti prvovrstno opremo in osobje za čiščenje snega. Prvi snežni vihar v decembru je pokazal, da je Clevelanda daleč od prvovrstnosti na tem polju, snežna vihra v začetku tega tedna je to potrdila. Na pomoč je morala priti Narodna garda. Za nocoj in jutri napovedujejo nov sneg, ko je blizu polovico opreme za njegovo odstranjevanje v Clevelandu neuporabno, kot poročajo odgovorni. Forbes priznal sprejem denarja od karnevalov— Predsednik mestnega sveta G. Forbes je priznal, da je sprejel Del Izraelcev prihaja do za- Eg1?^6 v zvezzi s te™ SP0^0™'okoli $4,000 v teku zadnjih ne-ključka, da bo treba za dosego Predlfl1 Jesta za včeraj. mesta in sedanji predsed- a I rz r* n I i n Vz-sH I rf i -ir* TCtirry _ _ ... judovski verniki smatrajo zase- ki jih ni voljan opustiti niti na deni zahodni breg reke Jordan podrcčjlI Sinaja katerega je za Judejo in Samarijo, del iz- ob]jub;{ vrniti v celoti Egiptu laelske Obljubljene dežele in v okvjru sporazuma in pomirit-ne za arabsko zasedeno ozemlje. ve med Izraelom in Arabci. Iz-Med te spada sam predsednili rae]ska viacia je odklonila usta-vlade Menahem Begin, ki vs- navjjanje novih naselij na pod-traja na stališču, da imajo Iz- robju Sinaja in Gaze, odobrila raelci pravico kjerkoli na mm pa ,e ustanovitev štirih novih ozemlju živeti in ustanavljati naselij na zasedenem zahodnem svoja naselja. bregu Jordana. To je dvignilo Arabci vstrajajo trdo pri svo- pravo burjo nejevolje v arab-jj. zahtevi, da mora Izraei vr- skem svetu, niti Arabcem zadnjo ped zase- Predsednik Egipta Sadat je denega ozemlja, predno so se izjavni, da ne bo trepel nobenih področju irstrss i-s: Sp|I|p ger je izjavil, da bi sprejem ^ ^ ie nozval sedanieea načel- zasedel v junijski vojni 1967, so v •' ^ ' ^ besu skupno od leta 19M izro- komunisžov v italijansko via- p^^^n ga je na letališču nika Arthurja Burnsa, naj osta- menja različna, nekateri so pri- ^ času ses anj . egma m čila najmanj $9,5G0. G. Forbes do imel usodne in težke po- ^ novinar vprašal) ne v tem odboru, ko mu bo s pravljeni na vrnitev skoraj ce- 1977 sledice za vso svoboano Evro- tolmače- koncem tega meseca potekla do- lotnega osvojenega področja, ' po in Atlantsko skupnost. napak, ba načelnilva odbora. drugi pa hočejo zadržati manjši Steven Seymour je kljub svo- Arthur Burns uživa doma in ali večji njegov del v razncnih jim grobim pogreškom ostal v v svetu med finančnimi krog; oblikah, ki naj nudijo Arabcem Carterjevem spremstvu in je še velik ugled in lahko s tem in s samoupravo — ne pa samoodloc-dalje služil za tolmača, četudi svojimi skušnjami pomaga utr- be. Novi grohovt Joseph L. Petrič V ponedeljek je umrl v St. Izrael je proti ustanovitvi Vincent Charity bolnišnici 58 šel za dobrodelnost. Vremenski prerok Postopna pooblačitev in ver- so nekateri časopisi pisali, da je jevanju dolarja v tujini. Po za-ietnost snega pozno popoldne, bil takoj zamenjan, oziroma, da konu bo Burnsu njegovo član- v zvečer in ponoči. Najvišja tem- je poslej prevajal le iz poljščine stvo v Federal Reserve Boardu palestinske države, v kateri bi Mary F. (roj. Mlakar), cce Jo-peratura okoli 25 F (-4C). v angleščino. poteklo šele v šestih letih. po njihovi sodbi nujno prišla sepha r. m Jo-Ann, brat Soplue je izjavil, da je denar oddat prirecuteljem karnevalov in zakonitim dobrodelnim organizacijam. Priznal je, da je to morda po zakonu napačno, pa trdil, da jo moralno pravilno, ker je končno ves prejeti denar Germ, Vere Harting in Johna. Pokojnik in njegova žena sta bila upravnika klubskih prosto- Nasprotnik Somoze v Nikaragvi umorjen Dva obsojena na smri zaradi umora D. ieUesa PHOENIX, Ariz. — Don Bol-les je bil znan časnikar, ki se je posebno zanimal za nepošteno delovanje politikov in si s tem seveda ustvaril med njimi Vrsto sovražnikov. Ko ga je smrtno ranila bomba, ki je eksplodirala pod njegovim avtom 2. junija 1976, se je skupina časnikarjev iz vse dežele odločila nadaljevati njegovo delo in dognati tudi ozadje njegove smrti. Januarja lani je John H. A-damson, 34 let star, priznal, da je on položil bombo pod avtomobil Bollesa po naročilu Maxa ^unlapa, 48 let starega graditelja v Phoenixu. Adamson je dobil obljubo nižje kazni, ko je Pristal na pričanje proti Dunla-Pu in proti Jamesu Robinsonu, 55 let staremu inštalaterju iz predmestja Chandler. Oba navedena sta bila pretekli torek obsojena na smrt v plinski čebel za svoj delež pri umoru Don KAJ POVPREČNEGA ČLOVEKA V NASI DEŽELI POSEBNO ZANIHA karagve. MANAGUA, Nik. — Pedro Bollesa. Oba sta izjavila, da sta ma''0 nedolžna. Proti smrtni obsodbi je v Arizoni po zakonu določen avtomatičen priziv. Tisti, ki se poklicno bavijo z' Zastopniki javnih občil so sto da bi šli med čitatelje in jih nato pa na pokopališče Vernih nagua in odločen, odkrit nn- in posredovanjem mislili, da se za modne novice povprašali, kaj mislijo. Če bi duš. sprotnik diktature gen. Anasti- lavnega razpoloženja Louis Har- novic, so mislili, da se le 5% zelo zanima 18% javnosti, po- bili so storili, bi njihovi časopisi Edward New _ sia Somoze, je bil pretekli torek ris vprašat 1533 odraslih po vseh javnosti zelo zanima za medna- kazalo se je, da je teh le 15%. izgledali precej drugače, kot iz- v University bolnišnici ie amorjen sredi glavnega mesta. ■ ■ Ko so zastopniki javnih občil gledajo. Dogaja se, da v celih umrl po dolgi bolezni 58 let Trije moški so ustavili njegov sodili, da se 75% čitateljev za- kupih potiskanega papirja na- stari Edward New (Niewiadom- avto in ustrelili 53 let starega nima'zelo za športne novice, je!šib časopisav ni “nič zanimive- ski) s 15340 Yorick Avenue, mož Chamorro 18-krat v glavo, prsi, takih le 35%. j ga” za čitatelje, četudi je morda Anne, roj. Peček, oče Dolores vrat in loke, kot je ugotovila Po mnenju vodnikov javnih za urednike in pisce tega čašo- Baker in Geraldine Cefaratti, zdravniška preiskava, občil naj bi se le 7% javnosti pisja. G-krat stari cče, brat Steva New, p0 poročilu policije naj bi bili zanimalo zelo za novice s po- j Stele Tremaglio, Marie Schnei- napadalci oboroženi z eno stroj- dročja znanosti, predstavniki Vsak časnikar se mora zave- der, Alice Hicho, Raymonda njco jn z dvema puškama, javnosti so pokazali, da je takih dati, da piše za ljudi, da piše za Newlin, Thomas, Jamesa in Jo- Policijski načelnik v Managui 31%_ druge in ne za sebe. To velja sepha Niewiadomski. Pokojnik poik. a. Gutierrez je vključil v Za finančna vprašanja naj bi tudi za naš list. Urednik se tru- je bil rojen v Clevelandu in bil preiskave umora nad 50 članov se po sodbi predstavnikov jav- di, da bi ustregel vsem v okviru veteran druge svetovne vojne, policije, zastopnik vlade pa je nih občil zanimalo le 4% čita- možnosti. Želje in potrebe čita- zaposlen pri Atlas Bolt & Screw izjavil, da ta “ne bo opustila teljev, stvarno je po podatkih teljev more seveda izpolniti le, Co. skozi 22 let. Pogreb bo iz nobenega napora za izsleditev Harrisa takih 26%. če jih pozna, če mu jih ti pove- želetovega pogrebnega zavoda niorilCev”. Za razčlembe novic in poseb- do, sporeče. Zato vedno znova na E. 152 St. jutri v petek, v Kak ugled je umorjeni užival, na poročila se bi naj po mnenju vabimo, pišite, oglašajte se v cerkev Našega odrešenika na kazc to, da se je sprevoda, ki je urednikov in piscev zelo zani- listu, ta je last in podoba skup- 15712 Kipling Ave. ob 10. dopol- nosii njegovo truplo iz bolnišm-malo le 18% bralcev povpraše- nosti, njenega zanimanja, njene dne, nato na Kalvarijo. Družina ct domov 6 milj daleč, udeležilo vanje je dognalo, da je takih dejavnosti, pa tudi njenega miš- bo hvaležna za darove Cancer i5)000 ljudi, ki so izmenoma no- se zanimati za njihove želje, za “veliko zanimanje” kar v 57%. njihove smotre in potrebe. 1 Zadnjič je znani raziskovalec zbiranjem delih naše dežele, o katerih so- rodne novice. Povpraševanje je di, da predstavljajo povprečno pokazalo, da je takih kar 41%. mnenje celotnega prebivalstva, Poklicni novičarji in razčle- 86 vodilnih urednikov in vodni- njevalci novic so izrazili mne- kov novičarskih služb, pa tudi nje, da se le 13% njihovih čita- 76 vodilnih poročevalcev in pi- teljev zelo zanima za politične scev za časopisje. Pri tem je novice in za novice o delu jav- prišel do presenečajočih spoz- nih uprav, pokazalo se je, da je nanj in ugotovitev. takih kar 42%. ^ . -t m . • .v Predstavniki javnih občil so Med tem ko so vodniki javnih da se za ^ obe. izjavili, da se le 34% ze]o zanjma splosne javnost, ‘zelo zanima ševanje ie kazal da je za splosne narodne novice, je “ izjavilo kar 60% povprašanih hraM hra. predstavnikov splosne javnosti, ^ bi Ee m u d_ da se za take novice zelo zam- ,aynih občil zeIo za. nimalo 32% ljudi, povpraševa- Predstavniki občil so sodili, da nje je odkrilo, da je takih 44%. se le 27% javnosti “zelo zani- Uredniki in pisci so dejali, da ma” za novice v svojih državah, se po njihovi sodbi zanima zelo24%. Ijenja in njenih stremljenj. Society v pokojnikov spomin. sili krsto s truplom umorjenega. AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 12, 1978 ( Toda armada mora biti vselej 'enotna, v njej ne sme I ialivJta«#AWlŽWa j biti raznih pohtikanskih pojavov in političnih oddaljevanj. V armadi mora biti živa enotnost misli in akcije. Prepričan sem, da bo naša armada tudi v prihodnje, tako kot doslej, v čast naši državi in njenemu ugledu, ki ga uživa v mednarodnih odnosih. (Konec jutri) mil St. €lair Ave. - 481-0628 - Cleveland, OMo 44103 National and International Circulation .p'daonquila '"rps-laovie; Published dally except Wed., Sat, Sim., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA; Zdnižene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 sa 8 meseca Kanada in dežele izyen Združenih držav: $80.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for S months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for e months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 88 No. 6 Thursday, Jan. 12, 1978 Tito: armada mora biti vselej enotna Predstdnik 3FP Jugoslavije Josip Broz Tito je pretekli mesec tekom sprejema vodnikov oboroženih sil na “Dan ijudske :• nade” na Brionih, kjer običajno živi tekom rmzlega dela leta, dejal, da mora armada biti vselej enotna, njena trdnost da bo ohranila jugoslovansko državno eJmstvo in socialistično ureditev, ki so jo Tito in njegovi ustvarjali in gradili v času državljanske vojne in vse po njej Tito ie med drugim dejal: Isgr. J. L Zaplotnik, veliki poznavalec zgodovine ameriških Slovencev, umrl CLEVELAND, O. — V torek, in doktorat iz cerkvenega prava 10. januarja 1978, popoldne, rd (1927). mi iz vidovskega župnišča spo- Po vsem tem se je vrnil v duš- ročili, da je tega dne ob pol sedmih zjutraj v Omahi, v državi Nebraska, umrl rojak msgr. dr. Janez (John) L. Zaplotnik. Povedali so mi tudi, da bo .njegov pogreb jutri, v petek, 13. januarja tl. ob pol enajstih dopoldne s sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Petra in Pavla, katero je bil rajnki ustanovil za tamkajšnje Slovence in Hrvate. (“Hr-vatska Baština, Hrvatski 1978 Kalendar”, tj najnovejši vir, na-jvaja v svojem “Direktoriju hr- no pastirstvo. Od leta 1927 do 1930 je bil župnik na slovenski župniji sv. Cirila in Metoda v Rock Springs, Wyo. Od leta 1030 do 1954 je bil župnik pri Sv. Družini v Lindsay, Nebr.; od 1954 do 1966 pa na župniji sv. Patricija v Gretna, Nebr. Odtlej je živel kot pastor emeritus v Saint Catherine’^ Hospital, Omaha, Nebraska, do smrti. Kot zgodovinar je- pisal v vrsto raznih ameriških zgodovinskih revij in v njih predstavil “Uspeh orno zaradi tega, ker je duh enotnosti naše partije prež.emai vso našo armado. Armada se je pri tem jvatskih ustanova i župa u USA kalila in prekalila. Zato smo lahko premostili najbolj ‘i Kanadi” to župnijo kot hrvat- [ameriški javnosii slovenske mi-težavna razdobja, premagali tudi največje težave. Naša !sko. Danes je njen župnik rev. Isijdnarje, ki so bili delovali v armada je dosegla izredne uspehe ne le med vojno, V - Anthony A. Petrusieh. Naslov: j Ameriki. , Pri “Koledarju Ave kateri se je prek lilo veliko novih kadrov, temveč tudi; 5912 E. 36th St., Omaha, Nebra- j Maria” je začel delovati takoj ob njegovem rojstvu, tj. leta 1915. Vse, kar je rajnki msgr. dr. Janez Zaplotnik napisal, je za zgodovino slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi dragoceno. Ni dvoma, da se bo prej ali, slej dobil slovenski kulturnik, ki bo vse njegovo zgodovinsko gradivo zbral in strokovno obdelal in da se bo končno med nami dobil slovenski dobrotnik-mecen, ki bo omogočil - izdajo Zaplotnikovih zbranih del, da bo novi slovenski rod mogel brati in vredno cenili njegovo delo. Naj počiva v božjem miru! Janez Sever po vojni. ArmaJa je postala šola, iz katere rastejo novi ska 68107.) kadri, usposobljeni ne le v vojaškem pomenu besede,!: Rajnki msgr. zaplotnik je iz-teraveč tudi za n Joge, ki jih čakajo, ko se bodo vrnili iedno veiiko na^sak vendar, iz vojske, v gospodarstvo in na druga področja. današnia ameriška slovenska Tovarištvo, kakršno se je redilo v naši armadi, si je skupnost Se, žal, ne zaveda, ka-utrlo pot tudi i maj vojske, med naše ljudi. Bratstvo in ko velikega moža je izgubila, enotnost je neločljivo povezano z našo armado. Pod ta- Rajnki je bil namreč eden iz-kim geslom smo sli v boj v Bosni in povsod drugod. Ko med najboljših poznavalcev ago-smo širili bralstvo, in enotnost, smo preprečili medse- dovine ameriških Slovencev, bojne pokol, m i -atomorilsk; boj, ki so ga zasejali cer- prav posebno pa še slovenskih niki in ustaši m A. je terjal na sto tisoče življenj. Na- misijonarjev in drugih slovenska armada te bila, ki je preprečevala nadaljne spo- skih ameriških kulturnih delav-pade in medsebomi boj naših narodov.” ‘cev. Za lemontski frančiškanski To je vsekakor pravi slavospev “jugoslovanski ljud- ‘mesečnik “Ave Maria” in -a ski armadi”, katerega vrednost je zelo dvomljiva, i “Koledarje Ave Maria” je bil prenekateri njegovi del pa so v popolnem nasprotju z napisal veliko vrsto zgodovin-resnico. Titova vojska in njegovi partizani je bila po skih prispevkov o slovenskih a-sodbi britanskih zastopnikov pri njej bolj podobna obo- meriških misijonarjih vse tam roženim tolpam, kot pa urejeni in organizirani vojni od škofa Barage pa skoraj vse sili. Titova tiditčv, da je njegova armada napravila ko- do najnovejših časov. To je ven-, nee medsebojnim pokolom, ki so jih zasejali četniki in ustaši, je bosa. 7 ano dejstvo je, da, so Tito in njegovi sejali razdor, Zač''M krvavi boj za oblast v času, ko so jugoslovanski rr.rodi strahotno trpeli pod tujo vojaško zasedbo. Mtlo-au Djilas to dejstvo mirno priznava v svoji nedavno Ol,javljeni knjigi “Vojni čas”, Tito še vedno ponavlja staro propagandno laž. “Bratstvo m enotnost” sp Tito in njegovi širili in propagirali šek, ko so vse svoje nasprotnike pokončali, jih že po zmagi nmorili in pometali v-vskupne grobove, •— v Slovenji v kraške jame, v jame Kočevskega Roga in drugod. Poslej je jugoslovanska ljudska armada res “preprečevala naciaijne spopade in medsebojni boj naših narodov”, kot trdi Tito. Tito pravi nato: “Mislim, da ima naša armada takšno nalogo še danes. Tudi danes mora biti tisti dejavnik, ki utrjuje bratstvo in enotnost med našimi narodi, še vedno imamo sovražnike, št vedno se srečujemo z notranjimi sovražniki, ki bi hoteli, da bi se povrnilo nazaj staro, kar je včasih bilo. Tega pa ne smemo dovoliti. — (Da bi bili v SFRJ ljudje, ki si želijo nazaj staro, kot trdi Tito, je komaj verjetno, saj takih ljudi skoraj ni več niti med politično emigrac m. Ta se zaveda, da starega ni mogoče obnoviti, četudi se ne strinja s sedanjim. Sprejema, kar je dobrega in razmišlja o boljših rešitvah v okviru svobode in demokracije. — Op. p.) Naša ai m d a pa mora ne le budno bedeti na mejah, temveč biti tudi nenehno navzoča v državi. Zato mora biti armada enotna, ne glede na narodnosti, ki jo sestavljajo, enotna mira biti pri nadaljnjem razvoju socializma. Ne gre ie /a zatiranje nacionalizma, kar moramo še vedno delati, pa še kako. To je grda bolezen, ki kot rak zahrbtno izpod-edu organizem, ne le posameznika, temveč bi se utegnila razpasti na.cele organizacije in okolje. Zelo budni morate biti in preprečevati, da se v armadi ne bi nič takega zgodilo. Nikomur ne smete dovoliti, da bi posegel po pridobitvah naše revolucije, da bi spodkopaval bratstvo in enotnost. Taksna armada je najbolj trdno poroštvo za enotnost naših narod "v. Vidite, zunaj se zdaj nenehno vprašujejo, kaj bo ju ir, na primer, ko se bom jaz umaknil. Vse smo-naredili, la se ne bi nič zgodilo. Stvari bodo še dalje lepo tekle naprej. V naši družbi, na civilnem nod-roč/u m v rejski tako vzgajamo naše ljudi, da varujejo Jugoslavijo, da se bojujejo za enotnost naših narodov. Na tem tudi največ temelji prestiž, ki ga ima naša država v tujini. Včasih za Jugslavijo še vedeli niso. Danes pa jo cenijo kot pomemben mednarodni dejavnik: nekateri celo govore h pišejo, da je najbolj trdna država v Evropi. In tako tudi je. Vendar pa so tudi taki, ki pišejo, da bo Jugoslavija nekega dne razpadla. Tu se ne mo Lelo izgubljene m ras se nobeno mnogih in velikih naporih je leta 1917 ustanovil župnijo a p o-, stolov sv. Petra in Pavla,' kateri je sezida* tudi novo cerkev. 2° leta 1918 je maševal v novi cerkvi. Kot župnik-ustanovitelj je bil pri Sv. Petru in Pavlu do leta 1925. Tega leta pa se je odpovedal župniji ter se podal na poučno potovanje v-.Palestino, Egipt, Grčijo, Italijo in druge evropske, azijske in afriške dežele. Jeseni se je vrnil v ZDA in se vpisal na katoliško univerzo v Washingtonu, D.C. Posveti] re nič zgoditi, saj naša armada zagotavlja, da pri soei- 'se je študiju cerkvenega, rim-alistični izgradnji naše države hodimo po poti, ki smo skega in mednarodnega prava. dar nekaj, kar kulturna skupnost ne more, odnosno ne smp pozabiti. Hudo je, da doslej nimamo še niti pregleda vsega, kar je bil rajnki napisal in kje je bilo priobčeno. Rajnki 'msgr. Zaplotnik je dosegel visoko starost. Verjetno je bil on v tem času najstarejši slovenski duhovnik v Ameriki. Jeseni letos bi foil star 95 let, junija tl. pa bi praznoval 70-letni-co mašništva. Rt. Rev. msgr. Janez Zaplotnik, v pismih meni se je vedno samo tako imenoval, se je rodil 19. septembra 1883 v vasi Luže, župnija Šenčur pri Kranju na Gorenjskem. V Združene države ie prišel leta 1902, kjer se je takoj vpisal v bogoslovno semenišče v' St. Paulu, Minn., Ajer je med drugim sošolec našega clevelandskega zdravnika dr. Franka Kerna in rajnkega msgr. Jerneja Ponikvarja. Po opravljenih bogoslovnih študijah je bil posvečen v duhovnika 11. junija 1908. ■ Prvo dušnopastirsko službo je T. Zaplotnik opravljal v župniji 'tate te skromne besede, sv. Neže v Omahi, Nebr., koder je bil vikar-pomočnik (1908 do 1918); istočasno pa je duhovno oskrboval tudi slovenske in hr- STOCKTON, Kalif. - Ko odhajamo od prijateljev, kamor smo bili povabljeni, se zahvalimo pri svojem odhodu. Zakaj ne bi storili s preteklim letom tudi tako, tistemu, komur to pripada, i Šli smo preko zaprek, hodili po trnjevih potih, prebili najtrše preizkušnje. Pojdimo dvaintrideset let nazaj, ko nas je usoda potisnila v vrste brezdomcev, pa zopet smo bili kos temu trpljenju. Vse to puščamo v pozabo, le rojstni kraj in domovina =ta nam še vedno blizu. Bog bodi zahvaljen za vse! Ko je zadnji udarec ure zavrisnil novemu letu 1978 v pozdrav, je marsikdo naredil križ, naš skupni simbol vere, in spomnil resničnega slovenskega pregovora: “Z Bogom začni vsako delo, da dober bo uspeh imelo Slovenski bratje in*sestre: Vse najboljše želje za prihodnje 1e-to — kjerkoli se nahajate in či- Sedaj pa še malo k stoekton-skins Slovencem. Nesreča nikoli ne počiva .. . vaške naseljence v Omahi. Po jTo smo iahko videli pri rojaku novo življenje. V poštev pridejo pri Kozinovih, Starčevih in Vra-ničarjevih. Vsi šo fantje od fare, pa naj dekleta pobite, da ne zamude ... Kaj pa naša otroead? Gospa Kristina Paul (Vraničar jeva) ima fejst fantina. Že leze v osmi mesec ta naš mali Gregorij, njemu sledi komaj trimesečni Mihec Pearson (sinček moje hčerke Marjance). Kar na hitro bomo morali graditi ograje okoli vrtov, kajti ni več daleč čar, ko se bo ta mladež igrala “rav-barje in žandarje ..Tudi ti otročiči so fantiči od fare ... * Med božičnimi pismi je nekaj, kar je vredno razmisleka. Pisma sc od naših gospodov župnikov Med ostalo vsebino mi piše prijatelj: “Postaral sem se, pa nočem v pokoj. Kam naj grem sam?” Težko je to, pa vendar je resnica. Drugi gospod zopet piše: “Malo si dopisujemo, pa vsaj enkrat na leto pride kaka novica. Veš, Maks, Ti si edini, kateri še dopisuje ... Ali bo kdo našli prijateljev, bivših beguncev iz taborišča, razumel te besede? Če ne veste, kje se dobe naslovi, naročite naš katoliški mesečnik “Ave Marija”, pa dobite vsako leto na zadnjih straneh Koledarja naslove. Kdo bo poslušal- Preveč hitro smo pozabili, da smo bili brezdomci in bolj strnjeni, kot smo danes po teh dolgih letih. Zanimivo pismo prihaja iz Argentine. Bom prepisal nekaj zanimivosti. .. . vedno manj se spoznamo na politiko ZDA, Carterja, Van-ceja itd. Najprej nas. je zmetal panamski problem. Carter je za sporazum, Reagan je proti. V čem je pravzaprav bistvo spora in različnih mnenj? Mislim, da sta oba pametna človeka in hočeta Ameriki najboljše. Tudi ne razumemo Carterjevega približevanja Kubi, ko istočasno udriha po Argentini in Čilu, ki sta resnična p r i j a t eija Amerike. (Mislim, da nas je veliko, kateri si stavljamo ista vprašanja, pa ne najdemo pravega odgovora. Težko je razumeti resnično a-meriško politiko, mislim, da je tudi v Beli hiši nekaj takih, kateri bi prikimail na ta vprašanja.) ❖ Prav tako je NO (Narodni odbor) poslal v Beograd na pohel-sinško konferenco ogromno dokumentacijo ameriškemu zastopniku. V to je vključena tudi koroška zadeva, katera se slabo razvija. z * Še nekaj. Santa Claus — Yes — Christ Child — No. Za ta naslov je odgovoren šolski odbor mesta Williamsburgo v Virginiji. Verski programi hi božične popevke sc v krajevnih šolah ustavljeni, dočim so programi s Santa Clausom dovoljeni. Ob času poročila mi ni znano, kako se je protest občanov končal. Vsa zadeva je bila končno dana v odločitev državnemu " attorney general”. S pridnostjo je uspel v daljni Avstraliji VENICE, Fla. — Zadnjič, ko smo obnavljali naročnino, nismo utegnili nič pripisati, ker se nam je mudilo v bolnico zaradi ledvičnih kamnov. Po dveh dneh mi je zdravnik po uspeli operaciji izročil kot darilo pet za lešnik velikih kamnov ,ki so bili zataknjeni v nepravem kraju in povzročali precej neprijetnosti. Ko jih sedaj ogledujem v mali stekleničiti, se mi ne zdijo tako robati in težki, kot so bili pred operacijo. Odkar so v sto-kleničici, je zopet vse dobro, normalno in daj Bog, da bi takih spominčkov ne bilo treba več prejemati. takoj po vojni kot ekonomist. Tomaž bi bil takrat silno rad ostal v Združenih državah, pa nismo uspeli s prošnjami. Kc mu je vselitveni urad v Clevelandu sporočil, da bo poslan nazaj v Jugoslavijo, je Tomaž nenadoma izginil. Čez kak teden se je oglasil iz Kanade. Tam c0 mu dovolili začasno bivanj A dokler si ne uredi dovoljenja '7-a pot in vstop v Avstralijo. Tomaž je bil takbat, ko je pribežal k meni, v Lorain, siromašen, siromašen je nato pobegnil v Kanado in siromašen je prišel ' Avstralije leta 1960. S pridnostjo se je prebijal skozi šole T veliko napredoval. , Ko mi je Tomaž lansko leto poslal kartico za rojstni dan, je priložil tudi spričevalo o študiju, rekoč: Stric, da ne boš mislil, da postopam in lenarim, prilagam tole spričevalo z univerze v Sydneyu, Department of Economics. May 5th, 1977 - Božične praznike sva z ženo praznovala v radosti in veselju v duhu starega izročila; kadila in poškropila sva shrambe in okoli hiše z molitvijo, da bi Bog ostal v našem domu še dolgo laf, nato pa ob jaslicah in prižgani lučki premišljevala skrivnos’i svete noči. Spomini so hiteli v domovino pod rojstni krov, prisluhnili zvonjenju znovov farnih in podružničnih cerkva, kako rojakom sveto noč oznanaj o. Tu-j , j j. . 7 ^ s kajsnie toplo podneoie ne nudil . , „ • m tiste božične čudovitosti kot v domovini ali pa v Clevelandu in To whom it may concern | This is to certify that M*-Thomas Anthony Možina attended, and successfully passed during the academic years ^ 1975 and 1976, th e following courses and seminars towards drugih severnih pokrajinah te dežele z zimsko prirodo, s snegom in mrazom. Toplomer je pri nas kazal na božični dan 70 stopinj F. nomies degree: Economic Plaf-' ning, Applied Ecomonic Development, Advanced Macroecc nomic Theory, Industry Econ0' mies II, Developing EconomirS’ Economic Development II ;,! Policy Seminar. In order to fulfill the require ment for completion of the d'" jgree, Mr. Možina needs to svd>' ! mit a thesis on a chosen topk-C. G. F.' Simkin, Head, Department Economics Slovensko akademsko društvo (Slovene Graduates Society) Avstraliji je rojeno; tako je zapisal urednik v avstralskem verskem listu MISLI v številki za oktober-november 1977. Nat*"'! pravi: Ustanovni sestanek je bil j 14. oktobra letos (1977) v pro-1 štorih sydneytekega “Univerzitetnega kluba’'. Udeležence z vi- , , sokošolsko izobrazbo (Ivan ži->Venske dofa«je m tako dozo j revas v dobrega Slovenca. Te živi! j Tomaž, veseli smo Tvojih spehov in ponosni, da si obrati* izročila svojih staršev in °lc' gon, Vlado Menart, Stane Samsa, Bert Pribac, Tone Gržine. Milan Frece, Marko Kukec, m Jože Jež), je povabi) na to prvo srečanje Tomaž Možina, ki poučuje in obenem nadaljuje s podiplomskim delom na sydney-ski univerzi. Nekaj podobnega je poskuša1 na pobudo pokojnega urednik? MISLI p. Bernrada že pred leti, a takrat ni uspelo. Morda se ho sedanji začetek razvil in prinesel naši zdomski skupnosti svoje sadove. Nova organizacija je nepolitična in njen glavni namen sc: združevanje, povezava s podobnimi ustanovami, podpora kulturnim dejavnostim in nazadnje slovenski in visokošolski rhladini. Društvo takega značaja je bilo med nami nedvomno potrebno in Bog daj, da bi ne bilo le muha enodnevnica. Izpolnilo bo Vrzel, ki jo je bilo med našo ':>-tično skupino čutiti že leta. Avstralski Slovenci z visokošolsko izobrazbo, ki bi se želeli novemu društvu pridružiti, n-glasite se! Za podrobnejše informacije se obrnite na Tomaža si jo izbrali.. Jožetu Kozini. Pri opravljanju svoje službe je nepreviden avio-vozač zadel visoko aluminijasto lestev, na kateri je stal Jože, in jo potisnil, da se je zvrnila. Bilo je tako nepričakovano, da se rojak ni zavedel in nezavesten z raznimi poškodbami obležal na mestu. V bolnici so nudili hitro pomoč in se je res treba zahvaliti Bogu in Jožetovi močni naravi, da je srečno prestal to nesrečo in se vrnil na dem ' * Pri nas bo pomanjkanje fantov ... mislim, namreč slovenskih. Kar nekaj se čeblja, da ro Prejel je bakalaureat, licenciat bodo sporazumeli pričeti svoje Marcello Piseddu je pred P prišel s Sardinije v Pariz s tti ouhom za kruhom. Imel je sti čo, kajti naposled je kupil gostilni, katerih ena — z itir nom “Sardegna” se postavlja * neznansko imenitnim naslovoi*1' stoji na Place de Vendoti6 Vendar naslov očitno še ni ja^' sivo za uspeh. Kriza je nastop' la, ko so urejali znameniti ffr in so pred vrata Marcellove P stavracije postavili barako ž orodje in obleko delavcev. Kakor je v Franciji navada,' delavci sami grejejo kositi menažkah, vendar vonj po ti'1? ni ni zvabil gostov v Marccltiv! gostišče. Noči brez spanja 'r prinesle rešitev: Marcello je ^ vrgel sicer posrečeno misel, ^ ti si gostje sami kuhali j ' Sardegni” je premalo prosti-' Možino, prvega predsednika no--— zato pa si je izmislil neP* •Ne brskajmo po raznih filmih voustanovljenega Akademskega drugega: gostje naj sami sest3' iljajo račun.' _ Novost se je kmalu razvedi Matcello ima polno gostilno IJ1' di. Ko pride čas plačila, d0^ gost listek s seznamom vseh i1, di, ob njih pa naj napiše po lastni presoji. Nekateri rti5? jo, da gre za oceno, zato pise*j odlično, 'dobro, premalo siti1 itd Tern Marcello'nič ne račiti1'. Velika večina gostov naravi Srečno in uspeha polno no'A leto uredniku in vsem sotrudti’ kom ter čitateljem “Ameristi Domovine”! Lojze in Anči Tomažič Račun po lastni presoj1 u. —.rts.. rt rtHrtrti i in starinskih prerokbenih knji gih o številki 13, pa še petkom povrhu, če pade datum na ta dan. Mi, kateri živimo v Ameriki, imamo to priliko, katera gre po tej vrsti; Amerika ni pričela samo z 13 kolonijami, pač pa ima tudi v latinskem reku “E Pluri-bus Unum” 13 črk. Veliki ščit (Great Seal) naše unije ima 13 zvezd, 13 črt in 13 puščic. Nadalje pa ima še 13 In-vorjevih peres' in pa 13 grozdkov. Upam, da ne bo ta vraža objavljena na petkov dan, kateri bo na 13. januarja tega leta. Maks Simončič Darujmo za Rozmanovo zavetišče v Argentini! društva. * Tale Tomaž Možina je tisti moj nečak, ki me je januarja 1957 silno presenetil v mojem domu v Lorainu, O., in sporočil: Stric, tokrat sem pobegnil z jugoslovanske ladje in trdno sem sklenil, da ne grem več nazaj. Nisem mogel več prenašati zap o stavljanja komunističnih nadlegovanj, da -moram pristopiti v komunistične partijo in tako delati za komunizem. Pravil mi je. Da Sem se rešil teh komunističnih priganjačev, sem | vsoto. Boječi gostje si zmti opustil študij in šel k trgovin-1lahko pomagajo po starem: ski mornarici z namenom in u j cello jim napiše račun panjem, da se mi .bo morda le ponudila prilika, da se na za 10 do 20 G več, kot bi * štel lastnik. Le kdaj pa kdaj a7nih kraiih občine na zelišča, korenine, jagode. Te valstvo, ni nobenega vzroka za tovarno’ la Pra^arja hranilne razmh krajih občine. ženske vam povedo zelo natanč- določitev ločilne črte med tra- snovi v gradiine za tel°' Ce ie~ no, kaj je najboljše za kako bo- dicionalnimi in modernimi zdra-jtra vsebujejo premalo glikoge- lezen, kako se pripravi in v vili. Bilo bi hvalevredno, če bi T13’ ne delujej° vec pravilno. . - , • kakšni množini je treba jemati, poučevali zdravljenje z zelišči Njibovo delovanje spodbudi m oktobra odprli novo podruzno sal m uredil. So tudi tako poštene, da vam Iia naših medicinskih visokih poPravi uživanje medu, ugota-.solo ki bo nadomestila povedo, kaj zdravniki še pripo- šolah”, je rekel Lozoya. vllaj° raziskovalci. Poleg tega soisko stavbo. ročaj o in česa ne več. j ——o___________ pa med> to čudovito naravno zdravilo, pospešuje tudi tvorbo krvi. se obrnili na zagrebško podjetje IN A, ki je stvarno edini oskrbo-Lokovica dobila šolo vanec Slovenije s plinom, naj V Lokovici nad Prevaljami so poskrbi, da se bo položaj izbolj- staro NEKAJ ZA SMEH Med zaostalimi državami, kjer j ljudje ne morejo privoščiti! modernih zdravil, je - kar se “Ata, danes mi je neki fant tiče uporabe zdravilnih zelišč - rekel, da sem kakor izrezan iz menda na prvem mestu Mehika, tebe.” Če tam kdo zboli, se zateče h “In kaj si mu odvrnil?” kakemu “Yerbero” (poznaval- “Nič: bil je veliko večji in- ču zdravilnin zelišč), ali h “Cu- močnejši kot jaz.” Nova farma piščancev V času, ko je pomanjkanje go- T. K. Avto pred ženo zaslužnim športnikom dali v Sloveniji Bloudkova priznanja' za leto 1977. Inž. Bloudek je namreč poseoen značaj, zgradil mnogo skakalnic tako v sami Sloveniji, kot tudi v “š0-sedhih deželah. Tako so leto.’ dobili Bloudkovo plaketo na Ko- ; roškem in sicer Športno društvo 1 Sodobni moški se mnogo oolj Zahomec za izredne uspehe v potrudijo pri izbiri novega av-smučarskih skokih. Lani je v tomobila kakor pri odločitvi za Innsbrucku dobil olimpijsko življenjsko družico. Osupljive, zlato kolajno član lepa društva jza nic>?'!<:e Piav uri pohvalno tr-Karel Šnabel ter drugo ali tret-! diteG - izrečeno na prvem med-je mesto kolega Miilonig. Tako ! narvodnerR posvetu ^ o “ljubezni ima to športno društvo skakalce *n ^anb v britanskem mestu svetovnega merila. Društvo vo- Swansea, pojmujejo kot eneg-di zavedni Slovenec dr. Janko bistvenih razlogov za dejstvo, Wiegele.' Sam šnabl pa vsaj za'da f toliko britanskih zakonov tujo svetovno javnost noče biti houea pred sodniki za razveze. Slovenec (pripomba pisca). j “Meškim dela izbira avtorno- ibila, ki ga bodo vozili dve ali Lep sprejem Pod jimčanov j tri leta, očitno več skrbi kot od-in Božaatov na Brdu [ločitev za ženo, s katero naj bi V ziljski dolini [živeli vse življenje,” je rekel Na Miklavževo nedeljo so se David Mas, profesor na institu-pripeljali v demonstrativni po- tu za psihiatrijo pri londonski vorki v Ziljsko dolino Slovenc1 , univerzi.. “Tako postane sklenili raznih krajev Koroške. Usta-; tov zakonske zveze gola formal-vili so se na Brdu, v predmes+-:nost. kar pomeni, da je tvegana ju Šmohorja. Tam je pozdrav:! odločitev. prijatelje domačin kmet Franc ! ------o------ Wute, ki jc dejal: Hvala vam | Oglašajte v “Amer. Domovini” Za boljše počutje priporočajo; vej ega in svinjskega mesa in po eno žličko naravnega medu kupci vse bolj sprašujejo po ce-zjutraj in po eno zvečer. nejšem p.ščančjem mesu, da bi o-——- zadovoljili, povpraševanje v po- trošniških centrih 'Slovenije, je Agfcmefkur Pomurke iz Murske Sobote začel graditi v Lendavi novo farmo piščancev. Nova farma bo ponudila trgu 450,-000 piščancev oziroma 765 ton belega mesa. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaša-vairili nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da ce prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Nov bolel v Novem mestu Novi hotel “Metropol” v Novem mestu bo kmalu odprt. U-vr.ščen bo v B kategorijo. V njem bodo lahko sprejemali tudi najzahtevnejše goste. Hotel s 147 ležišči bo imel 4 apartmaje, sauno, banketno dvorano, veliko sejno sobo itd. je Bom upokojencev ^ v Poljčanah Po večletnih prizadevanjih dokončno potrjen program razširitve in obnove Doma upokojencev v Poljčanah, kjer so že vsa leta na tesnem s prostori. Zato se zavarovanci doma počutijo neudobno, uslužbenci pa Dc težav je prišlo, ker je bil omejen uvoz surove nafte. 2e v septembru so dobave zmanjšali na 90% dogovorjenih, v novem bru pa kar na 71% dogovorjenih, četudi je zvezni svet že 21. julija sklenil uvoziti dodatnih 500.000 ton surove nafte. Kasneje so ugotovili, da jo bo do konca leta še vedno manjkalo vsaj 280.000 ton in okoli 600,000 ton mazuta. Predložili so zvezni vladi, naj dovoli še ta dodatni y.-voz. ' Izvršni odbor samoupravne interesne sKupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji je z zvezi s težavami oskrbe ugotovil, da ‘žal nima nobenega vpliva na plinsko-naftne tokove v državi in tako tudi ne na izvedbo uve • za”. Slovenski potrošniki so tako dejansko popolnoma odvisni od hrvaškega podjetja INA. Citat el jem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, Id jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. imajo težke delovne pogoje. V ^ov’ naslov postaje je: 1990 E. domu je 257 oseb. Med njimi so sedaj oskrbovanci iz občin Slovenska Bistrica, Maribor in še nekaterih. Zatiranje uši v Celju Ljubljansko “Delo” je objav1-lo 20. decembra 1977 sledeče poročilo iz Celja: CELJE. — Ušivost, ki je lam že imela značaj epidemije, se je letos na celjskem območju še bolj razbohotila. Zajela je okrog 120 odstotkov otrok, starih do 14 ( let, ni pa prizanesla tudi odras-gjjlim. Sedaj se zdravstvena služba 221 St., Euclid, Chip 44117. MALI OGLASI Hiša v najem Šestosobno hišo z malim vrtom oddajo v najem v bližini cerkve Marije Vnebovzete v ColHmvoodu. Kličite tel. 851-4901. Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd, so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 SL 731-1070 Odptto od 9. do 9. Help Wanted Is Si I! 3 pripravlja na množično akcijo ‘ razuševanja’, kajti vse kaže, da je to edina pot do spet čistih j glav. Ušivost je namreč v obsegu, v kakršnem je zajela tudi celjsko območje, dosti več kot le nad- j Woman or Couple to take care Bga. Glavna uš je lahko tudi j of semi-invalid lady in St. Vitus prenašalec zelo nevarnih ka-' area. Modem living quarters ran tonskih bolezni, katerih po- provided and salary. Robert A. Bledice so lahko usodne. Za zdaj Novak, 6013 Glass A ve. 391-3333. je ušivost v glavnem res zajela j (x). AMERIŠKA DOMOVINA, JAN UAH V 12, lJ7o BREZ DOMA Hektor Malot 1 •J- k n «:3 ■S! V vasi s^ča bila dva otroka, ka- dej ^1, da naj pospešim korak. f«*a so imenovali “otroka iz j Toda prav kmalu je uganil moj sirotišnice''’. Imela sta okrog namen in me je zato prijel za vratu) obeaeno svinčeno ploščico s številko. ; Bila sta slabo oblečena in umazana. Vsi so se iz nju norčev ali. Tudi pretepali so ju. Drugo otroci so ju preganjali in podlTi, kakor bi podili psa brez gospodarja in se tako zabavali. Bila sta brez varstva kakor zapuščjena psa. Oh! nikakor ne bi hotel biti takšen, kakor ta dva ot roka. Nočem imeti rštevilke obešene okrog vratu! Nočem, da bi. otroci tekali za menoj in kričadi: “V sirotišnico! V sirotišnico!” Že ob tej misli »tie je pretresel mraz in zobje so mi zašklepetali. In nisem mogel zaspati. Bai berin se bo kmalu, vrnil. K sreči ga ni bilo tako kmalu, kakor je dejal, in zaspal sem, preden se je vrnil. Nedvomno sem vso' noč spal pod vtisom žalosti in strahu, kajti ko sem se drugo jutro zbudil, sem najprej otipal svojo posteljo in pogledal okrog sebe, da bi se prepričal, ali me niso odnesli. Vse predpoldne mi Barberin roko. Mi mi kazalo drugega, kakor ga slediti. Tako sva dospela v vas, kjer so vsi gledali za narna, kajti jaz sem bil videti kakor popadljiv pes, ki ga gospodar vodi na vrvici. Ko sva šla mimo gostilne, je na pragu stal neki moški,'ki je Barberina povabil, naj vstopi. Ta mož me je prijel za uho in me odvedel v gostilno in nato zaprl vrata. Čutil sem se olajšanega. Gostilna se mi ni zdela tako nevaren kraj. Poleg tega pa je bila ta gostilna kraj, ki me je navdajal z radovednostjo, že dolgo sem si želel, da bi mogel kdaj vstopiti vanjo. Kaj neki je v tej hiši? To vprašanje sem si že večkrat stavil. Večkrat sem videl prihajati iz te hiše ljudi z veselim obrazom, in opotekajočimi se nogami. Ko sem včasih šel mimo, sem slišal kričanje in petje, ki je bilo tako hrupno, da so se okna tresla. Kaj so delali tu notri? Kaj se je godilo za temi rdečimi zavesami? Zdaj bom to zvedel. Medtem ko je Barberin sedel k eni izmed miz z gostilničar- Barbe- Is IS vam 3e v ni nič rekel in že sem mislil, da jem, ki ga je povabil, naj vstopi, je opustil misel, da me odda v sirotišnico. Nedvomno je mati Barberin govorila z njim. Pregovorila ga je, da me še obdrži. sem se jaz spravil k peči in začel gledati okrog sebe. V nasprotnem kotu je sedel starec visoke postave in z belo brado. Ko pa je odzvonilo poldne, mi je Oblečen je bil v nenavadno ob-dejal, da naj vzamem svojo če- leko, kakršne nisem še nikoli pico in naj grem z njim. Ves videl. Na laseh, ki so mu v sivih prepadep sem obrnil svoj pogled pramenih padali na ramena, je k materi Barberin in jo prosil imel visok klobuk iz sive klo-pomoči. Skrivaj mi je naredila bučevine, okrašen z rdečimi in znamenje, naj ubogam. Njena sivimi peresi. Oblečen je bil v kretnja mi je dala razumeti, da jopič brez rokavov iz ovčje se mi za enkrat ni treba nič kože. Njegove roke so tičale v bati. Tedaj sem brez ugovora rokavih iz žameta, ki je nekoč šel za Barberinom. bržčas bil modre barve. Noge je Naša hiša je bila precej zunaj imel v volnenih golenicah, ki so vasi. Treba je bilo hoditi sko- mu segale do kolen in ki so bile raj celo uro. Ta ura je pretekla, prevezane z rdečimi trakovi, ne da bi mi bil Barberin le bese- Sedel je pri mizi, z glavo na-dico rekel. Šel je počasi in šepa- slonjeno na roko, ki jo je opiral je, ne da bi le enkrat okrenil na koleno. Še nikoli nisem vi-glavo. Le zdaj pa zdaj se je del človeka, ki bi bil tako miren, obrnil s celim telesom, da bi se Zdelo se mi je, da gledam ka-prepričal, ali grem za njim. Kam kega svetnika v naši cerkvi, me je nameraval odvesti? To Na stolu poleg njega so se sti-vprašanje me je begalo kljub skali trije psi drug k drugemu pomirjevalni kretnji, katero je in se tako greli. Eden izmed mati Barberin naredila, preden psičkov je bil bel, drugi črn, sem odšel iz hiše. Da bi se iz- tretji pa je bil majhen, siv, ognil nesreči, ki mi je grozila,1 ljubkim gobčkom. Beli psiček kakor sem slutil, sem začel mi-j je imel na glavi staro vojaško šiiti, da bi zbežal. j kapo, pritrjeno z usnjatim pa- Zato sem začel polagoma za- som. ostajati. Računal sem, ko bom Medtem kc sem jaz z radove-dovolj zaostal, da se skrijem v dno začudenostjo gledal starca, obcestni jarek in me bo zaman sta se Barberin in gostilničar iskal. Od začetka mi je samo tiho pogovarjala in spoznal sem, da govorita o meni. Slišal sem, kako je Barberin pripovedoval, da je prišel v vas, da me odvede k županu. Ta pa da naj zahteva od sirotišnice, da bi mu plačevala vzdrževalnino zame. i To je torej dosegla mati Barberin od svojega moža. Spoznal sem takoj, da je Barberin pripravljen obdržati me .pri sebi, ee bi le imel kakšno korist od tega in da se mi v. tem primeru ni ničesar bati. Tudi starec je poslušal njun pogovor, ne da bi, to pokazal na zunaj. Nenadoma pa je stegnil roko proti meni in 1 dejal, obmivši se proti rinu: “Ali je xo deček, ki breme?” “Da.” “Mislite, da Vam bo uprava sirotišnice ■ plačevala vzdrževalnino zanj?” “Seveda! Saj nima staršev. In ker ga vzdržujem, je vsekakor prav, dame nekdo za to odškoduje. Mislim, da je to popolnoma pravično.” “Tega nikakor ne tajim. Toda, ali menite, da se vedno zgodi to, kar je pravično?” “Žal, ne.” “Zdi se mi, da ne boste dose-11 gli tega, kar želite.” “Tedaj bo pač odšel v sirotišnico. Noben zakon me ne more prisiliti, da bi ga moral obdržati v svoji hiši. če sam tega nočem.” “Sprejeli ste ga. v svojo hišo in se s tem nekako zavezali, da ] boste skrbeli zanj.” “Kljub temu pa tega za prej nočem več. Znebil se ga bom, pa čeprav bi ga moral po-' staviti na cesto.” “Mogoče se najde pot, da se ga takoj znebite,” je dejal starec po kratkem premisleku, “in morda boste pri tem še nekaj zaslužili.” j “Če mi odkrijete to pot, vam drage volje plačam steklenico vina.” j “Naročite steklenico in vaša zadeva bo rešena.” “Res?” “Res.” Starec se je dvignil iz svojega kota in prišel k Barberinu. čudno! Ko se je dvignil, se je njegov jopič iz ovčje kože zganil tako nenavadno, da si nisem znal razlagati. Zdelo se je, kakor da bi v levi roki imel psa. “Želeli bi,” je dejal Barberinu, “da bi ta deček čimprej nehal jesti vaš kruh ali pa da bi dobili plačilo za to, če bi ga je- del še nadalje; kajne?” “Res je, kajti.. “Nikakor mi ni treba pojasnjevati vzrokov, ker me to ne zanima. Zadošča mi to, da vem, da dečka nočete več obdržati. Če je to res, tedaj ga izročite meni. Dobro bom skrbel zanj.” f Dal j e prihodnjič) Olje so srečno pretočili PORT ELIZABETH, J. Af. — Preteklo soboto je bila končana največja pr c to čite v olja na morju. Preko 250,000 galon so ga pretočili s poškodovane ladje Venoil, ki je trčila 16. decembra lani v drugo nedaleč od tod, v britansko petrolejsko ladjo Utopia. rrr 'J-Iaiyc, 1" na-1 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorčev, oblik. sl g -g 1 Sž I sž! si i Sž 8 Sp i | i fi s§ sl s si 2^ I 3 papirja m črk. >< .• < * Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland, Ohio 44103 ONE FAJB1ANE DRIVE Society" JOUET, 1L 60434 Sme© 1914 .., ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated tc the Service of the Catholic home, family and community. For half-a‘-century your Society has offered the finest in Tsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facta fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to th^ Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1 Scliola> ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. k Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basKeiball and Uttle league baseball 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer# President ....................Joseph J. Konrad Fust Vice-President ............ Ronald Zefran Second Vice-President ......... Anna Jerislta Secretary .................... Robert M. Koohevai Treasurer ...................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Nancy Osborne First Trustee ................. juseph Šinkovec Second Trustee .................. Frances Kimak Third Trustee .................. Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riols Second Judicial ............— John Kovas Third Judicial ............... Frank Toplak Social Director ................ Nancy Osborne Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, iiedical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D O-F.hi From Home Office of Holy Family Society The Holy Family Society’s Semi Annual Board Meeting will be held on Saturday, January 28, 19778 at 11:00 a.m. in the Society’s Home Office. 1 Fraternally yours, HOLY FAMIL SOCIETY - USA Robert M. Kochevar, Secretary ------o------ Killt nm AMERIŠKA DOMOVINA §*11! M«—------------ nmim^iBamgmauammvmgsŠB BBgsmššm&z sso&Biam mr mam N O VICE- i vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jib dobite še sveže NO VICE- popolnoma nepristranske bi morala biti vsaki slovenski hiši nsgamssiiia mmgm BRima mm sm ? m NOVICE!- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v bik Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo