97 . leto XU • cena 250 din
Celle, 9. lulUa 1907
OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Žetev pred vrati
Julij je čas žetve, ki bo ves mesec v središču pozornosti
kmetijskih delavcev. Na vojvodinskih njivah so že zavladali
kombajni, pri nas pa se bodo, razen redkih izjem, ki že
žanjejo, »kraljice kmetijskih pridelkov« lotili čez dan ali
dva. Pridelovalci bodo z enim očesom na njivi, drugega pa
bodo uprli v nebo, v upanju, da se vreme ne bi skisalo v
zanje najbolj neugodnem času.
LJubezni¥Ost /e nalezljiva,
a psa ne more premagati
Poštar Albin Rihar iz Luč pozna sko-
raj vsakega krajana. Stran 13.
Umor v vinogradu - deset let zapora
Skaljeni medsosedski odnosi so privedli do najhujšega.
Stran 15.
Vse večje onesnaževanje
Nespodbudno sporočilo iz Šmarja. Stran 3.
S.O.S. za življenje
Leto dni telefonske službe »klic v
duševni stiski" v Celju
Potreba po telefonski
službi »Klic v duševni sti-
ski«, ki so jo pred letom dni
uvedli v celjskem zdrav-
stvenem domu, se je v tem
času dodobra potrdila. Res-
da se niso pogoji za delo 17
do 23 sodelavcev klica prav
nič izboljšali in tudi večje-
ga razumevanja zdravstve-
ne službe ta dejavnost ni de-
ležna, a v prvih 250 dneh so
tako ali drugače pomagali
835 iskalcem pomoči. Vsem,
ki so poklicali številko 24-
554 med 15. in 23. uro, med
delavnikom, soboto, nede-
ljo ali praznikom.
Med tistimi, ki so klicali za
pomoč, jih je skorsu polovica
potrebovala resen terapevt-
ski razgovor, včasih dolg tu-
di nek^ ur. Največ stisk so
sprožili problemi v družin-
skem življenju, še zlasti loči-
tve zakonskih zvez, prorni-
skuiteta in alkoholizem. Že
na drugem mestu težav je
osamljenost, ki je zastopanz
v 21 odstotkih razgovorov
Skoraj v enakem odstotku se
pojavljajo partnerski proble-
mi (izvenzakonski), nato pa
še različni zdravstveni pro-
blemi in problemi v odnosih
med otroci in starši. Klicalo
je več žensk kot moških, za-
nimivo pa je, da je bil najsta-
rejši star 75 let, najmlajši pa
samo 7 let.
Zelo velik odstotek je bilo
klicev zaradi najresnejših te-
žav, kakršna je odločitev za
smrt. Nevarnost samomora
so zabeležili v 23 odstotkih,
med njimi pa je bilo 17 od-
stotkov ljudi, ki so pred kli-
cem že zaužili tablete ali kdaj
prej poskušali narediti sa-
momor.
(Naprej na 5. strani)
Tudi rudarji SO praznovali
Nalveč prireditev v Titovem Velenju	_
Praznik rudarjev 3. julij
so slavnostno proslavili tu-
di rudarji celjske regije. V
laški občini so se srečali s
predstavniki italijanskega
sindikata rudarjev, osred-
nja prireditev pa je bila v
Rečici pri Laškem. V Zabu-
kovici pa so se zbrali nekda-
^i rudarji. Najbolj živahno
je bilo v Velenju, kjer so po-
leg osrednje prireditve pri-
pravili še vrsto spremljajo-
čih kulturnih in športnih
srečanj.
V Titovem Velenju so
praznovanje začeli že v četr-
tek, ko so na slovesni seji de-
lavskega sveta Rudarsko-
elektroenergetskega kobmi-
nata nagradili 60 rudaijev-
jamskih reševalcev ter 112
rudarjev za 20 letno zvestobo
podjetju. Slavnostno sejo je
popestril kulturni program,
na katerem so se predstavili
Rudarska godba, pevski
zbor Kajuh, delavska godba
Zaija in folklorna skupina
Koleda. Na sam dan prazni-
ka so Velenjčane zbudili zvo-
ki budnice ter tradicionalna
rudarska parada. Na osred-
nji proslavi na velenjskem
kotalkališču pa je bil poleg
sprejema Štafet iz zasavskih
in mežiških reviijev prav go-
tovo najzanimivejši tradici-
onalni skok čez kožo, s kate-
rim mladi rod rudarjev vsa-
ko leto simbolično potrdi
svojo pripadnost rudarske-
mu stanu. Proslave sta se le-
tos udeležila tudi Franc Po-
pit, predsednik predsedstva
SRS in častni član kolektiva
Rudnika lignita Velenje, in
Miha Ravnik, predsednik
Zveze sindikatov Slovenije.
Poleg osrednje prireditve
so v Titovem Velenju, kot je
že v navadi, pripravili tudi
vrsto spemljajočih priredi-
tev. Med drugim so pripravi-
li mednarodno kotalkarsko
tekmovanje za rudarsko sve-
tilko, osmorudarsko likovno
kolonijo in nekaj zanimivih
razstav.
Prireditev je bilo vehko in
kljub težavam, ki pestijo slo-
vensko premogovništvo, je
rudarski »SREČNO« prav
gotovo upravičeno s pono-
som odmeval po vsej Šaleški
dolini.	INES DRAME
in vendar se dogaja
»Hura, počitnice!«, so šo-
larji zavpili že pred 14 dnevi.
Prvo navdušenje seje že po-
razgubilo, zdaj pa so tu nove
težave - kako to obilica pro-
stega časa izkoristiti? Orga-
nizirano ali ne? S starši ali po
svoje? Kadar nismo na mor-
ju, kaj bomo počeli doma?
Hja, v naši socialistični druž-
bi je že tako, da imamo služ-
be tudi zato, da skrbijo za
prosti čas otrok in mladine.
Toda, kaj so te službe, ki jih
predstavljajo predvsem dru-
štva prijateljev mladine, na-
redile za boljše, manj dolgo-
časne počitnice? Na kratko
rečeno: kakor kje. Še največ
aktivnosti so - kot kaže -pri-^
pravili v Celju, ponekod so si
za lepše počitnice izmislili
prav prijetne novosti, dru-
god pa, kot da so pozabili, da
je mladim tudi v počitnicah
lahko dolgčas.
V naši temi tedna smo sku-
šali zajeti pregled aktivnosti,
v katere se lahko vključijo
otroci in mladina in pri kate-
rih se lahko kaj novega na-
učijo in tako koristno izrabi-
jo prosti čas, pa tudi tiste, ki
bodo počitnice popestrile na
zabaven način.
Med mladimi zelo razširje-
no mnenje, da se na Celj-
skem tako ah tako nič ne do-
gaja, torej ni povsem točno,
zelo daleč od resnice pa tudi
ni. Da se da počitnice izkori-
stiti tudi organizirano, so se
najbolje prepričali tisti, ki so
se v nekatere dejavnosti že
vključili.
Sicer pa - nsu se vam zdi
počitniška ponudba obsežna
ah ne, vendarle je treba priz-
nati, da je možnosti za pre-
življanje (ne)organiziranega
prostega časa z malce iznajd-
ljivosti še več in še zlasti, če
so se temu pripravljeni poleg
otrok posvetiti tudi starši.
(Več na str. 5.)
INES DRAME
Mladim rudarjem, ki so s skokom čez kožo zaprisegli rudarskemu stanu, so dekleta za
^P^vsfop v »knapovstvoK na prsi pripela praznične šopke.	Foto: L. OJSTRŠEK
Uspešni celjslci
alpinisti
Celjski alpinisti so dose-
gli uspeh, ki bo izjemno
odmeval v alpinističnem
svetu. Petnajstega junija
so v pakistanskem delu
Himalaje osvojili vrh 6250
metrov visokega Trango
Towerja, ki ga je doslej
brez uspeha naskakovalo
že mnogo odprav. Pred Ce-
ljani so na vrhu stali le še
Angleži, celjski alpinisti
pa so ga prvi osvojili po
vzhodni strani, ki jo je
Franček Knez večinoma
preplezal prosto, kar na
višini nad 5000 metrov in
v tako ekstremni smeri ni
uspelo še nikomur. Alpini-
sti so smer ocenili z 9 A-O,
na vrh pa so se povzpeli
Franček Knez, Slavko
Cankar in Bojan Šrot,
medtem ko se je Smiljan
Smodiš zaradi mraza in
slabega počutja, žal, mo-
ral končnemu podvigu od-
povedati.
Alpinisti so se po uspe-
hu preselili pod vrh osem-
tisočaka Broad Peaka, ki
ga bodo skušali osvojiti po
normali. Ne glede na to,
ali jim bo to uspelo ali ne,
so že s prvim podvigom
popolnoma upravičili pot
v Pakistan, za katero so
večino denarja zbrali z
lastnim delom. Celjani se
bodo domov vrnili v začet-
ku avgusta.
Iz južne Amerike pa sta
se vrnila Franc Čanžek in
Iztok Ivakič, ki sta v Cor-
dilleri Blanci ponovila
smeri na Carras 1 in Cho-
picaloni.
N.K.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Praznik občine Žalec v
znamenju gospodarskili težav
Prihodnje leto bodo praznovali na Vranskem
v počastitev praznika ob-
čine Žalec je bilo v nedeljo v
Vinski gori slavnostno zase-
danje zborov občinske
skupščine. Slavnostni go-
vornik je bil predsednik
Skupščine občine Žalec,
Ludvik Semprimožnik. Naj-
več pozornosti je seveda na-
menil gospodarskemu polo-
žaju v občini, ki ni spod-
buden.
Najbolj zaskrbljujoče je to,
da upada fizični obseg proiz-
vodnje. Kljub temu, daje bi-
lo v letošnjih prvih mesecih
več zaposlenih kot v enakem
lanskem obdobju, pa je bila
proizvodnja za kar petino
nižja. To pomeni, da delajo v
občini vedno manj, je pouda-
ril Ludvik Semprimožnik.
Ob tem ni čudno, da so v
žalski občini pridelali dva-
krat več izgub kot v enakem
lanskem obdobju, zaskrblju-
je pa tudi miselnost nekate-
rih vodilnih ljudi, ki vse pre-
večkrat vidijo izhod za od-
pravo izgub v uvedbi druž-
benega varstva. Sama uved-
ba družbenega varstva ne
daje nobenega poroštva za
boljše poslovanje, če se ob
tem temeljito ne spremeni
odnos do dela. Tudi z rezul-
tati ekonomskih odnosov s
tujino v občini ne morejo biti
zadovoljni, pa čeprav imajo
še vedno pozitivno bilanco
pokritja uvoza z izvozom. Z
resolucijo so si zadali nalogo,
da bodo izvoz povečali za se-
dem odstotkov, dejansko pa
je bil izvoz za petino manjši
kot v prvih lanskih mesecih.
»Kljub vsemu smo še ved-
no občina z močno razvitim
kmetijstvom«, je dejal Lud-
vik Semprimožnik,« je pa
kmetijstvo zašlo v takšne te-
žave, da nas resno skrbi, ka-
ko bo v bodoče. Cenovna
razmerja so se v primarnem
sektorju, predvsem pa v živi-
noreji tako porušila, da de-
lavci v tej panogi ne vidijo
nobenega izhoda več. Tu bo
morala nekaj storiti širša
družbenopolitična skupnost.
Vsega bremena stabilizacije
ne moremo prevaliti na kme-
tijstvo, ob tem, da mu za nor-
malno poslovanje ne nudi-
mo ničesar. Če bomo z reši-
tvijo tega problema še dolgo
zavlačevali, bomo povzročili
tako škodo, ki je še leta in
leta ne bomo mogli odpra-
viti.«
Ludvik Semprimožnik je
opozoril tudi na probleme, ki
se pojavljajo na področju
splošne porabe. Tu že nekaj
let organizacije združenega
dela ne združujejo v celoti
dogovorjenih sredstev za iz-
gradnjo infrastrukturnih ob-
jektov. Zaradi neuresničenih
dogovorov komunalna de-
javnost močno zaostaja za
sprejetimi plani. V občini za-
ostajajo pri izgradnji vodo-
vodnega omrežja, telefon-
skih linij, nezadovoljni so z
vzdrževanjem cest in prekri-
nili so z izgradnjo kanalizaci-
je. Res je, da so pred dnevi
namenu predali čistilno na-
pravo, če pa naselja ne bodo
povezana s kanalizacijo, s
tem niso bistveno prispevali
k izboljšanju življenjskih po-
gojev v dolini.
Ob koncu so podali tudi
priznanja občine Žalec. Zlati
grb so prejeli Rado Cilenšek,
Ivan Košan in tovarna noga-
vic Polzela, srebrni grb Lov-
ska družina Gozdnik, gasil-
sko društvo Ložnica in Ivan
Toplak, bronasti grb pa Par-
tizan Šempeter, Peter Grujič
in Rudi Herman. Plaketo ob-
čine Žalec so prejeli amater-
sko gledališče Vrba, Anton
Mešič, Vera Orešnik-Juhart,
Andrej Šepec in Franc Špe-
gel. Na predlog sveta za ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito sta zlati znak obči-
ne prejela krajevna skupnost
Galicija in Jakob Lesjak, sre-
brni znak Franc Fermentin
in Jernej Koštomaj, bronasti
znak pa so podelili Tamari
Strahovnik - ter podružnični
šoli v Vinski gori. Izvršni
svet pa je zlate značke obči-
ne podelil Antonu Blaju,
Svetozaru Grandiču in Fra-
nju Tilingerju, srebrno znač-
ko Ivanu Krašovcu, Janezu
Zupanecu ter Alojzu Raku,
bronasto značko pa Tanji
Cehner in Antonu Rozmanu.
Za častne občane občine
Žalec so imenovali nosilce
partizanske spomenice 1941
in udeležence predvojnega
delavskega gibanja Julko Ci-
lenšek-Betko, Ivana Moguja-
Marka, Vilija Reberšaka-Ra-
da, Rada Zakonjška-Cankar-
ja in Ludvika Zupanca-Iva.
Ob koncu so sprejeli sklep,
da bo praznovanje praznika
občine Žalec prihodnje leto
na Vranskem.
JANEZ VEDENIK
Praznik za vse
Nezadovoljni s skromno
udeležbo občanov na osred-
njih slovesnostih ob preteklih
občinskih praznikih, so se le-
tos v Celju odločili za drugač-
no praznovanje. Takšno, ki bo
pritegnilo čimširši krog obča-
nov, starih in mladih, pred-
vsem pa tistih, ki tako ali dru-
gače dajejo življenju v občini
svoj pečat z delom v številnih
društvih in organizacijah. No-
vosti sta predvsem dve: po-
vorka, sestavljena iz članov
različnih društev, šol in orga-
nizacij ter kulturna in zabav-
na prireditev na prostorih Za-
voda Golovec.
Praznik občine Celje je 20.
julija, v spomin na ustanovi-
tev Prve celjske čete. Prire-
ditve in proslave se bodo pri-
čele že nekaj dni pred praz-
nikom - v četrtek z odprtim
prvenstvom Celja v plava-
nju. Naslednji dan bo slavje
na Svetini, kjer bo poleg
slavnostne seje skupščine
krajevne skupnosti še dru-
žabno srečanje s kulturnim
programom. V Celju bo ta
dan promenadni koncert
Godbe milice iz Ljubljane,
hitropotezni šahovski turnir,
odprli pa bodo tudi razstavo
mdustrijskega in grafičnega
oblikovanja na celjskem ob-
močju. V soboto bodo kar tri
športne prireditve: tekmova-
nje z malokalibersko puško,
kolesarska dirka za pokal
Merx in slovensko prven-
stvo pionirjev v cestni vožnji
ter konjeniški turnir v pre-
skakovanju ovir. Športne
prireditve in praznovanje
bodo zaključili v torek z at-
letskim memorialom Ferda
Skoka.
Osrednje prireditve bodo v
soboto, 18. julija. Takrat bo
slovesna seja občinske
skupščine in družbenopoli-
tičnih organizacij, na kateri
bodo podelili letošnje nagra-
de Slavka Šlandra delovni
organizaciji Tkanine, Mirku
Galeši z Osnovne šole Ivan-
ke Uranjek, temeljni organi-
zaciji Veflon iz Cinkarne in
pogodbeni organizaciji zdru-
ženega dela Leskovšek. V
času zasedanja skupščine bo
od stare železniške postaje
krenila na pot slovesna po-
vorka, v kateri pričakujejo
več kot 500 udeležencev. Šla
bo po ulici XIV. divizije, čez
Titov trg, Prešernovo ulico
na Šlandrov trg, kjer bo po-
sebna delegacija občinske
skupščine položila venec h
grobnici herojev. Povorka
bo nadaljevala pot po Gre-
gorčičevi in Kersnikovi uhci,
kjer bodo odprli nov podvoz.
Od tam bodo odšh do prire-
ditvenega prostora Zavoda
Golovec, kjer bo osrednja
prireditev s tovariškim sre-
čanjem. Pričela se bo ob 18.
uri, dobro razpoloženje pa
zagotavljajo tako oblikovalci
kulturnega programa kot tu-
di zabavnega. Igrala bosta
ansambla Oliver Twist in
Dobri znanci.
MILENA B. POKLIC
Plaketo občine je prejel tudi predsednik sveta krajevne
skupnosti Vinska gora, Franc Spegel.
Foto: LJUBO KORBER
Drugačen
program
Referendum o 4. samop^
spevku v celjski občini s
spomladi preložili na jesei
v tem času pa bi naj pript^
vili zanj kakovosten pf|
gram. Programe še vodr^
pripravljajo za podro^
zdravstva, vzgoje in izobi^
ževanja ter krajevne skupnj
sti, vedno številnejša pa $
mnenja, da bi v program s;
moprispevka vključili san;
eno področje - zdravstvo.
V Zdravstvenem centru s
v tem času že spremenili p.
votni program. Nov prograr
vključuje izgradnjo transfi
zijskega oddelka, usposob
tev dveh etaž v novozgraj;
nem delu bolnišnice za nt
vrologijo in ortopedijo, sof,
nanciranje operacijskeg
bloka, saniranje infektolc
škega oddelka, posodobite
oddelka za novorojenčke ij
otroškega oddelka ter nabj
vo najnujnejše medicinsk
opreme.
MBl
Po asfaltirani cesti od
Zidanega mosta do Hrastnika
»Izboljšanje rezultatov
poslovanja preko izkorišča-
nja primerjalnih prednosti
v tržnem pristopu optimal-
na učinkovitost kadrov, in
pa učinkovito investiranje
tako v skupno kot splošno
porabo ter osebne dohodke
kot tehnološko prenovo, ki
bo osnova za prestrukturi-
ranje, so temeljni srednje-
ročni razvojni cilji laške ob-
čine,« je med svojim govo-
rom ob otvoritvi odseka ce-
ste Zidani most-Hrastnik
med drugim dejal Roman
Matek, predsednik IS
skupščine občine Laško.
Cesto so odprli 2. julija na
praznik občine Laško, po
slovesni seji skupščine obči-
ne Laško, v Zidanem mostu
na kateri so podelili tudi ob-
činska priznanja »2. julij«,
priznanja »Raziskovalec-ino-
vator« ter sprejeli čestitke od
predstavnikov pobratenih
občin Vrbovac, Mionica in
Trstenik.
Odsek ceste je dolg kakš-
nih 5,6 kilometrov. Obnovili
Posebno priznanje »2. ju-
lij« je prejela konferenca
društva naša djeca občine
Vrbovac.
in razširili so ga v sodelova-
nju z mejno občino Hrastnik.
Le-ta je svoj del ceste poteg-
nila že lani. Letos pa so svoj
del obveznosti opravili še v
laški občini. Del sredstev je
zagotovila občina, preostali
pa Cestno podjetje Celje, ki
je bilo nosilec naložbe.
»Cesta je stičišče celjske
regije, Zasavja in Posavja,
kjer se ustvari letno petina
družbenega proizvoda Sli
venije in veliko transportni
poti vodi prav preko teg
cestnega križišča. Tod poti
jejo tudi ljudje, ki se dnevn
vozijo v industrijske centre
službo, tod vodijo turističn
poti s severa na jug«, je me
drugim ob otvoritvi dej^č
Roman Matek in dodal: S
vedno pa ostajajo odprti prc
jekti magistralne ceste p
desnem bregu Save o(
Hrastnika do Radeč z mc
stom preko Save in nadvc
zom čez železniško progo i
Zidanem mostu. Tudi zarad
tega, ker bo avtocesta Brat
stvo-enotnost potreboval
svojo magistralno obvoz
nico.«
VVI
Popravek
v glasilu Naše delo, ki)
izšlo prejšnji teden kot prilc
ga Novega tednika, smo pe
motoma izpustili ime Janes
Zahrastnika kot dobitniki
občinskega priznanja 2. julij
Janez Zahrastnik je to priz
nanje prejel za vsestranski
aktivnost in delovanje ni
družbenopolitičnem področ
ju, na področju splošneg;
ljudskega odpora ter za pri
spevek pri uspešnem vode
nju in realizaciji koncept
nadaljnjega razvoja tovarni
dokumentnega in kartneg«
papirja Radeče. Za neljubi
napako se opravičujemo.
Takole je Oskar Ručman presekal vrvico in z njo predal
namenu nov odsek ceste proti Hrastniku, ki se začne pri
zadnji hiši v vasi Suha dol. Škarje mu je pridržala
pionirka Zlatka Breznik, slovesni trenutek pa je pospre-
mila še Železničarska godba na pihala iz Zidanega mosta.
Foto: IVAN GRŽAN
Zborovanje borcev
v Jurkioštru
v Jnrkloštru se je minulo
nedeljo zbralo prek poldru-
gi tisoč udeležencev tradici-
onalnega srečanja borcev in
aktivistov Kozjanskega.
Vsako leto srečanje orga-
nizira ena izmed domicilnih
občin. Letos je prišla na vr-
sto laška. Srečanja so se ude-
ležili tudi zdravniki in drugo
sanitetno osebje, ki je v času
narodnoosvobodilne borbe
delalo v partizanskih bolniš-
nicah na tem območju. Zbo-
rovanja so se udeležih tudi
Sergej Kraigher, Lidija Šent-
jurc in Valentin Dvoj moč ter
predstavniki vseh domicil-
nih občin kozjanskega odre-
da Brežic, ^Krškega, Sevnice,
Laškega, Šentjurja in Šmar-
ja pri Jelšah.
Slavnostni govornik Dane
Rine, sekretar medobčinske-
ga sveta zveze komunistov
Celje, je v svojem govoru
obudil spomine na prehoje-
no pot med NOB zlasti še na
sodelovanje domačinov z
obeh strani Sotle. Pozval je k
odločnejšemu spopadanju s
težavami, pri čemer pa so
nam lahko za vzor številni
primeri in izkušnje tistih, ki
so svoje življenje zastavili za
svobodo in lepšo prihod-
nost.
Srečanje v Jurkioštru so
združili še z otvoritvijo prve-
ga raziskovalnega tabora na
Henini pri Jurkioštru. Na
tem območju bo 20 učencev
srednjih šol in študentov ži-
vinorejstva, veterine in goz-
darstva raziskovalo možno-
sti za nadaljnji razvoj kmetij-
stva v tej še vedno manj raz-
viti krajevni skupnosti laške
občine.
VVE
Alojz Žuntar, direktor KPO Zdravstvenega
centra Celje o težkem položaju v zdravstvu
Družbena sredstva, kijih odvajamo za zdravstveno
varstvo, ne morejo več zadostovati sedanjim potre-
bam. Treba bo povišati prispevne stopnje in ponekod
ponovno uvesti participacijo. Na drugi strani pa bo
treba oživiti solidarnost in jo izvajati na republiški
ravni. Posamezne občinske skupnosti so namreč
mnogo premajhne rizične skupnosti za uresničevanje
zdravstvenega varstva. Sedaj je tako, da tisti, kije bolj
bogat in razvit nima posluha za tiste, ki nimajo možno-
sti, da bi zagotavljan ustrezen obseg in kvaliteto zdrav-
stvenega varstva. Na vsak način pa si moramo prizade-
vati, da bi v slovenskem prostoru vsakemu nudili
enako zdravstveno varstvo.
Roman^atek, predsednik IS skupščine ob-
čine Laško o sistemu solidarnosti:
»Delegati občine Laško stalno opozarjajo na ne-
ustreznost določenih rešitev v sistemu financiranja
skupnih družbenih potreb. Čeprav sicer glas seže tudi
do devete vasi, pa se kaj kmalu ustavi že pri tistih, ki bi
ob kakršnikoli spremembi sistema karkoli izgubili.
Vendar ne velja odnehati, saj želimo le-to, da bi vsi
delavci bili za zagotovljene programe zdravstva, šol-
stva, ki so nacionalnega pomena tudi enako obreme-
njeni. Vedno pa smo pripravljeni vse, kar bi bilo nad
normalnim standardom ali ožjega značaja, s svojim
delom in denarjem tudi plačati. To smo dokazali z
izglasovanim samoprispevkom in neštetimi dobrinami
ali velikimi akcijami, ki vsak dan potekajo med ljudmi
v krajevnih skupnostih.«
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Živahno na Rogii
v brigadirskem naselju,
ki so ga na Rogli uredili v
depandansah Jelka, je zdaj
111 brigadirjev in z delovni-
mi rezultati so v vodstvu
akcije več kot zadovoljni.
Načrtovano delovno normo
v povprečju presegajo za če-
trtino, mladi pa delajo na
več deloviščih istočasno.
Vse od začetka mladinske
delovne akcije imajo na Ro-
gli lepo vreme, brigadirji pa
so zadovoljni tudi z dobrim
sodelovanjem z investitor-
jem del zreškim Uniorjem.
Sicer pa bi veljalo akcije na
Rogli pohvaliti tudi zaradi
odlične organizacije, saj so
se Konjičani že v pripravah
na začetek del, prav tako pa
tudi zdaj, vključih in mladim
pomagajo na vsakem kora-
ku. Dokaz več, da v Sloven-
skih Konjicah zares hočejo
mladinsko delovno akcijo in
so zato pripravljeni tudi kaj
narediti.
Investitor del, zreški Uni-
or, je mladim posodil tudi
opremo za vodstvo akcije,
dobro pa sodelujejo tudi v
pripravi popoldanskih inte-
resnih dejavnosti. Doslej so
mladi že pripravili vse pred-
stavitvene večere posamez-
nih brigad, kombinirana vi-
deo predavanja o evropski
subkulturi, ekologiji, udele-
žili so se obrambnega dne,
srečanja s predstavniki obči-
ne in sodelovali pri pripravi
in v družabnih igrah sobot-
nega Kovaškega piknika na
Rogli.
V torek so na deloviščih
smučarske proge Ostruščica
1 in 2 pripravih udarni dan,
zdaj pa mladi delajo na hi-
droizolacijah stebrov, vleč-
nic in sedežnic na Planji in
Mašin žagi. Poleg tega so bri-
gadirji urejali tudi FIS proge
na Jurgovem, kjer je bilo
največ dela z drenažnimi ka-
nali, snegobrani in ureja-
njem travišč. Pionirji iz Sev-
nice in Brežic pa urejajo oko-
lico hotelskega naselja in
ravnajo zemljišča ob novo-
grajeni športni dvorani.
Povejmo še to, da je za
drugo delovno izmeno na re-
publiški delovni akciji Rogla
zaenkrat (v torek) prijavlje-
nih 124 brigadirjev, tako da
je akcija na Rogli ena redkih
v Sloveniji, ki nima težav s
številom brigadirjev. Se več,
v vodstvu akcije jih celo skr-
bi, da bo na akcijo prišlo pre-
več brigadirjev. Kot smo že
uvodoma zapisali, je trenut-
no na Rogli 111 brigadirjev,
saj je prišlo v brigadah iz
Brežic in Črnomlja več kot
40 mladih, nekaj brigadirjev
pa še vedno manjka v mla-
dinski delovni brigadi iz No-
ve Gorice.
IVANA FIDLER
Že tretja uslciaditev poliojnin
S 1. avgustom se bodo po-
kojnine že tretjič v letoš-
njem letu zvišale, tokrat za
15 odstotkov. Kot velja pri
vseh medletnih uskladi-
tvah, bodo upokojenci po-
leg višje pokojnine v avgu-
stu prejeli še razliko za na-
zaj za vse mesece letošnjega
leta.
Pri utemeljitvi, za koliko
odstotkov je treba zvišati po-
kojnine, da bi le-te kolikor
toliko sledile gibanju oseb-
nih dohodkov vseh zaposle-
nih na območju republike,
so se v strokbvni službi
SPIZ opirali na uradne po-
datke o osebnih dohodkih v
prvih štirih mesecih letos in
na svoje ocene. Nominalni
osebni dohodki vseh zapo-
slenih so se namreč v prvih
štirih mesecih letos povečali
za 58,4 odstotka v primerjavi
z lanskim povprečjem. Priliv
sredstev za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje iz
osebnih dohodkov pa kaže,
da le-ti naraščajo še naprej.
Po nekaterih drugih primer-
javah pa so ocenih, da bo
povprečni minimalni oseb-
nih dohodek na zaposlenega
v letošnjih prvih sedmih me-
secev za približno 72 odstot-
kov višji od lanskega pov-
prečja.
S predlogom za tretjo us-
kladitev pokojnin so sogla-
šali tudi vsi podpisniki druž-
benega dogovora o usklaje-
vanju pokojnin.
S tretjo uskladitvijo se bo-
do povečale pokojnine na
podlagi gibanj osebnih do-
hodkov vseh zaposlenih v le-
tošnjem letu skupno za 65,31
odstotka. Najnižja pokojnina
za polno pokojninsko dobo
bo 127.074 dinarjev, najvišja
za polno pokojninsko dobo
pa 602.254 dinarjev na
mesec.	z. S.
Nagrade inovatorjem
Na slavnostni seji občin-
ske skupščine Žalec v Vinski
gori so podelili nagrade ob-
činske raziskovalne skup-
nosti Žalec za množično in-
ventivno dejavnost ter na-
grade za raziskave, razvoj
in uvajanje novih proiz-
vodov.
Za množično inventivno
dejavnost so nagrade prejeU:
Jože Avsec iz KIL Liboje, za
avtomatski pnevnomatski
stroj za izdelavo keramičnih
skodel; Andrej Serdoner in
Ivan Virant, Tovarna noga-
vic Polzela, za izboljšanje
prenosnih vilic na stroju,za
šivanje nogavic; Anton Še-
pec, Gradnja Žalec, za izbolj-
šavo in rekonstrukcijo roč-
nega upogibnega stroja za
upogibanje pločevine; Jože
-Skok, prav tako iz Gradnje
Žalec, za inovacijo ognje ob-
stojnega betona iz mletega
samotnega odpadka in Mar-
jan Tamše, SIP Šempeter, za
inovacijo novega ohišja go-
nila, ki omogoča cenejšo ob-
delavo in hitrejšo montažo.
Nagrade za raziskave, raz-
voj in uvajanje novih proiz-
vodov so dobili: Franc Ran-
čigaj, Branko Cimperman,
Lado Košec in Samo Golav-
šek iz SIP Šempeter, za razi-
skavo in razvoj prednjega
priključka traktorskega go-
nila za več tipov traktorjev;
Jože Kaplar, Rudolf Kokič
in Radenko Živanovič iz
KIV Vransko, za raziskavo
in razvoj programa kotlov
ETAŽ ter Franc Praprotnik
in Vinko Toporšek iz Strojne
Žalec za raziskavo in razvoj
mulčnika na travo in rastlin-
ske odpadke, za čiščenje
travnikov ter nizke trave.
T. TAVČAR
Na prepiliu
Občinski konferenci
ZSMS Šmarje pri Jelšah tu-
di tokrat ni uspelo organizi-
rati problemske konference
o pripravništvu. Kot že
prejšnje, je tudi zadnja,
predvidena za prejšnji pe-
tek, odpadla zaradi slabe
udeležbe in nesklepčnosti
delegatov. Znova jo bodo
poskušali pripraviti v za-
četku septembra.
Problemska konferenca o
pripravništvu je torej (znova)
odpadla. Slaba udeležba in
nesklepčnost delegatov se-
veda ni presenetljiv vzrok,
s^i je pri takšnih sestankih
postalo že vsakdanjost.
Morda bi veljalo ugovarjati
odločitvi predsedstva OK
ZSMS Šmarje pri Jelšah, ki
je sklicalo konferenco komaj
■dober teden po neuspehu ti-
ste ob koncu prejšnjega me-
seca. Težko si je pač pred-
stavljati, da bi se, po komaj-
da 25 odstotni udeležbi dele-
gatov na junijski odpadli
konferenci, vsi, ki so zainte-
resirani za izvajanje priprav-
ništva, zavedli resnosti pro-
blematike. Še zlasti to velja,
če upoštevamo, da je za od-
poved prejšnje konference,
ZSMS Eriha Straška, kriva
poletna sezona in čas dopu-
stov.
Takšno »svetlo preseneče-
nje<' bi kar malo preveč iz-
stopalo iz brezna splošnega
družbenega malodušja in ne-
odgovornosti za dogajanja,
ki so pravzaprav življenjske-
ga pomena. Ce pa še niso,
bodo čez nekaj let zagotovo
postala.
Žalostno pa je predvsem
lo, da moramo šteti v ta koš
tUdI tiste, ki sami sprožajo
n^več kritik na račun izvaja-
nja pripravništva, se pravi
'Vpjtorje in pripravnike v
^flJ in na vseh drugih de-
lovnih področjih, kjer pote-
pripravništvo. Ni potreb-
no podrobno opisovati nji-
hovo nezadovoljstvo, raz-
bobnano na vse strani o ne-
zadostni skrbi za pripravni-
ke, premajhnih stimulacijah
za mentorje, o neustreznem
izboru delovnih opravil o
tem, da ponekod pripravniki
služijo zgolj za nadomešča-
nje delavcev, ki so iz različ-
nih vzrokov odsotni z dela,
skratka o tem, da izvajanje
pripravništva rešuje vsak po
svoje.
Toda še bolj pomembno je
vprašanje, kako premostiti
omenjene težave in kdo si to
zares želi? Gotovo le simbo-
lična udeležba predstavni-
kov iz delovnih organizacij
in dejstvo, da se problemske
konference ni udeležil nihče
od šmarskega kluba študen-
tov, ne more biti korak bliže
k reševanju občutljive pro-
blematike. Kvečjemu je to
strel v prazno s strani tistih,
ki bi jih to moralo najbolj
zanimati.
Pri zadevi pa je pomembna
še druga plat medalje. Vsa-
komur je jasno, da takšni se-
stanki niso zastonj. Nasprot-
no, celo zelo dragi so. Pri
tem ne gre za stroške vrste
administrativnih opravil, ki
jih terja organizacija takšne
konference, temveč velja
opozoriti tudi na dejstvo, da
so v pripravah nanjo bile iz-
vedene tudi obsežne razpra-
ve z mentorji, pripravniki in
drugimi, ki jih zadeva pro-
blem pripravništva (seveda
med delovnim časom). Izpa-
da proizvodnje in nepregled-
nega števila delovnih ur se
kajpada ne da tako zlahka
nadomestiti in očitno so bila
neprisotnim delegatom kaj
malo mar prizadevanja za
varčno uporabo družbenih
sredstev.
Če so na razpravah kritike
kar deževale, pa na konfe-
renci ni hotela pasti niti ena
kaplja o problemu pripravni-
štva. Dobrodošla bi bila vsaj
za tiste delegate, ki so kljub
dopustom pred počitniškimi
sanjami raje dali prednost
pereči problematiki.
ROBERT GORJANC
Vse večje onesnaževanje
Nespodbudno sporočilo iz Šmarja pri Jelšab
Povečanje števila onesnaženih po-
vršinskih voda, nejasnosti okoli Vo-
narskega jezera, vse bolj zaskrbljujo-
če onesnaževanje okolja z odpadki in
slabo ozračje, to so temeljni ekološki
problemi v šmarski občini. Nanje
opozarja poročilo Komiteja za ureja-
nje prostora in varstvo okolja, ki so
ga na svoji zadnji seji obravnavali
zbori šmarske občinske skupščine in
sprejeli ukrepe za izboljšanje s^nja
na tem področju.
Poročilo navaja, da so nekatere vode
že docela uničene, kot na primer v
Šmarskem, Ratanjskem, Tržiškem in
Irskem potoku, v Mestinjščici, Ločni-
ci, Draganji in v Sotli pod Rogatcem.
Navedene vodotoke onesnažujejo na-
selja s sanitarno-fekalnimi in industri-
ja s tehnološkimi in hladilnimi odpad-
nimi vodami. Zaenkrat svoje odpadne
vode v biološki čistilni napravi čistita
le Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine in Zdravilišče v Atomskih To-
plicah. Relativno čiste so samo še vode
v Bistrici, Tinskem potoku, Bučah in v
nekaterih manjših potokih.
Nekoliko drugačne ekološke glavo-
bole povzroča Vonarsko jezero, ki mu
poročilo namenja veliko pozornosti.
Jezero so izpraznili, ker še ni zgrajena
čistilna naprava v Rogaški Slatini. Za
polnjenje jezera je bil namreč postav-
ljen pogoj, da mora biti voda v reki
Soth čista in izpolnjevati pogoje 2. ka-
kovostnega razreda, vendar je za zdaj
šele v četrtem. Spori nastajajo pred-
Majhno izboljšanje pa se le obeta,
kar potrjuje dejstvo, da je v postopku
pridobitev ustreznih dovoljenj in
tehnične dokumentacije za izgradnjo
komunalne čistilne naprave v Roga-
ški Slatini, v srednjeročnem planu pa
načrtujejo izgradnjo čistilne naprave
tudi v Kozjem. Do leta 1990 načrtuje-
jo, da bi večina onesnaženih vodoto-
kov dosegla 1. kakovostni razred.
vsem zaradi uporabe jezera. Veliko
vroče krvi je bilo prelite v Zdravilišču
Atomske Toplice, kjer so jezero vklju-
čili tudi v svojo turistično ponudbo, a
hkrati pozabili, da se na podlagi izda-
nih vodnogospodarskih soglasij voda
lahko akumulira le za zadrževanje vi-
sokih voda ob nalivih, drugače pa mo-
ra biti jezero prazno.
Pri proučevanju onesnaževanja oko-
, Ija z odpadki je komite v svojem poro-
čilu ugotovil, da je v zadnjem času
močno poraslo število divjih odlaga-
lišč, ki se pojavljajo v strugah potokov,
v gozdovih, naravnih jamah in drugod.
Težave so še zaradi osrednjega odlaga-
lišča komunalnih odpadkov v Tuncov-
cu, ki ni urejeno v skladu s sanitarno
tehničnimi predpisi, vanj pa so odlaga-
li tudi posebne odpadke, ki vsebujejo
nevarne snovi. Zaradi tega so na komi-
teju sprožili postopek, da se odlagališ-
če začasno opusti in sanira.
Glede onesnaževanja zraka je bilo
ugotovljeno, da je okoli 300 ha gozdov
na Boču že tako poškodovano, da jih
bo treba s podsadnjo v celoti sanirati.
Na območju Rogaške Slatine je v ne-
posredni bližini steklarne močno po-
škodovano okrog 10 ha gozdov, začet-
ni znaki propadanja so tudi v gozdovih
okrog zdravilišča.
Na Komiteju za varstvo okolja in
urejanje prostora so mnenja, da je tre-
ba takoj ukrepati. Med ukrepi so še
posebej izpostavili ureditev katastra
onesnaževalcev okolja, doslednejše iz-
vajanje inšpekcijskega nadzora in za-
ostritev kaznovalne politike.
ROBERT GORJANC
Več vetra v jadra »perestrojice«
Po nedavnem plenumu CK sov-
jetske partije je še jasneje začrtan
novi »kurz«, po katerem že lep čas
bolj ali manj odločno naravnavajo
krmila vodstva številnih sociali-
stičnih držav z dolgoletno izrazito
centralistično politiko. »Perestroj-
ka« si je kljub odporom dogmati-
kov in birokratov zdaj očitno pri-
dobila polne »državljanske pravi-
ce« in si iz sfere idejnih in kadrov-
skih obračunavanj vztrajno utira
pot v konkretnejše družbene spre-
membe.
Novi zakon o podjetjih na primer
je v tem smislu eden prvih zrelejših
plodov reformistične politike Mi-
haila Gorbačova in njegovih privr-
žencev. To, da bodo sovjetska po-
djetja poslej precej bolj samostoj-
no pripravljala razvojne načrte
(državne direktive naj bi bile ome-
jene le na posebno pomembne iz-
delke) in da bodo imele več besede
pri voljenju vodij, je nedvomno ve-
lik preobrat v sovjetski praksi.
Enako tudi sproščanje zasebnega
podjetništva in napovedane refor-
me zunanje trgovinske dejavnosti,
da ne omenjamo glasnih razmi-
šljanj nekaterih ekonomistov o do-
slej »krivoverski« ideji - uvajanju
akcij kot vrednostnih papirjev.
Spomnimo se pri tem, krivoverska
je bila nekdaj že beseda samo-
upravljai^e (kakor je ponekod, v
Romuniji, Albaniji in še kje še zme-
raj), ki je zdaj eno osrednjih gesel
sovjetskega političnega besed-
njaka.
In prav ob tem naletimo na ne-
ogibni »toda«, na prepad med gesli,
oziroma ideologijo, in dejanskost-
Plše Slobodan Vujanovič
jo. Hromeče dediščine dolgega ob-
dobja, ko je imela, preprosto reče-
no, ideologija prednost pred življe-
njem, stroga hierarhija pobud pa je
dušila vsakršno individualno ak-
tivnost, v sovjetski praksi ne bo
moč odvreči kar čez noč. In drugič,
»perestrojka« nikakor ne pomeni
opustitve centralističnega načrto-
vanja, še manj zmanjševanje abso-
lutno vodilne vloge partije na vseh
področjih. Prej gre za proces, ki naj
bi sistem izboljšal, odpravil eno-
stranskosti in ga napravil bolj
učinkovitega.
Naj presojamo s te ali one plati,
videti je, da je politika postopnih
sprememb in reform v Sovjetski
zvezi in marsikje drugod edina re-
alnost, hkrati pa tudi nujna potre-
ba. Na Kitajskem so to spoznali že
»pol generacije« prej in dosedanje
izkušnje so pravilnost te usmeritve
kljub nujnim težavam še utrdile.
Reforma na podeželju, odprava
Maovih komun, je vnesla v kmeto-
vanje izjemno dinamičnost, čerav-
no je bogatenje še marsikje »greh«;
ki ga skušajo zatirati lokalni par-
tijski funkcionarji. Po uvajanju
delničarstva in prostih proizvod-
nih območij, bo še večji preobrat
uresničenje Dengovega načela »ena
država - dva sistema«, namreč, ko
bo leta 1997 Kitajski vrnjen Hong-
kong. Najbrž bo to nazoren dokaz,
da se tehtnica s strani ideologije
preveša k pragmatizmu, k temu,
kar je koristno za življenje ljudi.
Podobno »dramo« doživljajo tudi v
Vietnamu in še marsikje. Pri tem
pa ne gre prezreti še ene pomembne
razsežnosti, namreč mednarodne.
»Perestrojka« naj bi se navsezad-
nje odprla tudi navzven, saj brez
tega tudi ne bo prave notranje, bo-
disi politične ali gospodarske dina-
mike.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Ustanavljajo mikrofilmski center
Uspešnost poslovanja le povezana s stopnjo razvitosti InformacUskega sistema
Delovne organizacije in
skupnosti celjske regije
ustanavljajo poslovno
skupnost Družbeni mikro-
filmski center, katerega
prednostna naloga je dvig-
niti raven poslovanja infor-
macijskih sistemov. Med
prvimi pobudniki za usta-
novitev poslovne skupnosti
sta bila Geodetski zavod in
Zavod za ekonomsko obde-
lavo podatkov Celje. Za
ustanovitev poslovne skup-
nosti so se ogrele večje de-
lovne organizacije kot so Že-
lezarna, Cinkarna, Aero, In-
grad, Kovinotehna, Zdrav-
stveni center in druge, pod-
prl pa jo je tudi celjski iz-
vršni svet.
Geodetski zavod je stro-
kovne službe vseh večjih
celjskih delovnih organizacij
informiral o mikrofilmu in o
pobudi za ustanovitev po-
slovne skupnosti. Ker je bil
interes velik, so ustanovili
iniciativni odbor, ki je pri-
pravil samoupravni spora-
zum za združevanje v po-
slovno skupnost Družbeni
mikrofilmski center. Osnu-
tek so že pregledali strokov-
ni delavci morebitnih članic
in celjsko sodišče združene-
ga dela. Iniciativni odbor je
vse pripombe in popravke
vnesel v osnutek, tako da je
pripravljen za javno obrav-
navo po delovnih organizaci-
jah, ki so zainteresirane za
združevanje.
V nekaterih delovnih orga-
nizacijah in skupnostih so že
ocenili koliko dokumentaci-
je bi bilo namenjene mikro-
filmanju. Ker si brez visoke
stopnje razvitosti informacij-
skega sistema ni mogoče za-
misliti odgovornega in
uspešnega dela občinske
uprave, je Zavod za ekonom-
sko obdelavo podatkov tudi
ocenil, kolikšna bi lahko bila
uporaba mikrofilma pri kon-
kretnem upravnem delu. Po
grobi oceni, bi lahko že v pr-
vi fazi v upravnih organih
mikrofilmali 300 tisoč listov
materialov in približno 300
tekočih metrov arhiva in
ostale dokumentacije.
Iniciativni odbor je tudi že
zbral vse ponudbe za nakup
opreme, ki jo je prek gene-
ralnih zastopnikov mogoče
nabaviti pri nas. S pomočjo
zastopnika je pripravil tudi
predlog in spisek potrebne
opreme.
Čeprav zaenkrat v delov-
nih organizacijah kot nosilec
podatkov še vedno prevla-
duje papir in računalnik, se
vse bolj čuti potreba po me-
diju, ki bi združeval lastnosti
avtomatske obdelave podat-
kov in prednosti shranjeva-
nja podatkov na papirju. Te
možnosti nudi mikrofilm in
če ob tem vemo, da je uspeš-
nost poslovanja trdno pove-
zana s stopnjo razvitosti in-
formacijskega sistema, je že
to več kot zadosten razlog za
ustanovitev mikrofilmskega
centra.	. ■ v. E.
Lestvica najuspešnelših organizacij
Večina uvrščenih regijskih organizacij je višje kot leto prej
Lansko poslovanje slo-
venskega gospodarstva ni
bilo ravno uspešno. Da je te-
mu tako pričajo doseženi
proizvodni rezultati tristo
največjih delovnih organi-
zacij, ki so slabi od načrto-
vanih.
Količinski obseg proizvod-
nje se je tako povečal samo
za 1,9 odstotka namesto za
načrtovanih 2,4 odstotka.
Glede na to, da se je ob tem
zaposlenost povečala za 1,6
odstotka, o bistvenem pove-
čanju produktivnosti ne mo-
re biti govora.
Za gospodarstvo celjskega
območja je značilno, da se je
na lestvico najuspešnejših
uvrstilo več delovnih organi-
zacij, kot jih je izpadlo. Prav
tako je več delovnih organi-
zacij, ki so izboljšale svoje
mesto na lestvici in manj ti-
stih, ki so zdrknile za kakšno
mesto navzdol. Sicer pa seje
na lestvico uvrstilo 40 orga-
nizacij iz celjskega območja,
pri čemer jih je največ iz ve-
lenjske in celjske občine.
Najvišje so se na lestvici
uspešnosti uvrstili velenjski
rudnik lignita, Gorenjeva de-
lovna organizacija Gospo-
dinjski aparati in železarna
Štore in sicer na 11., 14. me-
sto in 19. mesto. Velenjski
rudnik lignita, ki je ustvaril
več kot 20 milijard dinarjev
dohodka, se je uvrstil za
osem mest slabše kot predla-
ni, medtem ko je Gorenjeva
delovna organizacija gospo-
dinjski aparati ustvarila sko-
raj 18 milijard din dohodka
in se uvrstila za pet meSt bo-
lje kot predlani. Tudi žele-
zarna je napredovala za se-
dem mest in ustvarila skoraj
16 milijard din dohodka.
Med prvih sto delovnih or-
ganizacij so se še uvrstili;
Aero Konus in Cinkarna Ce-
lje in sicer Na 23., 29. in 34.
mesto ter Unior Zreče,
Zdravstveni center, Ingrad,
Emo in Kovinotehna Celje.
Vse organizacije so v primer-
javi z letom prej svojo uvrsti-
tev na lestvici izboljšale. Naj-
večji preskok na lestvici je
naredil Emo, ki seje povzpel
iz 101. na 74. mesto, kar pri-
ča, da ta še pred časom naj-
večji celjski gospodarski
bolnik uspešno uresničuje
sanacijski program. Na le-
stvico najuspešnejših slo-
venskih delovnih organizacij
so se še uvrstili: tovarna pa-
pirja Radeče, Termoelektrar-
ria Šoštanj, Vegrad Velenje,
Železniška transportna orga-
nizacija Celje, Zlatarna Ce-
lje, Gorenje Servis Titovo
Velenje, Steklarna Boris Ki-
drič Rog. Slatina Tekstilna
tovarna Prebold, SIP Šem-
peter, TIM Laško, REK
Elektrostrojna oprema Tito-
vo Velenje, Zdravilišče Ro-
gaška Slatina, Klima, Fino-
mehanika in Merx Potrošnik
Celje, Comet Zreče, Zdrav-
stveni center Velenje, Gore-
nje Procesna oprema, Petro-
lovo Trgovsko podjetje. Go-
renje Commerce in Era Tito-
vo Velenje, Gorenje Glin Na-
zarje, Tovarna nogavic Pol-
zela, LIP Slovenske Konjice,
Izletnik, Metka, Podjetje za
PTT promet. Cestno podjet-
je ter Merx Blagovni center
Celje.
Za zaključek velja še zapi-
sati, da je na lestviti naju-
spešnejših letos prva raven-
ska železarna, ki je lani dose-
gla skoraj 34 milijard dinar-
jev dohodka. Da ji je to uspe-
lo, je morala svoj dohodek v
tem času povečati kar 13,6
krat, število zaposlenih za
slabo četrtino, povprečno je
pri tem porabila 9,2 krat več
poslovnih sredstev in prido-
bila 14,4 krat več celotnega
prihodka.	" y ^
Unlverziada je bila
posel tudi za Žično
Univerziada v Zagrebu,
ki se je začela v torek, ni le
velik športni dogodek, tem-
več pomeni tudi velik posel
za vrsto jugoslovanskih or-
ganizacij združenega dela.
Svoj delež je imela tudi Žič-
na Celje, ki je izdelala
vzmetnice za ležišča v sklo-
pu bivalnih zmogljivosti.
Prek tovarne oblazinjene-
ga pohištva Hrast Čakovec je
dobila naročilo za izdelavo
približno 3700 komadov
vzmetnih vložkov. S tem po-
slom je Žična zaslužila 50 mi-
lijonov din, kar v mesečnem
načrtu prodaje sicer ni veli-
ko, vendar kaže na prilagod-
ljivost ponudbe tega celjske-
ga kolektiva.
Je pa prevzem tega naroči-
la pomenil veliko tveganje,
predvsem zaradi zelo kratke-
ga časa celotne izdelave. V
Žični so posel kljub temu
prevzeli, vendar so morali
delavci delati tudi po dva-
najst ur dnevno, da so lahko
vzmetnice pravočasno izde-
lali. Posamezne delavce so
morali prerazporediti tudi na
druga dela in naloge, pri če-
mer pa niso imeli večjih te-
žav, kar dokazuje, da se vsi
zaposleni v Žični zavedajo,
da sta kakovost izdelkov in
spoštovanje dogovorjenih
rokov še kako pomembni za
uspešno poslovanje.
V. E.
Delež gospodarskih
naložb se povečuje
v celjski občini je bilo v
prvem četrtletju letos v
gradnji 141 investicijskih
objektov, v skupni predra-
čunski vrednosti nekaj
manj kot 58 milijard dinar-
jev. V primerjavi z enakim
obdobjem lani je letos v
gradnji 40 objektov več,
predračunska vrednost pa
je skoraj štirikrat višja. Po-
dražitve so v celotni pre-
dračunski vrednosti pred-
stavljale le 18 odstotkov.
Največja v celjski občini je
naložba štorske železarne v
povečanje zmogljivosti pro-
izvodnje jekla, s predračun-
sko vrednostjo 23 milijard
dinarjev. Poleg te je v grad-
nji še osem drugih večjih ob-
jektov, pri čemer predračun-
ska vrednost vsake naložbe
presega milijardo din, sicer
pa je pretežno število objek-
tov z razmeroma nizko pre-
dračunsko vrednostjo. Naj-
starejša naložba v občini je
modernizacija celjske bol-
nišnice, v predračunski
vrednosti 2 milijardi 636 mi-
lijonov din. Podražitve pred-
stavljajo pri naložbi že več
kot 87 odstotkov celotne pre-
dračunske vrednosti.
Ekonomska struktura na-
ložb kaže, da se na račun kr-
čenja naložb v negospodar-
stvu in stanovanjski izgrad-
nji, povečuje delež gospo-
darskih naložb. Ugodno seje
spremenila tudi tehnična
struktura in sicer se je pove-
čal delež opreme od 32 na 49
odstotkov, medtem ko se je
delež gradbenih del znižal od
57 na 34 odstotkov. Finančna
struktura naložb se je v pri-
merjalnem obdobju poslab-
šala in sicer se je delež last-
nih sredstev investitorjev
znižal od 38 na 32 odstotkov,
delež združenih sredstev pa
od 42 na 22 odstotkov.
V. E.
Železninar obnovlje
Ko se je delovna organiza-
cija Kovinotehna odločila
za prenovo prodajne enote
Železninar v Celju, ki jo bo-
do odprli jutri, prav gotovo
ni vedela, da bo ugriznila v
tako trd oreh.
Njihova tehnična trgovina,
z letnico 1810 na pročelju, je
med obnavljanjem izdala ne-
šteto skrivnosti. Ko so se so-
očili z njeno zgodovino, to pa
je bilo takrat, ko so pri ob-
navljanju našli njene teme-
lje, ki izhajajo iz začetka 16.
stoletja in stavba sodi v
sklop srednjeveškega celj-
skega jedra, so se odločili da
jo restavrirajo po spomeni-
škovarstvenih načelih, zlasti,
ko so strokovnjaki dognali,
da je ohranjena njena prvot-
na oprema.
In pričela so se dela, na ka-
tera so zdaj pri Kovinotehni
ponosni, saj imajo trgovino,
ki sodi v sam vrh tovrstnih
prodajalen, še več, imajo še
'edini tovrstno opremo iz-
pred 170 let. Pri Kovinotehni
so ponosni tudi na to, da so
veliko prispevali v Celju k
revitalizaciji mestnega jedra,
čeprav je bilo potrebno zara-
. di tega globoko seči v denar-
no mošnjo.
Obnova je potekala v dveh
fazah. Najprej so obnovili
kletne prostore, v katerih je
Kljub velikemu izboru, ki
ga bo sedanja trgovina ime-
la, ne bo dosegla tistega, ki
ga je imel trgovec Rakuš le-
ta 1920, kar je ostalo zapisa-
no v njegovih katalogih. Iz
njih je razvidno, da je bilo
mogoče takrat pri njem ku-
piti 23 različnih jedilnih
priborov, gugalno kad, 13
vrst samokolnic, med njimi
tudi samokolnico tipa Ce-
lje, 9 vrst vodnih črpalk
(štempihov), itd.
restavracija Madrugada (pr-
va faza), drugo fazo pa zak-
ljučujejo zdaj, to pa je obno-
va nekdanje Rakuševe trgo-
vine. Obe fazi obnove sta sta-
li 300 milijonov dinarjev, s
tretjo fazo obnove, kjer bodo
predvsem skladišča in dovo-
zi, pa še niso začeli.
Prenovljena prodajalna
enota Železninar je namenje-
na predvsem potrošniku, ki
bo lahko na enem mestu na-
kupil tehnično blago. Pro-
dajni prostor so razširili jj
večji od prejšnjega za 300.
Raznovrstnost ponuj.
bodo v Železninarju po
strili. Dodali so program
roke potrošnje, ohranili
nekdanji tradicionalni j
gram, dodah poljedel;
orodje, vse vrste štedilnU
na trda goriva, popestrili
Za obnovo vsekakor u
bolj reprezentančne trgj
ne v Celju, čeprav bodo
njej prodajali žeblje in i
dilnike, dimnike, itd. inii
zasluge: Kovinotehna, ki
s ponosom, da ima takj
trgovino v upravljanju, t
sluhnila izvajalcem: a.
Danilu Sajevicu, inž. Stat
tu Ravnaku, konservatoi
prof. Beri Prime z zavoda
spomeniško varstvo v (
lju, gradbena dela je izva,
Remont Celje, staro po;
štvo je obnavljalo Pohišt
Celje, novo dopolnitev
staremu Alpos Šentji
Pozd Leskošek steklas
dela ter veliko število os;
lih obrtnikov, ki so lju!
teljsko sodelovali pri (
novi.
biro posode, keramike, p
celana in kristala, izločili
so črno in barvno metalur,
jo. Predvidevajo, da bo
prenovljeni trgovini na iz:
ro 50 tisoč artiklov, ki bo
prav gotovo zadovoljili C
Ijane. Najbrž pa ti nove trj
vine v stari opremi ne bo.
prepoznali. Predvsem bo
prodajni prostori svetli, s
bo svetloba prosevala pre
steklenih kupol, tako kol
času, ko je trgovina zaživi
v prvotnem sijaju. Pohišt
bo ostalo prvotno, le da
restavrirano po sodobi
metodah in prodaja bo pre
pulta, torej klasična. Tla t
do marmornata, vendar sf
daj ogrevana, prostori pa n
deljeni po enotah razstavi;
nega blaga; kupce bodo op
zarjale slike s starimi mot
različnih vrst artiklov (si
boli za posamezne blagoV
skupine).
V Železninarju, trgo\fl
hrasta in medenine, bo zaf
slenih trideset prodajalo
po 15 na izmeni, vsekali
takšnih, ki se bodo na s\
posel spoznali.
ZDENKA STOP^
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
S.O.S. za življenje
Samomori so na celjskem
območju še vedno tako po-
eosti da ga uvrščajo v sam
svetovni vrh. Zanimiva je
primerjava smrtnosti zara-
di prometnih nesreč m zara-
di samomorov na celjskem
območju v letih 1980 do
1984.
V tem času je v prometnih
nesrečah umrlo 364 ljudi sa-
momor pa jih je naredilo 466.
Preventiva je torej pri samo-
morih vsaj tako potrebna kot
v cestnem prometu.
Psihijatrinja dr. Cvijeta
Pahljina, ki poleg Khca v
duševni stiski vodi tudi am-
bulanto za pomoč v duševni
stiski, se spominja vrste dra-
matičnih primerov. Tako je,
na primer, kmalu po začet-
kih telefonske službe za po-
moč v duševni stiski pokli-
cala ženska z zaspanim, kot
omamljenim glasom. Dejala
je: »Poklicala sem vas, da
vas shšim. Lažje mi je, če vas
slišim, kar govorite ...« Po
slušalki je bilo slišati še tiho
glasbo. Dr. Pahljinova je ta-
koj posumila na poskus sa-
momora. Vprašala je, če to
drži in ženska ji je potrdila.
Vzela je večjo količino ta-
blet, ker želi zaspati... Vse-
eno je povedala številko svo-
jega telefona. Dr. Pahljinova
je poklicala področni zdrav-
stveni dom, sporočilo o klicu
pa je predala tudi kolegu, ki
je prevzel dežurstvo na kli-
cu. Ta je poklical številko, ki
jo je dala ženska. Šele po
daljšem času se je oglasila s
še bolj zaspanim glasom kot
prej. Zato se je povezal z de-
žurno ekipo zdravstvenega
doma, ki je takoj odšla na
hišni obisk.
Kasneje je celjski klic po-
klicala sestra te ženske in po-
vedala, da so jo sprejeli na
psihiatrični oddelek, kjer ji
bodo pomagali rešiti zanjo
nereš^ive duševne težave po
ločitvi zakona.
Ljudje pa pogosto od ti-
stih, ki delajo na klicu, priča-
kujejo več, kot jim lahko da-
jo. Tako je, na primer, klicala
lastnica 11 hektarjev zemlje,
v glavnem gozdov in zahte-
vala, da zaustavijo ekološko
katastrofo. Zaradi zaskrblje-
nosti, da bodo gozdovi izu-
mrli, ni mogla več ne spati
ne delati. Savinjčanko so na-
potili k njenemu zdravniku,
gozdov pa žal niso mogli re-
šiti.
Kolikor klicev - toliko
usod, toliko stisk, toliko že-
lja po pomoči. Ljudje, ki pro-
stovoljno opravljajo zahtev-
no delo pri telefonu in včasih
tudi v neposrednem stiku, to
vedo in so pripravljeni po-
magati s svojim znanjem :n
časom. Drugi, tudi zdrav-
stveni delavci in celo tisti, ki
sami delajo na psihiatriji, pa
na Klic v duševni stiski še
vedno gledajo postrani.
Kljub že dvema jugoslovan-
skima kongresoma, ki sta
potrdila velik pomen teh te-
lefonskih služb za prepreče-
vanje samomorov, kljub do-
bro sprejetim celjskim iz-
kušnjam. Le še v Ljubljani
in Zagrebu imajo telefonsko
službo pomoči organizirano
kot v Celju, drugod - v Beo-
gradu, Subotici in Sarajevu
pa so te službe zgolj informa-
tivne. Ljudem povedo, kam
se naj s svojimi stiskami obr-
nejo, sami pa jim ne skušajo
pomagati.
Če zaradi ničesar drugega
ne, že zaradi pogostosti sa-
momorov na celjskem ob-
močju je Klic v duševni sti-
ski vredno graditi naprej (ali
vsaj ohraniti na sedanji rav-
ni, če že res ni denarja za kaj
več). Celjski Aero je pokazal
razumevanje in izdelal na-
lepke s telefonsko številko,
jeseni bo tudi plakate. Kajti
le, če bodo ljudje vedeli za
telefonsko številko, na kateri
jih pričakuje pomoč, bodo v
svojih stiskah lahko poklica-
li. Zapomnimo si številko.
Kdo ve, morda jo bomo še
potrebovali: 24-554.
MILENA B. POKLIC
In vendar se dogaja
Pregled organiziranin počitniških dejavnosti v občinah
ceUskega območja
Celje: Tabori na
Golteh
Počitniška ponudba ki jo
v sodelovanju z Delavsko
univerzo, Plavalnim klu-
bom Neptun, Teniškim klu-
bom ŠD Park in celjskim ki-
nopodjetjem pripravlja Ob-
činska zveza prijateljev
mladine, ponuja nekaj zani-
mivosti, kakšne revolucije
v celjskem počitniškem
utripu pa tudi ne bo nare-
dila.
Med najbolj zanimivimi so
nedvomno tridnevni tabori
na Golteh. Že prejšnji teden
seje končal biološki razisko-
valni tabor na katerem so pi-
onirji spoznavali življenje
rastlin in žuželk ter prepara-
cijo. Danes se bo začel - če
bo dovolj prijavljenih - pla-
ninski tabor, v avgustu pa so
na vrsti taborniški dnevi. Za
udeležbo na tridnevnem ta-
boru je treba odšteti 12.000
dinarjev.
Če preživljajo otroci počit-
nice kar doma, se bodo mor-
da odločili za tečaje računal-
ništva, ki jih pripravlja de-
lavska univerza. Tečaji traja-
jo teden dni, začenjajo se
vsak ponedeljek.
Čeprav postanejo kino-
vorane v teh toplih dneh
manj privlačna možnost pre-
življanja prostega časa, pa se
je v počitniško ponudbo
vključilo tudi celjsko kino
podjetje. Ob sredah in sobo-
tah so v kinu Metropol ob 15.
uri brezplačne filmske pred-
stave, ob torkih, četrtkih in
sobotah pa si lahko ob 10. uri
za 450 din ogledate filmske
matineje.
Nekaj počitniške ponudbe
je namenjene tudi predšol-
skim otrokom. Zanje so po-
skrbeli pri plavalnem klubu
Neptun, na bazenu se lahko
vključijo v plavalne tečaje,
in v Pionirski knjižnici, kjer
so ure pravljic vsak torek ob
9. uri.
Laško: Za otroke in
starše
Laško društvo prijateljev
mladine je že organiziralo
petdnevno taborjenje za
otroke na Kopitniku. Na ta-
boru je bilo 13 otrok, ki so
pomagali okoliškim kme-
tom in se naučili nekaj pla-
ninskih veščin.
V	Rimskih Toplicah pa so
prav tako že izvedli trim igre
s piknikom za otroke in star-
še in prireditev nameravajo
ponoviti ob koncu meseca.
Nekaj podobnega se dogaja
tudi v Jurkloštru, kjer so za
otroke in starše organizirali
kolesarjenje.
V	Laškem pa so za otroke
pripravili tudi tečaje plava-
nja, ob sobotah pa krajše
enodnevne izlete.
Slovenske Konjice:
Ni bilo odziva
Društvo prijateljev mla-
dine v Slovenskih Konjicah
je želelo letos za osnovno-
šolce od 1. do 4. razreda pri-
praviti organizirano počit-
niško varstvo. Študentje
prostovoljci bi animirali
otroke za razne igre na igriš-
ču, pripravili bi jim izlete v
okoliške kraje in organizira-
no plavanje. Žal pa na tako
začrtan program ni bilo odzi-
va. Iz vseh konjiških šol sta
se prijavila le dva pionirja,
ker menda starši niso bili
pripravljeni plačati malice za
otroke. Tako je konjiška po-
čitniška poniidba splavala
po vodi.
Sicer pa v Konjicah preživ-
lja delček počitnic 18 otrok
iz vse Slovenije na pionir-
skem raziskovalnem taboru
v Gorenju.
Šentjur: Izlet v
neznano
Ker so otroci v počitnicah
več doma, starši pa dolgo v
službi, so se v Šentjurju od-
ločili za organizirano kosilo
za šolske otroke tudi v teh
poletnih mesecih. Otroci
lahko hodijo na kosilo v vr-
tec na Pesnici, prijavljajo pa
se lahko tedensko. V sodelo-
vanju s TVD Partizan pa bo-
do tudi letos organizirali
brezplačen plavalni tečaj,
vendar zaenkrat še ni znano
kdaj. Prav tako se še ne ve,
ali jim bo uspelo zagotoviti
nekaj brezplačnih filmskih
predstav, ki naj bi jih sofi-
nancirala Kulturna skup-
nost. Oboje naj bi uredili v
naslednjih 14 dneh.
Posebna zanimivost šent-
jurske počitniške ponudbe
je izlet v neznano, ki ga bodo
tudi letos pripravili v avgu-
stu. Izlet je brezplačen.
Velenje: Zanimivo na
igriščih
V občini Velenje prireja
občinka zveza prijateljev
mladine za počitnikarje
dnevno taborjenje v Zavor-
njah nad Šoštanjem. Le-to
bo vsak dan do 17. julija.
Otroci se ob deveti uri odpe-
ljejo izpred Rdeče dvorane v
Zavodnje, kjer preživljajo
dan med svojimi vrstniki in
pod nadzorstvom mentorjev,
v Titovo Velenje pa se vrača-
jo ob 17. uri.
Za tiste, ki počitnice raje
preživljajo doma, pa organi-
zira občinska zveza prijate-
ljev mladine počitniško delo
na otroških igriščih, kjer ani-
matorji skrbijo za to, da se
otroci ne naveličajo igranja.
Počitniško delo na otroških
igriščih organizirajo vsako
dopoldne od 10. do 13. ure
ter od 15.30 do 18.30 ure.
Žalec: Vsaka KS po
svoje
V	Žalcu je nekaj počitni-
ških aktivnosti za mlade
pripravila mladinska orga-
nizacija. Po osnovnih orga-
nizacijah pripravljajo razna
športna srečanja, v Andražu
obujajo stare običaje z večeri
kmečkih opravil, sicer pa po-
nekod redno pripravljajo
mladinske plese. Kar se tiče
tiste čisto prave počitniške
ponudbe za šolarje, pa nam
podatkov ni uspelo zbrati.
Žalsko društvo prijateljev
mladine ve namreč le za or-
ganizirana letovanja, kaj se
dogaja po posameznih krajih
pa ne vedo, ker menda te po-
čitniške aktivnosti urejajo v
vsaki krajevni skupnosti po
svoje. Čeprav nam celovitej-
ših podatkov ni uspelo dobi-
ti, pa se nekaj le dogaja, saj
so v Preboldu prejšnji teden
na Golavi člani društva prija-
teljev mladine skupaj z lovci
pripravili otrokom prav pri-
jetno 3-dnevno spoznavanje
življenja v naravi.
Šmarje: Le kdo bi
vedel...
V	Šmarju se po neuradnih
podatkih za organizirano
preživljanje prostega časa
otrok in mladine ne trudijo
kaj dosti. Z vso novinarsko
iznajdljivostjo nam ni uspelo
izvedeti ali ta nič kaj pohval-
na informacija drži ali ne. Če
ste iz šmarske občine, se to-
rej za možnosti preživljanja
prijetnejših ppčitnic pozani-
majte sami. Če boste našli
osebo, ki vam bo lahko o tem
kaj konkretnega povedala,
nam sporočite, kajti naša te-
ma tedna je v primeru šmar-
ske občine povsem odpove-
dala . . .
V vročih počitnicah je čolniček krasna stvar. Po Savinji navzdol, pa srečamo ribiča ..
Prijetno, kajne? In sploh ni tako zelo pomembno da bi bilo vedno organizirano, včasih je
takole, čisto po svoje, še lepše.	E. MASNEC
Jutri že slcozi podvoz
Podvoz v Kersnikovi ulici bodo predvidoma odprli že jutri,
če bo republiška komisija potrdila tehnični prevzem. Ker
interni tehnični pregled ni pokazal kakšnih pomanjkljivosti,
investitorji in izvajalci računajo, da zapletov ne bi smelo biti.
Uradna, slovesna otvoritev podvoza bo ob občinskem praz-
niku, 18. julija.
Podvoz, ki so ga zgradili, da bi se izognili nivojskemu križanju
precej prometne Kersnikove ulice, železniške proge in bodoče
magistrale, je veljal 680 miljonov dinaijev. Polovico denarja je
prispevala Republiška skupnost za ceste, polovico pa Celje.
Kljub neugodnemu vremenu in težkemu delu so Ingradovi
delavci objekt dogradili v predvidenem roku.
Takoj po odprtju podvoza bodo nadaljevali z gradnjo magi-
strale od Vrnčeve do Čopove ulice.	n k
Višja porodniška
Nadomestilo osebnega
dohodka za čas porodniške-
ga dopusta po novih predpir
sih je treba obračunati tudi
za nazaj. Tako je sporočilo
odločbe slovenskega ustav-
nega sodišča, s katero je
razveljavilo člen samo-
upravnega sporazuma o po-
rodniškem dopustu, ki je bil
sprejet lani.
Po tem členu niso bili
upravičeni do usklajevanja
nadomestil v skladu z rastjo
povprečnih mesečnih oseb-
nih dohodkov zaposlenih v
Sloveniji vsi tisti, ki jim je
porodniški dopust že pote-
kel. Od 1. maja letos sicer ta
določba sporazuma skupno-
sti otroškega varstva ne velja
več. Vendar je slovensko
ustavno sodišče vseeno s
svojo odločbo razveljavilo
omenjeni člen sporazuma. S
tem je omogočilo, da bodo
lahko zahtevali razliko med
izplačanim nadomestilom in
tistim, ki bi jim šel po tem
sporazumu vsi, ki jih je ome-
njeni člen, v času, ko je ve-
ljal, prikrajšal za to pravico.
Kot je poudarilo slovensko
ustavno sodišče na koncu
svoje odločbe, imajo priza-
deti šest mesecev pravico
zahtevati izplačilo razlike, s
tem da zahtevajo spremem-
bo pravnomočnega posamič-
nega akta.	Z. S.
Mladinski raziskovalni tabor
Kozjansko je uspešno končan
Na Dan borca se je končal
osemdnevni mladinski ta-
bor Gradovi na Kozjan-
skem. Zaključku v osnovni
šoli Marije Broz v Bistrici
ob Sotli so prisostvovali po-
leg udeležencev tudi pred-
stavniki Spominskega par-
ka Trebče, SZDL, Zveze
borcev, učiteljskega zbora
»n domačini. Študentje so
predstavili svoje delo v pi-
smeni in ustni obliki, njiho-
vo delo pa so si gostje ogle-
dali tudi na video filmu.
Tabor je bil razdeljen na
kastelološki in etnološki del.
Kastelološkega dela se je
Udeležilo sedem študentov
visjih letnikov umetnostne
Mladinski tabor sta organi-
zirah Zveza organizacij za
(ZOTkI	Slovenije
i - ~ gibanje Znanost
mladim in Spominski park
Trebce. ZOTKS in Razisko-
valna skupnost Šmarje sta s
pomočjo Spominskega par-
I rebče tabor tudi finanč-
no podprli. Udeleženci so
l "fstanjeni v mladin-
^Km domovih ob osnovni
v Bistrici ob Sotli.
zgodovine in sedem arhitek-
etnološkega pa osem
siuaentov etnologije. Za ka-
tfPJ^!! <^bora govori poda-
^^K, da so delo seminarja
spremljali in usmerjali pro-
minentni slovenski strokov-
njaki IZ posameznih strok.
tako gostitelji iz Spominske-
ga'parka Trebče, konserva-
torji iz celjskega Zavoda za
spomeniško varstvo ter vrsta
univerzitetnih profesorjev,
predstavnikov strok, ki so na
taboru sodelovali.
Udeleženci kastelološkega
dela so spoznavali predvsem
grad Podsreda, preučevali
razvojne stopnje in arhitek-
turne detajle, spoznavali me-
tode proučevanja gradov in
podobno. Enako so obdelali
tudi grad Podčetrtek, seveda
pa so si ogledali še nekaj
drugih gradov. Istočasno pa
so študentje etnologije pre-
učevali in spoznavali doma-
čo kozjansko arhitekturo,
običaje, pretok delovne sile
in podobno. Na koncu so se
udeležencem tabora pridru-
žili tudi študenti entologije
iz Poljske z mentorji.
Študenti so bili razdeljeni
v skupine in vsaka skupina
je opravljala svojo nalogo.
Po opravljenem terenskem
delu pa so bili v prostorih
osnovne šole Marije Broz
strokovni razgovori, analize
rezultatov itd.
Bodoči etnologi so tudi
pripravili razstavo o materi-
alni kulturi domačega koz-
janskega prebivalstva, kaste-
lološki del pa je pripravil v
petek glasbeni večer na gra-
du Podsreda, dan prej pa so
si ogledah najpomembnejše
kulturne spomenike na Koz-
janskem. Tako je ves tabor
minil v izjemnem kultur-
nem, strokovnem in prija-
teljskem vzdušju.
A. S.
Mladinci se urijo na Šmohorju
v Centru za obrambno usposabljanje na Šmohorju je te
dni 58 mladincev, ki se po končani osnovni šoli niso vpi-
sali v srednje usmerjeno izobraževanje. Tabor je letos že
tretjič pri koči planinskega društva Laško, kar prinaša
usposabljanju številne prednosti.
Delo Centra je uspešno ravno zaradi vzornega sodelovanja
s planinskim društvom in izrednega posluha združenega
dela, kije pomagalo pri nakupu opreme za nemoten pouk in
delo. Tako se lahko tabor pohvali s sodobno videonapravo
in televizijskim sprejemnikom, ki omogočata najsodobnejše
metode podajanja učne snovi. O delu Centra za obrambno
usposabljanje na Šmohorju pripravljamo tudi reportažo za
prihodnjo številko Novega tednika.
N. K.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Slavnosti ob 100-letnici šole v Vinski gori so se udeležili tudi nekdanji učitelji, ki so
tukaj orali ledino sodobnega osnovnošolskega izobraževanja. V znak pozornosti so jim
izročili nagelj in priložnostno darilo ter knjigo Vinska gora, ki je izšla ob prazniku
občine Žalec v Vinski gori.	p^to: Tone TAVČAR
Slavje v Vinski gori
yečnamenskl dom In 100 let šole
Ob prazniku občine Žalec
v Vinski gori in ob Dnevu
borca so minuli petek pre-
dali namenu nov večna-
menski dom - prizidek v šo-
li in obenem praznovali tu-
di 100-letnico šole. Sloves-
nosti so se udeležili številni
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij občine,
delovnih organizacij, in
krajani.
Zbrane je najprej pozdra-
vil moški pevski zbor Vinska
gora, nato pa je predsednik
OK SZDL s prerezom traku
simbolično predal namenu
nov objekt ter se vsem, ki so
kakorkoli pomagali pri grad-
nji, zahvalil. Slovesnost se je
nato nadaljevala v večna-
menski dvorani, kjer je o po-
teku gradnje doma govoril
predsednik režijskega odbo-
ra Franci Špegel in poudaril,
da so bih najbolj veseli pri-
zidka k osnovni šoh - večna-
menskega objekta - v kate-
rem so večnamenska dvora-
na, prostori za delovanje kra-
jevne samouprave, za dru-
štva in organizacije, stanova-
nje za potrebe Vzgojnovar-
stvenega zavoda Žalec, vse
potrebne garderobe in sani-
tarije ter prostor za oddelek
pošte. Do sedaj je objekt stal
150 milijonov dinarjev. Veh-
ko dela pa je bilo opravljene-
ga tudi prostovoljno. Nato so
najbolj zaslužnim pri izgrad-
nji podeUli priznanja. O 100-
letnici šole je govorila vodja
podružnične OŠ Vinska go-
ra, Ana Osetič, ki je poudari-
la, da so šolsko kroniko v
nemškem jeziku pričeh pisa-
ti že leta 1830, takrat je bila
šola v župnijskem uradu, pr-
vo šolo pa so dobili na po-
bočjih Lipja leta 1887. Števi-
lo učencev je bilo med osem-
deset do stopetdeset. Z leti je
tudi ta šola postala pretesna,
saj so bili v enem razredu
tudi po trije oddelki. Leta
1973 seje krajanom izpolnila
velika želja, dobili so novo
šolo, ki je bila večji del zgra-
jena iz sredstev samopri-
spevka žalske občine. V njej
je tudi vrtec. Ta šola je zgra-
jena v dolini, kjer je po vojni
začelo nastajati novo jedro
Vinske gore.
TONE TAVČAR
Gozdarska likovna kolonija
v počastitev 16. republi-
škega tekmovanja Sloven-
skih gozdarjev v Gozdno-
gospodarstvo iz Nazarij v
Topolšici organiziralo 1.
gozdarsko likovno kolonijo.
Na njej se je zbralo 11 likov-
nikov amaterjev in šolanih
slikarjev.
Kolonijo je obiskalo veliko
ljubiteljev likovne umetno-
sti, organizator pa je ob tem
pripravil tudi strokovno re-
publiško posvetovanje.
Sodelujoči so upodabljaU
motive iz Šaleške in Gornje
Savinjske doline. Jure Go-
dec seje lotil dreves iz Ljub-
nega, akademski slikar Loj-
ze Zavolšek je izdelal lazur-
no umetnino, Nada Vodušek
je naslikala grajske vedute,
prava mala mojstrovina pa je
uspela Milici Zupan, kije na-
shkala gorsko kmetijo. Božo
Mohorko in Jože Hohkraut
sta slikovno prikazala graj-
ski ambient, krošnje dreves
in parke, dr. Stojanovič gr^-
sko arhitekturo. Zelo zani-
mivi so bili tudi gorski pejsa-
ži Jožeta Svetine, Ivan Kolar
pa se je gozdarske teme lotil
na poseben način in ustvaril
podobe, ki odstopajo od go-
lega posnemanja narave.
Nič manj nista uspeli t^
pisana barvna skala slik^
Sešela in Punčuhovo gr,
sko obzidje.
V. KOJ
Kmečke Igre na Prevorju
Na Prevoiju bodo v soboto, 11. julija ob 16. uri ponovn
pripravili kmečke igre. Letos bodo še sedmič, tekmovale j
bodo ekipe s petimi tekmovalci. Pomerile se bodo v noj,
nju, žaganju in sekanju drv, zabijanju žebljev, košnji in j
kakšnem kmečkem opravilu. Tekmovanje bo na igrišču i
Prevorju. Računajo tudi na sodelovanje sosednjih krajevni
skupnosti. Za najboljše so pripravili nagrade, po tekmovi
nju pa bo zabava.
T
Mladi talenti na Ponikvi
Devetnajstega julija letos bodo v bifeju Lizika-Fraoi
Golež »Na griču« organizirali drugo tradicionalno sreit
nje mladih talentov. Gre za srečanje vokalnih skupin, k^
tavtoijev, humoristov in harmonikašev. Prijave sprejem^
do 12. julija, sodelovalo pa bo tudi kulturno prosvetno dn
štvo iz Ponikve, ki bo podelilo priznanja.
V Andražu so praznovali
Krajani Andraža v žalski
občini praznujejo krajevni
praznik 26. junija v spomin
na leto 1942, ko je bila v za-
selku Lovče prva bitka par-
tizanov z Nemci.
Za letošnje praznovanje so
pripravili tudi vrsto priredi-
tev, na slavnostni seji skupš-
čine krajevne skupnosti, ki
so se je udeležili tudi pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij občine in KS
Polzela je o delu v minulem
obdobju in načrtih za naprej
govoril predsednik sveta KS
Andraž Anton Mešič. Po-
udaril je, da so v minulem
letu modernizirali okrog
1 km ceste Topolovec-Pod-
' kraj, nabavili cevi za vodo-
vod v zaselku Kavče in v An-
dražu, deset domačij pa je že
dobilo pitno vodo. V izgrad-
nji je še vodovod za 30 go-
spodinjstev. V teh dneh bo-
do asfaltirah 800 m ceste v
zaselek Brezovec in Greben-
ce. Med pomembne naloge
za naprej pa uvrščajo izgrad-
njo gasilskega doma, tele-
fonskega omrežja, razširitev
pokopališča, ureditev neka-
terih cest in drugo. Na seji so
podelili tudi priznanji kra-
jevne skupnosti, ki sta ga
prejela Srečko Pižorn in Raf-
ko Umbreht, priznanji OF pa
sta prejela Amalija Blagotis
šek in Jože Verdev mlajši. 1
kulturnem programu so m
stopih šolarji in kvintet Lj
stovka iz Polzele.
Pripravili so tudi ve
športnih tekmovanj med z;
selki. V orientaciji je zmag;
la prva ekipa mladincev,
šahu ekipno in malem nogi
metu ekipa iz Podsevčnik;
v streljanju z zračno pušk
posamezno je bil med 54 n;
stopaj očimi najboljši Alb:
Pajenk z 78 krogi. Partizai
skega pohoda ob spomii
skih obeležjih se je udeleži!
36 udeležencev.
T. TAVČA
Franc Koželj
Franc Koželj, n^starejši
krajan Teharij, je na svoji
življenjski poti doživel mar-
sikaj. Udeležil se je prve sve-
tovne vojne, postal Maistrov
borec, pomagal partizanom
in - ostal živ.
Na njegova poznajša pre-
pričanja je odločujoče vpli-
vala njegova vzgoja. Oče ga
namreč ni vzgojil le v delov-
nega človeka, temveč tudi v
zavednega Slovenca. Zaradi
slednjega je bil vseskozi pre-
ganjan.
Že v šoli (vojaški) se je
izražal za združitev Sloven-
cev. Bil pa je obsojen in po-
slan v zapor. Leta 1915 je bil
vpoklican v avstroogrsko
vojsko in se boril na soški
fronti, na Tirolskem. Ko go-
vori o tistih časih, se mu oči
orosijo. Strahote, ki jih je
preživel, so bile namreč ko-
maj znosne tudi za ljudi nje-
govega kova: »Na četrti fron-
ti so bili večkrat obtolčeni od
Jcamenja kot pa od granat.
Skrivali smo se v strelskih
jarkih, kar pa ni prav veliko
pomagalo, saj so bili Italijani
skriti v gozdu in jih nismo
opažih,« pravi in se pohvah:
»Za zasluge sem hitro napre-
doval, toda nemški častniki
so mi metali polena pod no-
ge in me psovali.«
Leta 1921 je postal član ga-
silcev v domačem kraju; v
društvu je aktiven še danes.
Prišla so leta borbe za se-
verno mejo. Franc Koželj je
postal Maistrov borec. »Naj-
hujše so bile bitke ob Vrb-
skem jezeru in Beljaku,« je
povedal. Kot član komuni-
stične partije je deloval v ile-
gali, sodeloval je s terenci in
tudi materialno pomagal
partizanom. Po osvoboditvi
je postal aktiven v družbeno-
političnih organizacijah. Bil
je poslanec, odbornik, sicer
pa tudi vzoren kmet s tride-
setimi glavami živine, gostil-
ničar in član gasilskega dru-
štva.
Pred kratkim je dopolnil
90 let, vendar pa mu tega ni
videti. Še vedno je zdrav in
čil, pred dvemi leti pa je celo
sodeloval na tekmovanju ga-
silcev-veteranov.
JANKO PETROVEC
Pobrateni
gasilci na
obisku
Gasilski društvi Žalec in
Kruševac imata že vrsto
let dobro sodelovanje, po-
brateni pa sta že od leta
1981. Minuli teden so bih v
gosteh pri GD Žalec pionir-
ji GD Kruševac na drugem
srečanju pionirjev. Med
obiskom so si ogledali ne-
katere delovne organizaci-
je, kulturne in turistične za-
nimivosti v občini. Logar-
sko dolino in Roglo. Udele-
žili so se tudi praznovarya
praznika občine Žalec, kije
bilo v Vinski gori ter pri-
pravili tekmovanje v gasil-
skih veščinah.
T. TAVČAR
Preboldske težave bodo rešili
Že več let se Preboldčani
spopadajo s problemi okrog
telefonskih številk, saj so
jih zaradi premalo zmoglji-
ve centrale v zadnjih nekaj
letih pridobili daleč mai^
kot pa je bilo zainteresi-
ranih.
Tudi cesta Latkova vas -
Prebold buri duhove, saj so
jo cestni delavci, potem ko
so začeli z deli na njej, izne-
nada zapustili. O teh in neka-
terih drugih težavah so spre-
govorih krajani na zasedanju
krajevne konference SZDL.
Telefonsko omrežje bodo
končno le začeli graditi. No-
vo centralo bodo vstaviU že v
času počitnic, sekundarni
razvod do porabnikov pa bo
končan do pomladi. O ceni
niso povedali nič določnega;
ve se le, da bo med 180 in 800
tisoč dinarjev.
Dela na cesti Latkova vas -
Prebold, ki so bila prekinje-
na pred časom, bodo verjet-
no nadaljevali šele po dopu-
stih. Dela so prekinili zato,
ker repubhški zavod za ceste
ni zagotovil potrebnih sred-
stev. Deloma pa so za nastalo
situacijo krivi krajani sait
k^ti sredstev, ki so bila za;
dela namenjena lani, niso i
koristili.
Prisotne so informirali t
di o kabelski televiziji, za It
tero bi se naj povezali s Kti
jevno skupnostjo Šešče, kji
so na tem projektu že sten
nekaj korakov. V Prebolc
bodo uredili tudi prostor
Strojne Žalec, kjer naj t
svoje mesto našla nova me
niča. Le-ta ne bo ponujala j
mesa, temveč tudi pijače
mlečne izdelke vseh vrst.
JANKO PETROVE
Bolezen, pri kateri
pomaga samo telovadba
Celjska podužnlca društva bolnikov z ankllozirajočim
spondllltisom prebrodila začetne težave
Kmalu po ustanovitvi Društva bol-
nikov z ankilozirajočim spondiliti-
som Slovenije s sedežem v Čatežu, so
podružnico društva jeseni 1985 usta-
novili tudi v Celju (prvi v Sloveniji).
Zdravstveni center Celje je članom
društva omogočil uporabo telovadni-
ce in z delom so lahko pričeli. Telo-
vadba (medicinske vaje) je namreč
edina pomoč pri tej kronični bolezni.
Društvo poleg omogočanja vodnega
razgibavanja v Celju in kopanja v zdra-
viUšču Dobrna skrbi predvsem za iz-
menjavo izkušenj pri zdravljenju in za
moralno oporo članom. Pomembno in
uspešneje tudi sodelovarije z revmato-
logi, zlasti z dr. Petrom Lipovškom, ki
vodi revmatološki dispanzer v Celju.
To sodelovanje je dragoceno zaradi ne-
posredne pomoči in potrebnega izo-
braževanja.
Prve težave je društvo že prebrodilo,
čaka pa ga še veliko dela. Predvsem
želijo pridobiti večje prostore za telo-
vadbo, saj telovadnica v celjskem
zdravstvenem domu sprejme hkrati
največ 20 ljudi. Kot pravi koordinator-
Ankilozirajoči spondilitis je ena iz-
med pogostejših oblik vnetnega rev-
matizma, ki se prične z jutranjimi
bolečinami v križu in se stopnjuje v
otrdelost sklepov hrbtenice od križ-
nega dela proti vratni hrbtenici. Hrb-
tenica otrdi in se zvije v tipični obli-
ki, bolniki pa se ne morejo več pripo-
gibati niti dvigovati. Bolezen je kro-
nična in je ni mogoče ozdraviti. Pro-
ces zadržuje edino razgibavanje v vo-
di in na suhem.
ka društva Jožica Ojstrež, bi v večjem
telovadnem prostoru omogočali telo-
vadbo tudi bolnikom z ostahmi števil-
nimi obolenji hrbtenice.
MILENA B. POKLIČ
Šmarski brigadirji
odpotovali v Zadar
12 brigadirjev iz šmarske občine
je v soboto zvečer odpotovalo v
Zadar na zvezno delovno akcijo Ja-
dran. Ker sami niso uspeli sestavi-
ti polnoštevilno, 30 člansko briga-
do, so se priključili brigadi Brat-
stvo in prijateljstvo, ki jo tvori 11
obmejnih hrvaških in slovenskih
občin.
Sprva je bilo predvideno, da bi
skupno brigado formirali v Šmarju
in Šentjurju, ki bi n^ odšla na zvez-
no delovno akcijo v Titov Veles. Ta
možnost pa je odpadla, ker jim nika-
kor ni uspelo pridobiti dovolj briga-
dirjev.
Zato so se na Centru za mladinsko
prostovoljno delo pri šmarski ob-
činski konferenci odločili, da prijav-
ljene brigadirje priključijo skupni
brigadi en^stih hrvaških in sloven-
skih obmejnih občin, kije prav tako
imela težave pri zapolnitvi vseh
predvidenih mest. Med šmarskimi
mladinci ni najti nobenega študen-
ta, niti srednješolca, temveč samo
mlade delavce.
ROBERT GORJANC
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Znanje + spretnost = uspeh
formula, ki Je Zemetu In Šumahu prinesla zmago
Memoriala Franca Lesko-
Ška-Luke, 11. delovnega sre-
čanja kovinarjev Slovenije,
[ ki je bilo od 25. do 27. junija
na Gorenjskem, se je udele-
t žilo tudi 28 prvo in drugo-
' uvrščenih kovinarjev s celj-
; skega območnega tekmova-
nja in dva sta se domov vr-
nila kot zmagovalca.
Kovinaiji so tekmovah v
14 pokUcih. Večina tekmo-
; valcev celjske regije se je
uvrstila med prvo deseteri-
' co Slavko Zeme, kovino-
stAigar celjske Cinkarne, in
Jože Šumah, obratni elektn-
kar Rekovega ESO iz Vele-
' nja, pa sta bila v svoji stroki
najboljša. Zeme je od 1000
možnih zbral 743, Sumah pa
996 točk.
Slavko Zeme seje republi-
; škega tekmovanja prvič ude-
hežil že lani in dosegel 10.
' mesto, letos pa seje vrnil kot
zmagovalec. Kot sam pravi
lani še ni imel nobene pred-
stave kako takšno tekmova-
nje izgleda, letos pa so imeli
kovinarji v Cinkarni že pred
regijskim tekmovanjem or-
ganizirano majhno »osveži-
tev spomina« iz samouprav-
ljanja in varstva pri delu. Za
praktični del tekmovanja pa
se ni posebej pripravljal, ker
je delovno vzdušje na tek-
movanju pač čisto drugačno
kot na delovnem mestu.
»Preden greš na tekmovanje
in pri teoretičnem delu tek-
movanja je trema seveda ve-
lika, ko pa prideš za stroj, je
že bolje, pa tudi uspeh pri
reševanju testov pripomore
k večji mirnosti in delovne-
mu elanu v praktičnem de-
lu,« pravi Slavko, ki je med
28 tekmovalci najbolje izde-
lal os elektromotorja.
Jože Šumah pa se je repu-
bliškega tekmovanja udele-
žil letos prvič. Elektrikarji
njegove delovne organizaci-
je so bili na tekmovanjih ko-
vinarjev uspešni že prej, to
uspešnost pa je Jože letos za-
činil še z zmago na repubh-
škem tekmovanju. »Kakšnih
posebnih priprav ni bilo«,
pravi Jože, treme pa tudi ne
veUke. Pričakoval sem, da
bodo domačini imeli kakšno
prednost pred ostahmi tek-
movalci, pa moram priznati,
da tega ni bilo opaziti. Po
takšnem uspehu se vrneš v
službo z večjim delovnim za-
nosom. Zanimivo pa je tudi
to, da se je tega tekmovanja
v naši stroki letos prvič ude-
ležila tudi ženska. Če bi jih
bilo več, bi bilo delovno
vzdušje še boljše,« hudo-
mušno pripomni prvi elek-
trikar Slovenije.
Oba zmagovita kovinarja
se bosta kot slovenska pred-
stavnika udeležila tudi zvez-
nega tekmovanja, ki bo v za-
četku oktobra v Banja Luki.
Njun uspeh so v Cinkarni in
ESO nagradili, žal pa to na-
grajevanje še ni povsod us-
klajeno.
INES DRAME
Območna
proslava
šoferjev in
avtomehaniicov
Združenje šoferjev in
avtomehanikov Žalec je
organizator proslave ob
letošnjem prazniku te
organizacije 13. juliju.
Slovesnost bo v nedeljo,
12. julija, na avtopoligo-
nu Ločica ob Savinji.
Uniformiranci se bodo
zbrali že zjutraj na povor-
ki v Žalcu. Po žalskih uli-
cah bodo krenih do hote-
la Golding Rubin, kjer bo
postavljena tribuna. Nav-
zoče bodo jjozdravili
predsednik ZSAM celj-
skega območja Alojz Čo-
bec, predsednik ZŠAM
Žalec Alojz Bastl in pred-
sednik Izvršnega sveta
žalske občine Anton Bra-
tuša. Program s podeUtvi-
jo diplom in priznanj se
bo nadaljeval na avtopoli-
gonu pri Ločici.
Gasilski jubilej
Gasilci v Lučah so v kraju
najbolj množična organiza-
cija, potrjena z dolgoletno
tradicijo. 75. obletnico ob-
stoja društva bodo prazno-
vali 18. julija, ko bodo na
dan gasilcev pripravili svo-
jo veselico.
Takrat bodo dali v upora-
bo novo motorno brizgalno,
za katero so odšteli pet in pol
milijona dinarjev. Pomagali
so jim podporni člani, kar
450 jih imajo, medtem ko je
vseh članov gasilskega dru-
štva 607. Rednih gasilcev je
157, od teh je 13 pionirjev, ki
bodo letos prvič tekmovali,
20 je mladincev, ki so zdru-
ženi v dveh desetinah. Med
vsemi člani je 30 žensk, ki
popestrijo delo društva.
Ko že omenjamo novo mo-
torno brizgalno, ne smemo
pozabiti na tozd Gozdarstvo
Luče, ki je tudi prispevalo
denar zanjo, še manj pa na
prizadevne krajane, ki bi jim
bilo celo pod častjo, če bi se
gasilci pri zbirariju sredstev
pri njih ne oglasili. Ne sme-
mo namreč pozabiti, da ima-
jo v gorskih kmetijah na tem
območju doma gasilne apa-
rate in cisterne, s katerimi so
že nek^krat preprečili poža-
re. Za dobro preventivo na
gorskih kmetijah še marsi-
kaj manjka, dobro pa služijo
telefoni, napravljeni pred
leti.
Gasilski dom v Lučah je
bil zgr^en 1938. leta, od ta-
krat naprej pa so ga stalno
dograjevali, nazadnje leta
1982. V njem je dvorana, dve
garaži in dve orodjarni. T^-
nik društva je Avgust Brez-
nik, predsednik gasilske
službe Ivan Prepadnik, po-
veljnik gasilskega društva
pa Albin Rihar. Vodstvo je
enotno in redno skrbi za
strokovno izpopolnjevanje.
Letos so štirje člani napredo-
vali v častnike, trije pa so po-
štah nižji častniki.
Z. S.
Tudi manjši kraji se pevsko
uveljavljajo
Profesor Edi Goršič, ki dirigira mešanemu pev-
skemu zboru Prešeren iz Celja in moškemu pev-
skemu zboru iz Dramelj ter njegov sin Matjaž, ki
dirigira tamkajšnjemu ženskemu zboru, sta organizi-
rala v obnovljeni, izredno akustični baročni cerkvi
sv. Uršule koncert, ki je bil nekak zaključek letošnje
izredno uspešne pevske sozone vseh treh zborov.
Ne bi se ustavljal pri »Prešernovcih«, ki so tekom
letošnjega leta bili izredni glasniki naše pesmi na šte-
vilnih evropskih odrih in o katerih je bila natiskana
vrsta kvalitetnih člankov, dal bi več poudarka pevski
kulturi v Dramljah.
Avtomobilska cesta Slovenika je poleti 1976 odprla
Dramlje svetu in svet Dramljam. Po tem letu zasle-
dimo izredno gradbeno dejavnost zasebnih hiš, trgo-
vine, šole, širitev vodovodne in električne mreže,
lokalnih cest itd. Cesta je privabila v Dramlje tudi nove
ljudi, med katerimi je bil tudi prof. Goršič. Z graditvijo
vikenda v Pletovarju je začel oživljati pevsko kulturo,
ki je tam že imela svojo tradicijo, ki pa ji je v zadnjem
obdobju manjkala gonilna sila - zborovodja. V razme-
roma kratkem času je prof. Goršič oživel moški zbor,
pred letom pa sta njegova hčerka Alenka in sin Matjaž
ustanovila še ženski zbor. Ko se zbora združita,
nastar^ še tretji in to glasovno barvit mešani pevski
zbor. Želja po lepem petju je v Dramljah izredna in
prav to hotenje sta zborovodji v razmeroma kratkem
času s pridonri izkoristila in kronala z uspehi.
Ko ugotavljamo, da ima razmeroma majhen kraj
veliko število pevcev, hkrati ugotavljamo tudi, da ima
obilo prijateljev pesmi, saj je to potrdil obisk na kon-
certu na Uršuh.
ERNEST REČNIK
Izkazalo se je, da je cesta
skozi puščavo še bolj obup-
na kot smo pričakovan; kot
bi vozil po železniških prago-
vih. Povsod naokoli pa samo
puščava, sam pesek. Če bo
šlo tako naprej, bom zaso-
vražil še peščene plaže in vse
kar je v zvezi s peskom.
Že po nekaj kilometrih
nam grozljivo škripa med
zobmi. Da bi bilo doživetje
popolnejše, zagledamo ob
cesti kamelo, v daljavi pa fa-
tamorgano - ogromno jezero
in v njem odsev okohških
gora. Tam nekje prek tistih
hribov je že nemirni Afgani-
stan.
Vožnja postane kmalu
enolična, v avtu pa je vroče
kot v peklu. Vsakih nekaj
deset kilometrov stoji ob ce-
sti kot privid majhna vas.
Kdo ve od česa živijo ti lju-
dje, za nas pa so te vasi su-
per. Že zato, ker ti tam ponu-
dijo tudi kakšno osvežilno
pijačo. Takšen je Beludži-
stan: puščava z redkimi va-
smi. Podobna je sosednja
provinca Sind. So pa nas že
na meji opozorili, da sodi k
narodni noši ljudi v teh pro-
vincah tudi puška. In nikar
naj ne vozimo ponoči, ker je
prenevarno, so nas opozorili.
Vsemu navkljub smo prev-
zeli tveganje in vozih tudi
ponoči.
Piše: Bojan Šrot
Po približno polovici poti
po puščavi smo se zvečer
ustaviU v manjši vasici. Zavi-
li smo v čajnico, kjer je bil
zbran ves moški del vasi.
Vsaj zdelo se nam je tako.
Prijazno smo pozdravili, na-
ročili čaj in posedli po rogoz-
nici na tleh. Preveval nas je
občutek tesnobe, vendar po
nepotrebnem. Kmalu smo
navezali pogovor z domači-
ni. Ko smo povedali, da smo
iz Jugoslavije, smo takoj po-
stali prijatelji. Vsi po vrsti so
trdih, da so socialisti in da
niso Pakistanci ampak Be-
ludžistanci. Naš zdravnik
Zvezdan jih je celo izzval, da
so zapeU, toda šele potem, ko
smo sami zapeli eno slo-
vensko.
Razšli smo se kot pravi pri-
jatelji in se odpeljali v mrzlo
puščavsko noč. Vsi v avto-
mobilu so spaU, le jaz za vo-
lanom in Duli na sprednjem
sedežu sva bedela. Urnik
smo si uredih tako, da sta le
voznik in sovoznik bedela,
ostali pa so lahko spali na
zadnjem sedežu ah vrh prt-
ljage.
Cesta je bila slaba in eno-
lična, iz zvočnika pa je priha-
jala prijetna domača glasba
(že štiriinšestdeseti koncert
Džordže Balaševiča odkar
smo odpotovali od doma.
Vrag vedi zakaj nismo vzeli
več kaset.). Ura je bila že čez
polnoč, promet pa redek, ko
je naenkrat zmanjkalo ceste;
zasul jo je puščavski pesek,
sledovi avtomobilskih gum
pa vodijo nekam v desno.
Zapeljal sem po teh sledeh,
toda naenkrat je teh sledi vse
polno. Izgleda, da tu vozi
vsak po svoje. Seveda so nji-
hovi avtomobili prirejeni za
puščavske razmere, mi pa
smo že nekajkrat bili čisto
pri tleh.
Nazadnje se je zgodilo, kar
se je zgoditi moralo - zagrez-
nih smo v puščavski pesek.
Opazovali smo luči vehkih
tovornjakov zdaj na desni pa
spet nekje daleč na levi. Sa-
mo mimo nas ni nihče pripe-
ljal. Torej smo zares zašli. A
kje je prava cesta?
Brž smo preložih večji del
prtljage iz zadnjega dela
kombija na sprednji sedež.
Potem smo šli vsi ven in po-
tisnili. Za volan je sedel Duh,
najbolj izkušen voznik med
nami in hitro smo se izvlekli
iz zoprnega peska.
Potem smo si privoščili
nekaj kilometrov nore vož-
nje po puščavskem pesku,
ko smo vsi napeto čakali,
kdaj bomo spet obtičali. To-
da hrabre spremlja sreča; na-
ša sreča je bil kolovoz, kjer
smo dohiteli dva tovornjaka
in se jima prilepili za rit. Do-
mačini že vedo, kje je prava
pot, mi pa še zdaleč nismo
nameravah ostati v puščavi.
Po več kot tridesetih urah
vožnje smo pripeljah v pro-
vinco Sind. Tudi tamkajšnji
prebivalci so znani kot boje-
viti ljudje. Organizirane ban-
de ponoči ustavijo kakšen
avtomobil, oropajo potnike
in jih ugrabijo, potem pa
zahtevajo precejšnje odkup-
nine od vlade. Podobno kot
v Beludžistanu ni policije,
ker jih takoj pobijejo. Je pa
veliko vojakov, ki pa, kot iz-
gleda tudi ne pridejo do žive-
ga oboroženim bandam.
Ker smo se na lastne oči
prepričali, da so ljudje s pu-
škami vse bolj pogosti, smo
se proti večeru ustavih. Pre-
spah smo pri nekem starčku
za pet rupij (250 dinarjev) po
osebi.
Ivo Robič
Obfane žalske občine,
številne prijatelje in znan-
ce ter vse, ki so ga pozna-
je v nedeljo zjutraj glo-
boko prizadela vest, daje
nenadoma umrl Ivo
Hobič.
Ivo Robič je bil vsa leta
^den izmed tistih družbe-
nopolitičnih delavcev, ki
Je vedno poudarjal, da je
Pnsluhniti ter jim skušati
pomagati. Lani, ko je pre-
ni	priznanje
Osvobodilne fronte-zlati
n^arsikaj poto-
fj- Najbolj ga je motilo
^iU P^enekateri ob-
^'nski funkcionarji pre-
malo na terenu, da večino
energije porabljajo za pi-
salnimi mizami in med
papirji.« Najbolj pa zame-
rim tistim, ki so včasih bi-
li na pomembnih položa-
jih, ko pa se jim izteče
mandat, jih naenkrat ni
nikjer več. Celo v krajev-
nih skupnostih ni čutiti
njihovega dela. To je do-
kaz več, da so ti pudje ta-
krat delali izključno za
denar in za nekatere sla-
sti, ki jih ponujajo funk-
cije.«
Kot partizan je Ivo Ro-
bič preživel vojno v Sa-
vinjski dolini. Po vojni,
natančneje leta 1952, seje
preselil v Žalec, kjer je bil
tajnik občine, kasneje na-
čelnik oddelka za splošne
zadeve in družbene služ-
be in kar osem let uprav-
nih žalskega zdravstvene-
ga doma. Leta 1970 je po-
stal sekretar občinske
konference SZDL, dve
mandatni dobi, do upo-
kojitve, pa je bil predsed-
nik občinske konference
SZDL v Žalcu.
Ivo seveda ni miroval.
Po upokojitvi je bil še
član predsedstva občin-
ske konference SZDL,
predsednik sveta za
zdravstvo in socialno po-
litiko, v žalski krajevni
skupnosti predsednik ko-
ordinacijskega odbora za
kadrovske zadeve in voli-
tve, štiri leta pa tudi član
upravnega odbora za iz-
gradnjo stanoval^ za upo-
kojence in invalide v Slo-
veniji. Ivo je imel nemalo
zaslug za mnoga nova le-
žišča v domu upoko-
jencev.
Naš Ivo, kot so mu pra-
vih mnogi občani, se je
rad pogovarjal z ljudmi,
dobrodošel gost je bil v
krajevnih skupnostih, tu-
di v mnogih domovih, ce-
njen pa je bil tudi zato,
ker je upošteval tudi dru-
gačna mnenja od svojih,
če so le bila argumenti-
rana.
Iva bomo še dolgo po-
grešali, spomin nanj, na
njegovo življenje in delo,
pa bo ostal.
JANEZ VEDENIK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Arhemski pevski festival
v tropski vročini med zbori iz vsega sveta tudi Komorni
moški zbor iz Ceija
Nesporno ima Nizozem-
ska izjemno bogato zborov-
sko kulturo in tradicijo, ker
neguje preko 200 različnih
pevskih zborov v vsej kra-
ljevini. Tako se ponaša že
deseto leto zapored tudi z
velikim pevskim festiva-
lom, ki so ga letos prvič pri-
pravili med 29. junijem in 3.
julijem v Arnhemu, sicer pa
je bil do leta 1983 gostitelj
pevskih srečanj Den Haag.
Da gre za izredno množič-
no in kakovostno tekmova-
nje, dokazuje že nekaj šte-
vilčnih podatkov: nastopilo
je 84 pevskih zborov z več
kot 1700 pevci, različnih ka-
tegorij od otroških, mladin-
skih, mešanih do odraslih
ženskih in moških zborov.
Samo v skupini moških zbo-
rov je tekmovalna kopja kri-
žalo 18 zborov, kar je tudi
sicer za velika pevska tek-
movanja izredno število.
Arnhemskega pevskega
festivala so se poleg Komor-
nega moškega zbora iz Celja
pod vodstvom Vida Marcena
udeležili še trije predstavni-
ki zborovskega petja iz Jugo-
slavije in sicer Mešani mla-
dinski zbor Sonja Marinko-
vič iz Novega Sada pod vod-
stvom Tatjane Ostojič, Mla-
dinski pevski zbor iz Maribo-
ra pod vodstvom Branka
Rajštra in dekliški zbor Do-
ma mladine 25. maj iz Skop-
ja pod vodstvom Zapra Za-
prova.
Najbolje so se odrezale
mlade Makedonke, ki so v
svoji kategoriji zmagale in
tudi s skupnim seštevkom
doseženih točk prišle v sam
vrh nastopajočih, Maribor-
čanke si po neuradnih po-
datkih (iz Nizozemske smo
odpotovali pred koncem fe-
stivala zaradi koncertnih ob-
veznosti v pokrajini Lim-
burg) delijo 5. in 6. mesto s
Hamburžankami, malo slab-
še so se odrezale Novosad-
čanke, medtem ko je Komor-
ni moški zbor dosegel 7. me-
sto. Resnici na ljubo je treba
priznati, da so pevci pričako-
vali več oziroma višjo oceno,
še zlasti, ker so se lahko sami
primerjali z ostalimi zbori,
tako v okviru tekmovanja
kot na dveh koncertih v Ze-
venaarju in Geleenu. Pevci
in zborovodja so bili sicer za-
dovoljni z nastopom na tek-
movanju, predstavili so se z
zelo zahtevnim programom
(Gallusovim O Magnum Mi-
sterium, Gounojevo Glorio,
Pahoija Očenašem Hlapca
Jerneja in Mokranjčevo Pr-
vo Rukovet - Iz moje domo-
vine).
Splet okoliščin pevcem še
zlasti ni bil naklonjen, saj so
nastopili v torek, 30. junija
ob 15. uri, potem ko je Nizo-
zemsko že prejšnji dan zajela
prava tropska vročina. S
pevcev je lil znoj v potokih,
pri tem pa je treba upošteva-
ti še dejstvo, da se je sestav
žirije menjal in menjali so se
tudi kriteriji. To je pač takš-
na »igra«, ki lahko nekomu
ponudi nekaj sreče, ali pa
drugemu smole.
Nisem pevski strokovnjak,
da bi kompetentno razmi-
šljal še o nekaterih vidikih
udeležbe in uspeha na arn-
heimskem festivalu, vendar
kot novinarski spremljeva-
lec ne morem mimo ugotovi-
Komorni moški zbor iz
Celja je imel tekmovalni
koncert 30. junija v Arnhe-
imu, samostojen koncert 2.
julija popoldne v Tilburgu
v lastni režiji oziroma režiji
firme IFF, ki je sestrska
tvrdka celjskega Etola-IFF
ter v režiji arnheimskih or-
ganizatorjev še isti dan v
Zevenaarju in 3. julija v Ge-
leenu. Sem pa sodi še vrsta
neformalnih nastopov, kjer
so med Nizozemci posebej
vžgali s pesmijo, zapeto v
holandščini, o Pietu Heinu,
nizozemskem narodnem ju-
naku.
tve in ocene, da je bila vsa
pevska turneja Komornega
moškega zbora iz Celja na
Nizozemskem izjemno kul-
turno dejanje, poslanstvo
Celja in Slovenije pa oprav-
ljeno v duhu najboljših zbo-
rovskih pevskih tradicij in
visoke kulturne ravni te zvr-
sti kulturnega udejstvo-
vanja. MITJA UMNIK
Velenjski
Teden liitare
Velenjski kulturni de-
lavci pripravljajo letos
tretje leto Teden kitare,
ki je namenjen učencem
in študentom kitare. V
okvir Tedna bodo vklju-
čili poletno šolo za kla-
sično kitaro in male ko-
morne zasedbe s kitaro,
večere s kitaro na velenj-
skem gradu in preda-
vanja.
Večerni koncerti s kita-
ro, ki jih pripravljajo v
okviru poletnih kulturnih
prireditev so prijetno kul-
turno razvedrilo za Ve-
lenjčane, hkrati pa so za
te koncerte našli tudi pri-
meren prireditveni pro-
stor, saj so arkade velenj-
skega gradu zelo akusti-
čen prostor, primeren
predvsem za brenkala.
Poletno šolo za kitaro bo-
do vodili Jerko^ Novak,
Lado Planko in Žarko Ig-
njatovič, z malimi komor-
nimi zasedbami pa bosta
delala Tomaž Lorenz in
Rudi Pok. V torek so že
pripravili predavanje Pe-
tra Kušarja o sodobni slo-
venski tvornosti za kita-
ro, sinoči pa so na velenj-
skem gradu odprli razsta-
vo »15-letnica prijatelje-
vanja Tomaža Lorenza s
kitaro«. Teden kitare v or-
ganizaciji velenjske glas-
bene šole in kulturnega
centra Ivana Napotnik se
bo zaključil 17. julija, zad-
nja dva dni pa pripravlja
26 slušateljev zaključna
koncerta.
I. F.
Življenje skozi objektiv
v posebnem prostoru restavracije Nama Žalec so prejšnj
teden odprli razstavo fotografij Edija Masneca. Avtorja poj
namo v širšem celjskem prostoru predvsem kot časopisneg;
fotoreporterja, ki s svojo kamero beleži naš vsakdan in taki
sooblikuje podobo našega življenjskega prostora.
Četudi se torej s fotografijami Edija Masneca srečujemo vsal
dan pa so ta srečanja bržkone prepovršna, da bi v njih spoznal
vso pretanjenost in občutenost fotografovega doživljanja sveta
To možnost daje obiskovalcu razstava, za katero je Masnec j
svojega bogatega opusa izbral po obsegu sicer skromen p(
vsebini pa izredno raznolik del fotografij, ki so nastajale \
različnih časih in ob različnih priložnostih. Kar jih povezuje, jf
to, da so nastajale spontano, v utripu vsakdana, dokumentarno
V vsaki posebej lahko zaznamo avtorjevo svojevrstno opazova
nje sveta, ki zna iz svoje, na prvi pogled nezanimive okolice,
izluščiti kopico zanimivih utrinkov. Tako postane srečanje s
kmečkim fantičem na polju doživetje, skupina utrujenih spreha-
jalcev na klopi nevsakdanja, pogled skozi okno zanimiv. Masnec
kot mojster črnobele, časopisne fotografije, spretno izrablja
temno bele kontraste za ustvarjanje razpoloženja, poigravanje s
perspektivo pa vnaša v njegove fotografije osebno noto in odnos
do zabeleženih dogodkov.	N. K., Foto: L. KORBER
V boljših prostorih
s slovesno akademijo so
prejšnjo sredo odprli obnov-
ljeni dom Svobode v Zidanem
mostu. Dvorana z odrom, no-
ve zavese, garderoba za igral-
ce in predvsem centralno
gretje so neprecenljiva prido-
bitev za kulturno umetniško
društvo iz Zidanega mosta, ki
ima končno normalne pogoje
za delo.
Delo kulturnoumetniškega
društva v Zidanem mostu je
ponovno oživelo leta 1980, ven-
dar je zadnja tri leta, pod vod-
stvom Mare Hohkraut, napra-
vilo največ. Društvo ima dram-
sko in recitacijsko skupino,
upravlja pa tudi s krajevno
knjižnico.
V obeh skupinah deluje oko-
li dvajset predvsem mladih
krajanov. Vsako leto pripravi-
jo igrico za otroke in program
za vsa pomembnejša prazno-
vanja in proslave. V tej sezoni
pa se bodo prvič lotili igre za
starejšo publiko. Začeli so že z
vajami za Bevkovega Tončka.
Na slovesni akademiji ob
otvoritvi doma Svoboda so so-
Na tej slovesnosti so podeli-
li tudi bronasta priznanja
Osvobodilne fronte. Prizna-
nja so prejeli: Anton Ban, Bo-
ris Gorišek, Ivo Gulič, Mara
Hohkraut, Klavdija Stanko-
vič in Jože Tržan.
delovali z recitalom, spremlja-
la pa jih je Železničarska god-
ba na pihala iz Zidanega mo-
sta, ki je v nadaljevanju pro-
grama pripravila kratek kon-
cert.	VVE
Krajinska ureditev
bregov Savinje
v klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar, ki so ga ponov-
no odprli v drugi polovici ju-
nija, sta prejšnji petek Alen-
ka Polutnik in Rado Romih iz
Razvojnega centra Celje
predstavila projekt krajnske
ureditve obeh bregov Savi-
nje, ki teče skozi mesto. Pri
organizaciji razgovora sta so-
delovali tudi Društvo urbani-
stov celjske regije in Društvo
za varstvo okolja Celje. Govo-
ra je bilo tudi o alternativni
rešitvi ureditve obeh bregov
Savinje, ki jo je v svoji di-
plomski nalogi na katedri za
krajnsko arhitekturo ljub-
ljanske biotehniške fakultete
obdelala Marjana Kopitar.
V	razpravi so ugotovili, da je
ureditev odtočnega kanala s
sprehajalno ploščadjo priteg-
nila k Savinji številne občane
in tako spodbudila razmišlja-
nje o nada^nji ureditvi obeh
bregov Savinje. Čeprav je do-
bil Razvojni center naročili za
ureditev bregov Savinje že
pred leti, tako v tem celjskem
kolektivu kot v občini ni bilo
prave volje, da bi projekt tudi
uresničili, dokler ni bil urejen
odtočni kanal in zgrajen mehki
jez.
Po projektu, ki ga je zdelal
Razvojni center, naj bi zgradili
pri kapucinskih stopnicah še
en mehki jez, ozelenili tudi
desni breg Savinje vsposobili
reko za kopanje skoraj do lev-
škega mostu ter namenili po-
samezne lokacije ob reki z dru-
žabne in rekreacijske dejavno-
sti. Objekti naj bi bili na Sa-
vinjskem nabrežju, ob mest-
nem gradu, bazenu in na špici
oziroma pri kanu klubu. Raz-
vojni center je že razpisal inter-
ni natečaj za oblikovanje teh
objektov, vendar posebna žiri-
ja še ni ocenila prispelih pred-
logov. Ob tem je še vedno
sporna ureditev Partizanske
ceste in načini zasaditev
dreves.
Večina razpravljalcev je me-
nila, da bi morali v celjski obči-
ni projekt krajinske ureditve
obeh bregov Savinje razširiti
na ureditev vseh celjskih voda.
Tako tudi Maijana Kopitar, ki
je s svojo diplomsko nalogo
med drugim opozorila, da bi
morali v celjski občini izdelati
načrt, ki bi obravnaval Savinjo
v širšem prostoru.
V	diplomski nalogi je predla-
gala vrsto oblikovnih in vst{
binskih rešitev. Za boljšo po;
vezavo med obema bregovoma^
naj bi ohranili kapucinski
most. Zavzema se za razširitev'
programa, ki naj bi vključil tu-i
di ureditev muzeja na prostem,
otroška igrišča, glasbeni pavii
Ijon, prostor za kulturne prire-
ditve ter razgledni stolp. Tako
kot sedanji projekt tudi Kopi-
taijeva predlaga postavitev še
enega jezu, ki naj bi zvišal gla-
dino in zmanjšal hitrost reke
kar bi omogočilo čolnaijenje
Zato naj bi namesto nekdan
ga bazena ob izlivu Suš-
zgradili večnamenski obje.
polnarno in restavracijo. ^
zema se tudi za obnovite , n i
danje gostilne Gozdni
kjer ima zdaj svoje proste
no Šmartno ob Paki in zt
Na občnem zboru kluba'n
turnih delavcev Ivan Cank
je Milada Kalezič, igralk?
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celjp, predstavila poer
jo Bine Žmavc. Ob ponov.
otvoritvi kluba je bila tud
otvoritev fotografske razsta-
ve fotoreporteja Edija Masne^
ca. Zadnji petek v juniju pa jf
Darka Domitrovič-Uranjek
predstavila članom kluba
Ekološko bilanco Celja. Eko
loški večer sta pomagala or-
ganizirati Društvo urbani-
stov celjske regije in Društvo'
za varstvo okolja Celje. Zara-
di nasprotujučih podatkov o ■
onesnaženosti celjskega;
ozračja, vode in zemlje so;
sklenili, da bodo ekološko^
problematiko jeseni ponovno
uvrstili na dnevni red. V tem
času naj bi svet za varstvo
okolja pri celjski Socialistič-
ni zvezi razčistil, kateri po-j
datki o onesnaženosti so spor-1
ni in kateri ne.
no mizarstvo ter za ukinitev
motornega prometa skozi
mestni park.
Zaključek razprave je bil, da
so bila doslej opravljena na Sa-
vinji le hidrotehnična dela.
medtem ko je bilo za vključi-
tev reke v življenje mesta nare-
jenega bore malo. Da bi lahko
v celjski občini izkoristili vse:
možnosit, kijih ponuja Savinja i
in obrečni prostor, pa bi morali j
predvsem zagotoviti čistost j
reke.	!•
VILI EINSPIELEB 1
Plesna šola v
Radečah
Na predv^ečer občinskega
praznika Laško so gojenke
baletnega oddelka radeške
glasbene šole prikazale
program, ki so ga pripravi-
le v poletni plesni šoli.
Plesni večerje bil pred bla-
govnico v Radečah. S svo-
jim nastopom so popestrile
poletni večer in požele bu-
ren aplavz občinstva.
Radeška glasbena šola je
letos prvič organizirala po-
letno plesno šolo, v kateri
sta delovali dve plesni de-
lavnici in sicer za klasični
balet pod mentorstvom Ci-
rila Jagriča in iz sodobne
plesne tehnike pod men-
torstvom Bojana Pevca,
gosta plesne skupine Sanje
iz Vrbja pri Žalcu.
Najmlajše učenke so se
predstavile s plesom Na
poljani, sledile so plesne
Varijacije v izvedbi učenk
tretjega in četrtega razreda.
N^starejša skupina pa se
je predstavila s klasičnim
baletom, ki so ga poimeno-
vale Vilinski ples. Nato so
predstavile še revialni ples
Gremo na plažo in zaključi-
le svoj program s paradnim
korakom.	VVE
Delo In uspehi Teatra mladih
Mladi v Grižah sodelujejo
v najbolj aktivni skupini
kulturnega društva - Tea-
tru mladih. Poleg te skupi-
ne, kulturno sekcijo DPD
Svoboda Griže sestavljajo
še ženski in moški pevski
zbor, tamburaški orkester
in gledališka skupina odra-
slih.
Teater mladih pod vod-
stvom Bojana Šalamona de-
luje že dobra štiri leta. V tem
času sp uprizorili štiri musi-
cale: Čudežni pisalni stroj-
ček. Le po kom se je vrgel ta
otrok. Nevidni Leonard in
Ljubim ljubiš. Lotili so se
lažjih tekstov, kasneje pa
prehajali na težje.
Mladi igralci so največ iz-
kušenj in rutine dobiU z mu-
sicalom Le po kom se je vr-
gel ta otrok, s katerim so ve-
liko gostovali. Imeli so 37
predstav, kar je za amater-
sko gledališče zavidljiva šte-
vilka, predstave pa si je ogle-
dalo nekaj tisoč gledalcev.
Njihovi sovrstniki so bili
zvečine navdušeni nad takš-
no obliko zabave. Igro lahko
tako imenujemo, ker je raz-
gibana, sproščena in foto-
grafski posnetek življenja
mladostnikov ter njihovih
težav s starši. Glavna tema
torej na živahen način obrav-
nava konflikt med generaci-
jami. Svoj uspeh na odrskih
deskah so kronali s snema-
njem za televizijo Ljubljana.
To je bilo hkrati največje
priznanje njihovemu trudu
in naporu. Naporu zato, ker
so včasih morali odigrati tu-
di po tri predstave na dan.
Z naslednjim musicalom
Nevidni Leonard so se lotili
resnejše teme - osamljenosti
mladih.
Danes je življenjski tempo
zelo hiter, zato starši dosti-
krat pozabijo, da si je poleg
drugih stvari treba vzeti tudi
čas za otroke. Svojo ljubezen
tako poskušajo prodati z le-
pimi oblekami, igračami in
še s čim. Ker pa je mlada
duša občutljiva, ji te dobrine
ne pomenijo dosti. Pogreša
tisto osnovno: pozornost in
toplino ter občutek ljubezni.
Danes je takšnih mladih ve-
liko, zato jih je tema zelo pri-
vlačila. Zagrizli so se v vloge
in jih skušali čim bolje nare-
diti. To jim je delno uspelo.
Ostali delček, ki ni bil po-
poln, je zapolnila dobra in
kvalitetna glasba.
Z musicalom so gostovali
tudi pri naših zdomcih v
ZRN - v Augsburgu in Berli-
nu. Tam so zopet »poželi
uspeh, občinstvo je bilo nav-
dušeno.
Zadnji musical Ljubim lju-
biš je še na sceni. Ž njim za-
bava sovrstnike pomlajena
ekipa, ki se je hitro vživela v
gledališko življenje. Tudi ta
musical je posnela televizija
Ljubljana. Spet nova vzpod-
buda za nadaljnje delo. Prav
gotovo to ni zadnja igra in že
jeseni bodo verjetno začeli s
kakšno drugo zanimivo
predstavo.
Načrti so na mizi, mlade pa
izzivajo, da odkrijejo ali izpo-
polnijo svoje igralske spo-
sobnosti.
MATEJA PINTER
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Dohiteti lansiio
rekordno leto
y fiogaški Slatini manj domačih in več
tujih gostov_
Do konca maja letos je bi-
lo v Zdravilišču Rogaška
Slatina 14.658 gostov, od te-
ga 9260 domačih in 5398 go-
stov iz tujine. Skupno števi-
lo gostov se je s tem, v pri-
merjavi s prvim petmeseč-
iem lani, zmanjšalo za tri
odstotke. Za devet odstot-
kov je bilo manj domačih
gostov, je bil pa zato obisk
tujcev za 8 odstotkov večji.
Zmanjšala se je tudi po-
prečna doba bivanja gostov,
tako dpmačih kot tujih. Do-
mačih nočitev so zabeležili
za 15 odstotkov manj, tujih
pa za dva odstotka.
Razloga za padec števila
domačih gostov sta pred-
vsem dva. Gre za razkorak
med cenami namestitve v
hotelskih objektih in v ob-
morskih letoviščih, pred-
vsem se je večina gostov v
zimskih počitnicah raje od-
ločila za oddih ob morju,
kjer so bile cene tudi do dva-
krat nižje kot v kontinental-
nih zdravstvenoturističnih
krajih. Drugi razlog je razU-
ka v kupni moči med gosti iz
Slovenije in gosti iz ostalih
naših republik oziroma po-
krajin. Medtem ko je število
gostov iz Slovenije letos na-
raslo za 7 odstotkov (nočitev
za 4 odstotke), je precej upa-
del obisk iz drugih delov Ju-
goslavije, saj je Slovenija za-
nje predraga.
Kljub nekoliko slabšim re-
zultatom letošnjega prvega
petmesečja so v Zdravilišču
Rogaška Slatina optimistič-
no razpoloženi in upajo, da
bodo do konca leta kos lan-
skim, ki so bili v vsakem po-
gledu rekordni. Številne ak-
cije pospeševanja prodaje,
zlasti na tujem tržišču, bi
morale obroditi sadove, če
omenimo samo predstavitev
zdravstveno-turistične po-
nudbe Zdravilišča Rogaška
Slatina v Niifnbergu, Singe-
nu, Stuttgartu, Amsterda-
mu, Heerlenu, Tel Avivu, v
Haifi in Jeruzalemu, kjer je
bilo prisotnih od 450 do 700
gostov.	M. AGREŽ
Prostovoljci na celjskem gradu
Na celjskem gradu že
kakšnih štirinajst dni sre-
čujemo skupine entuzija-
stov, ki jih je organiziralo
celjsko Turistično in olep-
ševalno društvo, in ki so se
zagnano lotili dela, da bi
pripomogli k hitrejši in
uspešnejši uresničitvi pro-
grama letošnjih sanacijskih
del.
Za kaj pravzaprav gre? V
okviru načrtnega obnavlja-
nja in revitalizacije starega
celjskega gradu je letos v na-
črtu tudi ureditev ploščadi
ob restavraciji, kjer se gostje
zaradi prelepega razgleda
najrajši zbirajo in posedijo
tod ob kozarčku krepčilne,
osvežujoče pijače. Tu je bil
že nekaj let sem urejen lesen,
provizoričen pod, ki ga je bi-
lo potrebno vsako leto ob-
navljati. Ker je pod lesenim
podom izkopana nekdanja
grajska klet, seje tu nenehno
nabirala voda, vlaga pa je
kljub občasni vročini vneto
razjedala položene deske in
nosilne stebre - kar nekaj-
krat je bila potrebna nagla
intervencija, da ni prišlo do
nesreče, saj se je pod varlji-
vim videzom trdne hodne
površine neredko skrivala
trohnoba.
Prostovoljci zdaj to jamo
pridno zasipajo s peskom, ki
bo pozneje uporabljen kot
gradbeni material pri nadalj-
njem urejanju grajske razva-
line. Fantje tekmujejo, kdo
bo navozil več samokolnic,
vsi skupaj pa so jih doslej
navozili že prek šest sto, tako
da bo zasipavanje kmalu
končano. Prek peska bodo
nato delavci Remonta, po-
djetja, ki opravlja pri sanaciji
razvaUn strokovna dela, pre-
krili s tanko betonsko ploščo
in tako bo ploščad spet uspo-
sobljena za sprejem gostov.
Pobuda o prostovoljnem de-
lu, ki jo je sprožil sedanji
predsednik celjskega turi-
stičnega društva in donedav-
ni celjski župan Edi Stepiš-
nik je tako naletela na dober
odmev, s prihranjenim de-
narjem pa bo na gradu mo-
goče postoriti še marsikaj
drugega, saj je letošnji pro-
gram del na celjskem gradu
kaj obsežen in bomo o njem
še poročali.	z. S.
Mladi v Makarsko in tujino
Zanimiva ponudba letovanj za mladino
je iz leta v leto več. Vanjo so
vključeni pionirji, ki plačajo
članarino 250 din, mladina
do 21. leta 500 din. mladina
do 27. leta 1000 din, tisti nad
27 let pa plačajo 2000 din.
Vseh 300 mest v njihovih do-
movih v Makarski je zasede-
no do 15. avgusta.
Poleg tega so vključeni v
programe za mednarodna
potovanja študentov. Tisti,
ki jih mika tujina, lahko pri
njih dobijo mednarodno štu-
dentsko izkaznico, za katero
je treba plačati 2000 din,
ugodnost pa ne velja samo za
študente, ampak tudi za
ostale, le da je pristopnina
višja in znaša 3000 din. Ta
izkaznica omogoča popust v
mednarodnih študentskih
domovih, pri tako imenova-
nih Youth Hostles, pn naku-
pu železniških vozovnic, v
nekaterih državah lahko slu-
ži tudi kot popust pri ogledu
muzejev in drugih znameni-
tosti.
Za razliko od prejšnjih let so
v poletni sezoni opustili or-
ganiziranje krajših izletov v
bližnje kraje, ker pri mladih
zanje ni pravega interesa.
ROBERT GORJANC
Center za mladinski turi-
zem ima letos podobno po-
nudbo kot prejšnja leta. V
glavnem so svoje usluge
osredotočili na počitniko-
vanje v njihovih domovih v
znanem letoviškem središ-
ču v Makarski, za katerega
je pri mladih iz leta v leto
več zanimanja. Program je
za mlade dokaj ugoden, saj
je treba za 10 dni odšteti
57.000 din. V to ceno je
vključen prevoz do Makar-
ske in nazaj, polni penzion
in še nekatere druge usluge.
Omenjeni popust velja za
člane Počitniške zveze, ki jih
Zdravstveni center Celje
TOZD Preskrbovalne vzdrževalne
enote
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	DE-TEHNIČNO VZDRŽEVALNA SLUŽBA
1 delovno opravilo
vodja elektro delavnice
Pogoji:
-	S-SI elektro smeri ali VK elektro smeri - jaki tok
-	2 leti delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
-	izpit iz visokonapetostnih naprav
2.	DE-TOPLARNA
1 delovno opravilo
kurjač peči za sežiganje odpadkov
- krematorija
Pogoji:
-	PK delavec
-	izpit za kurjenje nizkotlačnih naprav
-	1 leto delovnih izkušenj
-	2-mesečno poskusno delo
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka TOZD Preskrbovalne vzdr-
ževalne enote Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v
roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni Center
Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po
sklepu komisije za delovna razmerja TOZD.
Veliko truda za lepo prireditev
Na letošnjem Pivu in cvetju, ki bo od 11. do 19. julija, pričakujejo rekordno
število obiskovalcev
Turisitčno društvo Laško v so-
delovanju s pivovarno kot gene-
ralnim pokroviteljem ter ostalimi
delovnimi organizacijami in dru-
r.. štvi laške občine pripravlja letos
'^že 23. tradicionalno turistično pri-
^ reditev Pivo in cvetje, ki poleg ve-
liko zabave in poceni piva ponuja
I idi vse več kulturnih prireditev.
t-V Turističnem društvu poudarja-
iO, da so le pobudniki te daleč na-
okoli največje in najuspešnejše tu-
..'listične prireditve in da je pri tem
V Laškem splitska zmago-
^ valka
že to soboto, ko se letošnje Pivo
in cvetje začne, se bo na Aškerče-
vem trgu predstavila priljubljena
Tereza Kesovija, ki je zmagala na
letošnjem splitskem festivalu s
popevko »Zapjevajmo prijatelji«.
Naslov popevke je zgovoren - ni
vrag, da se ne bi zaslišala pesem
tudi iz s pivom podmazanih grl.
najpomembnejše sodelovanje
vseh, ki so Pivo in cvetje vzeli za
svoje. Takih pa je nedvomno veli-
ko. Pripravljalni odbor s kopico ko-
"^isij in s pomočjo delovnih organi-
zacij-zlasti seveda pivovarne, pri-
pravlja vse potrebno za ta veliki
spektakel skoraj pol leta in uspehi
so seveda vidni.
Rdeča nit v kulturi
Lotos jim bo bržkone uspelo do-
kazati, da je Pivo in cvetje pred-
vsem kulturna prireditev. Poleg li-
kovnih razstav, razstave cvetja, gob
m kmečke kuhinje ter modne revi-
je, pripravljajo letos tudi nekaj za-
nimivih novosti. Od samega začet-
ka je bila v Laškem ob Pivu in cvet-
ju tudi kmačka ohcet, ki so jo zad-
nja leta opsutiU, letos pa jo bodo
ponovno predstaviU. Domača dru-
štva za ohranjanje izvirnih ljudskih
običajev bodo iz dneva v dan prika-
zovala vasovanje, snubljenje, ogle-
de, vabljenje in v nedeljo, 19. julija,
bo resnična ohcet v stilu in z obre-
djem, kot je bilo pred 100 leti. Pri
vsaki sliki sodeluje drugo društvo z
lastnim in v svojem kraju zbranim
gradivom o dogodku, le ženin in
nevesta bosta v teh slikah stalen
par.
V Laškem si želijo, da bi postali
eno od središč za srečanja izvirnih
folklornih skupin. Letos je bil prvi
korak že storjen in v nedeljo se bo-
do na prireditvi Slovenska šega-
vost v pesmi in plesu predstavile
skupina iz Lancove vasi na Ptuj-
skem polju, Kresnice iz Adlešičev
ter skupina iz Raven na Koroškem.
Prispevek k etnografsko obarvane-
mu turističnemu tednu v Laškem
pa bo tudi Sejem domače obrti na
Orožnovem trgu.
Zabave se ne bo
manjkalo
Kljub zelo kulturnemu značaju
letošnjega Piva in cvetja pa bo se-
veda dovolj tudi zabave za vse.
Vsak večer bodo na Aškerčevem
trgu koncerti in to tako za razvedri-
lo kot za zahtevnejši glasbeni okus.
Predstavili se bodo Tereza Kesovi-
ja, Ljubljanski oktet, Pihalna orke-
stra iz Laškega in Zidanega mosta,
Alpski kvintet, Don Juan, Ansam-
bel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprot-
nega in Čudežna polja. Med temi
koncerti pa bo tudi zabavno tekmo-
vanje za prvi »krigl« Laškega, na
katerega vabijo najmočnejše fante
in najbolj hrabra dekleta. Polfinal-
na tekmovanja bodo v soboto, sre-
do, četrtek in petek, med odmori
koncertov, veliki finale pa bo v so-
boto, 18. julija. Pivovarna Laško
obljublja lepe nagrade. Zadnji ve-
čer pa bo za veliki zabavni shovv^
poskrbela tudi priljubljena Nela
Eržišnik.
Pivovarna pripravlja tudi
presenečenje
Pivovarna Laško, ki je glavni po-
krovitelj Piva in cvetja, bo na prire-
ditvi pripravila tudi degustacije, ki
bodo to in naslednjo soboto, ter v
sredo in petek od 17. ure dalje na
posebni stojnici. Lahko boste po-
skusili pivo iz petlitrskih sodčkov,
ki so novost na jugoslovanskem tr-
žišču ter še nekaj, kar pa želijo, da
ostane skrivnost. Pridite, pa boste
videli! Poleg degustacij bo zanimi-
350 dinarjev za vrček piva
če ste se ob zadigih podražitvah
piva v prvih vročih dneh kaj raz-
jezili, si boste to jezo kaj lahko
ohladili od 11. do 19. julija v La-
škem. Suha grla si boste lahko na-
mreč dobro namočili s kvalitet-
nim laškim Zlatorogom, ki bo po
350 dinarjev. Če ste slučajno slabo
obveščeni in s cenami niste na te-
kočem naj vam povemo, da bi vas
v kakšni prijetni gostilnici stal od
750 do 800 dinarjev. V Laškem pa
vas bodo ob poceni pivu zabavali
še prijetni zvoki. In nikar naj vas
ne skrbi, da bi ga zmanjkalo. Pivo-
varna je blizu - tako rekoč na pri-
zorišču samem - predvidevajo pa
da bodo obiskovalci spili kakšnih
700 hektolitrov piva.
va tudi stojnica s posebnimi spo-
minki, kot so razni vrčki, pivski
podstavki, vžigalniki v obliki pri-
ljubljene pločevinke »laškega« . ..,
Poleg vsega tega pa seveda ne sme-
mo pozabiti na ceno piva, ki je pa
prav posebno presenečenje - vrček
piva vas bo stal namreč samo 350
din.
23. tradicionalna turistična
prireditev »PIVO IN CVETJE 87«
v Laškem od 11. 7. do 19. 7. 1987
SOBOTA, 11. 7.
ob 17.00 Likovna razstava v Zdravilišču
18.00 Likovna razstava v Laškem dvorcu
20.00 PRIJATELJI STARI, KJE STE . . .?
zabava vas Tereza Kesovija na Aškerčevem trgu
NEDELJA, 12. 7.
ob 10.00 Začetek Sejma domače obrti na Orožnovem
trgu
17.00 Slovenska šegavost v pesmi in plesu
Nastopi priznanih folklornih skupin
20.30 Pod oboki župnijske cerkve koncert Ljubljan-
skega okteta
TOREK, 14. 7.
ob 16.00 vsi, ki so za šport - na šolsko igrišče k šport-
nim prireditvam
19.00 POLETNA NOČ s pihalnim orkestrom
21.00 »Ohcet bo« 1. slika
Vasovanje - folklorna skupina z Vrha
SREDA, 15. 7.
ob 17.00 Otvoritev razstav v Osnovni šoli Dušan Po-
ženel
18.00 Večer ljudskih pesmi in plesov v Zdravilišču
20.30 MODA-PIVO-CVETJE na Aškerčevem trgu ob
zvokih ansambla Don Juan
sodelujejo: SOZD Merx z DO Tkanina TOZD Malopro-
daja; Potrošnik, TOZD Prodaja Laško; »Moda« Celje,
»Teko« Celje
ČETRTEK, 16. 7.
ob 19.00 »Ohcet bo« 2. shka
Snubljenje - folklorna skupina iz Rečice
20.30 Laško, NA ZDRAVJE . . . kliče Alpski kvintet, ki
vabi na koncert na Aškerčev trg
PETEK, 17. 7.
ob 18.00 Parada cvetja na razstavi v Osnovni šoli
P. Trubar
18.30 Gobarska razstava v Osnovni šoli Dušan Poženel
19.00 »Ohcet bo« 3. slika
Na ogledih - folklorni skupini iz Mahh Brez in Trob-
nega dola
20.30 MI SMO ZA VSE . .. Lojze Slak s Fanti s Pra-
protna na Aškerčevem trgu
SOBOTA, 18. 7.
ob 18.30 Dobrote črne kmečke kuhinje
21.00 OD PRVE KAPLJE DO ZADNJE CVETKE
Kanonada z gradu Tabor
Ognjemet, kot že vrsto let
Rajanje celo drago noč z ansamblom Čudežna polja
NEDELJA, 19.7.
ob 10.00 »Ohcet bo« 4. slika
Ohcetni dan - spet prava kmečka poroka
skupina »Anton Tanc- in šrangarji iz Malih Brez
16.00 PARADA PIVO - CVETJE
19.00 Koncert pihalnih godb z nastopi folklornih sku-
pin na Aškerčevem trgu
10. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Brez stroge specializacije
StenovčevI ostajajo kljub težavam tiobrl gospodarji
Janez Stenovec je kmet iz
Gornje vasi pri Preboldu, ki
se s svojo družino že šest let
ukvarja z vzgojo piščancev.
Na svoji farmi jih ima
okrog 16 tisoč, hkrati pa
pravi, da stroge specializa-
cije na njihovi kmetiji ni.
Stenovčevi se ukvarjajo z
različnimi kmetijskimi pa-
nogami. Kmetija zajema na-
mreč devet in pol hektarjev
gozda, pet in pol hektarjev
obdelovalne zemlje in 86
arov hmelja. Poleg piščančje
farme imajo v hlevu tudi 15
do 17 glav živine.
Že sama zgradba, v kateri
vzgajajo piščance, je velika.
V dveh etažah zajema po
500 m^ površine. Sama opre-
ma zgradbe pa je v veliki me-
ri avtomatizirana; za napaja-
nje skrbita dva dvestolitrska
rezervoarja, hrano pa dovaja
poseben mehanizem. Tudi
za zračenje je dobro poskrb-
ljeno, saj 14 ventilatorjev, ki
neprenehoma obratujejo, za-
menja ves zrak že v triindvaj-
setih sekundah. »Mogoče se
to zdi komu pretirano, toda
treba je vedeti, da piščanec
porabi štiri kubične metre
zraka v uri,« pojasni Janez.
Nove generacije piščancev
jim dobavlja delovna organi-
zacija Jata iz Zaloga vsaka
dva meseca. Vzgoja traja 45
dni, ostah čas pa porabijo za
čiščenje in razkužitev pro-
storov. Poleg Jate sodelujejo
tudi s Hmezadom iz Žalca, ki
skrbi za dobavo cepiv, vita-
minov, razkužil in krmilne
moke.
Kljub temu, da so pogoji
za kmetovanje vsako leto
slabši, Janez Stenovec pove,
da se farmarstvo še vedno iz-
plača. Skrbi ga pa predvsem
dejstvo, da je kilogram žive
teže vedno manj plačan, saj
trenutno dobijo komaj 43
din, kar ni v nobenem pra-
vem razmerju s prodajno ce-
no piščančjega mesa.
Predvsem zaradi trenutne
situacije se Stenovčevi ne
usmerjajo izključno v vzgojo
piščancev. Kot sem že ome-
nil, imago tudi vehko živine
in dnevno oddajo 40 do 50
litrov mleka. Pa tudi hmelj
in gozd navržeta nekaj di-
narjev.
Skratka, Stenovčevi so do-
bri gospodarji svoje kmetije.
Lahko bi rekli, da imajo ved-
no v ognju več kart; če ena
izgublja, pač zaigrajo na
drugo ...
JANKO PETROVEC
Srednja
letina
medu
Ignaca in Angelo Ježovr
iz Paške vasi, ki sta zna
čebelarja, smo srečali v J
vodnjah nad Šoštanjem, k
sta imela postavljen svoj
vornjak s 60 panji čebel.
Kot sta povedala, sta p
pravljala satje za točenje tr
du akacije. Pred tem sta itr
la čebele v Podravini, kjer
najprej medila oljna repic
nato pa še akacija. Pričak
vala sta dobro meden
smreke, zato sta iz Podrai
ne pripeljala svoje čebe
pod obronke Smrekovca.
T. TAVČA
Tri generacije Stenovčevih: Janez z mamo in sinom.	Foto: EDI MASNEC
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
za nedoločen čas prosta dela in naloge
Urejanje delovno pravnih razmerij
Pogoji:
-	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne
smeri
-	1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
opisom dosedanjega dela pošljite v 15. dneh po
objavi na naslov,
KOMUNALA CELJE. DSSS, Kadrovsko organizacij-
ski sektor, Celje, Mariborska 2.
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Moje težave
Sem 27-letno dekle, doma v
Laškem. Živim z mamo in
mlajšo sestro v dvoinpolsob-
nem stanovanju v bloku. Ze od
rojstva imam težave z zdrav-
jgfn _ sem namreč paraplegik
(hodim z dvema berglama). Os-
novno šolo sem morala zaradi
zdravstvenih razlogov obisko-
vati izven domačega krč^ja, v
zavodu Janko Premrl Vojko v
Vipavi. Že pred pričetkom šo-
lanja sem morala večji del pre-
življati po bolnicah in to od 3.
leta starosti dalje. Ves ta čas je
zame predstavljal pravo muko:
bila sem odrezana od domačih
ljudi in okolja, živela sem tako
rekoč s tujci, ki so morali zame
tudi skrbeti. Mama meje pogo-
sto obiskovala in mi skušala v
nekaj urah nadomestiti vse ti-
sto, za kar sem bila prikrajša-
na. Tudi zanjo je to predstav-
ljalo veliko obremenitev. Fi-
nančnih sredstev ni bilo nikoli
zadosti, toda mama je s prid-
nim delom prebrodila omenje-
ne težave.
Leta so kljub temu hitro mi-
nila. Moje zdravstveno stanje
pa se ni izboljšalo. Po končani
osnovni šoli sem postala še
hujše breme mame. Živeti sva
začeli skupaj. Dobila sem tudi
polsestro, ki pa je zaradi smrti
maminega drugega moža osta-
la brez očeta. Mami je bilo na-
loženo še večje breme. Ras do-
biva polsestra pokojnino za
očetom, toda denar ne more
nadomestiti človeka. Tudi moj
oče, ki živi daleč stran od me-
ne, skrbi zame s preživnino, ki
pa seveda še zdaleč ne zadošča
mojim potrebam. Pošilja
20.000 din mesečno, prejšnja
leta je znesek znašal seveda ve-
liko manj. Ta denar mi ne za-
došča niti za najnujnejše. Po-
vem naj, da uničim zelo veliko
čevljev, ker pri hoji zelo drsam
z nogami. V poštev mi pridejo
nizki čevlji kot so adidas ali
podobni modeli z gumijastimi
podplati. Čevlji pa so danes ze-
lo dragi, okrog 20.000 din par.
Že po enem tednu hoje so po-
trebni čevljarskega popravila,
ki pa tudi ni poceni. Na mesec
tako izrabim štiri do pet parov
čevljev, seveda ne novih, ker
jih dam vedno znova poprav-
ljati. Popravilo stane kar 2000
din.
Tako lahko, dragi bralci in
bralke, razberete le del mojih
težav. Po končani osnovni šoli
ni družba ni ponudila nobene
pomoči. Takrat sem bila na ko-
misiji ocenjena za 100% para-
plegika. Službe nisem mogla
dobiti. Ostala sem doma, več-
krat popazila na mlajšo sestro,
se učila kuharskih veščin in
podobno. Prosti čas sem pora-
bila za šivanje prtičkov. Pred
tremi dobrimi leti nas je neke-
ga dne obiskala tov. Janja Pe-
terman in mi ponudila prilož-
nost »zaposlitve«. V pogovoru
z njo je bilo dogovoijeno, da bi
v dneh lepega vremena obi-
skovala center za varstvo in
delo na Golovcu v Celju - inva-
lidske delavnice. Tam naj bi s
svojim delom opravljala manj-
ša opravila kot so pakiranje
etiket v vrečke zobotrebcev,
kompletiranje raznih delov za
številnike ... tekoči trak za
aero barvice itd. Čez dober me-
sec dni sem pričela z delom.
V Celje se vsak dan vozim z
avtobusom do avtobusne po-
staje, nato pa nas s kombijem
pripeljejo do delavnic. Tam
pričnem že ob 7.20 in delam do
približno 12.30 ure. Tudi med
malico delam. Na Golovcu pa
poskrbijo za nas invalide tudi z
rekreacijo. Tako 2-krat na te-
den slabo uro telovadimo, kar
sicer dobro vpliva na naše
zdravstveno stanje. Za delo, ki
ga apravljam skupaj z duševno
prizadetimi, prejmem nagra-
do, ki znaša od leta 1983 dalje
od 1600 din do danes, ko do-
bim 15.000 din, seveda če ho-
dim vse dni v mesecu. Vožnjo
imam v dneh šolskega pouka
zastonj, ker imam OŠ vozovni-
co. Zanjo so poskrbeli na Go-
lovcu. Delovna doba se mi ne
šteje, za pokojnino sem zavaro-
vana po materi. S predpostav-
ljenimi pridem večkrat v kon-
flikte, kajti oni hočejo imeti
vse prav. Mi invalidi pa se po
svoje borimo proti njim, na
koncu pa vedno potegnemo
krajši konec. Vem, da so teža-
ve povsod - v družinah, v služ-
bah, v zavodih, vendar zakaj
nas tisti, ki bi nam morali po-
magati in so zato tudi plačani,
ne pomagajo in nas ne ščitijo.
Težko je, če nimaš nikogar, ki
bi mu lahko potožil o svojih
težavah, še hujše pa je, če ni-
maš nikogar, ki bi ti tako ali
drugače pomagal, ti dajal na-
svete in te vsaj malo razumel.
Tri leta prejemam denarno
nadomestilo za invalidnost iz
Ljubljane - SPIZ, ki znaša se-
daj 42.826 din. Ta znesek se
spreminja kot npr. varstveni
dodatki, pokojnine ... Od tega
zneska moram vsak mesec pla-
čevati 35% delež kot lasten pri-
spevek k oskrbi v DO Center
za varstvo in delo na Golovcu v
Celju. Tako mi ostane le 65%
vsote za preživljanje. Stroški
pa so iz meseca v mesec večji.
Oblačila so zelo draga, tudi
drugi osebni pripomočki so
dragi, luksuza ne poznam. Edi-
no veliko zadovoljstvo mi po-
meni, če lahko grem na kak
izlet, s svojimi vrstniki - para-
plegiki. Od leta 1980, ko sem
postala član društva paraplegi-
kov, hodim na mo^e. Zdrav-
stvena skupnost mi omogoča
brezplačen oddih, za kar sem
jim zelo hvaležna. V drugem
okolju pozabim na težave, se
malo pozabavam in dnevi kar
prehitro minejo in se tako več-
krat razidemo s solzami v
očeh.
Naj tale moj življenjski opis
prodre med bralce in bralke.
Morda me bo kdo vsaj malo
razumel, mi morda skušal po-
magati, mi napisal kakšno kar-
tico, mi ponudil kakšen nasvet
v zvezi z mojo »osamosvojitvi-
jo«. Vem, da med tolikimi ljud-
mi živijo tudi dobri, oglasite se
mi po pismu ali dopisnici. Vsa-
ke pošte bom vesela, kajti ve-
dela bom, da me vscU nekdo
resno jemlje.
Kako to, da ti socialna služba
ne poišče kakšnega ustreznej-
šega dela v domačem kraju. Po
pogovoru s splošnim zdravni-
kom bi morala socialna druga-
če poskrbeti za take invalide.
Seveda sami od sebe se ne tru-
dijo preveč, oni dobivajo vsak
mesec OD. Toda jaz hočem iz-
bojevati svoje pravice - sama
jih ne bom zmogla, pomagajte
mi, za vse vam bom zelo hva-
ležna.
Ljudje mi tudi pravijo:
»Pozanimaj se, saj bi morala
kot invalid imeti določene
ugodnosti pri vožnji z javni-
mi prevoznimi sredstvi, pri
plačevanju kurjave in drugih
stvareh. Koga naj vprašam, o
takih rečeh ne vedo vsi lju-
dje vsega če pa naletiš na ka-
kega, ki se mu o tem vsaj
malo bliska, noče nič kon-
kretnega povedati. Brala
sem že predpise o usposab-
ljanju in zaposlovanju inva-
lidnih oseb, vendar so stvari
zelo posplošene. Na koga naj
se naslonim, na katera vrata
naj potrkam, da me ne bodo
pognali ven; kako naj tako
zgodbo razlagam od A do Ž
vsakomur. S svojimi 27. leti
starosti pa se ne smem kar
prepuščati vsakdanu, pred
mano je še precej let življe-
nja. Kaj bo, če nekega dne
ostanem sama, brez staršev,
na to seveda s težavo pomi-
slim, kaj bo, če se moje
zdravstvenos stanje še po-
slabša.
Z gornjim sestavkom sem
se skušala predstaviti vsaj v
grobem. Problemov in težav
se nisem otresla, lažje pa mi
bo vsaj za kratek čas, ker bo
le morda nekdo našel toplo
besedo in se mi oglasil.
VERONIKA ŽAGAR,
Poženelova 7, LAŠKO
Pokrajinski muzej Celje: V četrtek, 9. julija ob 20. uri bo
v Stropni dvorani koncet skupine Epitaf iz Ljubljane, ki se
bo predstavila s programom lastnih skladb, irskih, breton-
skih in škotskih narodnih pesmi.
V	petek, 10. julija ob 20. uri bo prav tako v Stropni
dvorani v okviru Serenadnih večerov koncert sopranistke
Agate Zgonec-Šumnik, blokflavtistke Helge Stierschnei-
der ter kitaristov Franziske in Lada Planko.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V petek,
10. julija ob 20. uri bo T. M. Jeglič na orglah igral dela J. S.
Bacha.
Mladinski kulturni center KLjUB: V petek, 10. julija in
v soboto, 11. julija si lahko od 19. ure naprej ogledate
razstavo fotografij KLjUBski porteti Eda Einspielerja.
Velenjski grad: V okviru Tedna kitare pripravljajo v
četrtek, 9. julija ob 20.30. uri koncert Godalnega kvarteta
slovenske filharmonije.
V	soboto, 11. julija ob 20.30. uri bo koncert sopranistke
Agate Zgonec, blokflavtistke Helge Stierschneider ter
kitaristov Franziske in Lada Panka.
V	sredo pa so na velenjskem gradu odprli razstavo »15-
letnice prijateljevanja Tomaža Lorenza s kitaro«.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V četrtek, 9. julija ob
20.30. uri bo v Kristalni dvorani koncert violinista Tomaža
Lorenza, kitarista Igoija Sajeta in harmonikarja Erna Se-
bastiana.
V	soboto, 11. julija ob 20.30. uri bo prav tako v Kristalni
dvorani večer ljubezenske glasbene lirike. Nastopila bosta
sopranistka Tiziana Sajot, in tenorist Jurij Reja.
V	ponedeljek, 13. julija ob 20.30. uri bo v Kristalni dvo-
rani večer poljske folklore v izvedbi FA Slovjanski iz
Krakowa.
V	torek, 14. julija ob 20.30. uri bo v cerkvici Sv. Križa
baročni večer, nastopili pa bodo sopranistka Olga Gracelj,
trobentar Stanko Arnold in Maks Strmčnik na orglah.
Zdravilišče Dobrna: V soboto, 11. julija ob 20. uri pri-
pravljajo koroški narodni večer, predstavili se bodo člani
kulturnoumetniškega društva Gozdar iz Črne na Koro-
škem z ansamblom diatoničnih harmonikarjev in koroško
folklorno skupino.
Zdravilišče Laško: V soboto, 11. julija ob 17. uri bodo
odprli prodajno razstavo akvarelov slikarja Bogdana Pot-
nika iz Kamnika, v kulturnem programu pa bodo zapeli
člani pevskega zbora TIM Laško.
Nama Žalec: V posebni sobi restavracije Nama Žalec
bodo v torek, 14. julija odprli razstavo likovnega amaterja
Janija Rebeca. V kulturnem programu ob otvoritvi raz-
stave likovnih del bo nastopil kitarist Andrej Okorn.
Dobro zavarovanje, mirno spanje
y Zavarovalni skupnosti Triglav opozarjajo na dopustniški čas
Veliko ljudi prav v dopustniškem času
spozna, kako pomembno in potrebno je
zavarovanje. Po sklenitvi zavarovalne
pogodbe namreč veliko lažje in bolj mir-
no zapustimo dom, saj vemo, da bomo ob
morebitnem vlomu ali poškodbi stano-
vanja dobili povrnjeno škodo. Prav tako
je tudi z našimi avtomobili, počitniški-
mi prikolicami ali hišicami. Pri tem pa
moramo seveda paziti, da pri sklenitvi
zavarovalne pogodbe upoštevamo de-
jansko vrednost zavarovanih stvari.
Prav nič ne bomo prihranili, če bomo
sklenili zavarovalno pogodbo za nižjo
vsoto od osnovne vrednosti. Premija, ki
jo bomo plačali zavarovalniškemu za-
stopniku bo sicer nižja, to pa se bo poz-
nalo tudi pri izplačilu odškodninskega
zahtevka ob morebitni škodi.
Varčevanje je torej povsem na mestu, a
le takrat, ko zares varčujemo in si nehote
ne delamo škode. Varčevanje je naprimer
tudi zavarovanje naših vrednih in drago-
cenih stvari, saj smo tako naredili prvi
korak, da obvarujemo in ohranimo našo
lastnino. Geslo »Dobro zavarovanje, mir-
no spanje«, ki ga v Zavarovalni skupnosti
Triglav, Območni skupnosti Celje, vse
večkrat omenjajo, je torej opozorilo, da
lahko za miren sen tudi sami kaj nare-
dimo.
Iz statističnih podatkov zadnjih nekaj
let je jasno vidno, da prihaja poleti v času
dopustov do povečanja škodnih primerov
v stanovanjih. Izlivi vode in poplave, vlo-
mi v stanovanja in počitniške hišice, pok-
varjena živila v zamrzovalni skrinji - priz-
najte, da se vse to najrajši zgodi takrat, ko
vas ni doma. Poletje pa je vsaj za nekatere
naštete neprijetnosti najbolj primeren
čas. Saj veste, poletna nevihta ob kateri se
tako rado izključi »fit« stikalo za električ-
no napeljavo, je dovoljšen vzrok, da ob
vrnitvi domov najdete polno skrinjo odta-
Ijenih^živil, ki ste jih prej skrbno zamrzo-
vali. Še tako lep dopust je najbrž takoj
pozabljen in prijateljem ne boste pripove-
dovali, kako prijetno je bilo na morju ali v
planinah, ampak hiteli s pritoževanjem
nad veliko nesrečo, ki vas je pričakala
doma. No, če boste pravočasno pomislili
»Nesreča nikoli ne počiva«, zato je po-
trebno pravočasno misliti nanjo in skle-
niti nezgodno zavarovanje. V Zavaro-
valni skupnosti Triglav priporočajo, da
vsak preveri, kako je kolektivno-nez-
godno zavarovan v svoji delovni organi-
zaciji, se dodatno zavaruje še z življenj-
skim in dodatnim nezgodnim zavarova-
njem in preveri tudi, kako so zavarovani
njegovi otroci v vrtcih in šolah.
na sklenitev zavarovalne pogodbe, bo jeza
vsekakor nekoliko manjša.
V gorah grmi In se bliska,...
žal, »grmi in se bliska« vse prevečkrat
tudi v dolini in po takšnih poletnih nevih-
tah ostaja na domačih dvoriščih in v sta-
novanjih pravo razdejanje. Toča oklesti
lepo urejen vrt in ne samo, da vam to
poletje ne bodo cvetele skrbno negovane
rože, tudi vrtnin ne boste spravljali s svo-
jega vrtička. Pomladno delo je šlo pov-
sem v nič, če ... Ja, seveda, če niste prej
sklenili zavarovalne pogodbe in si tako
zagotovili povračila ob nastali škodi.
Tudi pogled v prazen okenski okvir, ki
ga le delno zapolnjuje razbito steklo, ni ob
povratku z dopusta prav nič prijeten.
Vzrok, da vas pritlična okna lahko tako
neprijetno presenetijo, pa gre spet iskati v
poletnih neurjih ali pa pri nespretnih vlo-
milcih, ki so si izbrali najkrajšo pot v praz-
no stanovanje. Seveda vas lahko pričaka
tudi na pogled čisto običajen in nedotak-
njen dom, že takoj v predsobi pa vas na-
mesto malce zatohlega zraka pozdravi
pravo razdejanje. Boste samo jokali in
nergali zaradi ukradenih dragocenosti in
razdejanega stanovanja, ali boste pomisli-
ti tudi na kaj drugega? Seveda, pred takš-
nimi neprijetnostmi se lahko zavarujete s
sklenitvijo zavarovalne pogodbe.
Pri vseh teh neprijetnostih vam seveda
lahko pomaga tudi malce več skrbnosti in
načrtnosti preden odidete zdoma ter pri-
jaznost in dobra volja sosedov, ki bodo
popazili na vaše stanovanje, najzaneslji-
vejša odločitev pa je vsekakor obisk v
Zavarovalni skupnosti Triglav.
Marička, ki ima lepega
fička, ■ ■ ■
Tudi pri »fičku«, pa čeprav je prevozil
že lepo število kilometrov in na pogled ni
nobena limuzina, je dobro misliti na zava-
rovanje. Saj veste, cene storitev pri avto-
mehanikih so zasoljene, za tiste denarje,
ki jih izplačamo ob nakupu novega avto-
mobila, pa bi človek že moral iskati pravš-
nji izraz v slovarju . . . Najbolje je torej
skrbeti za svoj avtomobil in paziti, da ob
morebitni nesreči ne presedlamo iz štirih
na dve kolesi. Polno kasko zavarovanje je
torej tisto, ki varuje vaš avtomobil, vam
pa omogoča mirno spanje in ne sivi las.
V poletnih mesecih je namreč tudi pro-
metnih nesreč in poškodb na vozilih več
kot v ostalih mesecih. Strpnost in previd-
na vožnja sta sicer zlati pravili pametnega
voznika, a ni ga, ki bi vam lahko zagotovil,
da tako misli tudi nasproti vozeči šofer.
Sicer pa polno kasko zavarovanje vklju-
čuje tudi zavarovanje vozil pred vlomi,
tatvinami, požarom, točo, torej vsemi
škodnimi primeri, ki jim je - verjamete ali
pa ne - vaše vozilo vsak dan izpostav-
ljeno.
Jaz bom pa rožico utrgal,...
če se poletna nevihta zares razsrdi in
preraste v pravi mali vihar, potem se tudi
Kako poskrbeti, da bo dopustniški čas
minil brez nepotrebnih skrbi in nas do-
ma ne bodo pričakala neprijetna prese-
nečenja, je bila tudi osrednja tema odda-
je na Radiu Celje, v kateri so sodelovali
Jani Ferme z nasveti iz premoženjskega
zavarovanja. Tone Pavšer z nasveti iz
avtomobilskega zavarovanja, Albert
Ogrizek, ki skrbi za osebna zavarovanja
in Boris Čop, z nasveti iz kmetijskih za-
varovanj.
Vprašanj poslušalcev ni manjkalo,
največ pa jih je bilo prav o zavarovanju
avtomobilov in premoženjskem zavaro-
vanju. Seveda je najboljši nasvet za ko-
nec ta, da obiščete Zavarovalno skup-
nost Triglav in tudi vi povprašate vse,
kar vas zanima.
drobnih rožic ne more več natrgati. Kme-
tijski pridelki so uničeni in kmetje že dol-
go vedo, da jih pred negotovostjo še naj-
bolj varuje umno sklenjena zavarovalna
pogodba. Čas za sklepanje zavarovalnih
pogodb v kmetijskem zavarovanju se
pravzaprav že izteka, a v Zavarovalni
skupnosti Triglav pravijo, daje vsako leto
več kmetijskih zavarovancev. Za sklepa-
nje zavarovalnih pogodb se odločajo tako
v zasebnem kot v družbenem sektorju, v
Zavarovalni skupnosti Triglav pa izplača-
jo odškodninski zahtevek ob koncu sezo-
ne, septembra ali oktobra. Kmetje največ
zavarujejo pridelke hmelja, vinograde, ži-
tarice, sadovnjake, vrtnine in zvečine so
že navajeni, da ob morebitni škodi strpno
počakajo na cenilce Zavarovalne skupno-
sti Triglav. To so namreč strokovnjaki, ki
svoje delo dobro poznajo in kljub hitri
vegetaciji tudi nekaj tednov po toči še
vedno natančno ocenijo nastalo škodo.
Sicer pa vselej opravijo cenitve na posa-
meznih točkah prizadetega območja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Dva dni zabave In slovesnosti v Rečici
IX. yaška olimpiada In 105 let gasilcev
člani turističnega dru-
štva Rečica ob Savinji si
končno lahko oddahne-
jo, kajti za njimi je njiho-
va najzahtevnejša prire-
ditev Vaška olimpiada.
S spremljajočimi prire-
ditvami vred se je začela
že v četrtek, 2. julija,
končala pa v zgodnjih
urah ponedeljka.
Prvi dan so v avh reči-
ške šole odprli slikarsko
razstavo. Naslednji večer
pa se je odvijala priredi-
tev Pod vaško Upo. Sobo-
tino dopoldne je bilo
obarvano dokaj športno.
Na novem teniškem igriš-
ču so nameč izvedli teni-
ški turnir za mešane dvo-
jice, na igrišču za mali no-
gomet pa so se pomerile
ženske.
SOBOTA: Gasilsko
slavje
Popoldanske ure so bi-
le namenjene proslavi
105-letnice tamkajšnjega
gasilskega društva. Slo-
vesnosti so se udeležila
društva-člani občinske
gasilske zveze Mozirje,
gasilci iz Žalca in Titove-
ga Velenja ter gostje iz
Zvezne republike Nemči-
je, ki so dolgoletni prija-
telji domačih gasilcev.
Na slavnostni paradi
smo poleg svetlečih uni-
form, činov in gasilskih
vozil videli tudi prapore
vseh sodelujočih društev,
ki jih, verjemite, ni bilo
malo. Rečica, Okonina,
Bočna, Mozirje, Šmartno
ob Dreti, Ljubno, Rad-
mirje, Kirten (ZRN) in še
bi lahko našteval.
Seveda gasilska prire-
ditev brez govora ni pra-
va in tudi ta ni bila izje-
ma. Zahvale nemškim ga-
silcem, ki so domačemu
društvu podarili dve rab-
ljeni vozili, so se vrstile
druga za drugo in tisti, ki
so vso stvar spremljali le
kot gledalci, so poštah na-
veličani. Večina je pač
prišla v Rečico zaradi za-
bave in ne zaradi govo-
ranc. Sledila je predaja
avtomobilov, ki so ju ga-
silci iz Kirtna poimenova-
li po dveh najaktivnejših
članicah gasilskih dru-
štev iz Rečice in Kirtna:
Cvetka in Lucja. »Ko se
ju bosta ti imeni prijeli,
bosta še boljše služila na-
menu,« je povedal go-
spod Meier. Po podelitvi
priznanj (predvsem nem-
škim prijateljem) se je
pričela zabava, ki je traja-
la do ranega jutra.
NEDEUA: Vaška
ollmpijada
Bilo je zgodnje popold-
ne, ko so se ljudje začeli
zgrinjati na nogometno
igrišče v Rečici. Vreme je
bilo organizatorjem na-
klonjeno, saj ni deževalo,
pa tudi pretirane pripeke
ni bilo. Zato ni čudno, da
se je zbralo veliko ljudi.
V šaljivih igrah so se
pomerili krajani šestih
okohških vasi: Rečice,
Pobrežja, Poljan, Nizke,
Homca in Spodnje Reči-
ce. Pričeli so z nogome-
tom, ki pa ni bil navaden.
Igrah so namreč s težko
žogo medicinko, golmani
pa so imeli noge v vrečah,
privezanih okrog pasu. V
tej disciplini so zmaglai
Pobrežani. Sledilo je se-
stavljanje slike veverice
iz posameznih delov. Tu-
kaj so sodelovali le otroci.
Dve igri so Rečičani iz-
vedU med koli, zapičeni-
mi v tla. Najprej je bilo
treba brcati žogo. Pa ne
mislite, da je bilo to eno-
stavno. Žoga je bila na-
mreč težka, pri vratcih pa
se je bilo treba celo sklo-
niti. V drugi igri med koli
so tekmovalci nosili ku-
halnice med zobmi. V le-
teh pa, reci in piši, jajca.
Več celih si prinesel nazaj
na štart, boljše je bilo.
Kot rdeča nit dogajanja
je potekalo vlečenje vrvi.
V ekipah je bilo po pet
moških in dve ženski. Tu-
di v tej panogi, ki je tako
kot nogomet navrgla naj-
več točk, so zmagah Po-
brežani.
Še dve igri sta bili na
sporedu. V prvi so dekle-
ta, starejša od 15 let, z vrv-
jo in centimeter debelimi
pletilkami pletla leve pet-
Ije. V dvajsetih minutah
so morale naplesti kar
največ. V zadnji pa so pa-
ri iz 23 delov sestavljali
grablje.
Prepričljivo so zmagali
Pobrežani pred domačini
in ekipo Spodnje Rečice.
Ti so si tudi razdelili po-
kale, čestitala pa sta jim
predsednik krajevne
skupnosti Tone Hriber-
nik in predsednik občin-
ske konference SZDL
Zdravko Novak.
Če naredimo črto pod
tekmovalno plat priredi-
tve, moramo priznati, da
so se organizatorji na čelu
z Dragom Jelenkom za-
res potrudili. Gledalci so
se lahko od srca nasmeja-
li, s čimer je bil namen
prireditve verjetno tudi
dosežen. Mogoče bi bilo
vredno v prihodnje Va-
ške olimpijade uvrstiti še
krzgane iz drugih koncev
mozirske občine; tako bi
si zagotovili še več obi-
skovalcev. Nikakor pa ne
moremo biti zadovoljni z
.gostinsko ponudbo na
Vaški ohmpiadi. Cenik je
namreč vseboval jedi, ki
jih stojnice niso nudile.
Konkreten primer: hot-
dog. Poleg tega tudi ni bi-
lo nikogar, ki bi pijačo
ponudil žejnim gledal-
cem tekmovanja, katerim
se ni ljubilo k stojnici. S
to potezo bi bili zadovolj-
ni vsi; gledalci bi se odže-
jali, ne da bi zamudili kak
zanimiv košček priredi-
tve, gostincem pa bi v že-
pu malce bolj zazvenelo.
No, treba pa jim je šteti v
čast, da (razen sladoleda)
niso preveč zasolili cen.
JANKO PETROVEC
Foto: EDI MASNEC
in LJUBO KORBER
Nekateri so navdušeni, drugi malo manj, tretji so razočarani. Takšno je pač življenje; danes mi, jutri vi,
kajne?
Kdo bo boljši, mi ali oni? Kar tako se pa tudi ne damo potegniti!
Ob takšnem nogometu z medicinko kaj rada zaboli
nežna ženska nožica.
Kamen na kamen - palača, pentlja na pent-
ljo - točke za domačo ekipo!
Na sobotni prireditvi so »kraljevali" prizadevni gasilci, ki so proslavili 105 jubilej.
Uul
a P!
Poštar Albi
Poštarji v m^
samo uradne 0|
krat brez pr^
pristnega člov^
sa. Končno pa, t
dajo v nabiralec
jo pa le tedaj, j
pod nos uradno
Na vasi, v kri
domačnost še vtl
sosedske odnos(
štar priljubljena I
inventar, znanil
in slabega, skor;
največkrat oprav
jevno službo« od
poshtve pa do
To se pravi, da
naveže se nari
ljudi.
Takšnih, pravi
poštarjev je malo
še posamezni p
katere imajo vai
usta hvale in spo;
Ko smo bili v
smo se potepahtt
govih« poteh, sm,
U. Po jojmene, n
gasilci, šele na k
izdal, da je tudi
ste, gasilec je z a
pa malo manj. K;
to zato, ker mu jej
služba načela zd^
zdaj Albin Rihai
»penzijo«. Kaj boj
njega ne bo veti
smejo niti pomis;
Sve
Na Vranskt
Najbrž tovn^
tev ne bi tako «
bi bila pripravi
čudovitem okot
leto - v parku
grad. Ta je dela
pogorel, a priza
stično društvo
skem, ki vsako fe
ditev organizira
no zavedalo, daj
nje izrednega pi
se je potrudilo il
ko obnovilo, da
dovi požara k(
zlasti, ker so j
starodavna dtf^
čala poglede na
Zato ni čudno,|
za vse čase privj
leto na Vransko I
Vita Mavrič se
|8L
NOVI TEDNIK - STRAN 13
tnivost je nalezljiva,
le ne more premagati
iz LUČ pozna skoraj vsakega krajana, saj Je »»njihov« že 30 let
Albin razvaja na vsakem ko-
raku. Tudi po dvakrat prine-
se pošto, če ne najde naslov-
Ijenca doma.
Pred tridesetimi leti
po malcadamu in peš
»Samo po Lučah sem
dnevno napravil po sedem
kilometrov, koliko po hribih
pa nisem nikoli štel. Mislim
pa, da sem dnevno prehodil
peš in s torbo, ki tehta od
dvajset do petindvajset kilo-
gramov, kar približno štiri-
deset kilometrov.«
Makadam je bil takrat,
včasih je tega uničil še hudo-
urnik. Do visokogorske
kmetije se je bilo potrebno
prebiti. Vso pošto sem takrat
dostavljal na dom. Zdaj po-
šte ne dostavljam prav do
kmetije, ampak jo oddam v
predale, ki so zato posebej
pripravljeni. Najdaljša pot
mi je zdaj v Podvolovljek, a
gre, ker imam motor. Z njim
obredem dnevno Luče, ki so
še enkrat večje kot pred tri-
desetimi leti in okolico, za
katero porabim več kot štiri-
deset kilometrov vožnje. V
osmih urah pa še vedno ni-
sem gotov, ob šesti uri zve-
čer sem še kar na cesti. Kar
nekaj me žene, vsak dan mo-
ram oddati vso pošto, druga-
če nisem zadovoljen.
Koliko kilometrov prevo-
zim na mesec? Približno de-
vetsto in še veliko ur peš ho-
je, ker povsod ne pridem z
motorjem, niti z avtom. Last-
nim seveda, ker čuvam
zdravje in zato večkrat upo-
rabim svoj avto, kar pa mi ne
upoštevajo.«
Med službo celo
živinozdravniii
človeku, terencu, ki pozna
vsak kotiček »svojega ozem-
lja« se v tridesetih letih mar-
sikaj pripeti. Albin je bil do-
stikrat pomočnik živonoz-
dravniku ali pa je celo sam
pomagal živini na svet. Pri
porodnicah je imel srečo,
otrokom res ni rezal popko-
vine, jim je pa pomagal do
najbližje ambulante.
»Sploh je najtežji mesec v
letu december. Takrat je naj-
več pošte in pokojnine so
običajno dvojne. Prav težko
je ostati trezen, ker Albina
povsod vabijo na kozarček
krepkega. Če bi vse popil,
kar mu ponudijo, bi bila nje-
gova torba samo na pol iz-
praznjena. Pozna pa kar vse
od kraja, saj raznaša pošto že
trem generacijam, ki so
zrastle pred njegovimi očmi.
Rastle so že, rastle, vendar je
Albin med tem skoraj vsako
iimo gazil do vsake domači-
je več kot pol metra snega.
Zato je te ljudi, potem ko so
ga povabili na toplo, tudi
vzljubil. Je to tisto, kar daje
osebnosti vaškega poštaija
osebni pečat, ljubezen do
ljudi, katerim prinaša radost
in neuspeh, ki vejejo iz posa-
meznega pisma?
Albin se nasmiha, ko ga to
vprašujem, saj sam te nave-
zanosti ne zna opredeliti.
Ljubezen brez odrekanja in
trpljenja ni ljubezen, to potr-
juje Albin sam, ne da bi se
tega zavedal. Vsrkal je to va-
se, brez vsake modrosti, ne-
kaj kar je razumljivo samo
po sebi.
Ni pa sprejemljivo za nje-
govo telesno počutje, zato se
želi predčasno upokojiti.
Na čas službovanja mu bo
ostalo veliko lepih in tudi
bolečih spominov, zlasti ti-
stih, ko so mu vaški psi ne-
štetokrat izmerili hlače.
Največkrat gaje rešila pošt-
na torba, vedno pa ne..«Al-
bin še danes ne more razu-
meti, da je bil in je še vedno
prijatelj vsem ljudem, s psi
pa ni mogel in ne more n^ti
sožitja. Velikokrat je posku-
šal, pa je vedno odnesel naj-
manj preparane hlače.
Nekatere stvari bodo osta-
le Albinu še naprej nerazum-
ljive, s čimer pa si v pokoju
ne bo belil glave. Preveč rad
ima gasilstvo.
Gasilec z dušo in
telesom
Kar mu sploh še ostaja
prostega časa, ga Albin pora-
bi za gasilstvo. Strast? Naj-
brž, saj traja že 41 let. Toliko
časa je namreč član gasilske-
ga društva Luče, njegov po-
veljnik pa je štiri leta. Med-
tem je tudi napredoval, po-
stal je nižji častnik prve
stopnje.
Kot gasilec je strašansko
zgovoren. Tako je hitel pri-
povedovati, kot da bi gasil
najhujši požar. Ta je bil leta
1950 v Robanovem kotu in je
trajal tri noči in dva dni. Hu-
do je bilo tudi leta 1983, ko je
gorel nov hlev v usmeijeni
kmetiji. Tudi lani so bili v
Lučah hudi požari. Pri reše-
vanju jih je oviral sneg. Po-
štar Albin ne preneha našte-
vati. Najbrž ima vse požare
tako v malem prstu kot pre-
bivalce okoliša, katerim raz-
naša prijetne in neprijetne
novice. Pripoveduje o tek-
movanjih mladih, ki letos pr-
vič tekmujejo iz njihovih
vrst, o tem, kako se gasilstvo
razvija, o tem, kako čuti kot
poveljnik gasilcev veliko od-
govornost.
Poudarek je na zadnji nje-
govi besedi - odgovornost.
Tako kot jo čuti za svoj po-
klic, ki mu postaja že pretež-
ko breme, jo počasi nadome-
stuje z gasilstvom. Z zadnji-
mi kapljami močmi se mu je
zapisal in njegova poslednja
ljubezen je. Za njo pa vemo,
da je njena največja odlika -
zvestoba.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
la zimzelenih melodij
etič uspela prireditev - pomlajeni evergreeni
Dvorišče, kraj glavnega do-
gajanja je bilo nabito polno,
natrpane pa so bile tudi
ograje in veje starodavnih
lip.
Prireditev je sodila v sklop
manifestacij ob žalskem ob-
činskem prazniku, zahtevala
pa je veliko organizacijskih
sposobnosti, ki jih je odlično
opravilo turistično društvo
Vransko. Tako kot vse doslej
so pridnim vranskim delav-
cem priskočile na pomoč
številne organizacije združe-
nega dela s celjskega območ-
ja. Glavni pokrovitelji so bi-
li: Elkroj iz Mozirja, Juteks iz
Žalca, Sozd Hmezad, Celjska
mlekarna, Kiv Vransko, Mik
iz Prebolda in še vrsta dru-
gih manjših delovnih organi-
zacij.
Na prireditvi, ki jo je v
celoti posnela ljubljanska
televizija, so se številnim
obiskovalcem, med kateri-
mi je bilo tudi veliko tuj-
cev, predstavili pevci Mar-
jana Deržaj, Meta Malus, Vi-
ta Mavrič, Elda Viler, Rafko
Irgolič, Lado Leskovar irr
Dušan Uršič, instrumental-
ni solist Borut Bučar in an-
sambel Boruta Lesjaka, ki
je pripravil tudi vse aranž-
maje za nastopajoče. Spo-
red ki ga je umetniško obli-
koval doktor Urban Koder
sta povezovala Metka Cen-
trih in Janez Vedenik.
Pravo odkritje večera
evergreenov je bila vsekakor
mlada pevka Vita Mavrič, ki
je s sodobno interpretacijo
in moderno izvedbo novih
pesmi predvsem navdušila
mlado občinstvo. S kitaro je
»omamljal« Dušan Uršič, s
klarinetom pa znani instru-
mentalist Borut Bučar.
S temperamentno zapeti-
mi pesmimi je kar vse po vr-
sti navdušila stara garda
priznanih mojstrov in prima-
don, brez katerih si tega ve-
čera ne moremo predstavlja-
ti. Vsi so zatrjevali, da nasto-
pajo zadnjič, da so to ničkoli-
kokrat že sklenili, pa se ob
letu ponovno znajdejo sku-
paj. Najbrž so tako zimzele-
ni, kot pesmi, ki jih in so jih
ta večer ponovno interpreti-
rali.
Občinstvo je bilo zadovolj-
no, najbrž pa tudi organiza-
Dušan Uršič postaja vse
bolj priljubljen kantavtor, s
svojim jedkim humorjem v
pesmih pa tudi krepko piči.
torji, ki so že ta večer skleni-
li, da se ob letu ponovno vi-
dimo.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
Temperamentna Marjana Deržaj je znova navdušila ob-
činstvo.
J^^ lja kot nov up v slovenskem šansonu.
Ob koncu festivala zimzelenih melodij še zadnji pozdrav udeležencev številnemu občinstvu.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Izidor ovčice pase
Na pašniku so se zbrali
otroci.
»Kaj bi počeli?« je vzdihnil
Tonček.
»Uf, kako je vroče,« je re-
kla Metka.
»In kakšen dolgčas,« je do-
dal Jožek.
Marsikdo bi vsakodnevno
pašo rade volje zamenjal za
kaj bolj zanimivega. Pa še ta-
ko zgodaj so morali vstati
vsako jutro. Ampak nič ni
pomagalo. To je bilo vselej
njihovo delo.
»Kaj ko bi si pripravili ma-
lico,« je predlagala Metka.
»Jaz prinesem mast in po-
sodo.«
»Jaz skočim v kurnik po
jajca,« se je ponudil Jožek.
»Jaz bom pa kuhar,« je od-
ločil Tonček.
Ena, dva tri - rečeno, stor-
jeno.
Na robu pašnika je zagorel
majhen ogenj in kmalu je za-
dišalo po ocvrtih jajcih.
Mmm! To je bila imenitna
pojedina.
Dandanes je bržkone malo
takšnih, ki počitnice preživ-
ljate na paši. Za živino pove-
čini skrbe električni pastirji,
ovce pa v naši deželi le še
bolj poredko vidimo. Kaj ho-
čemo. Časi se pač spremi-
njajo.
Foto: ANTON DEBELAK
COŠ Fran Roš
CELJE
Moja prva zmaga
v areni so se zbirali gledalci.
Tekma se bo kmalu začela. Kole-
sarke in jaz smo bile že na startu.
Mož, ki je bil ob robu steze, je
imel že pištolo v rokah. Napove-
dovalec je kričal: »Čez minuto se
bo začela tekma!« To je ponavljal
vsakih pet sekund z velikim nav-
dušenjem. Možje ustrelil s pišto-
lo in kolesarke smo zdirjale. Za-
čel seje velik boj med Američan-
kami, Jugoslovankami, Bolgar-
kami, Avstrijkami... Dirjale
smo z vso svojo konjsko silo, vo-
zile smo kot rakete. Za nami se je
dvigal prah, tako da se nas za
trenutek sploh ni videlo. Pedala
so se vrtela kot mlinska kolesa.
Zavihrala je naša zastava. Takrat
sem opazila, da moram zmagati.
In že sem bila na devetem me-
stu. Zdaj, zdaj se bo tekma kon-
čala, jaz pa sem še vedno deveta.
Še zadnji krog. Že sem četrta.
Samo še osem ovinkov. Napove-
dovalec že kriči: -Gotovo bo
zmagala Američanka Amanda. «
Napisi osvežilnih pijač in tek-
stilnih tovarn so švigali mimo ka-
kor blisk. Z vso silo pritisnem na
pedala. Na ovinku sem se zadnji
hip ujela. Mislila sem, da ne bom
zdržala. Napovedovalec ves
vznemirjen vpije: »Presenečenje,
presenečenje, vodstvo je prevze-
la Tina Kač. Zapomnite si: Tina
Kač!«
Ali bom uspela ali ne? Ameri-
čanka Amanda je tik za menoj.
Pred nama so odločilni metri.
Jaz ali ona? Gledalci so gledali z
izbuljenimi očmi, vsi nestrpni in
radovedni so čakali, kaj se bo
zgodilo. Še malo ravnine in v ci-
lju sem. Prva sem, prva sem!!!
Vsa presrečna sem skočila s
svojega vzdržljivega kolesa. Gle-
dalci niso verjeli svojim očem.
Razni klobuki, traki, rožice so
padali po meni. Vsa presrečna
sem dvignila svoje kolo in stopila
na zmagovalno stopničko. Tudi
sama sebi nisem mogla verjeti,
da sem zmagala. Dobila sem ve-
nec lovorjevih listov, medaljo in
pokal. Pa še lep poljubček od
predsednika sveto\'ne kolesar-
ske zveze.
Vse to se je, žal, zgodilo v sa-
njah Tine Kač.
TINA KAČ, 4. C
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Od tu in tam
Bržkone ste že slišali nešteto
pravljic, v katerih morajo mla-
deniči storiti kakšno prav po-
sebno junaško dejanje, da si
pridobijo roko ljubljene dekli-
ce. Vendar se je nekaj podob-
nega dogajalo tudi v resnici.
Mladeniči iz indijanskega ple-
mena Apačev so morali dekle-
tovo srce osvojiti z rogovi bizo-
na, ki so ga morali ubiti zgolj z
nožem. Čimveč takšnih rogov
so prinesli, temveč upanja so
lahko imeli.
V živalskem vrtu
Poletni čas je prav primeren, da se kdaj napotimo v žival
ski vrt. Za obiskovalce živalskega vrta je gotovo najbo)
zanimiva kletka, v kateri prebivajo opice. Kakšne vragolij,
znajo početi!
Med opicami v živalskem vrtu vidimo tudi pavijane. To S(
zelo inteligentne opice, ki jih afriški domačini nimajo pr^
več radi. So namreč nepoboljšljivi in predrzni tatovi, ij
uničujejo posevke in nasade.
Pavijanom na čast so v starem Egiptu postavili velika
spomenikov. Tudi munificirali so jih, saj so našli v grobni
cah njihove mumije: za stare Egipčane je bil namreč pavijaj
sveta žival. Udomačene so uporabljali pri obiranju sadja.
Sicer pa pavijani žive najraje v skalnatih področjih ali
razredčenih gozdovih blizu vode. Redko plezajo po drevju
raje se držijo pri tleh, kjer iščejo hrano. Najbolj jim tekne
sadje.
Atka na počitnicah
Naša prijateljica Atka se na počitnicah prima zabava.
Tako nam je vsaj sporočila na razglednici. Oni dan so se ŠU s
prijatelji igrico za vehk sladoled. Uganeš, kdo gaje dobil? |
Reši labirint!	[;
V Namo po nakupili
Ju/l/a ugodni posojilni pogoji
V žalski in levški Nami
pripravljajo te dni vrsto no-
vosti in presenečenj za ku-
pce. Svoje prodajne progra-
me nameravajo dopolniti in
popestriti s prodajo uvože-
nih izdelkov. Kupci si že
lahko izberejo otroške vo-
zičke in čeveljčke ter uni-
verzalne čistilne aparate
LA VA POROSA, ki so na-
menjeni za čiščenje vseh
stanovanjskih površin. Či-
stilni stroji, ki delujejo na
parni sistem, so še posebej
primerni za čiščenje oken,
pohištva, kuhinjskih ele-
mentov ter ostalih delov
stanovanjske opreme.
Julija pripravljajo v Nami
za svoje kupce še posebej
ugodne posojilne pogoje. Za
nakup • pohištva v velebla-
govnici Nama Žalec ponuja-
jo polletno brezobrestno po-
sojilo, za enoletno posojilo
pa obračunavajo nekaj več
kot 35 odstotne preračunane
obresti. V žalski in levški
blagovnici lahko na posojilo
kupite tudi šivalne stroje,
aparate bele tehnike, televi-
zijske sprejemnike in poso-
do iz uvoza, tekstil, kolesa,
motorje in peči na trdo gori-
vo. Pri vseh posojilih je po-
trebno ob nakupu plačati pr-
vi obrok.
Za belo tehniko in šivalne
stroje ponujajo ob nakupu
štirimesečno brezobrestno
posojilo, ob polletnem poso-
jilu pa zaračunavajo nekaj
manj kot 20 odstotne prera-
čunane obresti, televizijske
sprejemnike iz uvoza lahko v
Nami kupite na polletno bre-
zobrestno posojilo, za kolesa
in motorje pa ob nakupu za-
računavajo nekaj več kot 27
odstotne preračunane obre-
sti ob polletnem posojilu.
Tudi tekstil - vse od me-
tražnega blaga, pletenin, mo-
ške in ženske konfekcije, pe-
rila in dekorativnega blaga -
lahko v Nami kupujete na
štirimesečno brezobrestno
ah polletno posojilo z nekaj
manj kot 20 odstotnimi
obrestmi. Enake obresti za-
računajo tudi ob nakupu
uvožene posode iz nerjaveče
pločevine, za katero ponuja-
jo polletno posojilo. V Nami
so se odločih tudi za prodajo
peči na trdo kurivo, ki jih
lahko kupite na enoletno po-
sojilo z nekaj manj kot 44 od-
stotnimi preračunanimi
obrestmi.
Nh našem območju ima Nama dve blagovnici, ki kupcem ponujata obširen prodajni
program, v mesecu juliju pa še posebej ugodne posojilne pogoje. V Levcu si lahko v
Naminem prodajnem centru izberete belo tehniko, šivalne stroje, kolesa, motorje, televi-
zijske sprejemnike in posodo iz nerjaveče pločevine iz uvoza, tekstil ter peči na trdo
kurivo, za katere ponujajo ugodna posojila.
V okviru prireditev ob Žalski noči so v Nami pripravili tudi zanimivo modno revijo, na
kateri so mariborske manekenke iz profesionalne skupine modne oblikovalke Pavline
Mavrin predstavile izdelke in oblačila 25 proizvajalcev. Ljubljanska Rašica in Plete-
nina, novomeška Labod in Novotekst, sevniške Jutranjka in Lisca, kranjski Triglav in
Gorenjska oblačila, tovarna nogavic Polzela, Novost Tržič, Beti Metlika, Mura Murska
Sobota, Mik Prebold, Zarja Petrovče, Elkroj Mozirje, Kora Radeče, Alniira Radovljica,
Svilanit Kamnik, Goričanka Velika Gorica, Sloga Slavonska Požega, Ideja Kamnik - to
so prav gotovo proizvajalci, ki so s svojimi oblačili dodobra potešili radovednost
gledalcev. Žalsko modno revijo so s svojimi izdelki popestrili še v boutiquih Dana Žalec
in Bunny Mozirje celjskih Zlatarnah, mariborskem Zlatorogu in celjskem Vrtnarstvu.
Večino izdelkov, ki so jih manekenke predstavile v Žalcu, je že te dni mogoče kupiti v
Nami, nekaj pa je takšnih, ki segajo že v jesensko-zimsko kolekcijo in jih na naših
prodajnih policah lahko pričakujemo šele takrat. Modno revijo je pripravila Namina
modna oblikovalka Mojca Dobnikar, njen glavni namen pa je bila predstavitev posa-
meznih modnih slogov v okolju, kamor sodijo. Tako so elegantna modna oblačila
predstavili v posebnem kotičku, kjer so manekenke »kabaret^- oblačila v črno-beli barvi
predstavjale s kozarcem penečega vina v roki, dekleta in fantje v mornarskih oblačilih,
modrem in črnem jeansu ter safariju s kolonialnim pridihom, kakršnega smo lahko
videli tudi v filmu Moja Afrika, pa so novo modo predstavljala dosti bolj sproščeno. H
kopalnim plaščem in kopalkam (na sliki) pa seveda sodi sproščeno vzdušje pod sonč-
ni kom.
Solata ne le kot
priloga
v okviru gostinske ponud-
be so se v Nami odločili za
predstavitve posameznih je-
di. Letos so v svojih restavra-
cijah gostom že ponudili slo-
venske narodne jedi, jedi z
žara, perutnino na različne
načine in sojine jedi.
Zadnji teden v juliju pa bo-
do gostom ponujali solate.
Gre predvsem za to, da po-
skušajo v Nami ob vsaki
predstavitvi jedi širiti tudi
kulinarično kulturo gostov.
Tako bodo ob tednu solat
pripravljali solate kot samo-
stojne jedi, ljudem pa bodo
ponudili priložnost, da tudi
domače jedilnike popestrijo
in malce spremenijo. Solata
je namreč lahko tudi samo-
stojna jed, ki še posebej prija
prav poleti.
V Nami tudi v okviru go-
stinske dejavnosti priprav-
ljajo številne novosti, ki pO;
stajajo počasi že zaščitni
znak te trgovske delovne or-
ganizacije.
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
« Izudin M. je očitno res-
no vzel izrek, da glasba ne
nožna meja. V stanovanju v
nlici Milčinskega je že ne-
kajkrat do konca navil ra-
diiski sprejemnik, kar seve-
da ni všeč miru željnim so-
sedom. Ondan so morali
nosredovati miličniki in da
bi bil v bodoče mir, so napi-
sali prijavo.
« Jožica R. iz Loke pri
Žusmu pa je na celjski že-
lezniški postni uprizorila
kar glabeno točko »v živo«!
Nieno prepevanje je bilo
bolj vreščanje, svoj scenski
nastop pa je popestrila z
zmeijanjem nesojenega ob-
činstva na postaji, zato so
io miličniki pridržali do iz-
treznitve. Strokovno oceno
njenega nekulturnega na-
stopa bo napisal sodnik za
prekrške...
• Alkohol in opoldanska
sopara sta bila »usodna« za
Jožeta V. s Teharske ceste
in Staneta R. iz Pucove uli-
ce. V soboto sta že sredi be-
lega dne razgrajala po že-
lezniški postaji. Pomiril ju
je prihod miličnikov. Da pa
bi se v bodoče lepše vedla,
ju bo v kratkem povabil na
klepet sodnik za prekrške.
Umor v vinogradu - deset let zapora
SkaUeni medsosedski odnosi so privedli do naWulšega - umora
Na deset let zapora je ve-
liki senat Temeljnega sodiš-
ča Celje, enota Celje obsodil
prejšnji teden 45-letnega
Franca Plešnika iz Čreš-
njevca 1 pri Vojniku. Sodiš-
če ga je namreč spoznalo za
krivega, da je 7. aprila letos
z lovsko puško vpričo vse
družine ustrelil soseda An-
tona Jošta.
To najhujše kaznivo deja-
nje je storil v stanju bistveno
zmanjšane prištevnosti. So-
dišče mu je še izreklo ukrep
obveznega zdravljenja zaradi
alkoholizma in mu odvzelo
lovsko puško, s katero je za-
grešil umor. Do pravnomoč-
nosti sodbe mu je tudi po-
daljšalo pripor.
Obtoženi je na obravnavi
obžaloval dejanje, ki ga je
storil 7. aprila letos okoli 18.
ure, ko je v vinogradu z lov-
sko puško iz neposredne bli-
žine ustrelil Antona Jošta.
Kot je povedal na glavni
obravnavi, se ne zaveda, ka-
ko je lahko to storil. Ne ve,
zakaj je iz sobe vzel eno od
treh lovskih pušk, ki jih je
imel, ko se je odpravil v vi-
nograd, da bi se pogovoril s
sosedom glede sporne hru-
ške. Namesto pogovora so
padli streli. Franc Plešnik je
povedal, da se ne zaveda, kaj
se je dogajalo. Ne spominja
se, kolikokrat je streljal.
Ves ta dogodek je dokaj
vznemiril krajane Crešnjev-
ca in okolice, do njega pa naj
bi prišlo zaradi skaljenih
medsosedskih odnosov. Ti
naj bi bili slabi že vsaj tri
leta, višek so dosegli letoš-
njega 7. aprila. Ta dan naj bi
delavci z buldožerjem napra-
vili izkop za novo Plešniko-
vo hišo. Franc Plešnik je po-
poldne odpeljal gnoj sosedu,
domačim pa naročil, kaj naj
strojnik naredi. Vendar z
buldožerjem ni mogel priti
do mesta, kjer naj bi bil de-
lal, ker mu je bila med potjo
napoti Joštova hruška. Pleš-
nikova je zato poslala hčer k
Joštovim v vinograd, da bi
jih povprašala, če dovolijo,
da hruško podrejo. Joštovi
so ji odgovorili, naj se pride
o tem pomeniti njen oče.
Ko se je kasneje Franc
Plešnik vrnil domov in zve-
del, kaj se dogaja, je šel v
sobo, vzel puško, sedel v av-
to in se odpeljal v vinograd,
kjer je vsa Joštova družina
(starša in trije otroci) okopa-
vala. »Vprašal sem ga, kako
je s hruško in ko je nekaj
zarjul in stopil proti meni,
sem streljal,« je povedal na
glavni obravnavi. Kaj se je
potem dogajalo, pravi, da se
ne spominja.
Franc Plešnik je soseda s
streli smrtno ranil.
Obtoženi je dejanje storil
vinjen, jemal naj bi bil tudi
tablete. Vendar sodni izve-
denec - nevropsihiater - na
osnovi razgovora in znanih
podatkov ni mogel oceniti,
ali je dejanje storil v stanju
zmanjšane ah bistveno
zmanjšane prištevnosti.
Predvsem namreč ni imel
natančnih podatkov o tem,
ali je obtoženi pil po umoru
ah ne. Odločitev o stopnji
prištevnosti v času umora je
zato prepustil sodišču. Le-to
pa je odločilo (imel je visoko
stopnjo alkohola v krvi, pri-
če pa so povedale, da po de-
janju ni pil alkohola), da je
umor zagrešil v stanju bi-
stveno zmanjšane prištevno-
sti. Pri izreku kazni je tudi
upoštevalo slabe družinske
razmere (oba zakonca sta in-
valida, imata še tudi enega
dvoletnega otroka) in še ne-
katere druge olajševalne
okoliščine. Kot otežilno pa
seveda težko kaznivo deja-
nje, ki ga je obtoženi za-
grešil.
F. K.
Strela upepelila kmetijo
Okoli 35 gasilcev iz Jurkloštra in Rimskih Toplic ter
precej ostalih krajanov je lahko prejšnji četrtek bolj ali
manj le opazovalo uničujočo moč ognja.
Na hribovitem področju Paneč nad Jurkloštrom namreč
ni bilo vode, do požarišča pa tudi niso mogli s cisternami.
Tako je ogenj v celoti upepelil stanovanjsko hišo, gospodar-
sko poslopje in kozolec Jožeta Šeška iz Paneč. Goreti je
začelo na gospodarskem poslopju v katerega je med večer-
nim neurjem udarila strela. Ogenj se je hitro razširil še na
stanovanjsko hišo in kozolec, saj so bila vsa tri stara
poslopja krita s slamo. Rešili so lahko le eno govedo - vse
drugo je pogoltnil ogenj.
Isti dan je zagorelo še ostrešje stanovanjske hiše Alojza
Hercoha v Vodružu 16 pri Šentjurju. Goreti je začelo zaradi
pregretih električnih vodnikov; pregreh so se zaradi pre-
moščene varovalke. Škode je nastalo za okoli pet milijonov
dinarjev.
Ogenj v šentjurskem motelu
v nedeljo zgodaj zjutraj (okoli 3.50) je začelo goreti v
Merxovem motelu v Šentjurju. Ogenj je nastal v prvem
nadstropju, kjer so pred sobami za prenočišča tudi
sedežne garniture. Zaradi puščenega ogorka naj bi se vnel
prav eden izmed takih sedežev.
Ogenj seje po opažu hitro razširil na podstrešje. Gasilci iz
Lokarij, Šentjurja in celjski poklicni gasilci so imeli precej
dela, da so ogenj pogasili. Še prej pa so skozi okna rešili štiri
tuje goste, ki so prenočevali v hotelu. Po prvih ocenah je
nastalo pri požaru za okoli deset "milijonov dinarjev škode,
nekateri pri Merxu pa jo cenijo še skorajda na enkrat toliko.
Ob tem morda ni odveč opozorilo vsem organizacijam, ki
svojih delavcev še niso poučili, kako je treba ravnati z
•očnimi gasilskimi aparati. Mnogi namreč ob tem požaru
"ženijo, da bi ga lahko omejili že ob začetku, če bi delavci
^nali pravilno uporabljati priročne gasilske aparate.
F. K.
IVIotorist v avto
Po magistralni cesti v Iven-
ci, kjer je hitrost omejena na
40 kilometrov na uro, je v če-
trtek zvečer vozil 24-letni
Ranko Nikolič s precej večjo
hitrostjo. V ovinku ga je zane-
slo v levo in tu je silovito trčil v
osebni avto, ki ga je nasproti
pripeljal 24-letni Branko Pova-
lej iz Trnovelj. Pri močnem tr-
čenju je njegov osebni avto od-
bilo okoli dva metra nazaj,
vanj pa je trčil z osebnim av-
tom še 50-letni Stanko Bred iz
Stražice pri Frankolovem, kije
pripeljal za njim. Nikolič je bil
pri nesreči hudo ranjen, laže
pa voznik Povalej in sopotnica
Teodora Povalej. Materialne
škode je nastalo za okoli 2,2
milijona dinarjev.
Na spreliaialni stezi
v otrolca
Sprehajalci - tudi otroci -
niso več varni niti na spreha-
jalnih stezah! To ponovno do-
kazuje neseča v Titovem Ve-
lenju. 18-letni Djevad Lukava-
čič je peljal s kolesom z motor-
jem po sprehajalni stezi ob
Štantetovi ulici. Tu se je izogi-
bal drugemu vozniku, ki je tu-
di pripeljal s kolesom z motor-
jem po sprehajalni stezi, in za-
del šestletnega otroka M. D. iz
Titovega Velenja. Otroka so
huje ranjenega prepeljali v
celjsko bolnišnico, kolesar pa
se je pri padcu laže ranil.
Da ne pozabite
Ta teden se je na ce-
stah celjskega območja
(pa ne le na cestah, am-
pak tudi na sprehajalnih
stezah in pešpoteh) spet
zgodilo veliko promet-
nih nesreč voznikov ko-
les z motorji.
Veliko med njimi je bi-
lo takih, ki niso imeli po-
trdila o opravljenem pre-
izkusu znanja iz cestno-
prometnih predpisov.
Vehko je bilo tudi
mladih.
Malomarnost je
prepogosti vzrok
šele pred dnevi smo obja-
vili uradni vzrok za velik po-
žar v novem delu celjske bol-
nišnice, že poročamo o dru-
gem večjem požaru na na-
šem območju. Tudi v šent-
jurskem motelu bo verjetno
trajalo nekaj dni, da bodo
lahko povedali pravo škodo,
kije nastala, že kaj kmalu pa
so delavci, ki so pregledovali
pogorišče, povedali vzrok za
nastanek požara. Cigaretni
ogorek na sedežni garnituri.
Malomarnost!
To pa ta teden ni edini po-
žar, ki je nastal zaradi malo-
marnosti. Tudi za okoli pet
milijonov škode na stano-
vanjski hiši v okolici Šent-
jurja je nastalo zaradi enake-
ga vzroka. Lastniku (ali kdor
je že to naredil) ni bilo mar za
posledice, ko je premostil
varovalko in s tem povzročil
pregrevanje električnih vo-
dov. Prav takih nestrokov-
nih »popravil« varovalk pa je
zelo veliko po naših hišah in
gospodarskih objektih. Zelo
pogosto pa so tudi vzrok za
požare ali druge nesreče.
Z malomarnostjo se sreču-
jemo še drugod - pri varova-
nju osebne in družbene last-
riine (le kako naj drugače
imenujemo slabo varovana
gradbišča, kjer odgovorni
pogosto niti ne vedo, kaj so
imeli in kaj jim je izginilo) pa
tudi po blokih, ko nam je
prepogosto vseeno, kdo vse
se sprehaja po hodnikih in
trka na vrata. Malomarnost
so odprte kleti ah okna, ne-
zaklenjena stanovanja.
Pa tudi po cestah se sreču-
jemo s tem pojavom. Zaradi
malomarnega odnosa vzdr-
ževalcev in voznikov vozijo
po cestah tehnično nepri-
merna vozila; ne le osebna
ampak tudi tovornjaki in ce-
lo avtobusi. Zaradi enakega
vzroka so nekateri tovori na-
loženi tako, da ogrožajo osta-
le udeležence v prometu. To
dobro pričajo nekatera kri-
žišča, kjer ob robovih sreču-
jemo kamenje, opeko ah
drug material, ki je pri zavi-
janju padel s kesonov tovor-
njakov.
Malomarnosti je še veliko
- pa kot da bi bilo tudi to
ljudem kaj malo mar. Kot da
bi že prišh v stanje, ko nas
tudi težje nesreče zdramijo
le za trenutek, potem pa ...
F. K.
Otrok in
vžigalice
Kar za 10 milijonov di-
narjev škode je povzro-
čil požar na stanovanj-
ski hiši Ivana Sevčnikar-
ja v Lokovici 28 a pri Ti-
tovem Velenju.
Goreti je začelo v nede-
ljo malo pred 9. uro v
dnevni sobi, kjer se je
otrok igral z vžigalicami.
Zanetil . je pregrinjalo.
Ogenj se je tako hitro ši-
ril, da ga domačini niso
mogli pogasiti in so pokli-
cali na pomoč gasilce. Pri
gašenju se je lažje ranila
tudi Romana Sevčnikar.
Zakonca sta »popravljala« knjižice
Delavci organov za notra-
nje zadeve Celje so zaradi
utemeljenega suma, da sta
zagrešila več goljufij, pre-
dali temeljnemu javnemu
tožilcu zakonca Rajmunda
(33 let) in Dušanko (31 let)
Vajenštajn iz Silca. Osum-
ljena naj bi bila namreč v
sedmih primerih z goljufijo
prišla do 1,4 milijona di-
narjev.
Njun način dela je bil eno-
staven, zaradi premajhne
pazljivosti delavcev v ban-
kah ali poštah, pa tudi uspe-
šen. Na ukradenih hranilnih
knjižicah sta popravljala šte-
vilke o denarju, in dvigovala
razne zneske. Vendar pa pri
tem delu nista bila niti naj-
bolj skrbna, saj sta »poprav-
ke« delala tako, da bi jih de-
lavci bank in pošt ob do-
brem delu morali opaziti.
Na celjskem območju je
bilo lani in letos več takih
kaznivih dejanj, ko so storil-
ci popravljali hranilne knjiži-
ce (dopisovali številke). Ta-
ko njihovo delo so omogoča-
li tudi delavci: ne le, ker niso
bilr dovolj pozorni na vpisa-
ne številke, ampak tudi zato,
ker pri izplačilih niso vedno
zahtevali tudi osebnih doku-
mentov. Predvsem pri ukra-
denih hranilnih knjižicah bi
se ob takem preverjanju kaj
hitro izkazala resnica.
F. K.
Kislina se je izlila
v ponedeljek zvečer ob 10. uri je prišlo do izliva
kisline v obratu metalurgija v celjski Cinkarni. K
sreči so kislino prestregli lovilni bazeni okrog skla-
dišča, tako da ni prišlo do ekološke katastrofe. Vzrok
za izliv kisline je strojelom.
Takoj po nesreči so v Cinkarni sprožili alarm. Na
kraj nesreče so prihiteli vzdrževalci in zaustavili izliv
kisline. Zaenkrat še niso ugotovili koliko kisline od
2000 ton, kolikor jo je bilo v cisternah, je izteklo.
Izlita kislina je najprej tekla v lovilne bazene pri
črpalni postaji, nato pa v večje, zunanje lovilne bazene,
od koder so jo prespravili in nevtralizirali. V torek je
kislina prežrla tudi zunanje lovilne bazene. Prejedo na
boku bazena so takoj zamašili z apnom in glino, pač pa
je nekaj kisline izteklo iz prejede na dnu bazena.
Zato so takoj kontrolirali kislost iztoka v kanaliza-
ciji. Ko je bila ta kislost nekoliko povečana, so jo
nevtralizirali z apnom. Škode še niso ocenili. Proizvod-
nja teče nemoteno, otežena pa bo oskrba s kislino.
Osnovna šola Slavko Šlander
Prebold
objavlja prosta dela in naloge
UČITELJA GLASBENE VZGOJE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: predmetni učitelj GV.
Nastop dela 1. 9. 1987.
Rok za prijavo 15 dni po objavi razpisa.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Končno spet naslov
Na 39. dosedanjih sloven-
sliih mladinskih šahovskih
prvenstvih so mladinci celj-
skega območja osvojili le
dva naslova. Zadnega na
prvenstvu v Celju leta 1960.
Na 40. jubilejnem prven-
stvu, kije bilo v organizaci-
ji šahovskega kluba Žalec,
ki tudi slavi 40 letnico, smo
dobili še tretji naslov in to
po zaslugi mladega, sedem-
najstletnega dijaka srednje
tehnične šole v Celju, Žalča-
na Dušana Brinovca.
Za mnoge je ta uspeh ne-
pričakovan in predstavlja
veliko pozitivno preseneče-
nje. Toda to velja le za tiste,
ki Dušana ne poznajo dovolj
dobro. Gre za izredno
skromnega fanta, ki ob ša-
hovnici še veliko obeta. Pred
prvenstvom smo si želeli, da
bi osvojil tisto mesto, ki še
vodi na državno prvenstvo
in to smo tudi dočakali. Du-
šan Brinovec se bo tako
kmalu srečal z najboljšimi
mladimi jugoslovanskimi ša-
histi. Ah bo uspel? To je
vprašanje, kajti v drugih re-
publikah posvečajo šahu ve-
liko več pozornosti, kot v
Sloveniji, kjer so pogoji za
napredek minimalni in zato
seje cela vrsta odličnih mla-
dih šahistov kasneje izgubila
v naši splošni šahovski si-
vini.
Dušan je zasluženo osvojil
naslov republiškega prvaka,
zlasti dobro pa je igral v dru-
gem delu prvenstva. V" enaj-
stih odigranih partijah je se-
demkrat zmagal, trikrat re-
miziral in samo enkrat izgu-
bil. Rekli smo že, daje najbo-
lje zaigral v drugi polovici
prvenstva, ko je iz šestih par-
tij osvojil kar 5,5 točke. Nje-
gov uspeh je tudi uspeh SK
Žalec, kjer v zadnjih letih po-
svečajo veliko pozornost
prav mladim šahistom. Upa-
mo, da bo uspel tudi na dr-
žavnem prvenstvu, ki bo av-
gusta v Somboru.
FRANCI PEŠEC
Dušan Brinovec, ŠK Žalec:
»Kar sedemkrat sem sodeloval
na republiških mladinskih pr-
venstvih. Šele letos sem uspel
zmagati. V dramatičnem finišu
sem ujel vodečega Sušnika iz
Kranja in mladega Jelena iz
Ljubljane. Zaradi boljšega se-
števka po »Bocholzu« sem
zmagal. To je po 27 letih znova
naslov na Celjskem. Odločitev
je padla dejansko v zadnjih
dveh kolih, v katerih sem zma-
gal, medtem ko sta moja nepo-
sredna nasprotnika remizirala.
Na državnem prvenstvu v
Somboru bom kot edini slo-
venski tekmovalec poskušal
doseči čimboljši rezultat in
uvrstitev.«
Foto: T. Tavčar
Jubilej celjsl(ega strelstva
Celjski strelci letos praznu-
jejo 40 letnico strelstva v Ce-
lju, kajti leta 1947 je skupina
privržencev strelskega športa
v tovarni EMO ustanovila
strelsko družino TEMPO.
Družina in celjska občinska
zveza praznujeta tako po-
memben jubilej.
V EMO so ob jubileju pripra-
vili proslavo, kjer so med dru-
gim nagradili tudi glavne po-
budnike za razvoj strelstva v
celjski občini, kot so Marmn
Cvek, Ivan Čendak, Drago Ca-
ter, Maijan Dobovičnik, Tone
Jager, Mirko Mejavšek, Jože
Štrajher, Slavko, Polde in Jože
Teržan. Posebno priznanje
strelske zveze Slovenije in Ju-
goslavije je ob jubileju dobila
SD TEMPO.
Korenine strelstva v Celju
segajo že v predvojno obdobje,
žal pa o tem ni na razpolago
nobenega ustreznega gradiva.
Takoj po končani II. svetov-
ni vojni so se v Celju zbrali
ljubitelji strelskega športa in
ustanovih SD Tončka Čeč. Pr-
vi člani so bili Avgust Keblič,
Rudi Jager, Franc Amin, Mir-
ko Mejavšek, Avgust Gradiš-
nik, Ivanka Uršič, Vinko Ur-
šič, Venceslav Wagner in
drugi.
V občinski strelski zvezi Ce-
lje, ki letos tudi praznuje 40
letnico, je trenutno registrira-
nih 11 strelskih družin (Celje,
Kovinar Štore, Tempo, Tone
Tomšič Dobrna, Bratje Do-
brotinšek Vojnik, Frankolo-
vo, Franc Šteklič Škofja vas,
Ingrad, Miličnik, Zlatar in
Avto Celje) ter pet sekcij (Cin-
karna, Metka, Žična, Klima in
do nedavnega Savinja). Regi-
striranih je preko 1100 strel-
cev, v sezoni 1986/87 pa je do-
seglo naziv zveznega mojstra
7 članov in 3 članice, naziv
mojstra strelca 16 članov in 2
članici, naziv odličnega strel-
ca pa 56 članov in 10 članov.
Čeprav ustanovljena že leta
J 946 pa je SD Tempo z resnim
delom začela leta 1947, pridru-
žili pa so se tudi vsi člani prejš-
nje SD Tončke Čeč. Med usta-
novitelj_i SD Tempo s<i
Drago Cater, Alojz Keblij
di Jager, Mirko Mejj
Franc Mahne in Vinko U
Prva strelišča so bila v
moznici Voglajne, zasilrto
lišče v današnjih Selcah ir
neje strelišče v Pečovniki
V začetku petdesetih l
začeli graditi strelišče za
ško puško na Gričku.
Dan po slavnostni seji |
obnovljenem strelišču na|
ku pripravili tudi tekmovj
kjer je nastopilo 19 ekip s
skega območja. Zmagat
strelci Kovinaija Štore
Dečman,' Franc Hočev®
Branko Malec) pred Celj^
(Tone Jager, Alenka Pavli
Jože Jeram) ter Žalcem Q
Drofenik, Jam Pukmajst«
Srečko Škodnik). Med p
mezniki je bil po pričakovj
najboljši Branko Malec iz j
(280 do 300 možnih), za njii,
sta se uvrstila Marjan Dobo
nik Celje ll in Željko Lamt
Šteklič ŠkoQa vas s po
krogi.
Spomladanski del
mali nogomet v
Celju
Končan je spomladanski del v
sedmih občinskih ligah malega
nogometa, v celjski občini. Tek-
movanje je končalo kar 60 ekip,
ki bodo s prvenstvom nadalje-
vale jeseni.
Rezultati 1. liga (12 udeležen-
cev) Klateži 19, Penal 19, Zvez-
daš 18 itd., 2. liga Železar 22, Ma-
rinero 20, Cinkarna 20, 3. liga Tri-
glav 14, Ledo BC 11, Zvezda 11
(zanimivo je, da ima v tej ligi kar
pet ekip po 11 točk), 4. liga In-
grad Mehanizacija 16, Cakani 15,
Libela 12, 5. liga Gadje 14, Prija-
telji 11, Železničar 8, 6. liga
Zdravstveni center 14, Torcida
11, TiOj 8 in 7. liga Emajlirec,
Karioke ter Valjač vsi s po osmi-
mi točkami.
Kot zanimivost naj pripišemo
še to, da je tekmovalna komisija
pedlagala tekmovalnemu odbo-
ru in ostalim organom ZTKO Ce-
lje, da se v bodoče prepove na-
stop vsem igralcem, ki aktivno
nastopajo v prvi republiški ali
višji ligi. Do tega sklepa so prišli
predvsem zato, ker prav ti igralci
na tekmah povzročajo največ ne-
reda in nediscipline. Ob tem pa ti
igralci ovirajo tiste, ki jim je igra-
nje malega nogometa edina re-
kreacija. Organizatorji upajo, da
bodo dobili za svojo odločitev
polno podporo tako pri ZTKO
Celje kot Ingrad Kladivarju.
T. VRABL
280 nastopajočih v
atletiki
Na atletskem stadionu v
Športnem parku v Žalcu je bilo
občinsko sindikalno tekmova-
nje občine Žalec v atletiki. Na-
stopilo je 280 udeležencev, dose-
ženi pa so bili tudi dobri rezulta-
ti. Pri mlajših članih je Jakopo-
vič (TT Prebold) skočil v daljino
6,45 m, na 100 m je Janežič (TN
Polzela) dosegel čas 12,0. P/i ve-
teranih je Vidmajer (SO Žalec)
sunil kroglo 11,33 m, Jesenek
(OOS del. pri obrt.) pretekel 60 m
v času 9,0, na 800 m pa je s časom
1:49,5 zmagal Kek (Juteks Žalec).
Ekipno je pri mlajših članicah
zmagal VVZ Žalec, pri starejših
članicah Tovarna nogavic Polze-
la, pri veteranih OOS delavcev
pri obrtnikih in pri mlajših čla-
nih tovarna nogavic Polzela.
T. TAVČAR
Aleš Pevec državni
prvak
v Križevcih je bilo državno
prvenstvo za vse kategorije v
konjeniškem športu preskako-
vanja ovir. Izreden uspeh je do-
segel Aleš Pevec s konjem Dra-
gonerjem, član konjeniškega
kluba Gotovlje pri Žalcu, ki je
zmagal med mladinci in osvojil
naslov državnega prvaka.
Zraven je bil tudi velik ljubitelj
konjeniškega športa Miro No-
vak: "Takšnega uspeha nismo
pričakovali, ker je bila konku-
renca izredno ostra. Aleš je »do-
segel« samo osem kazenskih
točk, kar mnogi dobri poznavalci
te športne zvrsti že dolgo ne
pomnijo. V petih parkurjih je
Aleš z Dragonerjem podrl samo
dve zapreki. Dragonerja, kije od-
ličen tekmovalni konj, smo hote-
li že prodati, po zadnjih uspehih
pa naj ostane našemu perspek-
tivnemu tekmovalcu Alešu Pev-
cu, ki je z osvojitvijo naslova dr-
žavnega prvaka tudi določen v
državno reprezentanco za nastop
na balkanskem prvenstvu, ki bo
od 1. do 5. septembra v Sofiji v
Bolgariji.«
TV
Teniške novice
Na Ptuju je bil 4. turnir za slo-
venski pokal pionirjev 12 in 14
let. Nastopilo je 91 tekmovalcev
iz 17 klubov Slovenije. Iz TK
Zlatarne Celje je nastopilo se-
dem tekmovalcev, rezultati pa so
naslednji: pionirji do 12 let An-
drej Voh, Igor Virant in Grega
Cizej so izpadli v 1. kolu. Iztok
Jurenec je osvojil 4., Boštjan Do-
beršek pa 3. mesto, med pionir-
kami do 12 let je v 2. kolu izpadla
Tjaša Jezernik, med pionirji do
14 let pa je Andrej Travner osvo-
jil 3. mesto.
Teniški klub Zlatarne Celje je
pripravil na svojih igriščih re-
publiško prvenstvo za mladince
in mladinke do 16 let, kjer je
nastopilo 25 mladincev in 8
mladink. Celjani so igrali takole:
Nataša Strašek in Urška Travner
sta izpadli v 1. kolu, Jure Brečko
pa v 2. kolu.
Strelci v Zidanem
mostu
Ob občinskem prazniku La-
škega so na obnovljenem stre-
lišču v Zidanem mostu pripra-
vili tekmovanje z malokalibr-
skim orožjem. Nastopilo je pre-
ko 100 strelcev, tekmovanje pa je
sodilo tudi v okvir trim akcij. Re-
zultati ekipno 1. SD D. Poženel
Rečica, 2. ŠD A. Kerše Pivovarna
Laško, 3. SD T. Bostič Z. most, 4.
SD Papirnica Radeče in 5. SD
D. Poženel Rečica II ekipa, posa-
mezniki 1. Toni Kožar Pivovarna
Laško, 2. Stanko Peklar, 3. Dam-
jan Pader, 4. Vinko Lavrinc, 5.
Andrej Brunšek (vsi SD D. Pože-
nel Rečica) itd.
3. kolo v Rečici
Prizadevni strelci v Rečici pri
Laškem bodo organizatorji 3.
kola republiške lige z MK pu-
ško. To bo na njihovem strelišču
11. in 12. julija. S celjskega ob-
močja bodo poleg domačinov na-
stopile tudi ekipa Celja, Kovinar-
ja Store in Žalca.
Zmagali domačini
v Šmartnem v Rožni dolini so
ob Dnevu borca pripravili tur-
nir v malem nogometu. Nastopi-
lo je 13 ekip. Zmagali so domači-
ni pred Lokrovcem, Lavo in
Metko.
Zmagali strelci
Polzele
člani strelske družine Polzela
so pripravili tekmovanje za pre-
hodni pokal z MK puško. Zma-
gali so domači strelci Polzele
1491 krogov pred Libojami 1471
in Šempetrom 1359, med posa-
mezniki pa so bili najboljši Zu-
pane s Polzele 168, Kotnik iz Žal-
ca 167 in Martinkovič iz Liboj
167.
Vransko premagalo
Žalec
Na Vranskem je bila zanimiva
nogometna tekma med okrep-
ljenimi domačini in Partizanom
Žalec. Zmagali so domačini 4:3.
Strelci za domačine so bili Dru-
škovič. Lapuh, Kolar in Gregi, za
poražence pa Hodžer, Kotnik in
Maurek. Prek okoh 20p gledalci
je sodil domačin Blaž Čvan.
»Smotra« Partizana
v Novem mestu
Novo mesto, kjer slavijo letos
100 letnico Sokola, so pripravili
40. »Smotro« Partizana Jugosla-
vije. Sodelovalo je v različnih ak-
cijah preko 500 udeležencev,
med njimi tudi skupina Partiza-
na Gaberje, ki je že dvakrat osvo-
jila najvišje priznanje za svoje ši-
roko delo zastavo maršala Tita.
Letos je prehodno zastavo dobilo
društvo Partizan Šentilj pri Mari-
boru, s celjskega območja pa
specialni diplomi Partizan Vrbje
pri Žalcu in Šmartno ob Paki.
Šah na Reški koči
šahovski klub Savinjčan iz
Šempetra je pripravil v počasti-
tev Dneva borca na Reški koči
šahovski brzoturnir. Zmagal je
Martin Štorman pred Jožetom
Štormanom, Brankom Setni-
karjem, Stanetom Skokom in
ostalimi. Nastopilo je šestnajst
šahistov.
Tradicionalno
srečanje Celje-Sisak
Tudi letos so pred praznova-
njem občinskega praznika Celja
kegljači in kegljavke EMO Celje
pozabili v goste svoje športne
prijatelje iz pobratenega Siska.
Z njimi so se pomerili v borbenih
igrah na kegljaških stezah, v ma-
lem nogometu in odbojki. Konč-
ni rezultat je bil 3:1 za Čeljane, ki
so prejeli lep prehodni pokal.
Na kegljaških stezah je bila
celjska ekipa EMO znatno boljša.
Pri moških je zmagala s 638:580
in pri ženskah tesno 516:509. V
nogometni tekmi so celjski keg-
ljači izgubili šele po izvajanju ka-
zenskih strelov 1:2 ter srečanje v
odbojki, kjer so zmagale celjske
keglavke 2:0.
J. KUZMA
Za spomin na 40 letnico strelskega športa v Celju in 40 letnico SD Tempo so se na slovt
seji takole predstavili tisti, ki so za razvoj in uspehe celjskega strelskega športa najh
zaslužni.	Poto: KONRAD KONČi
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Igor Vodeb je v zadnjih metrih teka na 3000 m izgubil naslov
'državnega prvaka. Prehitel ga je Bardič iz Mornarja Bar (280).
Celjski atlet je bil drugi.	foto: T. Tavčar
Mladi celjski atleti obetajo
Minulo soboto in nedeljo je Celje živelo v znamenju atletike.
Mlajši mladinci in mladinke so na državnem prvenstvu pome-
rili moči. Celjski atleti so dosegli lepe rezultate, saj so osvojili
skupno petnajst odličij, od tega 9 zlatih, 3 srebrna ter 3 bro-
nasta.
Državnega prvenstva seje ^deležilo kar 400 tekmovalcev iz 73
jugoslovanskih klubov. Poglejmo kako so tekmovali atleti Kovi-
notehne Kladivar: V teku na 300 m ovire je Celjan Kocuvan
dosegel državni rekord s časom 38.09. Pri mladincih je Vodeb v
teku na 3000 m zasedel drugo mesto, Kocuvan je bil v teku na
100 m ovire drugi, Uplaznik je bil prvi v metu kopja, Hus je bil
prvi v teku na 1000 m, v teku na 1500 m zapreke je bil Vodeb
tretji. Celjske mlajše mladinke: v teku na 1000 m sta Kvasova in
Kikoličeva zasedli drugo oziroma tretje mesto, v teku na 80 m
ovire je bila Perčeva prva, prav tako je bila najboljša v teku na
100 m, prva je bila tudi Radmanovičeva v skoku v daljavo ter
Straškova v metu kopja.
Minuli vikend so na državnem prvenstvu v atletiki v Beo-
gradu pomerili moči najboljši starejši mladinci in mladinke. Od
celjskih udeležencev je bil najuspešnejši Noner, ki je v teku na
3000 m zapreke osvojil prvo mesto, v teku na 1500 m pa 3. mesto.
^	N.G.
Začela se je Univerziada 87
čeprav so s tekmovanji
začeli že v začetku tedna pa
je bila uradna otvoritev
Univerziade 87 v Zagrebu
včeraj zvečer ob 19. uri na
stadionu Dinama v Maksi-
miru.
Zbralo se je preko 7000
študentov športnikov iz vseh
petih celin sveta in iz preko
100 držav. To je doslej naj-
množičnejša udeležba na
takšni prireditvi, kjer nasto-
pajo mnogi že uveljavljeni
športniki, med njimi pa tudi
takšni, o katerih bomo kdaj
kasneje še mnogo slišali.
Na Univerziadi 87 bosta iz
Celja nastopila tudi atleta
Kovinotehne Kladivarja Ko-
pitar v teku na 400 m ovire (v
Kranju je na troboju Franci-
ja, Jugoslavija, Grčija zma-
gal z odličnim rezultatom
49,89 in se po daljšemčasu
»spustil pod 50 sekund) in
metalka kopja Jazbinškova.
Zlasti lep uspeh pričakuje-
mo od Kopitarja, ki je po
daljšem času znova v odlični
formi.
Čeprav boste poročila o
Univerziadi 87 spremljali
vsak dan preko časopisja, ra-
dia in televizije, pa bomo za
prihodnjo številko pripravili
posebno reportažo o dogod-
kih, ki jih drugje ne boste
zasledili.	TV
Kotalkarski turnir v Titovem Velenju
Ob dnevu rudarjev je kotalkarski klub iz Titovega Velenja organiziral mednarodni kotalkarski
turnir za pokal prijateljstva oz. za rudarsko svetilko. Udeležili so se ga kotalkarji iz ZR Nemčije, iz
Italije kotalkarji klubov Bologna, Opčine, in Padova, od Jugoslovanov pa kotalkarji puljskega,
domžalskega, goriškega, celjskega in velenjskega kluba. Med pionirji C je zmagal Magli
(Bologna), med pionirkami Jerebova (Ol). Med pionirji B se je najbolje odrezal Kovač (01), med
pionirkami pa Jerebova (Ol). Pri pionirjih A si je prvo mesto priboril Štor (TV), med pionirkami
pa Martensova (ZRN). Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Kokorovec (Opčine), med mlajšimi
mladinkami pa Alenka Oven (TV).	ID
Rudi Jure, predsednik kole-
sarske sekcije v EMO Celje:
»Skupina naših kolesarjev je
leta 1983 prevozila 1000 km po
Sloveniji in dve leti še sloven-
sko diagonalo od madžarske
meje pa do morja, zd^ pa je
opravila še tretji zrelostni izpit,
ko je prevozila Dolenjsko kole-
sarsko transverzalo. V ekipi so
bili Črtomir Kos, Srečko
Smeh, Vili Selčan, Miran Pre-
zelj. Rudi Jure, dr. Rudi Ška-
pin in spremljevalec Renato
Vrečer. Startali smo pred po-
slovno stavbo EMO, že na Po-
lulah pa nas je ujel dež. Okle-
vali smo ali gremo naprej ali se
VTnemo, pa je dr. Škapin uka-
zal »fantje, gremo naprej«. Po-
dali smo se v dež, ki nas je
spremljal skozi Zidani most,
Trebnje, Dolenjske Toplice do
Črnomlja. Tam smo morali
pod streho, ker je bila narava
močnejša od nas. Po eni uri pa
je voda odtekla s ceste, smo
nadaljevali pot do Vinice, kjer
smo v avtokampu prenočili.
Naslednji dan smo po vročini
prevozili še pot čez Gorjance
do Novega mesta in Čateških
toplic ter se preko Zidanega
mosta vrnili po 182 prevoženih
kilometrih v Celje. Vsi smo do-
bili od kolesarskega društva
Krka spomin^o medaljo za
prevoženo dolenjsko kolesar-
sko transverzalo.« -
TV
Telcmovnje lovcev
v počastitev Dneva borcev Je
lovska družina Dramije pripra-
vila tradicionalno srečanje lov-
cev, ki so se pomerili v strelja-
nju na glinaste golobe, bolj veš-
či pa še na tarčo srnjaka in to z
MK puško. Ekipno je zmagala
LD Šentjur pred LD Log-Sen-
tvid in LD Loče pri Poljčanah,
med posamezniki pa so bili naj-
boljši Česnik LD Grmada, Cvikl
LD Log-Šentvid in Kumin LD
Šentjur.
CIK zmagovalec Števerjana
v Steverjanu, v Italiji je bil
fce 17. festival domačih an-
samblov, kjer je nastopilo kar
29 skupin, od tega 28 iz Slove-
nije. Gre za drugi največji fe-
stival domače glasbe po ptuj-
skem festivalu.
V finale se je uvrstilo 12 an-
samblov, med njimi kar šest s
-eljskega območja, kar je velik
Jspeh. V finalu so pred nekaj
5to gledalci zaigrali Laški in-
strumentalni kvintet iz Laške-
ža. Viki Ašič mlajši iz Celja,
ivone Lipovšek iz Vojnika,
Rogaški instrumentalni kvin-
tet iz Rogaške Slatine, Štajer-
skih 7 iz Slovenskih Konjic in
Celjski instrumentalni kvintet,
ki je dosegel izjemen uspeh,
saj je postal absolutni zmago-
valec festivala Števerjan 87. To
je nov dokaz, da so člani tega
ansambla, ki letos slavi 20-let-
nico obstoja, v resnično repre-
zentativni formi. Nekaj ostalih
nagrad so dobili tudi člani Šta-
jerskih 7, zanimivo pa je, da je
favorizirana Marela ostala v
senci predstavnikov s celjske-
ga območja.
Vlado Polšak, vodja Laškega
instrumentalnega kvinteta:
»Prvič smo nastopili in v takš-
ni konkurenci je za nas izje-
men uspeh, da smo se uvrstili
v finale, kjer smo zaigrali dve
melodiji Francija Zemeta, ki
letos ni nastopil. Organizacija
je bila odlična, občinstvo nav-
dušeno, zaključni finalni del
revije pa je neposredno prena-
šala njihova radijska postaja.
Vsi finalisti smo dobili velike
pokale, zmagovalec pa še lepo
denarno nagrado.«
TONE VRABL
Citre bodo spet zvenele
nedeljo, 12. julija bo v
jrižah 2. srečanje sloven-
'KJh citrarjev. Letošnje sre-
čanje bo še bolj bogato kot
drisko, saj so organizatorji
pestrega popoldan-
•^^Sa programa pripravili
nekaj spremljajočih pri-
editev.
Tako bodo že zj^utraj odprli
azstavo starih citer in not-
I^Sa gradiva, pripravili bodo
Udi razgovor s slovenskimi
^aelovalci citer in strun, uči-
S instrumenta pa se
Odo dogovorih o bodočem
^odelovanju in o morebit-
ni^ skupnem programu po-
'cevanja. Bržkone bodo dali
pobudo za ustvarjanje
.^Denika za učenje citer, ki
^ uoslej na slovenskem, če-
^no so citre naše najstarej-
^ yudsko glasbilo, še ni-
"arno.
% dveh popoldne se bo v
gledališču v Grižah
1 n^astop posameznikov
Skupin. Računajo, da bo
nastopilo več kot 70 ci-
°[Jev IZ vse Slovenije in tu-
Prijave bodo
ripi^^^ali vse do pričetka
'editve, tako da bo število
^^opajočih najbrž še neko-
liko večje.
Izjemno velik odmev pri-
reditve med slovenskimi ci-
trarji dokazuje, da so v Gri-
žah zadeli žebljico na glavi-
co, ko so se pred letom dni
odločili, da naj bi njihov kraj
postal zbirališče za godce na
tem starem, slovenskem in-
strumentu, ki v zadnjem ča-
su pridobiva spet vse več ve-
ljave. Nedvomno tudi griško
srečanje prispeva svoj del k
popularizaciji citer, ki so del
slovenske preteklosti in tra-
dicije.	N. K.
Povsod je lepo, doma je
najlepše. Tako so si rekli
člani Hmeljarskega in-
strumentalnega kvinteta,
ki bodo poletne vikende
preživljali v domačem
okolju. Zabavali bodo na-
mreč goste hotela Merx.
• Prejšnji teden smo po-
ročali o zlomljeni kitari
Djordja Radmanoviča.
Vsem, ki so se na smrt
prestraših (bolje: prestra-
šile), da pomeni to pogreb
za skupino Xenon, lahko
sporočimo veselo novico:
kitara je popravljena.
skupina pa se vse do zad-
njega hipa - torej do sep-
tembrskega odhoda dveh
članov k vojakom - še ne
rnish predati brezdelju.
Cez poletje bodo še prid-
no delali, ustvarjali in
igrali na koncertih širom
Celja. Če želite, da pridejo
tudi k vam, jih lahko po-
kličete po telefonu 31-572
ah 36-757. • Tudi Joker je
zanikal govorice, da so
člani skupine ubrali vsak
svojo pot. Da to ni res,
bodo dokazali prihodnjo
soboto na Melodijah mor-
ja in sonca v Portorožu,
kjer bodo nastopilil s
skladbo Zorana Golavška
Pojem ti. To bo njihov
tretji nastop na tem festi-
valu«
Ljubezen do
strun
Rado Kokalj iz Kranja ima
več ljubezni. Vse pa so vezane
na slovensko preteklost, ljud-
sko pesem in besedo.
Najbolj vneto mu srce gori
za citre in vse, kar je povezano
z njimi. Zato je samo po sebi
umevno, da v nedeljo, na gri-
škem srečanju slovenskih ci-
trarjev, ne bo manjkal. Za sre-
čanje bo prispeval tudi svojo
bogato zbirko starih citer, ki
jih bo mogoče videti na poseb-
ni razstavi.
»Citre zbiram že več let. Ven-
dar moja zbirka ni takšna, da
bi se jo dalo videti na enem
mestu. Instrumentov nimam
doma, pač pa jih posojam lju-
dem, ki znajo nanje igrati. Ci-
tre brez zvoka so mrtve in ni-
majo nobene vrednosti.«
Kljub temu pa so najbrž in-
strumenti, nekateri so stari
tudi sto let in več, precej
dragi?
»To drži. Nekateri želijo s
takšnim, starim instrumentom
čimveč iztržiti, čeprav se v res-
nici sploh ne zavedajo, kakšna
je njegova resnična vrednost.
Se je pa zgodilo, da sem dobil
kakšne res lepe, stare citre tudi
v dar. Ljudje so me videli in
slišali igrati in so želeli, da bi
tudi njihovemu instrumentu
povrnil življenje in zvok.«
N. K.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Za vsak primer
v Žalcu bodo z majhno zamudo sicer za občinski
praznik odprli novo trgovino. Pravijo, da je njena
posebnost v tem, da bo imela tudi zaklonišče.
Za vsak slučaj - če bi zagrozila prevelika nape-
tost visokih cen.
Spet se je zvečala naročnina za eRTeVe,
zakaj - natančno nihče prav ne ve.
Ali zaradi tistih, ki gledajo TV cele noči,
ker drugi dan v službi ne rabijo nobene moči?!
ali zato, ker pač vse se draži,
pa so zato tudi dražje o podražitvah vesti!
Zamuda
Kot vse kaže zamude pri gradnji vodovoda od
Frankolovega proti Celju ne bodo krivi le Franko-
lovčani, ki so zaradi zapletov z bazenom ustavili
nadaljnja dela, ampak bo vzrok še en. Nič drugega
kot univerziada.
Tem, kjer urejajo vodovod, poteka tudi medna-
rodni PTT kabel, ki pa ga sedaj v času množičnih
prenosov iz Zagreba seveda ne gre prekinjati.
Upajmo, da zaradi univerziade ne bomo predolgo
suhi.
Nategovanje
Delavci so v soboto na kovaškem pikniku na
Rogli res pokazali, kako močni so še vedno. Pri
nategovanju vrvi so namreč - pretrgali vrv.
Morda pa so mislili, da imajo namesto vrvi osebni
dohodek in so ga hoteli čimbolj nategniti.
Dobro namreč Je, če ima za sabo tudi delavce!
Črno-rdeči štos
Pravijo, da kadar Šentjurčani sla-
vijo, pa res slavijo.
V soboto so se tako »zagreli« na
Kozjanski noči ob motelu, da se je
potem vnel še motel.
Zakaj pa ne
Slišali smo, naj bi praznik piva in
cvetja v prihodnje trajal kar ves me-
sec, ali pa celo vse poletje.
Zakaj pa ne, saj nekateri pijejo pi-
vo vse leto in so v rožcah.
Na drži
Kot kaže zdaj pri nas že
niti najzanesljivejše sporo-
čanje, to je tjsto iz ust do
ust, ne drži več. Tako napo-
vedovanje je namreč za 1.
julij napovedalo novo po-
dražitev bencina.. Pa se
bencin sploh ni podražil.
Kaj hočemo - pač še eno
izmed presenečenj.
Zakaj
Mnogi se sprašujejo, zakaj sk(
vsi naši govorniki svoje govore
tajo.
Preprosto zato, da jim ne bi r
gel kdo očitati, da govorijo
pamet!
Pomoč
Na raziskovalnem taboru na He
ni naj bi mladi iz vse Slovenije p
učili, zakaj kmetijstvo na tistem (
močju propada.
Največ bi k temu pripomogli c
mači mladi, če se ne bi odseljevd
Deseto poglavje
Vojska med Anti in Sloveni seje bila prav ob prihodu
Iztokovem razbesnela do vrhunca. Mirovala ni več niti
zadruga krog Svarunovega gradišča. Če so bili doslej
boji le divji pretepi razbrzdanih pastirjev, spopadi posa-
meznih družin, so se družile poslej velike tolpe, si izbi-
rale veljake za vojvode in udarjale na posestva Slove-
nov, izzivale, zapeljevale in pregovarjale sužnje kršče-
nike, da so utekli gospodarjem in se up^oč prostosti,
priklopih napadajočim Antom. Vsi brzi sli, katere je
razposlal Iztok v dežele, so se vračali z enakimi nevese-
limi poročili. Nihčšjih ni poslušal, ko so govorili o miru.
Anti so očitali Slovenom, da si prilaščajo prednost in
nadoblast; Sloveni so kričali Antom, da so podkupljeni
strahopetci, hlapci Bizanca, ker rajši pikajo sami sebe,
svoj rod, kakor škorpijoni, namesto da bi udarili složni z
njimi preko Donave in maščevali poraze ter privojevali
ugrabljeno zemljo.
Iztok je spoznal, da rodi Tunjuševo podpihovanje
obilne sadove. Ena sama beseda: »Svarun hoče vladati«
- govorjena Antom, »Volk vam bode knez« - govorjena
Slovenom, je zadostovala, da seje razpalil ogenj divjega
sovraštva pri enakopravnih Antih in Slovenih. Svobo-
doljubno ljudstvo se je zgrozilo ob sami misli, da bi
utegnil ta ali oni veljak zahrepeneti po samovladi. Trpeli
so rajši lakoto, bili se posamič med seboj in izgubljali
boje s sovražniki, kakor bi dovolili, da se rodi samo
slutnja, ki bi pretila njihovi svobodi in popolni neodvis-
nosti.
Iztok je poznal svoj rod, svojo kri. Kljub temu ni
obupal. Vsa žalostna poročila ga niso potrla. Slovenom,
ki jih je bil privel s seboj iz Bizanca, je velel uriti
najboljše mladce v orožju. Opeli so si oklepe, jezdili na
konjih v težki opravi, sukali meče, poslušali vzklike
vodnikov.
Toda Anti niso dali Slovenom oddiha. V gradišče je
prišlo nekaj dni po Iztokovi vrnitvi poročilo, da sta Volk
in Viljenec zbrala veliko vojsko in jo ženeta izza Črnega
morja, da vdereta na ozemlje Slovenov.
Vse je zgrabilo za orožje. Veljaki in starešine so izročili
sužnjem bojne sekire, govedo in drobnico so čuvale
pastirice, v domovih so ostale hčere, ženš in otroci - vse
seje zganilo in šlo proti vzhodu, proti Antom. Pridružil
se jim je Iztok z močno četo konjenikov, ki so bili
oboroženi z oklepi, ščiti, meči in sulicami. Izurjene
vojake, ki so bili pobegnili z njim iz Bizanca, je porazde-
lil za voditelje posameznih oddelkov. Vsa druga vojska
je hodila peš, v neredu, kakor tolpa. Iztokova konjenica
je jezdila za r^imi. Štiri dni seje vrla vojska po ravnini,
hodila skozi hrastove gozdove, prebredla vodč in
dospela blizu do oboda sjovenskega ozemlja. Zadeli so
že ob prve gruče razdivjanih Antov. Vneli so se kratki
boji, ki vanje Iztok s svojo konjenico ni nikdar posegel.
Vsak trenutek so zagnali Sloveni krik, ko so zapazili
oddelek Antov. Odtrgal seje curek mladcev od vojske
in se zadrevil z divjim krikom proti nasprotniku. Zasi-
čaloje nekaj strehe, zablestelo nekaj sekir v soncu, nato
so se spopadli z noži, se davili in klali in se premetavali
po tleh z groznim krikom. Vsa ostala vojska pa je z
navdušenimi klici ščuvala borilce, zabavljala Antom in
pretila z dvignjenim orožjem. Po kratki borbi so vselej
Anti zbežali, na bojišču je ostalo nekaj ranjenih in te so
Sloveni zajeli.
Potoma so se vojski pridružili Sloveni iz vseh zadrug.
Od juga so prih^ah prebivalci od Mursianskega moč-
virja, od severa so se zgrrnjah močni oddelki iza Karpa-
tov. Iztokove oči so se radostno pasle nad temi krepkimi
bojevniki. Hkrati gaje trla žalost, ko je videl divji nered,
krik in pehanje, prepire in spopade v lastnih vrstah.
»Kakšna moč!« je pomislil. »Kako navdušenje za svo-
bodo, pa si sami devajo verige na roke, ker niso edini!«
Hrepenel je po Antih in se odločil, da pojde sam do
Volka in Viljenca ter ju pregovori na mir in edinost.
Premišljeval je, kako jim naslika nizkotni Bizanc, kako
jim zbudi slo po rodovitni zemlji onstran Donave. Lice
mu je gorelo, ko je v domišljiji že pedal, kako se obje-
mko Anti in Sloveni in se zaklinjajo bogovom, da se ne
spro več med seboj, bratje z brati, ampak da pojdejo
maščevat očete na bizantinsko ozemlje. Jezdil je s sklo-
njeno glavo, krog ustnic mu je igral nasmeh, v očeh
ogenj vojske, desnico je imel na ročniku težkega meča.
Nenadoma ga predrami divji bojni krik. Prvi oddelki
so stopih iz gozda na piano. Pred seboj na robu dolge
loze so zagledah ognje Antov. Vojska Slovenov se je
ustavila. Divji krik na boj je segal od konca do konca po
vojščakih in se valil pod nebo kakor tuleč vihar. Krik je
dosegel tabor Antov; ti so odgovorih še z večjim krikom,
kakor tuljenje razdraženih zveri v pustinji. Najdrznejši
so bežali prek ravnine proti Antom in prožili strelice
proti njih taboru. Tudi od ondod so jim hiteli posarm
niki nasproti, vihteč kopja in metajoč sekire, da i
trepetale v bliskovitih krogih pod soncem. Jedro voj^
je Že tičalo v gozdu. Tudi glavna krdela Antov se ni
ganila.	,
Slovenski starešine so se takoj zbrali v posvčt. Boi\
in Velegost sta povabila v zbor tudi Iztoka, dasi ni H
starešina. Bilje slaven vojak in kot tak je smel sedeti
veljaki v bojnem svetu.	!
Velegost, n^starejši, povzame besedo:
»Možje častiti, rodu Slovenov slavne korenine! Plul
ležš zapuščeni sredi polja, ovcš se klatijo brez varuha
naše žene so žalostne zvečer, ker nimajo nikogar, da i
mu ponudile večerjo. Vojska divja. Vojska? S kom? K
ni padel Hilbudij? Iztoče, ah si tako slabo meril? Ali,
tvoja tetiva šibka kakor nit triletnega dečka, ki ustrelil
ne pade vrabec s slemena? Ah se je prebudil ohc
Upravda in nagnal proti nam nove Hilbudije? Mo^
čemu molčite? Pok^ mi odgovarjajo jezne gubš i
vaših čelih ? Vojska je, da, žalostna vojska, ne z Bizai
cem, vojska z brati.«
»Morana, Morana!« so mrmrali veljaki in gugali gla^
na desno in zamajevali na levo.
»Tamkaj se kadijo ognji, ob njih so zasajena kopja, i
odpro bratom Antom rane in pognojš lastno zemljo
domačo krvjo. Sramota! Kam se nagne Ferun ? Naš bc
je njihov bog. Mi darujemo, Anti darujejo. Kam i
nagne Perun? Bogovi se morajo razjokati in razjei
nad takim rodom!«
»Perun je z nami! Anti so začeli!«
»Sramota!«
»Udarimo! Kaznujmo!«
■ V zboru je vršalo, veljaki so stresali rdečkaste mal
Ijene lase, ustnice so se širile, beli zobje so se svetliki
izza volnenih brad, hrepeneč po boju, po krvi.
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
Garant je porok za dobro pohištvo
Lani so v delovni orga-
nizaciji Garant uspešno
poslovali, vzroke pa gre
iskati predvsem v dosled-
nem upoštevanju predsa-
nacijskega programa, ki
so ga v Garantu sprejeli v
začetku leta 1986, in v
zmanjšanem deležu izvo-
za v celotnem prihodku.
Prav zaradi neplačanih
izvoznih stimulacij v letu
1985 so v delovni organi-
zaciji zabredli v težave in
kljub temu, da so izvoz ce-
lo povečali, na koncu za-
beležili rdeče številke.
Z lanskim uspešnim po-
slovanjem pa so v Garantu
spet uspeli oblikovati skla-
de in čeprav le-teh niso za-
polnili do želene višine, so
v Garantu vendarle doka-
Lani je v Garantu našlo
delo 41 delavcev, delovno
organizacijo pa je zapu-
stilo 38 zaposlenih. V dva-
najstih mesecih so na no-
vo zaposlili 23 delavcev,
načrtovane rasti v zapo-
slovanju pa niso izpolnili
zaradi pomanjkanja stro-
kovno usposobljenih ka-
drov. Letos se razmere v
zaposlovanju izboljšuje-
jo, veliko pa je odvisno
tudi od osebnih dohodkov
v primerjavi z višino le-
teh v drugih delovnih or-
ganizacijah žalske ob-
čine.
zali, da je s skupnimi moč-
mi, medsebojnim zaupa-
njem in aktivnim delom
vsak realno zastavljen cilj
dosegljiv. Tudi v letoš-
njem prvem tromesečju so
s poslovanjem v Garantu
kljub spremenjenim pogo-
jem gospodarjenja lahko
zadovoljni. V tem času so
uspeli doseči poprečni
osebni dohodek, ki prese-
ga poprečje dejavnosti v
republiki in poprečje go-
spodarstva občine Žalec.
Na osnovi doseženih rezul-
tatov v prvem tromesečju
so v aprilu osebne dohod-
ke dvignili za petino, v ma-
Zanimanje za poletna
letovanja delavcev pol-
zelskega Garanta narašča
iz leta v leto. Lani je v
počitniških objektih ob
morju letovalo nekaj več
kot 100 družin v Garantu
zaposlenih delavcev, le-
tos pa dopustujejo v po-
čitniških hišicah v Mošče-
nički dragi, kamp prikoli-
cah na Malem Lošinju in
kamp prikolicah na Krku.
ju in juniju pa so jih že
obračunavali na osnovi
Družbenega dogovora o
osebnih dohodkih. V dru-
gi polovici leta prehajajo v
Garantu na »dvodelne
osebne dohodke«, kar po-
meni, da bo del osebnih
dohodkov - živo delo - kot
akontacija obračunan me-
sečno, minulo delo pa ob
tromesečju, če bodo za to
izpolnjeni pogoji.
Sejem bil je živ
Delovna organizacija
Garant Polzela s svojimi
pohištvenimi programi
redno sodeluje na skoraj
vseh sejemskih priredi-
tvah. Tako, pravijo v Ga-
rantu, spoznavamo razvoj
pohištvene industrije in
svetovna gibanja želja in
potreb potrošnikov. De-
lavci Garanta so se letos
predstavljali na zagreb-
škem velesejmu, redno pa
sodelujejo tudi na koln-
Pred 39 leti so na Polze-
li ustanovili Invalidsko
podjetje mizarstvo Polze-
la, ki je zaposlovalo
predvsem invalide in
kvalificirane mizarje, ko-
nec leta 1948 pa je bilo za-
poslenih 40 delavcev.
V	delovni organizaciji
vsako leto pripravijo Dan
Garanta, letos pa so praz-
novanje pripravili 4. juli-
ja v Šeneku. V okviru
praznovanja so podelili
priznanja delovnim jubi-
lantom, ki so v Garantu
zaposleni 30, 20 ali 10 let,
v kulturnem programu pa
so nastopili pevci pevske-
ga zbora Garant, ansam-
bel Globus band in čarov-
nik Jani Jošovc.
skem sejmu Interžum in
hannoverskem sejmu Lig-
na. Kolnski sejem pred-
stavlja na 110 tisoč kva-
dratnih metrih razstavnih
površin predvsem repro-
material za lesno in pohi-
V	polzelskem Garantu
porabijo letno 15 kilome-
trov dolg in 1 meter visok
plato iveric, kar pomeni
približno toliko iveric, da
bi z njimi lahko obložili
vse žalske ceste.
štveno industrijo, na sej-
mu v Hannovru pa name-
njajo največ pozornosti
strojni opremi za lesno in-
dustrijo in gozdarstvo.
Predsoba iz borovine, ki jo izdelujejo v Garantu, sodi v program Vega.
Tudi most, ki ga lahko namestite v dnevno sobo, sodi v pohištveni program Vega.
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JULIJ 19g
9. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
g. JULIJ
Najbojje navdušil duet Barbare in Douglasa Elersicha z odlomkom iz operete Planinska
roža.
Ameriški Slovenci v Zrečah
v Sloveniji je prejšnji ko-
nec tedna že tretjič gostoval
mešani pevski zbor Zarja iz
Clevelanda, ki letos praznu-
je svojo 70-letnico. Ustano-
vili so ga leta 1916 na pobu-
do članov izseljeniškega
kluba, zdaj pa prepevajo v
zboru Američani slovenske-
ga porekla druge in tretje
generacije.
Zbor je najprej nastopil v
Zrečah, med drugimi nasto-
pi pa so ameriško-slovenski
pevci zapeli tudi na izseljeni-
škem pikniku v Škotji Loki.
V Zrečah so Zarjani nastopi-
li skupaj s celjskim tambura-
škim orkestrom in domačim
mešanim pevskim zborom
Svoboda. Predstavili pa so
se s slovenskimi narodnimi
pesmimi, operetnimi in
opernimi melodijami ter
skladbami ansambla Slak in
Avsenik, ki so v Ameriki ze-
lo priljubljene. Del progra-
ma pa so zapolnili tudi z
ameriškimi pesmimi. Po
koncertu pa so Zrečani za
svoje goste pripravili tudi
družabno srečanje.
ZDRAVKO IVAČIČ
Igra narave
Narava se res rada poigra. To pot je takšno
igro narave - jurčka, ki rasteta eden na drugem
- nekako v dveh nadstropjih - odkrila med spre-
hodom po gozdovih v Jezercah Alojzija Razgor-
šek. Pokazati pa sta nam ti gobi prišli Štefanija
Konig in njena hčerkica Janja, ki se je z gobo
svoje babice prav pogumno postavila pred ob-
jektiv fotoaparata. In tako lahko to igro narave
vidite tudi vi.	gg
Obadji piki
■IHHMI^HBHHHH^
Tudi naša narava je vedjj
bolj podobna družbi. Po razcv\
tu oveni. Zato je tudi plodq
vedno manj.	j
Bolj kot nečisto okolje ijj
uničuje nedelo.
Iz nevoščljivosti rabimo ve|
ko energije. Več jo rabimo
bo zmanjkala tistim, ki sedaj
prodaje živijo v izobilju. |
Zakaj bi varčevali? Ali n^
niso vedno govorili kako ni
bo lepo ko bomo imeli vsega d
volj!	^ i
Le kdo še vidi svetlo bodd
nost v ekoloških problemih, ^
manjkanju energije in var4
vanju!
Je kaj narobe z domovino, |
^e zdomci vanjo prihajajo v,
redkeje na dopust?
Čevapčiči, slivovka in dolm
kolone na meji, niso več prav
turistična zanimivost za »bog)
te« turiste.	|
Res je da imamo vedno vi
pameti in manj pridnih rok. Z\
to tudi ne moremo uporabi
znanja za delo.	j
OBA^
Vaška olimpiada tudi v Škalah
Ob koncu tedna ni bila le vaška oUmpiada v Rečici ob Savinji, podobno prireditev so
imeli tudi v Škalah. Predstavniki krajevnih skupnosti Lokovice, Konovega, Galicije, Voli-
čine, Mislinje in domačini so se pomerili v vlečenju vrvi, luščenju koruze in spretnostni
vožnji s samokolnico s prenašanjem vode. Posebna zanimivost te vaške oUmpiade pa je bila
kuharska razstava - priprava jedi za nekdanje mlatiče in pa tekmovanje predic, ki jih pri
tem starem opravilu vidimo tudi na sliki.	L OJSTERŠEK
Obetavna skupina Kara
v Titovem Velenju že dobrega pol leta deluje manekenska skupina Kara, ki jo vodi bi'
miss pomladi in miss fotogeničnosti Alma Hasanbašič. Dekleta in fantje so imeli že pre
uspešnih nastopov po Sloveniji, seveda pa največ nastopajo v Titovem Velenju. Poi
manekenstva se ukvarjajo tudi s plesom in fotografijo.	£
6. nadaljevanje
Keč in jaz sva u sledila, vendar nama je
zbežal, oral je s sekiro kot čreda spočitih
bobrov. Do malice je šlo z lahkoto, zaobkro-
žili smo vsak svojo vrsto in tolkli v senci. Po
desetih pa nas je sonce odkrilo in nam zače-
lo iz pordečene kože vleči slane kaplje zno-
ja. Še manj je bilo prizaneseno dekletom in
šibkejšim, ki so vlačili veje na kup in jih
dvigali v visoke grmade; v čistino se je son-
ce upiralo z vso svojo demonsko močjo. V
kratkih odmorih smo popadaU na mehko
zelenje uvelih listov in se hladili.
Vročina pa skoraj v nikomur ni izžgala
žilic duhovitosti, ali vsaj veselja do le-tega.
S Katarino sva si preko vejevja in tleskov
topih sekir kričala dovtipe in bolj kot ne
stare neslanosti. Spočil sem si ob pogledu
na njene dolge rjave lase, prijala mi je njena
pozornost. Menila sva se o popoldanskem
odhodu v mesto, vabila me je na slaščico in
pogovor. Potem je padla iz njenih ust spet
kakšna tako slana, da sem zmedeno utihnil
in se obrnil k svojemu delu. A oči niso dolgo
vzdržale v enoličnosti dela in enakomerne-
ga zasekavanja, spet sem se obrnil po lju-
deh. Glej, Magda, nje tega dne skoraj ni bilo
opaziti, še manj slišati. Ni mi pogledala v oči
in ni razsipala nepotrebnih besed, tiho je
garala in se zatapljala vase. Nisem znal z njo,
ne z besedami, ne z gibi, ne s pogledi. Vče-
rajšnji pogovor je pustil nedoločno težo v
obeh.
N^več pa je momljal Keč, znal je biti
nžoglasnejši in najbolj nemiren, a včasih z
besedo tudi nenadejano krivičenin neprera-
čunljiv. Morda mu je ušlo slučajno, brez zle
misli, a ko mi je rekel, da sem zoprn in da
me v brigadi ne rabijo, me je zapeklo. Zaprl
sem se v molk in zabredel v skrivenčeno
grmovje. V takšnih trenutkih me celo nese-
bična človeška roka in najbolj prijazno pri-
govarjanje ne spreobrneta, nekak sadističen
užitek me ob storjeni krivici napravi gluhe-
ga in topega. Katarina me je skušala udo-
brovoljiti, edina res, a zamera je bila še vse
preveč sveža, da bi se lahko izničila s krat-
kim: »Pa S£y ni vredno!« Takrat in vsako-
krat drugič sem ji v takšnem stanju delal
krivico, a ona ni vedela za peklensko žgoč
položaj, iz katerega sem se izvlekel vedno le
po dolgem prerekanju s samim seboj. Sča-
soma pa sem ji vendarle postajal hvaležen,
ker se je za prazen nič, iz čudne naklonjeno-
sti, morda iz zametkov čiste človeške lju-
bezni, izpostavljala mojim hudim besedam
in obrazu, ki je v jezi in žalosti tako grd in
neprijeten, mojim nehotenim krivicam. Po
kosilu, ko sem ždel ob zidu in še napej mlel
svoje nelagodje, je sedla k mojim nogam in
me tolažila, vrtala vame, bila t^ko čudovito
drugačna. Ko smo vstopali v naselje, mi je
odleglo, priznal sem, kaj me teži, in očitno je
odleglo njej bolj kot meni. Smejala sva se,
zdelo se mi je, da se nekaj rojeva.
Z izletom v mesto pa ni bilo nič, Katarini
^se sredi popoldneva enostavno ni več dalo
iti. Brez besed sem se obrnil in jo pustil, da
je mirno zaspala v toplem prepihu pod spal-
ničnim oknom. To seje dogajalo že od vsega
začetka: obeti, izzivanje, skrivnostna igra,
potem pa - nič! - vsak moj poskus zbližanja
je bil že vnaprej obsojen in odbit. Kako mi
je bila na trenutke mrzkg in daleč! Na žalost
sem bil vedno tako neroden in neokreten v
pogovoru, da so že otročji in netehtni med-
khci podrh moje še tako trdne argumente.
Rad bi ji bil vrgel v obraz, da se naj prej
nauči kakšne poštene slovenske pesmi in
šele nato poje omledne izdelke srbskih folk-
komponistov; rad bi ji bil dejal, naj se ne
pretvarja in naj govori iskreno, naj najprej
spremeni svoj odnos do ljudi in se šele po
tem okliče za nepotvorjenega človekoljuba;
in da n^ me raje ne ogovarja, če me hoče
poniževati, naj se kroti v jutrih, ko je polna
besa na bogvečim. In in in ..., jebemti, ka-
ko priti do konca - ko je vendarle tako
zanimiva, samosvoja in občutljiva za širine!
Na jezo in nemoč sem zaspal še sam.
Ko sem po vročičnem spanju vstal, sem
bil zgažen, kot da sem se bil pretepal in ne
ležal v popoldanskem miru spalnice. Spočit
sem šel v temnico, Katarini sem naročil, c
me pride poklicat, ko bodo prispeli Celja
Kom^ kaj se je zmenila zame!	\
Izpiral sem frlme in se pasel na čistih se
cah uspelih posnetkov - v temnici sem
sam svoj gospod in neomajno prijetne voI|
Takšnega meje našla Magda, ki ni imela kj
početi in ki ji je radovednost usmerila kol
ke k mojemu poživižgavanju in mrmra«
veselih napevov. S ponosom sem ji razka4
mokre negative, hote sem se ogibal pogoi
ra o čem drugem. Nisem se je dotak^J
čeprav ... Šibka luč je bila v prostoru}
čudna toplota, nekag je plavalo v pogledj;
nek^ nedvoumno sočnega. Konačl
sončeva svetloba je takoj na pragu vsa«',
med naju staro razdaljo. Pred našim pavilS
nom so pravkar prispeli gostje iz Celja
kladah gajbe laškega piva.	, I
Večer se je končal s propadlo veseli^^
Posedh smo okrog ognja, rdeča svetloba]
boječe lizala sključene postave. Budo je S
zvočniku napovedal, brez vsakršnega pr^
njega dogovora, »slovenski večer«, s pes®:;
jo, kitaro, s flaškami najboljšega piva- -j
vem, komu v maščevanje, najbrž vsern j
smo ga ignorirali in ki nismo pihah v njetj
rog. Mladež in žejne druščine so se zbrali
napovedanem času na domenjenem proS'>
ru, besede so bile izrečene in potem se^
nismo smeli osmešiti pred drugimi bri^
dirji.