Šiev. 207. Posamezna številka stane 1 Din. V LiolM. v M dne 14 sepleilra (923. Leto LL Naročnina za državo SHS: do preklica. f) po poŠti meaeftao 01« 14 b, dostavljen; natiora meaecno . n 12 za Inozemstvo: msrečno ....... Dla 23 s Sobotna izda]a: ~ v Jugoslaviji.....Oin 20 t tnosemstiu ..... „ 40 S! M f H KI ■j fl.V.7 ;'* t ■i Cent InsaratamiM Boaatoipns peti tu mta oglasi po Ola 140 la Otn r—f veliki »glad nad en masse«. Pretveza je ta, da so prečanski častniki »nezanesljiv element«. Resnični namen pa je ta, da se armada popolnoma »erbi in tako služi kot najzanesljivejše orodje srbskemu centralističnemu režimu. Te vpokojitve so slovensko javnost silno razburile. Načelnik SLS je, dasi so sedaj pereči drugi važni notranje- in zunanjepolitični problemi, smatral za svojo prvo dolžnost v sedanjem momentu, da se poda v Belgrad protestirat in intervenirat v zadevi častnikov. Režim ni namreč samo brezobzirno vpokojil častnikov, ki so stali tik pred dovršitvijo službenih let, da jih tako oropa polne penzije, ampak je zagrešil še to umazanijo, da je častnike vpokojil datumom od 30. avgusta, tako da bodo norali zdaj vračati plačo, ki so jo prejemali, do 12. septembra, ko se jim je vpokojitev po »Vojnem listu« notificirala! Za mnoge Ustnike pomeni nenadno vpokojenje naravnost socialno katastrofo, na penzijo pa bodo morali najmanj pol leta čakati. Kitajski pregovor pravi, da, kadar začnejo zavijati srnjaki, zatuli tudi volk. Tako se je oglasilo zdaj tudi »Jutro« in izstrelilo na radikalni režim cel uvodnik. Namen tega hinavskega produkta demokratskega organa je prepričati javnost, da vpokojitev slovenskih častnikov tudi našo preljubo slovensko demokracijo hudo boli. Ce bi bili v vladni koaliciji demokrati, bi se slovenskim častnikom taka krivica ne bila zgodila. Gospodje demokrati bi bili poskrbeli, da bi se v armadi ne delalo po strankarskih vidikih. Zato poživlja »Jutro« tiste osle, ki bi mu utegnili verjeti, naj se bore skupaj i demokratsko opozicijo za »osvoboditev države od partizanske demoraliza-cije.. .< O ti hinavščinal Poglejmo, kdo nosi pretežni del mora-lične krivde in odgovornosti za brutalni čin sedanje radikalne vlade. Leta 1919 je bila prva skrb dr. Žerjava, da dobi odločilno besedo pri sprejemanju častnikov avstrijske armade v jugoslovansko. Sklenil je kot podpredsednik narodne vlade 9. februarja 1919 sporazum z generalom Smiljaničem, na podlagi katerega je dobil pravico samclastno oceniti častnike, kar je delal tudi čisto sam, na rvojo odgovornost in brez vsake omejitve. Pri dravski diviziji so se vse prošnje kumulativno tekom 1 tedna poslale Žerjavu, ki je na vsako zapisal da ali ne, večinoma brez utemeljitve, le v nekaterih negativnih lučajih s kratko utemeljitvijo. Kdor pozna Žerjava, lahko ve, po kakšnih vidikih je ta gospod pri tem postopal. Vodili so ga v prvi vrsti strankarski razlogi, kajti že tacat je pri demokratih veljalo, da se mora tadi armada postaviti v službo demokrat-Jke stranke, na katero sta Žerjav in Pribi-ievič računala kot na Bvoj glavni adut. Spraviti polagoma v armado samo demokrate, centraliste in sluge velesrbske misli ter izključiti vse druge, to jc bil glavni namen demokratov. Slično je postopal Žorjnv pri orožni-itvu, kjor je vsled toga kakor pri pehoti tilo zavrnjenih ne malo voBtnih, poštenih in korektnih častnikov. Saj je bil njegov interes pri orožnikih še vočji, d« bi obsto-ali iz samih režimskih elementov. Orožniki častniki so svojo prošnjo kumulativno ložili pri dravski diviziji, katera jih jo skupnj z alfabetskim seznnnom vsoh častnikov predložila Žerjavu. Ta jo lastnoročno napravil čez vso listo oklepaj in na- pisal k oklepaju lastnoročno sledečo opombo: »Če se ti orožniški oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo.« Žerja v. Pri taki kumulativni ocenitvi brez vsake utemeljitve si lahko vsak predstavlja, s kakšno vestnostjo in pod kakšnimi vidiki je dr. Žerjav opravljal svoj poseli Radikali sedaj samo nadaljujejo, kar je začel Žerjav. Kakor je Žerjav brezobzirno izključeval vse, kar ni slepo služilo demokratom, tako zdaj radikali pometajo, kar slepo ne služi njim. Odgovornost demokratov za to sramotno, strankarsko in protislovensko postopanje pa je neprimerno večja nego odgovornost radikalov. Kajti slovenski demokrati so takrat, ko so imeli v rokah moč, ne samo praktično iz armade izključevali vse, kar jim z njihovega strankarskega vidika ni šlo v račun, marveč so tudi po svojem časopisju vse bivše avstrijske častnike izvzemši dveh, treh svojih protežejev kar pavšalno obmetavali z gnojnico; vse, lcar ni bilo v šajkači rojeno, je bilo vse za nič. Do današnjega dne pa demokratski tisk sramoti Slovence, kolikor ne služijo demokratom, kot sam po sebi nezanesljiv, državi nevaren in veleizda-jalsk element, hujska srbski režim nanje in proglaša za sužnje, ki no zaslužijo drugega kakor bič. Demokrati so dali radikalom pogum, da zdaj slovenski element v celoti mečejo iz armade. Današnja redukcija je sad pifeanja demokratskega časopisja in svojedobrih demokratskih d e n u n c i a c i j 1 To se sedaj seveda tudi demokratom plačuje s tem, da radikali mečejo iz armade tudi pristaše njihove stranke. Sicer pa moramo pri tem odkriti še eno zanimivost. Orožniških častnikov radikalna vlada ni na lastno iniciativo vpoko-jila. Predlog za to je namreč dobila iz Ljubljane od merodajnega činitelja, ki ni Srb! Ta je predlagal sam vladi v vpokojitev 19 častnikov, Srbi so bili še tako obzirni, da so 3 iz vpokojitvene liste črtali... Da »Jutro« vodijo izključno strankarski motivi, se razvidi jasno tudi 'z tega, da se imenoma pritožuje samo nad enim slučajem, ko jo vpokojen nek zvest pristaš demokratov. Ta gospod ima sicer res svoje zasluge, je pa svoja službena leta izpolnil, bi tudi v Avstriji kot sanitetni častnik ne bil več višje avanziral in je že sam mislili vložiti prošnjo za vpokojitev. Ta slučaj torej še malo ni tako strašen, kakor bi ga hotelo »Jutro« naslikati. Jc pa nešteto drugih, v resnici strašnih slučajev, za katere se »Jutro« očividno veliko menj zanima, ker ne gre za demokrate. Iz tega se jasno razvidi, koliko so vredne krokodilove solze, ki jih »Jutro« toči nad vpokojenimi častniki, temi žrtvami demokratsko politične brezmoralnosti! »Jutro« naj ve, da so častniki s studom brali ta izliv neizmerne hinavščine Žerja-vovega organa. Streseman ponuja varna Jamstva, Borlia, 13. sept. (lav.) Kancler dr. Strosemann je danes časnikarjem govoril o zadnjih izjavah Poincarčja, ki je odklonil vsako drugo jamstvo za izplačilo odškodnine in se izrekel le za zasedbo Poruhrja kot za edino uspešno jamstvo. Dr. Stresemann jo naglasil, da je Nemčija pripravljena zastaviti določen del svojega nepremičnega premoženja kot jamstvo, kar bi se tudi uknjižilo. Taka hipotekama varnost je dovolj veliko jamslvo za najetje posojila, tako da bi Francija lahko dobila naenkrat vočjo svofo denarja, dohodke zastavljenih hipotek pa bi upravljala posebna družba za kritje obresti. To jamstvo je tako veliko, da mora zadostovati, da Francija takoj lahko vrne zasedeno Poruhrje Nemčiji. Pariz, 13. sept. (Izv.) Pariško časopisje se obširno bavi z govori dr. Streseman-nn. V splošnem so listi zadovoljni. Očitajo mu pa napako, da tudi on zahteva lakoj-šnio izpraznitev Poruhria. Seja kronskega m ministrskega sveta, DANES SE POŠLJE ITALIJI PROTIPP.EDLOG. — ZA SLUČAJ ANEKSIJE REKE SE SKLENEJO OBRAMBENE ODREDBE. Belgrad, 13. septembra. (Izv.) Vlada sc je posvetila obširnemu itudiju zunanjega položaja. Že dopoldne jc ministrski predsednik Nikola Pašič dolgo konferiral s predsednikom naše delegacij? ■*■ paritetni komisiji dr. Ryba?em. C:> se je vršil na dvoru kronski svet pod predsedstvom kralja. Kronskega sveta so se udeležili vsi ministri razen dr. Veli-zarja Jankoviča in Kojiča, ki spremljata francoskega maršala Franchet d'Esperay-a. Kronski svet je trajal dve uri. Po seji ministri niso hoteli dati nobenih obvestil. Zvedelo se je, da je bila seja kronsk. sveta samo informativnega značaja. Posamezni ministri, posebno Pašič in namestnik zunanjega ministra, so obširno poročali o zunanjem položaju. Pašič je poročal o svojih sestankih v Parizu in o sestanku s Poin-carejem. Kralj se je zelo zanimal za zunanja vprašanja in je stavil svoje pripombe, ker se ni mogel složiti z ministrskim svetom glede rešitve najaktualnejših vprašanj, posebno glede Reke. Zato je ministrski svet sklenil, da bo imel takoj svojo sejo, na kateri bo spravil v sklad kraljeve pripombe s svojim mišljenjem. Notranji minister je poročal o položaju v Južni Srbiji in na Hrvatskem. Minister je mnenja, da je Radič vsled svojega odhoda v inozemstvo izgubil mnogo terena faed ljudskimi masami. Čeprav se še ne more opaziti novega pokreta med njegovimi ljudmi, vendar se more sklepati, da -e pripravljajo na novo orijentacijo. Nato je bilo prebrano zadnje poročilo londonskega poslanika, v katerem se potrjujejo vesti, cla je Radič prišel v stik z odločilnimi faktorji angleške politike, da pa sc ima skoro pričakovati njegov odhod iz Lon-. dona. Na kronskem svetu ni prišlo do nobc« ne definitivne odločitve. Ob 5. popoldne se je pričela seja m t'* nistrskega sveta, ki je trajala do pol 9. zvečer. Predmet razpravi sta bili dve vprašanji, o katerih so bili že razpravljali na seji kronskega sveta, sedaj pa so storili o obeh vprašanjih sklepe. Ministrski svet se je bavil z notranjim in zunanjim položajem. Sklenilo se je stališče nasproti Bolgarski in Mažarski, posebno pa je bila posvečena velika pozornost reškemu vprašanju. Po seji ministri niso hoteli podati no» benih preciznih informacij, zvedelo se pat je, da je bil na seji glede reškega vprašanja najprej sprejet sklep, da se pošljejo zunanjemu ministru dr. Ninčiču v Ženevo navodila, da najde primeren trenutek za registriranje rapallske pogodbe pri Društvu narodov. Obenem je vlada sklenila, da tekom jutrišnjega dneva pošlje Italiji pismene protipredloge za rešitev reškega vprašanja. Pretresali so tudi možnost ane-ksije Reke od strani Italije. V tem oziru so se ministri sporazumeli z vojnim ministrom in je bil napravljen definitivni obrambeni sklep. London, 13. sept. (Lzv.) Profesor Gil-bert Murray, izvedenec pri angleški delegaciji Društva narodov, je brzojavil Društvu narodov, da je položaj zaradi reškega vprašanja zelo nevaren. Če ne bo Društvo narodov pravočasno poseglo vmes, bo izbruhni! na Balkanu nov požar. London, 13. sept. (Izv.) »Daily Tele-grapht izve iz diplomatskih krogov, da presojajo v Londonu položaj na Balkanu zaradi držanja Italije v reškem vprašanju pesimistično in da ne smatrajo vojne na Balkanu za izključne. Rim, 13. sep. (Izv.) Iz Londona poročajo, da se bo takoj po Baldwinovem povrat-ku v London vršila važna seja ministrskega sveta, ki bo razpravljala o treh problemih: o izpraznitvi Krfa, o ruhrskem vprašanj« in o sporu zaradi Reke. Glede Reke razvija Jugoslavija živahno agitacijo, da bi si zagotovila podporo Anglije proti Italiji. Toda Anglija svojih zvez z Italijo ne bo žrtvovala Jugoslaviji na ljubo. »Evening Standard« objavlja informacije iz uradnih krogov, da je vsaka intervencija Anglije v reškem vprašanju izključena. > Madrid, 13. sept. (Izv.) Cela katalonska provincija se je uprla. Tudi po ostali Španiji vre. Zlasti baskiške provincije so v plamenu. Garnizija v Bilbau se je že dejansko uprla. Guverner v Barceloni Primo de Reveira stoji na čelu vstaje. Vlada ga je odstavila, a se ji ne pokori. Katalonija, Ka-stilija in Baski hočejo proklamirati svojo neodvisnost. V Barceloni se garnizija čez-daljebolj nagiba k upornikom. Vlada jc imenovala za guvernerja v Barccloni generala Lossada, ki je proglasil obsedno stanje. Vstajo vodijo katalonski avtonomisti, katere podpira tudi socialistično delavstvo. Danes se je zbral ministrski svet v Madridu ter se proglasil v permanenci. Izdal je proklamacijo na narod, v kateri naznanja, da se je Katalonija uprla in da se čete v Barceloni nagibajo k vstašem. Jlinistrski svet izjavlja, da ostane na svojem mestu in da se nmaluie le sili. Tudi v Madridu je položaj nevaren. Generalni kapitan Madrida je proglasil pripravljenost garnizije ter jo ministrskemu svetu zajamčil, da skrbi «a njegovo popolno varnost. Vstaja je bila pripravljena že prej, a se je vsled pripravljenosti vlade zakasnela. Kralj se jc vrnil nujno v Madrid. SLS io HRSS. Zagreb, 13. sept. (Izv.) Danes predpol-dne se je sestal v Zagrebu v prostoril HRSS predsednik slovenskega narodnega zastopstva g. dr. Korošec s predsedništvom hrvatskega narodnega zastopstva na daljšo konferenco, na kateri so se razpravljala vsa aktuelna politična vprašanja in sc je sklenilo, da se razprava v najbližjem času nadaljuje ob sodelovanju vodstva Jugoslovanske muslimanske organizacije. Seja finalnega ortea, Belgrad, 13. sept. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora jo bila zelo kratka. Poslanci Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanske muslimanske organizacije so izročile obširne spreminjovalnc predloge. Ker se je finančnemu ministru mudilo na kronski svet, jo radikalna večina odklonila ! vsako nadalino razoravo in sprejela 1. člen z malimi izpremembami iz predloga Jugoslovanskega kluba. Na zahtevo poslanca Ž e b o t a se je glasovalo poimensko. Glasovalo je 16 poslancev, 10 za in 6 proti. Ko-bi bila opozicija polnoštevilno navzoča, bi bii vladni predlog čisto gotovo propadel. Tako pa so bili od demokratov navzoči samo 3 poslanci, od Pucljevih zaveznikov ze-mljoradnikov pa nobeden. GRŠKO-JUG OSLO VANSKA POGODBA. Rim, 13. sept. (Izv.) > Tribuna« poročaj da je med Jugoslavijo in Grčijo sklenjena pogodba glede uporabe dela pristanišča « Solunu od strani Jugoslavije za dobo 50 let RADIČEVI POSLANCI PRED SODIŠČEM Zagreb, 13. sept. (Izv.) Danes sta bila pozvana na sodišče člana predsedstva Hrv. Rep. Selj. Stranke dr. Krnjevic in Košutičv' Podpredsednik Predavec in dr. Maček sta pozvana na 17. t. m. Ti pozivi na sodišče so posledice izročitve sodišču, ki jo ie sklenil parlament Pišece, 13. sept. Profesor Maks Ple-teršnik je danea tu umrl. Pogreb bo v soboto ob 11. dopoldne. »V naših Saših narod, kteri neče poginiti, ne pogine.« (1868.) >Bene vixit, qui bene latuit« — ta stati pregovor velja pač v posebni meri za Pleteršnika, ki se je, triinosemdeset let star, poslovil od nas. Šel je od nas mož, o katerem so le redki vedeli, da sploh še živi; večini je bil »Pleteršnik« nekaj popolnoma neosebnega. V tem je njegova posebna veličina. Rojen 1. 1840. na Štajerskem v vinorodnih Pišecah, kjer si je za stara leta miru in pokoja pripravil svoj Tusculum, je Pleteršnik prehodil talaat običajno pot mladega Slovenca, ki ga je notranji nagon gnal za višjo izobrazbo. Po končanih gimnazijskih študijah je študiral na Dunaju klasično filologijo in slavisiiko, ter se pozneje rinil skozi življenje kot suplent v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu, dokler se ni 1. 1871. stalno zasidral kot profesor na takrat še edini ljubljanski gimnaziji. Že dunajska leta so ga spravila v krog »Mlauosloven-cev«, v katerem se je, ko je a »Slovenskim Narodom« dobil tudi svoje javno glasilo, takoj v prvem letniku oglasil že s podrobnim nacijonalno-političnim programom. V 25. številki »Slovenskega Naroda« 1. 1868. je brez podpisa začel priobčevati serijo člankov pod naslovom »Naša prihodnosti. V njih je takoj v prvem poglavju s stavkom, ki smo ga postavili za geslo njegovemu nekrologu, krepko podčrtal slovensko voljo do samobitnega življenja vkljub vsej nevarnosti, ki je takrat slovenstvu pretila na zunaj od Nemcev in Lahov, na znotraj pa od vseskozi sovražnega avstrijskega režima. Pred vsem povdarja, da se s pretežno nemškim poukom po srednjih šolali mladina muči in nje duševni razvoj zahira. Kot največjo oviro za napredek slovenstva pa smatra njega duševno in gmotno revščino; kako se .mj iz obeh izkoplje, razlaga podrobno v naslednjih poglavjih. Pred vsem pričakuje rešitve slovenstva od realizacije programa, ki si ga je začrtal »Slovenski Narode. Malo število Slovencev ga napoti do tega, da razmišlja o skupnem slovanskem jeziku; vendar pa se mu takoj pojavi pomislek: »Če bi se narečje in njegova literatura celo zanemarila, pretrgala bi se s časom ona živa zveza med preprostim ljudstvom in izobraženimi stanovi, katera je neobhodno potrebna za zdrav raz-vitek vsega naroda.« Zato se o bodočem vseslovanskem jeziku ne izrazi določneje, ampak pravi, da »se nam Slovencem ni treba bati, da bi morali kedaj naš jezik in našo literaturo vreči pod klop.« Pač pa je Slovencem »znanje srbščine skoro neobhodno potrebno«. To se bo doseglo tem lažje, če se bo samo izpolnjevat paragraf gimnazijskega učnega načrta, ki predpisuje Slovencem, da se morajo učiti tudi »iliri-sčine«. Slovensko slovstvo pa se naj množi s prevodi iz slovanskih literatur. Da se poslovenijo in postanejo res narodne naše družine, nam treba izobraženih narodnih mater; zato je nujna potreba, da se v Ljubljani osnuje višja dekliška šola. Da se osamosvojijo naši kmetje, jim treba gospodarskega in kmetijskega fonda. Iz narodno-političnih razlogov je treba štajerske slovenske kmete odrešiti od graške kmetijske družbe, ki jih samo raznaroduje, in pridružiti kranjski — ideja, ki se jo pri nas znova pojavila tik pred vo jno J Ta njegov program je očividen fragment; v listu, ki je imel takrat zelo malo prostora, ob obilici aktuelnih problemov in konkretnih potreb ni bilo mnogo prostora za akademične razlage I PleterSnik pa je svoj program vršil po svoje drugod, s pisanjem sestavkov iz klasične zgodovine in slovanskih literatur po raznih listih, v »SI. Narodu«, Janežičevem »Glasniku«, Stritarjevem »Zvonu« in drugod. V Ljubljani mu jo bilo tudi poverjeno delo, ki mu je ovekovečilo med nami ime: sestava slovonsko-nemškega slovarja. Ko je bil 1. 1860. v dveh debelih zvezkih izšel na stroške ljubljanskega škofa A. A. Wolfa in pod redakcijo Cigaleta nemško-sloveu-ski slovar, za našo takratne razmere nenavadno važna in nujno potrebna publikacija, se je moglo misliti na pendant k njemu, na slovensko-nemški slovar. Delo se je iz-prva poverilo Levstiku, ki jo najprej v »BliUter aus Krain« podal program in načrt, kako misli slovar izvršiti. Ob tem slovarju je Lovstik obnemogel: skušal je izvršiti nalogo, ki ji ni bil kos, namreč prirediti vseskozi znanstven slovar. Ner-voznosti naročnikov in javnosti, ki si je želela slovarja, in sicer praktičnega, čiiop "oj, ni mogel pomiriti niti s člankom: >•• Kitne izhajati slovensko-nemški slovet . <., .ii ga je 1. 1866. priobčil v »Novicah«. Levstik je 1. 1868. službo pri slovarju izgubil in po raznih epizodah se je šele 1. 1883. poverila sestava slovarja Pleteršni-ku. On je delo tako energično vzel v roke, da se je slovar proti koncu leta 1892 lahko začel tiskati in da je lela 1895. bil v dveh debelih zvezkih s kakimi 2000 stranmi končan. Delo, ki ga je prevzel, ie bilo na vso moč težavno. Oteževala ga je različna vrednost in nepopolnost nabranoga gradiva, poieg tega pa naravnost neverjetna lahkomiselnost pomagačev pri delu. Pleteršnik jo ubral srednjo pot: njegov slovar nima ambicije, da bi bil popolen, zgodovinski slovar vse slovenščine in se ne trudi z etimološkimi razlagami v«ega besedja, nad katerimi je obnemogel Levstik. Da se mu je delo res lepo posrečilo, mu je priznal strogi in kritični O b i a k v Jagičevem »Ar-chivu« (XV. 594—601). Spoznal je njegove pomanjkljivosti in hibe, vendar pa je dal vso hvalo Pleteršnikovi energiji, umnosti in vestnosti. »Po svoji sestavi in po svojem gradivu je ta slovar bolj praktičen, po svoji izvedbi pa znanstven; upajmo, da spojittftf teh dveh načel slovarju ne bo na nobeno plat škodila.« Kako eminenlnega pomena je .bil ta slovar za siavistiko, pa se najlepše vidi na obširni, 72 strani obsegajoči oceni, ki jo je 1. 1902. prioboii ruski slavist B. M. Ljapunovv >Izvestjih« univerze v Odesi. Njemu je »prelepi slovar ... eden največjih pojavov na polju slovanske filologije sploh in slovenske posebej v pretečenem desetletju ... Pleteršnikov slovar mora biti vsakdanji kruh ne samo za onega, ki se peča s slovenskim jezikom, ampak tudi pri vseh, ki se pečajo s proučevanjem primerjajoče fonetike slovanskih jezikov sploh.« S Pleteršnikovim slovarjem je postala slovenska knjiga prav za prav šele dostopna tujejezičnemu svetu, šele ž njim je postala slovenščina integralen del študija za vsakega znanstvenika, ki se peča s študijem skupine indoevropskih jezikov. Angleški vseučiliški profesor, ki je za časa koroškega plebiscita za svoje prijatelje filologe kupil 5 »Pleteršnikov«, ali ruski vseučiliški docent, ki je pred boljševiki rešil v Sibirijo samo svoje golo življenje in oba zvezka »Pleteršnika«, sta za to dve zgovorni priči. Priči tudi za to, da je Pleteršnik že pred svojo telesno smrtjo umrl, da bi živel trajnejše življenje v svojem delu. Mir njegovi duši I — Slava njegovemu delu! Dr. Joža Glonar. Anton Sknbic: Pokrščevanj« krajevnih imen v kočevskem in ribniškem okraju. m. Z načeli, ki jih predlaga g. pisec za določit ev slovenski h krajevnih imen, se le deloma strinjam, pred nekaterimi pa bi naravnost svaril faktorje, ki bodo imena določevali. 1. Prav predlaga g. doktor, da »treba pregledati matične knjige, zgodovinske in krajevne monografije, ali se ne dobe tam kaki podatki in napotki, iz katerih bi bilo povzeti slovensko ime.« To je najimenitnejši vir, ki pa nc bo segal preko 300 let nazaj, vsaj za večino krajev ne. Nekaj starejši bodo arhivi. Zato bi bilo primerno na licu mesta pri ljudstvu povprašati, kako so morda ljudje sami imenovali kraj nekdaj, ker za vse kraje ne bo najti imen po .vtarih maticah. Za to delo naj bi se naprosili župnijski uradi in morda tudi učiteljstvo (zaslužili bi tudi nagrado, če bi jo kdo dal), ki živi med ljudstvom. Takoj pa gospod pisec odskoči od tega principa, ko svojevoljno predlaga za vaR Turn ime Gradišče, kakor s« vaa nikoli ni imenovala. Gradišče je )M)t Politične vesti. -f Redukcija Častnikov. O tem brej primernem škandalu, ki pišemo o njem n uvodnem mestu, izvemo sledeče podrot nosti: Pred 10 dnevi je bilo vrženo na <* sto 63 častnikov, z Vojnim listom št. 43 ji je sledilo 183, do konca tega mescca pa ji l>rido na vrsto nadaljnjih 400. Laž je, ka piše »Jutro«, da radikali mečejo iz armad tudi Srbe. »Jutro« bi rado zabrisalo de stvo, da je redukcija naperjena proti Sl< vencem in Hrvatom kot takimi, ker ga peč vest in ker se dobro zaveda, da so ravn demokrati s svojim nemoralnim grdenjei Slovencev in Hrvatov to zakrivili. Od vpo kojenih častnikov jo ) odstotkov Hrvata in Slovencev; 10 odstotkov neprečanov j reduciranih po neobhodni nujnosti. Na kv; lifikacijo se nič ne gleda; zadostuje, da i služil v avslro-ogrski armadi. Redukcija j bila potrebna, ker imamo preveč častn kov, toda treba je bilo vpokojiti one, ki s "s nepotrebni in nespos :>bni. To so:viš čini, katerih je veliko preveč, In ki so rs v rokah Srhiiancev, in oni, ki nit jo za dostne kvalifikacije, ter mnogi še pisati do bro ne znajo, in med temi tudi ni prečanoi Vpokojiti bi se pa morali pošteno, po no vem vojnem zakonu, in ne na tako nesocij len umazan način, kakor se je to zgodil* Reducirani pa tudi niso častniki, tuji dil žavljani, kateri niti enega izmed treh di žavnih jezikov ne govorijo, dočim so vržen na ulico vsi Hrvati in Slovenci, — kateri š niso, jih mislijo do 30. septembra. Medtet pa na stotine srbijanskih oficirjev z višj mi čini dela napotje po vseh branšah in p sarnah in postopa deloma brez dela, de loma s smešnim delom ter vleče visoke pl če, ker pripadajo »Herrenvolku«. N. pr. k. delajo razni »pomočniki« in pomočniki po močnikov, ki so vsi višji čini brez vsak odgovornosti in brez vsakega pam^tneg dela? Pripominjamo, da demokrati, ko s bili na vladi in pri';io denuncira:: sloven ske častnike, tega Augijevega hleva nia videli. '+ Shodi SLS. V nedeljo, 9. t. m. sta s vršila v Š m i h e 1 u pri Novem meshi t v Brusnicah sijajno obiskana shod SLS. Na obeh shodih je poročal poslane B r o d a r, ki je krepko obračunal z laž mi, ki jih trosijo voditelji samostojnih p novomeški okolici. Od nasprotnikov ni ve del nihče ničesar povedati. Zborovalci s izrekli soglasno zaupnico Jugoslovanske mu klubu. — V Prekmurju so se vi šili 8. in 9. t. m. trije shodi SLS. Dne 8. ra. se je vršil shod pri Sv. Heleni, kje je poročal poslanec Š t i f t a r. Tolmačil j poslušalcem politični položaj v naši drži vi, ki je nastal vsled nespravljivosti cei tralistov in razpravljal je o borbah reviz onističnega bloka. Poslušalci so odobri delo SLS za avtonomijo in izrekli zaupnic Jug. klubu. — Isti dan se je vršil shod pi Sv. J u r i j u, kjer je govoril zopet poslane Š t i f t a r. In drugi dan se je vršil sho< SLS v Gornji Lendavi, kjer je po ročal isti poslanec. Tudi na teh dveh sho dih se je izreklo popolno zaupanje Jugo slovanskemu klubu. -f- Značilno. Belgrajska »Politika« ot javlja vrsto člankov pod naslovom »Strašn perspektiva«, v katerih opisuje vsa mogo ča tehnična sredstva, ki jih bodo uporabljal v bodoči vojni. V teh člankih našteva siva ri, da se človeku kar lasje ježe od groz in straha, zlasti če pomislimo, da vseh te modernih morilnih tehničnih grozot v Ju goslaviji — ni. Zato sodijo mnogi, da t članki v »Politiki«, ki izraža pogostokra mnenje visokih belgrajskih krogov, niso pi sani brez namena. Zakaj jih objavlja »Poli tika« ravno sedaj? li 'ts — Uspeh dr. Korošca. Zagrebški list poročajo, da je bila intervencija dr. Koroš ca v vojnem ministrstvu zaradi iz službi odpuščenih slovenskih in hrvatskih čast nikov uspešna. — »Kmetijski list« se izmed vseh stov najbolj zavzema za poštenost v poli tični borbi, dasi vsako številko napolDi samimi lažmi o SLS. Toda on gre v neho netnem načinu boja še delj. Tako piše i svoji številki od 12. septembra, da je pri pravljalni odbor za katoliški shod »ude ležence pri izkaznicah ociganil za. denar« Glasilo samostojne inteligence dela v i niči čast samostojni misli. — 20.000 udeležencev da je bilo n< kmetskem prazniku na Bledu, piše »Kme tijski list-/. Zdaj pa je treba pomisliti, da j< vozil na kmetski praznik na Bled en san posebni vlak, ki ne sprejme več kot 80C oseb. Med temi pa je bilo gotovo polovic* romarjev. Prišlejmo še redne vlake in ra dovedneže na Bledu, pa dobimo kvečjemi 5000 oseb, kakor je poročalo tudi »Jutro* ki je samostojnežom odnekdaj naklonjeno Laž ima kratke noge. — Slovenskim r iravnfkom. Dne 24. m. se vrši ožja volitev v zdravniško zborni co. S-cvenska kandidata sta: Dr. BenfamU Ipavic kot član in dr. Viktor Kac, kot namestnik, oba v Mariboru. Slovenski zdravniki se vabijo, naj pošljejo pravilno izpol- njene in podpisane glasovnice takoj na naslov zdravstvenega odseka, kajti prepozno došle so neveljavne. Ne dvomimo, da Store slovenski zdravniki svojo narodno dolžnosti — Skrajno težke razmere pri oroiništvu. Belgrajska vlada jo meseca junija t. 1. uvidela potrebo, da se gmotni položaj orožnikov zboljša. Vsled tega je sklenila zvišati draginjske doklade. Tozadevni vladni sklep je bil seveda takoj razglašen, orožniki smo pa bili radi tega že takrat po nepotrebi zavidani, kajti še danes živimo le v pričakovanju. Nerazumljivo se nam zdi, kako da se je to zvišanje orožnikom v Srbiji že pred mescem dni izplačalo, za slovensko orožništvo pa jo najbrže par zmanjkalo. Apeliramo na merodajno mesto, da se posreduje in doseže udejstvitov vladnih sklepov in da so upošteva enakopravnost med naini in srbskimi tovariši. — Is Velikih Lašč. Začetkom šol. leta je odšel od nas g. učitelj Slavko M r o v 1 j 6. Čeprav politično ni z nami mislil, si je pridobil splošno ljubezen pri ljudstvu, ker je z dobrim zgledom vzgajal šolske otroke. Na novi službi v Črnomlju mu želimo enakih uspehov. — Imeniten kotarski predstojnik. Kar so pri nas okrajni glavarji, to so v Bosni »kotarski predstojnici«. Pod avstrijsko upravo go morali imeti kotarski predstojniki isto izobrazbo kot naši okrajni glavarji. Danes je pa drugače, vsaj v Brčkom. Tam pašuje neki Srbijanec Dušmanič. Ta upravni odličnjak je nedavno nekega muslimanskega župana v uradnih prostorih vpričo številnih strank začel neusmiljeno pretepati z bikovko. Vlada Buroveža seveda ne bo pognala iz urada v hribe, ampak ga bo še nagradila s kakšnim odlikovanjem. — Državna uprava južne železnice. Ker |e prevzela proge južne železnice v Jugoslaviji Državna uprava, se opozarja občinstvo, da v lastnem interesu kolekuje vloge in dopise, naslovljene na Državno upravo južne železnice v Ljubljani in tej podrejena službena mesta, tako, kakor na Direkcijo državnih železnic oziroma njim podrejena službena mesta. — Izgredi proti Nemcem r Vojvodini. Novosadski >D. Volksblatt« poroča o težkih izgredih proti nemškim občanom v nekaterih vojvodinskih vaseh povodom prestolonasled-nikovega rojstva. V Ridjici ob ogrski meji jo občinska oblast 6. t. m. pod najstrožjimi kaznimi ukazala, da morajo ljudje zvečer razsvetliti okna. To se je tudi zgodilo. Kljub temu so pa zagrizeni srbski fantiči zvečer in ponoči pobili nemškim občanom prav vsa okna do zadnje šipe. Policije ves čas ni bilo na izpregled. — Podobno je srbska mladina proslavila prestolonaslednikovo rojstvo v Hod-šagu, kjer se je pa drugi dan okrožni načel-niik Krstič vsaj opravičil in prosil prizadete oproščenja. — Organizacija nemških učiteljev v Jugoslaviji. Nemško učiteljstvo v Vojvodini je započelo akcijo za organizacijo nemškega učiteljstva v Jugoslaviji. Prvi sestanek v to svrho ae bo vršil najbrž v Zemunu. — Iz Dev. Marije v Polju. V nedeljo, dne 16. sept. se bo vršila pri nas redka slovesnost. Blagoslovili se bodo štirje novi zvonovi. Poljska župnija se pripravlja, da jih dostojno sprejme. Posebno zanimanje vlada za veliki zvon, ki bo zopet največji v Sloveniji in bo vreden naslednik prejšnjemu. Težak je 5825 kg, po velikosti veliko večji od prej-šnega in uglašen v spodnjem G. Posetnlki ljubljanskega velesejma so ga imeli priliko videti in poslušati njegov mogočni glas. Ku-moval bo teinu zvonu po vsej pravici znani veliki podpiratelj akcije za nove zvonove g. Janez Demšar. Po mnenju strokovnjakov je ubranost glasov lepa in družbi na Jesenicah je le* čestitati, da se ji je delo v taki meri posrečilo. — Odhod po zvonove je ob 7, uri zjutraj s pestrim sprevodom. Na čelu sprevoda jezdi jezdec z zastavo, nato slede konjeniki v narodnih nošah, kolesarji, narodne noše, godba, pevski zbor, okrašeni vozovi, kumi in kuni ice ter drugo občinstvo. — Ob pol 2. uri je blagoslov, govor in litanije. Po litanijah se pa potegnejo zvonovi v zvonik. Želimo, da bi novi zvonovi služili res v čast božjo in budili vernike k zvestemu izpolnjevanju svojih dolžnosti. Zvonovi sami pa bodo spomin na one, ki so za zvonove prispevali in pa na g. župnika J. Miillerja, katerega za-iluga je, da je prišla župnija do novih zvonov. — Sleparsko postopanje inozemskih zavarovalnic. Pred prevratom so imele različne inozemske zavarovalnice zastopstvo na Dunaju in tudi v Sloveniji. Ko je po prevratu začela avstrijska krona rapidno padati, so opustile nekatere zavarovalnice takoj svoje zastopstvo v Sloveniji in se branile sprejeti nadaljne premije v jugoslovanskih kronah, da bi jim ne bilo treba zavarovalnine v jugoslovanskih kronah likvidirati ne glede na to, da so zavarovanci skozi dolgo vrsto let plačevali zavarovalne premije v zdravi valuti. Ena takih zavarovalnic je tudi »Splošna nizozemska zavarovalna družba« v Amsterdamu (Allgemeene Maatschappij van Levensverze-kering en Lijfrente Amsterdam), čije tukajšnje zastopstvo je po prevratu zginilo kakor kafra. Njeno generalno zastopstvo na Dunaju se brani sedaj zavarovancem izplačati zapadlo zavarovalnino v jugoslov. kronah. Vprašamo loroj vlado, ali ni mogoče, da bi se zavarovanci varovali pred sleparskim postopanjem takih inozemskih židovskih zavarovalnic. Potem ni čuda, da take zavarovalnice izkazujejo velikanske dobičke na korist svojim židovskim delničarjem, medtem ko so opeharili zavarovance za njih krvavo zasluženi denar. , ,, — Tatvin«. V noči od 5. na 6. septembra ie bdo tov. delavcu Vincencu Maleju iz Koroške Bele iz nezaklerjene spalne sobe ukraden površnik, vreden 2000 K in par moških čevljev v vrednosti 800 kron. — Vlomljeno je bilo pri posestniku Mihu Skoalerju v Dvorjah ter ukradeno; obleka in čevlji, 2 porotna prstana, zlata ovratna verižica z obeskom ter usnjata denarnica z 2000 K gotovine. Skupna škoda znaša 13.280 K. — Vlomljeno je bilo v stanovanje posestnika Ivana Curl v Vimolu, okr. Kočevje. Tat je odnesel obleke in zlatnino v vrednosti 7400 K. — Dne 2, aept. 1923 jc bilo vlomljeno v stanovanje Julke Haas v Zagrebu. Tat je odnesel več dragocene zlatnine. Za izsleditev storilca je razpisana nagrada 40.000 K. — Ia Banaško moko in emajlirano posodo po znižanih cenah zamorete dobiti edino le pri tvrdki »Fortunac, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg štev. 7—8, poleg Mestnega doma. 5770 — P. n. trgovce opozarjamo pri naročilih kreme na najboljšo angleško kremo >Dedy Pretty«. Glavno zastopstvo »Fortunac, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg Mestnega doma. Cene konkurenčne. 5770 — Znhtcvajto po vsoh hotelih, kavarnah in restavracijah šptaj š Osebna vest. Dosedanji kaplan pri Sv. Križu pri Slatini g. Gašparič odide dne 24. septembra na Dunaj na konservatorlj, da dokonča svoje muzikalične študijo. š Mariborski živinski sejem je bil dne 11. septembra prepovedan. Vzrok temu je, da se je med prignano živino, katere jo bilo okoli 600 glav, dognala slinovka, in to med živino, ki se je prignala iz Hrvatske. Ker se bliža reško vprašanje svoji za nas najbrže malo ugodni rešitvi, stopa pred naše gospodarsko politike problem, kako povzdigniti obalo, ki nam bo še ostala, na višjo stopnjo produktivnosti. Sedaj je namreč Dalmacija, ki v glavnem tvori našo obalo, ena izmed najrevnejših dežel v Jugoslaviji. Jugoslovansko pomorstvo poseduje 120 parnikov s skupno tonažo 185.000 ton. Temu malenkostnemu trgovskemu brodovju stoji nasproti laško jadransko brodovje, ki razpolaga s 265 parniki v tonaži 1,119.000 ton. Naša obala je veliko bolj pripravna za promet kakor nasproti ležeča italijanska, ker ima več in boljših pristanišč. Njena dolžina je v razmerju z obalo, ki jo ima Italija kakor 2 :8. Razmerje našega in italijanskega trgovskega brodovja v Adriji je pa 1:6. Da jo naše pomorstvo tako slabo, je krivo dejstvo, da je Italija dobila večino bivšega avetro-ogrskega brodovja. Avstrija je koncentrirala vse svoje sile na Trst kakor Ogrska na Reko, in tako je Dalmacija ostala pastorka. Pa tudi razvoj zadnjih let ni prinesel nobenega napredka. Naša obala je taka, da je brez svetilnikov nemogoče pluti ob njej radi velikega števila otokov. Svetilniki pa, ki niso bili popravljeni že od začetka vojne sem, so zapuščeni do skrajnosti. Ko pa je pred kratkim obvestila Pomorska uprava v Bakru centralno vlado v Belgradu, da je treba nujnih popravil na svetilnikih, so ji od tam odgovorili, da naj vsaka ladja obesi spredaj svetilko, to da je zadosti. Ravno tako Dalmacija pravzaprav še nima nobenih pravih zvez z ostalo državo. Ozkotirne železnice sicer prihajajo na treh krajih (v Metkoviču, Gružu in Zeleniki v Ko-torskem zalivu) do morja, a niso sposobne za promet v večjem obsegu. Liška železnica, ki je imela namen zvezati Slovenijo in Hrvatsko s Splitom, je ostala neizvršena in kakor poročajo, pred o leti ne bo dograjena. Poleg tega je naša država po Trumbič-Bertolinijevem dogovoru v Parizu dobila od avstro-ogrske mornarice večji del ladje, ki so sposobne samo za obalno plovbo. Kar pa je ladij, ki bi nesle našo zastavo v svetovne luke, prevaža skoro izključno tuje blago. Ko bi se zgradila liška železnica in izvršili drugi projekti, bi se promet ob naši obali radi od narave danih pogojev silno razvil in bi naša Dalmacija postala iz pasivne aktivna pokrajina, ki bi se poleg tujskega prometa preživljala v prvi vrsti s trgovino. Naša država pa bi dobila okno in vrata v svet in tako položila prve temelje svoje moči. H koncu naj navedemo šc par številk, ki povedo obseg prometa pred vojno in v letu 1921. V letu 1921. jo bilo najvažnejše pristanišče Split s prometom 823.000 ton, kar zaostaja za predvojnim prometom, ki je znašal 1,520.000 ton. V letu 1921. se je razvijalo 88% prometa pod italijansko zastavo. Na drugem mestu stoji Šibenik z ladijskim prometom (v letu 1921.) 568.000 ton napram 741.000 tonam pred vojno. Delež italijanske zastave je bil 30%. Tretje pristanišče večjega pomena je Gruž, ki je imel prometa 482.000 ton proti 019.000 touam pred vojno. Tu je bila italijanska zastava zastopana s 69% celokupnega prometa. Pri S plitu in Gružu se vidi silno nazadovanje prometa, ki je padel od predvojnih let pa do leta 1921. za polovico. Gotovo je, da ni vzroka za to iskati Bamo v specifično naših razmerah, ampak tudi v splošni raz-oranosti svetovnega gospodarstva v povojnih letih. Vendarle pa stoji, da bi se dala pomorska kriza, ki traja v naši Dalmaciji, mnogo omiliti, če bi država nastopila v taki meri, kakor je to potrebno. • ♦ * g Tržne cone v Zagreba. Prvovrstne vole so plačevali po 17 Din kilo žive teže. Voli druge vrste do 14.50 D. Bosanski voli I. po 12 do 14.50 D, II. vrste po 10—11 D. — Teleta so v ceni zelo poskočila. Plačevali so kilo žive težo do 29 D! Manj vredno blago so prodajali po 23—25 D povprečno. — Polmesnate svinje, sremske, po 23—24.50 D kilo. g Trgatev v Dalmaciji. V splitski okolici so jo ta teden pričela trgatev. Nabrali so manj kakor so pričakovali. Novo vino prodajajo najdražje po 20 kron liter. g Dobava raznega telegrafskega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. septembra L 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega telegrafskega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. BORZA. Zagreb, 13. septembra. Italija 4.04H—4.06, London 421—422.50, Nev/vork 92.25—93, Pariz 5.30 —5.35, Praga 2.76—2.78, Dunaj 0.13—0.1360, Curih 16.65—16.70. — Valute: dolar 91.25—92, Curih, 13. sept. Pešta 0.03, Berlin 0.0000440, Italija 24.52, London 25.47, Newyork 560.25, Pariz 32.20, Praga 16.75, Dunaj 0.0078M, Sofija 5.50, Belgrad 6.10, Varšava 0.0020. — Valute; nemško avstr. krona 0,0079. Ljubljanske novice. lj Davek na poslovni promet za I. in II. pridobninski razred za dobo 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922 je odmerjen. Tozadevni izkazi so na vpogled pri davčni administraciji na Bregu, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto do 20. septembra 1923. Več na meftni uradni deski! lj Mladinski dom — Kodeljero. Prireditelji tombole vabijo cenjeno poverjenice na sestanek danes, v petek, 14. septembra ob pol 9. zvečer. lj Kino Vodmat. Samo danes, 14. sept., in jutri, 15. sept., uastopa ljubljeni atlet Ma-ciste v filmu »Macistevo najboljše delo«. Film se odlikuje po lepih dramatičnih in veselih prizorih. Začetek predstave vsak dan ob 8. zvečer. lj Večerni komereijalni tečaji. Dne 1. okt otvori zopet prof, F. Sič dva večerna komer- cijalna tečaja za bančno knjigovodstvo in splošno trgovsko knjigovodstvo. Predavanja se bodo vršila v prostorih Glasbene Matice. Prijave sprejema in tozadevne informacije daje od 15. septembra do 1. oktobra od 1. do 3. ure popoldne v Gradaški ulici štev. 18, I. nadstr. 5732 lj Letno kopaltffie ob Ljubljanici je še vedno otvorjeno. Lepi solnčni dnevi bo še dokaj vabljivi za kopelji. Za solnčne in zračne kopelji je kakor nalašč tako vreme. Kopalci naj še porabijo lepe dni, ki so nastopili. lj Policijska kronika. V tvoruici »Tribuna« na Karlovski cesti so razkrili veliko tatvino posameznih delov koles. Kradli so uslužbenci lastniku tvrdke g. Batjelu več let in je škoda zelo velika, toda še ne ugotovljena. — Ko je šla dne 18. septembra ob 8. zjutraj gospa Katarina Schauer iz Šiške za Koslerjevlm zidom v Ljubljano, sta jo napadla dva moža in ji iztrgala lz rok črno usnjato listnico, v kateri je Imela 12.000 kron denarja in ročno srebrno zapestnico z obeskom dveh laških lir. Manjši ropar je pahnil gospo ob zid, večji je izvršil rop. Roparja sta pobegnila v gozd. Gospa se je, ko je priletela na zid, poškodovala na glavi. Denar je mislila naložiti v hranilnici, ker je 12. aept prodala nekaj oprave. Sicer je pa šiškarjem zelo priljubljena pot za Koslerjevim zidom zadnje čase zelo razupita, ker se je izvršilo na njej že več zločinov. Najhujši je pa pač roparski napad na Schauerjevo gospo. lj Higijenična česalnica sa dame O Fettlck Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. EL masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ccni. Parfuinerija. 5312 Cerkveni vestnlk. c Kongregacija gospej »Žaloslne Matere bošje« pri sv. Florijanu ima 15. t. m. na praznik Žalostne Matere božje zjutraj ob pol 7. sveto mašo in skupno sv. obhejilo, popoldne ob 5. uri pa shod. Obvezno! Prosveta. pr O ljubezni. Dvanajst samaritanskih govorov. Dr. Mihael Opeka. Ljubljana, 1923. Izdala prodajalna K. T. D. Ničman. — O verskem življenju velja bolj kot. o kato-remkoli drugem, da velike pobudo 110 pohajajo od organizacij, shodov, resolucij itd., ampak iz posameznikov, ki saini živijo In-tonzivno versko življenje. Tako tudi pri nas ugibamo, konforiramo in sklepamo, kaj bi bilo vse treba storiti, da se poživi, obnovi in poglobi vera v srcih, versko navdahnjeni pisatelji pa sami iz sebe, odtegnjenl šumu sve-' ta, zasnujejo dola, ki so za naše versko življenje, kar je potok za posušeno zemljo. Med nje spada M. Opoka, kt je zopet izdal dv« knjižici svojih govorov, o katerih se moro, reči, da so eminentno katoliško-socialnl. Bre* dvoma je prva izmed njiju, »O ljubezni«, najdovršenojša izmed vseh Opekovih dnhpvi nih del. Francozi pravijo, da je ton tisti, kj dela rnuziko. Pri pričujoči Opekovi knjigi j« duh isttnske srorko ljubezni, kateri.tem govo-. rom dajo njihovo odlično vsebinsko in for-malno vrednost. Pri Opeki sploh vre vse I« najintimnejše zakladnice duše, zato je tako živo in prepričevalno. O dejanski krščanski ljubezni pa je bilo med nami, ki smo v dobi vsesplošnega korlstolovstva na poglavitno! krščansko čednost pozabili, treba enkrat krepko izpregovoriti. Ljubezen se razteza nai vse ljudi, vse stanove, vse narode ln temelji' v bogopodobnoetl človeka, ki je največja Stvarnikova umetnina; razteza so tudi na sovražnika. Pravzaprav pojem »sovražnika« v krščanstvu sploh Izgine. Nato pisatelj zar poje visoko pesem telesnih del usmiljenja ln| spominja na usodno besede Gospodove, da bo ob sodnem dnevu sodil vsakogar po tem, kar jo storil dobrega bližnjemu. Ni pa smeti zanemarjati del duhovnega usmiljenja, skrbi za dušni blagor sočloveka, česar je v naših! časih, ko so si ljudje med seboj tako tuji, tako strašno malo! Da, še mod zakonci tolik« odtujenost — po pravici povdarja Opeka. Posebno sijajno pa so strani, kjer pisatelj bičaj obrekljivost, opravljivost in predrzno soje-i nje bližnjika, napake, ki žalibog kaze celo sicer nabožne duše. Pravznorav ne napake, ampak ostudni grehi, ki jih bo Bog zelo ostro sodil 4Uorebiti hujše od vseh drugih. Vj obče nam Opekova knjiga razgalja strašno pomanjkanja prave ljubezni v sodobni družbi in z apostolsko resnobo kliče k temeljiti reformi tudi v tem oziru! — Sezi vsak po tej biser-kDjigi! pr Kam greš T Sedem govorov o božjih klicih. Dr. Mihael 0»p e k a. Ljubljana, 1923. Izdala prodajalna K. T. D. Ničman. —i Ta knjižica odgovarja nujni potrebi našega časa, ker daje praktične smernice za izbern pravega poklica. Brezdvoma izhaja ogromna množina gorja v človeški družbi vsled izgre-šene izbere življenjskega poklica. Plsatel| daje navodila, na čem spoznati, za kaj je človek od Boga poklican, svari pred prenagljeno izbero duhovniškega poklica, obenem pa slika v vznešenih besedah lepoto tor važnost, pa tudi kulturni pomen duhovniškega stanu in zlasti povzdiguje toli malo uvaževani rodovniški stan. Končno daje tolažllno smernice tudi tistim, ki so svojo življenjsko pot izgrešili. Kakor vse Opekove govore, diči tu-, di te zvočni, krepki, markantni jezik, realli zem, živahnost ter plastičnost primer, ki kaže silo lastnega opazovanja in poznavanje dejanskega življenja, pa tudi visoko razvit« lepočutja. Zato bo Opoka prodrl v vse kroge in tako storil neizmerno dobrega za versko preobrazbo modernega slovenskega človeka. X. T. TuristSka in šport. Vsem turistom in simskošportnikom f vednosti Koča na Veliki Planini, Turistov-; ska koča v Kamniški Bistrici, hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ostanejo otvorjeni in oskrbovani tudi čez zimo, — Slov. plan. društvo. V nedeljo, t. j. 16. septembra, se zatvorf vsled prestalega poseta Orožnova koča na Črni prsti. — Slov. plan. društvo. Aleksandrov dom pod Triglavom ostand odprt do 25. septembra, v slučaju ugodnega vremena tudi dalje. — Vodnikova koča na Velem polju ostane do nadaljnega odprta. Vrše se pogajanja, da ostane odprta celo zimo. — Slov. plan. društvo. Tenis - turnir. V petek dne 14. sept. ob pot 18» b« objavljen svečano rezultat II. pokrajinskega prvenstvenega tenis turnirja za Slovenijo. Poživljajo *e vsi udcleženci turnirja, da »e sigurno udeleže tega svečanega čina, vabimo pa tudi ostale člane tenis sekcije k mnogobrojni udeležbi. — Seunig, vodja turnirja. Ljubljanska oorota. Ljubljana, 13. sept. 1923. Porotnemu senatu je predsedoval danes nad« svetnik dr. Mladič, votanta sta bila svetnik dr. Antloga in sodnik Ledcrhas, obtožbi je zastopal prvi drž. pravdnik Domenico. Gre za dva grda slučaja. Prvi se je zagovarjal leta 1880 v Goričah rojeni oženjeni delavec Jože Babnik, katerega brat Franc Babnik jc bil 7. junija letos vsled posilstva, nad neko lOlclno deklico obsojen po ljubljanski poroti na 6 let težke ječe. Isti dan, ko je bil brat obsojen, jc pa Jože Babnik zakrivil hudodelstvo po § 127 nad U letno deklico M. K., ki so ga porotniki potrdili z 9 da in s 3 ne glasovi. Sodba; 18 mesecev težke ječ«, poostrene s temnico, postom in trdim ležiščem vsak drug mes. Na to sc jc zagovarjal 7. marca 1874 v Št. Andrežu pri Gorici rojeni mesar Franc SpacaL ki je obtožen hudodelstva po S 127. proti L 1915. rojeni Francki K ... dne 25. maja 1923 izvršenega v Nagorici in hudodelstvo po § 128. dne 5. maj« 11. v Stožicah proti Ani V... Prvi državni pravdnik Domenico je označil slučaj za tako grd. da ni hotel podrobnejše govoriti o n)em. Zahteval je svarilen zgled za omejitev kuge, ki se širi zda| po naši deželi. Porotniki so na nje stavljeni vprašanji soglasno potrdili. Predsednik porotnega senata nadsvetnik dr. Mladič jc razglasil na to sodbo, s katero je bil Špacal obsojen na 2 leti težke Ječe, poostrene s temnico, a samotnim zaporom, trdim ležiščem in postom vsak drug mesec.__ Poizvedovanja. Natol se jc 30. avgusta v cerkvi n« Rožnika ženski dežnik. Dobi «e ori vratarju samostana v Križankah, Vajenca e« KROJAŠKO OBRT »prejmo K. PUČNIK, Ljubljana, Sodna ulica Stev. 3, Učiteljica »c priporoča ra instrukcijc za ljudsko in meščansko šolo. — Informacije daje uprava 'Slovenca* pod itev. 5791, Pletilko Bobro izurjeno na STROJ ZA JOPICE, Sprejme MAHKOTA, Spod. Šiška št 79, Izvežbano prodajalko papirne stroke sprejmem. Predstaviti se je t trgovini IV. BONAC, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 5. STANOVANJE PLAČAM DOBRO v novi ali ftari hiši v mestu, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5789. PRVOVRSTNE strune, vijoline ia vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri MINKI MODIC, Kopitarjeva ulica 1 (trafika nasproti Jugosl. tiskar.). Družabnika t manjšim obratnim lokalom za izdelovanje brezkonkurenčnega predmeta živilske stroke IŠČEM. Stroji že nabavljeni. — Ponudbe pod cNAD 100 odst. DOBIČEK« na upravo »Slovenca« UČENCA iščem za takoj ki ima veselje do trgovine mešanega blaga - ANTON BRITOVŠEK, trgovec, SLOVENJGRADEC 5787 Stavbeno podjetje ING. DR. MIROSL. KASAL išče n n j n o ' P.OLIRJA Spretnega in verziranega ▼ vseb visokih stavbah, — Zglasiti se je r pisarni NA MIR JU štev. 11. 5784 Iščem gospodično b 5 letnemu OTROKU in sicer samo sa popoldanske ure. — Vpraša se v trgovini IV. BONAČ, Seleborgova ulica 5, pri blagajni od 5. do 6. are. Prodajalko Slovenskega in nemškega jezika ve-kčo, sprejme M. BERDAJS, trgovina K meš. blagom in semeni, Maribor. v V6eh predmetih, posebno v francoščini in angleščini daje bivši učitelj, paedagog, t izborno kvalifikacijo. — Ponudbe na upravo lista pod: »INSTRUKCIJE 5619«. Instrukcije Ifllharirn mora opravljati tudi I\ lil Idi IbU druga dela v kuhinii ter SLUŽKINJO za vsa dela, takoj sprejmem. Plača mesečno 1200 K, oziroma •1000 K. Naslov pri upravi pod 8t. 5754. [Tečaji živili jezikov (slovenščina, srbohrvaščina, francoščina, tangleščina, italijanščina, nemščina). — Privatne ure in pouk v skupinah po direktni (Berlitzovi) metodi. Vpisovanje vsak dan do 22. t. m. od 5__pol 7. ure zvečer v Beethovnovi ulici 7 (zgradba čekov, urada) pritličje, levo. S. JERAS, prof. Za elektrotehnično velepodjetfe iščemo izurjenega » ki nekoliko pozna elektrotehnični materiial, in nekaj izšolanih MONTERJEV. Naslov v upravništvu J pod št 5738 gzzc---- K NAPRODAJ: Ttjn.t IB metr. rujave kožuhovinc za mod. obleko 1200 K, novi dam&ki jezdni škornji eevro (št. 38) za 1600 K, zlat ščipalnik 300 K, damski velour za 600 K, 2 veliki starinski sliki za 3000 K, krasno vezeni narodni hrvaški KOSTIM za EOOO kron. Ogleda se od 2. do 4. popoldne. Adresa v opravi llsia pod številko 5797. IŠČEM SOBO {udi kot sostanovalka, za takoj. Ponudbe na tvrdko F. K. KAJSER, puškar v Ljubljani. 5792 "stavbena parcela- »62 m», ob Celovški cesti v Zg. Šiški, radi družinskih razmer pod ceno NAPRODAJ. — Natančna pojasnila se dobe dne 16. sept. ▼ gostilni .PRI KOSU« v Zgornji Šiški.__5786 Naprodaj Je HARMniI Naslov pod 'Harmonij 5796« pri upravi. Otroški vozički vrat, DVOKOLESA, najnovejši MOTORČKI amerik. tipa .)■"'• i,"''.i', i' 'M i$m meščan, trgovec in posestnik danes dopoldne po težki mučni bolezni, v starosti 71 let, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! Ljubljana, dne 13. septembra 1923. žalujoče rodbine: Srniončič, Demšar, iivsec. MM Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani ;udoslovanska tiskarna v Liubliani,