PRIhdRSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE \r\ / 1 1 \ nlnAna.* ■ ■ __I_. ^-1--- ----------------- Leto X. - Stev. 300 C2919t poštnina plačana v gotovini ----- \^717) Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 18. decembra 1954 Uradni podatki kažejo stalno slabšanje v vseh panogah gospodarstva in nenehno zmanjševanje zaposlenosti. Upravičeno lahko sklepamo, da se bo položaj zelo zaostril, če nova uprava ne bo končno resno poskrbela za rešttev vprašanja tržaškega gospodarstva. Tito je doživel v Delhiju sprejem kakršnega ni bil deležen še noben gost Osebni stihi in izmenjava mnenj dajo lahho velike rezultate za ohranitev miru in mirno sodelovanje med narodi, je v svojem govoru indijskemu ljudstvu poudaril predsednik Tito NOVI DELHI, 17. - Novi iP j1, glavno mesto Indije, Vat s -1° z. najvišjimi častmi, Krsmh ni doživel v zgodo-, ! Indije noben tuji visoki j.,®’’ , Pozdravilo predsednika Jugoslavije. Veličastnost u-tonvfSa- sPreiema je dopolnil ln Prisrčen sprejem ogromne množice ljudstva, ki el»F- sednika Tita obsula s šle. ‘,ern, na P0*' °d železni-va„i Je do Palače Rašpra-Sp, Bavan. rezidence prednika indijske republike. manj prisrčen nf bil ti ljudstva na vsej po- m °d. Bombaya do Delhija. V n.-® .krajih so ljudje vzdolž f.,..6® ln na železniških pogost. Pozdravljali visokega ie a j , postaji Gangapur rtr,i, ,sednik republike, po-■ ° k°t sinoči v mestu Da- spel s posebnim vlakom v republike, in ogromnih kul- tu, : . . v mesti stvn t Pl1 iz vIaka med ljud-inriiL, 8a je pozdravilo po dijskem običaju s cvetjem pVez' z odhodom jugoslo-v m trgovinske delegacije vj Moskvo je Branko Draško-Va Poudaril, da se bo jugoslo-PoFa^a, delegacija v Moskvi etinii.a sam0 za sklenitev etnega trgovinskega in pla- čilnega sporazuma. Čeprav se trenutno ne postavlja neposredno vprašanje po vrnitvi gospodarske škode, ki jo .te blokada kominformovskih dr-zav in neizvrševanje trgovinskih pogodb prizadela Jugoslaviji, je poudaril Branko Dra-skovič, to ne pomeni, da se fo vprašanje kasneje ne bo postavilo. Draškovič je nadalje izrazil upanje, da bo obisk zahodno-nemškega veleposlanika dr. Krolla pri Svetozarju Vukma-noviču prispeval k pozitivnemu razvoju pogajanj, ki se nadaljujejo v Bonnu. B. B. njih, ki so pomembna za ohranitev mirti in mirnega sodelovanja med narodi. Z železniške postaje se je predsednik republike v spremstvu predsednika Prasada odpeljal v odprtem avtomobilu skozi gost špalir ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. v palačo predsednika indijske republike, ki bo njegova rezidenca med bivanjem v Indiji. Predsednik vlade Nehru je j priredil nocoj intimno večerjo v čast predsednika Tita-Večerje so se udeležili z jugoslovanske strani Aleksander Rankovič, Koča Popovič in dr. Jože Vilfan ter veleposlanik Crnobrnja. z indijske strani pa Indra Gandi, hči vladnega predsednika Nehruja, predstavnik Indije v OZN Krišna Menon in indijski veleposlanik v Beogradu Dajal. Kar se tiče stališča Japonske do Kitajske, je Sigemicu izjavil, da je Japonska prizna, la pekinško vlado kot režim, ki nadzoruje kitajsko celino, toda ne kot uradno vlado Kitajske. Pri tem je poudaril, da ima Japonska predvsem interes razviti trgovino s celinsko Kitajsko, čeprav se dalje priznava nacionalistično vlado. Dodal je, da ostane japonsko stališče do kitajskega vprašanja enako, kakor je bilo stališče Jošidove vlade. Po sestanku voditeljev raznih oddelkov zunanjega mini- strstva, ki je bil danes zjutraj, pa je uradni predstavnik izjavil tisku: «Izjava Molotova^ bo lahko služila kot izhodišče za normalizacijo ja-ponsko-sovjetskih odnosov. Vendar pa je za nas potrebna politika previdnosti, ker se Japonska ni mogla še posvetovati o tem z ameriško vlado*. Moskva protestira tudi v Londonu LONDON, 17, — Sovjetska zveza je protestirala tudi pri britanski vladi zaradi izjave ameriškega generala Števen* sona, ki poveljuje 49. ameriški diviziji v Angliji. General Stevenson je po trditvah note izjavil, da bi bila njegova letalska divizija pripravljena sprožiti bliskovit atomski napad iz Velike Britanije, takoj ko bi dobil vest o sovjetskem napadu na .Evropo. Znano je, da je sovjetska vlada poslala podoben protest tudi ameriški vladi. Cena 20 lir .SavVv Scelbovi poskusi za kompromis srr&sreSl v vprašanju zemljiških pogodb tev nove trgovinske pogodbe —- ■. jugoslovanska delegacija. Vodja delegacije, član zveznega iz-vršnega sveta Mijalko Todorovič je pred odhodom izjavil novinarjem, da je pobudo za pogajanja dala sovjetska vlada, in je izrazil upanje, da bo uspeh pogajanj prispeval k normalizaciji odnosov med obema državama. Sovjetska nota evropskim državam o varnostni konferenci MOSKVA. 17, — Sovjetska vlada je izročila danes poslaništvom evropskih držav v Moskvi razen satelitskih, ki so se udeležile moskovske konference — noto, ki odgovarja na odgovore teh vlad na sovjetsko vabilo na evropsko varnostno konferenco, ki je bila 23. novembra v Moskvi. Nota ni bila izročena veleposlaništvom treh zahodnih velesil, ker je na njihove note sovjetska vlada odgovorila, že 9. decembra. Ni še znano, ali so vse note enake, ali pa odgovarja sovjetska vlada posebej na argumente, ki so jih v svojih odgovorih navedle posamezne vlade. Posamezna diplomatska predstavništva doslej niso hotela dajati izjav o vsebini not. Pomen razgovora med predsednikom vlade in ministrom za industrijo Villabruno Disciplinski ukrepi demokristjanske stranke proti poslancema Melloniju in Bartesaghiju (Od našega dopisnika) RIM, 17. — po včerajšnjem razgovoru z ministrom Villabruno. bivšim glavnim tajnikom liberalne stranke, je predsednik vlade Scelba dejal. da je potrebna «dobra volja*, pa bo mogoče rešiti tudi kočljivo vprašanje zemljiških pogodb. Z Villabruno je Scelba včeraj govoril tako o raznih vprašanjih, ki se tičejo mi- pa je namignil, da utegne imeti vlada tudi svoje lastno stališče, ki hi se razlikovalo od stališč strank, ki jo sestavljajo. V rimskih političnih krogih sodijo, da je bil včerajšnji razgovor med Scel-bo in Villabruno eden izmed prvih poskusov predsednika vlade, da sondira teren v tej smeri. Slo bi za ugotovitev, kakšno je stališče liberalnih ministrov v vladi. Glede tega pripominjajo, da je politika Mliberalne stranke, J"odE, . je črti za spremembo tarif za I električni' tok. imenovanje ! n:ien ,, P '>r„ ™ce Malagodi, precej drugac na od politike PLI v Villa-brunovi dobi. Malagodi se novega predsednika ustanove za žveplo, možnost spremem- Rri TwedtnH,a UASUnnT ♦IN-h mnogo bolj izpostavlja v o-"Jll nekaterih brambi interesov zasebnih ifafn v ^ta>vFraVr pridobitnikov, bodisi indu- vladne koaS prvf ^ Arijcev, bodisi, kot v prime- je med temi vprašanje zemljiških pogodb. Kot je znano, se stališča strank v vladni koaliciji glede tega vprašanja niso zbližala, temveč v zadnjih dneh prej oddaljila drugo od drugega. V tem zapletenem položaju je Scelba na eni strani odložil nadaljnje razpravljanje o vprašanju do začetka prihodnjega leta, na drugi strani H Dmerilnice Miju RIM, 17. — Danes predpoldne ob 9.30 je predsednik italijanske republike Luigi Ei-naudi sprejel na Kvirinalu dr. Pavla Gregoriča, ki mu je predložil poverilnice za izrednega in opolnomočenega veleposlanika FLRJ v Rimu. Izročitev poverilnic sledi nedavnemu sklepu jugoslovanske in italijanske vlade, da povišata svojt diplomatski predstavništvi na stopnjo veleposlaništva. Vladna kriza na Finskem HELSINKI. 17. — Finska koalicijska vlada, ki ji je predsedoval voditelj ‘agrarne stran, ke Kekkonen. je danes odstopila, ker ni v zbornici dobila zadostnega števila glasov o zaupnici v zvezi z zakonom o podaljšanju posebnih pooblastil vladi na področju industrije m trgovine. Za podaljšanje posebnih pooblastil je glasovalo 140 poslancev, proti pa 51. Ustava pa določa, da je za zaupnico potrebno pet šestin glasov skupščine; vlada pa jih je dobila komaj dve tretjini. Za zaupnico so glasovali socialni demokrati, agrarci in kominformisti Proti pa so glasovali konservativci, finski liberalci in švedski liberalci. Japonsko stališče do sovjetske ponudbe TOKIO. ,17. — Japonski zunanji minister Sigemicu je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je izjava Molotova o obnovitvi diplomatskih odnosov med SZ in Japonsko prišla povsem nepričakovano. Dejal je dalje: Sovjetska zve- ATLANTSKI SVET JE SKLEPAL o uporabi atomskega orožla Ministri NATO so sklenili, de se pri morebitni obrambi Evrope uporabi tudi atomsko orožje, odločanje o tem pa bo pridržano vladam - Odobreni načrti NAJ O za prihodnje leto - Borba za ratifikacijo pariških sporazumov v komisijah francoske skupščine Mendes-France povabil Adenauerja v Pariz na razgovore o Posarju? PARIZ, 17. — Na današ-i sklenil, da bo prihodnje za- njern zasedanju atlantskega | sedanje sveta v Atenah, ver-sveta so ministri sklenili, daijetno konec aprila prihod-bo oborožitev zahodnega o- njega leta. v palači Chaillot brambnega sistema obsegala sodijo, da bo do takrat rati-tudi atomsko orožje. fikacija pariških sporazumov O uporabi atomskega orož- streho e- da re bo a- ja so zunanji ministri raz- tenskega zasedanja lahko u-pravljali na ožji seji, ki je 9eicžila tudi Neiti- bila po koncu današnje ju- petnajsta članica tranje seje. Ožji seji so pri- ^antske organizacije. Zaključeno IX ^kupščine Združeni 'b,uija bu v San Franciscu skupščina proslatHa 1U. obletnico podpisa Qstanocno listine - Potrditev resolucij odborov - Čoenlaj sprejel Ham-^avsbjoelduv predlog - lleliru kritizira resolucijo o ameriških letalcih s«SW .YORK. 17. Q^danie glavne skupščine ob « sarUU radia v korist miru. f>t>il ia doloda- uaj države sli *n<;ije i;. leta 1936 sporočijo v»^'P‘snice mednarodne kon-£bcije t4 z®l'jo, da se funkcije, ki jih konvencija poverja Dru-prenesejo na Hvn OZN. narodov lo£,0nv«ncija iz leta 1936 do-a nied drugim, da se drža-P°dPismce obvezujejo, da bost ■ uporabljale radijskih ud'da.J »a svojem ozemlju za t-ttu . i® takih propagand- UjL " * H v't» Ve6tp ki škodile njiho-1>arr,-iSOSedom 'n dobrim med-O dnm, odnosom. ''‘soh, ^'na dalje odobrila 'a n« 10 socialnega odbora tik "v°boditev žensk nekate-n0v Jarib običajev in zako- Deveto ga odbora, vštevši resolucija o načrtu mednarodnega zakonika za osebje dodeljeno informacijam, resolucija o svobodi informacij, 1q poudarja važnost te svobode in odlaga za dve leti proučitev načrta zadevne konvencije, in resolucija. ki obsoja prisilno delo. Zavrnjena je bila sovjetska obtožba proti ZDA, da so te na Daljnem vzhodu odgovorne za napade na Kitajsko. Potrjena je bila tudi resolucija, s katero se odloži razpravljanje o Maroku zaradi neposrednih pogajanj, ki se bodo začela med Francijo in Marokom. Potrjen je bil sklep političnega odbora, da se za sedaj ne razpravlja o Cipru. Prav tako je bila portjena resolucija, ki prepušča odboru za mednarodno pravo proučitev sovjetske obtožbe o kršitvi svobode plovbe v Kitajskem morju. Temu odboru je bila prepuščena tudi sirijska resolucija, ki poziva države članice OZN, naj vestno spoštujejo načelo svobodne plovbe na odprtem morju in naj se izogibajo vsake akcije, ki bi nasprotovala temu načelu. Pekinški radio je danes oddajal Cuenlajev odgovor na brzojavko glavnega tajnika čel,’ delil ji ne in s splošno vicah u'i° 0 človeških pra-držav« Resolucija poziva vse Upra ,| članice (zlasti tiste, ki °- neavtonomna o- '^rbrni* pa ozemlja pod 81ede . om|, naj sprejmejo pat-: Sa potrebne ukrepe. *» dr ,0"* S|J bil* ie nekste-uSe resolucije socialne- so v nasprotju z oa- nici, in razpravljati z vami o vprašanju. Izrekamo vam dobrodošlico na Kitajskem in vas prosimo, da sami določite dan svojega obiska in nas obvestite o svoji odločitvi.* Pekinški radio je oddajal tudi prejšnjo brzojavko, na katero se sklicuje Cuenlaj v svojem odgovoru. V tej brzojavki je bilo rečeno, da «ob-sedba tujih vohunov, aretiranih na Kitajskem, predstavlja kitajsko notranje vprašanje in da je poizkus intervencij* OZN povsem neupravičen.* Hammarskjoeld je takoj brzojavil Cuenlaju in potrdil prejem njegove brzojavke ter mu sporočil, da bo v kratkem določil dan svojega potovanja na Kitajsko. V glavnem tajništvu potrjujejo, da računa Hammarskjoeld, da bo v Pekingu 26. decembra. Nocoj ie iz New Yorka odpotoval v Stockholm in se bo vrnil v ZDA 22. decembra. Voditelj ameriške delegacije v OZN Cabot Lodge je v zvezi s Cuenlajovo brzojavko izjavil: «Upamo, da to pomeni napredek glede povratka naših ljudi v domovino. Ham-marskjoeldu želimo uspeh pri tem njegovem poslanstvu.* Indijski vladni predsednik Nehru ie danes pred parlamentarno skupino kongresne OZN Hammarskjoeld. Brzo-1 stranke izjavil, da je resolu- javka pravi: uDobil sem vaše brzojavke, v katerih izražate željo za prihod na Kitajsko. Kar se tiče ameriških vohunov, ki jih omenjate v svoji brzojavki, je bilo naše stališče 'obrazloženo v drugi moji brzojavki, ki sem vam jo poslal. V interesu miru in za zmanjšanje' mednarodne napetosti sem pripravljen sprejeti vas v Pekingu, naši prestol- cija OZN v zvezi z ameriški mi letalci unesrečna*. «Cudno je, je pripomnil, da so Združeni narodi izglasovali tako resolucijo, ne da bi se prej prepričati o dejstvih, ki so bila predmet spora * Zatem je izrazil mnenje, Ja je v protislovju dejstvo, da OZN. kljub temu, da ne priznava ljud- ske Kitajske, predlaga z njo pogajanja. sostvovali samo zunanji ministri 14 držav NATO. Ministri so tudi sklenili, da bodo imele pravico odločanja o morebitni uporabi atomskega orožja v primeru oboroženega spopada samo vlade. Predstavnik NATO je izjavil. da ni bilo med 14 ministri nobenih nesoglasij glede uporabe atomskega orožja. Vendar predstavnik ni hitel povedati nobenih podrobnosti o sprejetem sklepu. Verjetno bo sklep v celoti vklju. čen v zaključno poročilo, ki ga bodo ministri sestavlii jutri. Razen pri sestavljanju poročila se ministri ne bodo več ukvarjali z atomskim vprašanjem. Z današnjima dvema plenarnima sejama in ožjo sejo zunanjih ministrov je atlantski svet izčrpal dnevni red. I^a jutrišnji seji bodo samo sestavili in odobrili zaključno poročilo. Medtem ko je bila predpol-danska seja posvečena večinoma političnim vprašanjem, zlasti razpravljanju o sovjetski politiki, so na popoldanski seji odobrili letno poročilo. ki ga je sestavil glavni tajnik NATO lord Ismav na osnovi podatkov vojaških poveljnikov in vlad držav članic.. Poročilo obsega tudi cilje atlantske organizacije za prihodnje leto. Iz poročila izhaja, da se oborožene sile prihodnje leto ne bodo povečale, temveč da bodo morda celo v majhni meri zmanjšane, predvsem so dali poudarek potrebi, da dajo vojaškim oddelkom čim boljšo oborožitev in jih naredijo čim bolj učinkovite. Enote, ki so imele doslej na razpolago samo del predpisane oborožitve, bodo do konca prihodnjega leta popolnoma opremljene. Nadalje bodo prihodnje leto izpopolnili tako imenovano infrastrukturo (letališča, letalske opazovalnice, cevovodi, telekomunikacije), da bo popolnoma služila svojemu namenu, zlasti potrebam letalstva. . Čeprav nova strategija NATO ki predvideva tudi uporabo atomskega _ orožja, še ne bo izvedena že od prihodnjega leta je letno poročilo sestavljeno tako. da upošteva že spremembe, ki bodo morda potrebne od leta 19,56 dalje v funkciji nove strategije Poročilo upošteva tudi 12 nemških divizij, ki se bodo pridružile silam NATO. če bodo vse zainteresirane države ratificirale pariške sporazume. Ko bodo nemške divizije oborožene bo izvedena pregrupa-cija sil NATO, zlasti v srednjeevropskem odseku. Poleg ukrepov na vojaikem področju je atlantski svet poudaril potrebo, da se nadaljujejo napori za okrepitev gospodarstva včlanjenih držav in za ohranitev njihove socialne in gospodarske stabil- nosti. Poročilo izraža mnenje, da utegne sedanje napeto stanje trajati Je nekaj časa in da so zaradi tega politični in gospodarski problemi držav članic zelo važni. Ob koncu je atlantski svet Na predpoldanski seji pa je atlantski, svet razpravljal o prvih točkah dnevnega ■- eda, zlasti o sovjetski politiki. V tem delu seje so govorili a-meriski državni tajnik John Foster Dulles, francoski ministrski predsednik Mendes-France, italijanski zunanji minister Martino, holandski županji minister Beyer in turški zunanji minister Ke-prulu. V začetku pa je povedal nekaj kratkih uvodnih besed grški zunanji minister Stefanopulos, ki predseduje zasedanju. Dulles ie v svojem dolgem govoru prikazal zgodovino odnosov med ZSSR in zahodnimi državami vse od prve svetovne vojne dalje, govoril o sovjetskih diplomatskih reakcijah na nekatere pomirjevalne poteze Zahoda in se zlasti ukvarjal z novo vlogo Kitajske, ki je potala svetovna vojaška velesila. Po Dulle-sovem mnenju grozijo danes svetu predvsem tri nevarnosti: prva pe »vdajanje iluziji o obstoju spravljive sovjetske politike*, druga je «strah pred sovjetsko nevarnostjo*, tretja pa je «nevarnost, da se pade v past kitajskih provokacij*. Zaradi tega, je dejal Dulles, se ni treba pustiti na noben način vplivati od diplomatskih groženj ali poskusov vojaških provokacij. Mendes-France je govoril o sovjetski diplomatski ofenzivi proti pariškim sporazumom, zlasti o včerajšnji noti in dejal, da grožnja v tej noti ne bo imela nobenega učinka. kajti Francija je krepko ■odločena ratificirati pariške sporazume. Angleški zunanji Minister Eden je izrazil soglasje z Dullesovimi in Men-des-Franceovimi izvajanji in nato govoril o tehničnih vidikih Zahodnoevropske zveze in koordinacije njenega delovanja z NATO. Na predpoldanski seji je govoril tudi vrhovni atlantski poveljnik general Gruen- ther, ki je med drugim sporočil, da je bil med ameriško in holandsko vlado dosežen sporazum o ustanovitvi centra za tehnične študije na Holandskem, ki bo skrbel za krepitev letalske obrambe. Greunther je dejal, da je bil dosežen . znaten napredek na področju suhozemskih in mornariških sil, bolj skromen pa v letalstvu. Gruenther je tudi dejal, da je bila potrebna večja propaganda o namenih NATO v državah članicah. PARIZ. 17. — Kot poročajo v francoskih virih, je Mendes-France po včerajšnjem sestanku z Dullesom in Edenom sporočil po diplomatski poti v Bonn, da bi bil zadovoljen, ko bi na sejo ministrskega sveta Evropskega sveta, ki bo v Parizu, prišel kancler Adenauer namesto podkanclerja Bluecherja. gam Adenauer je pred dvema dnevoma izrazil v Bundestagu željo, da bi se sestal z Mendes-Franceom in z njim razjasnil nesoglasja glede besedila sporazuma o Posarju. V Krogih zahodnonemške vlade so danes izjavljali, da ne vedo ničesar o «uradni pobudi* francoske vlade za sestanek med Adenauerjem in Mendes-Franceom. Pri tem opažajo, da poudarjajo v bonnskih krogih besedo «u-radna pobuda*, kar z drugimi besedami pomeni, da ne zanikujejo, da je francoski ministrski predsednik v kakšni drugi obliki izrazil željo, da bi se v Parizu sestal z Adenauerjem. Medtem je imel zahodno-nemški Bundestag, ki je včeraj končal z razpravo v prvem čitanju o ratifikaciji pariških sporazumov, svojo zadnjo sejo pred odhodom na božične počitnice. Bundestag se bo ponovno sestal 20. januarja. Komisija za narodno obrambo francoske narodne skupščine pa je danes zahtevala, naj se diskusija o ratifikaciji pariških' sporazumov v narodni skupščini, ki bi se morala začeti v ponedeljek 20. decembra, preloži na kasnejši datum. Komisija je sprejela to zahtevo s 15 glasovi proti enemu pri 19 vzdržanih. Edini je glasoval proti socialist Mayer, vzdržali pa so se člani MRP, zmerni in en so- cialni republikanec. Ostali socialni republikanci in kominformisti so glasovali za zahtevo. Skupščina francoske unije pa je izrazila ugodno mnenje za ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov in sicer z 98 glasovi proti 15. Skupina MRp in de) repubiiKancev sta se vzdržala. Fred nekaj meseci je skupščina francoske unije zavrnila načrt EOS s 100 glasovi proti 65. Narodna skupščina pa je na plenarni seji s 469 glasovi proti 102 zavrnila predlog poslanca Aumerana, naj se razpravljanje o ratifikaciji preloži «sine die», ker aa viada ni predložila zadostne dokumentacije. Parlamentarna komisija za finance pa je odobrila danes poročilo poslanca Liauteya (iz kmečke skupine), ki nasprotuje ratifikaciji. ru zemljiških pogodb, veleposestnikov. Villabruna bi torej lahko nastopil tudi kot posredovalec med stališčem tajništva svoje stranke in stališčem republikancev, socialnih demokratov in demo-kristjanskih sindikalistov. Vprašanje pa je v tem. kO' liko bi Malagodi in drugi predstavniki desne večine v liberalni stranki hoteli spre jeti takšno posredovanje, zlasti pa, koliko bi bili pripravljeni popustiti, da se doseže sporazum. Medtem so danes v krogih vodstva PLI zatrjevali .— in to tudi sporočili tisku — da ni prav nobenih razlik med stališčem ministra Villabrune in stališčem taj-| ništva stranke glede vprašanja zemljiških pogodb. Demokristjani pa so zaposleni s primerom poslancev Mellonija in Bartesaghija. ki sta med razpravo o ratifikaciji pariških sporazumov v poslanski zbornici zavzela stališče, ki se ostro razlikuje od stališča stranke. Mel-loni je celo pripravil resolucijo, ki priporoča, naj se ratifikacija sporazuma odloži za tri mesece, da bi se medtem lahko začela nova pogajanja z ZSSR. To stališče se le malenkostno razlikuje od stališča KPI, ki zahteva, naj še razprava odloži za šet mesecev. Mellon! ja sicer na pritisk vodstva stranke umaknil resolucijo, ni pa preklical svojega stališča. O njegovem primeru in o Bartesaghiju, ki sc je proti strankarski disciplini pregrešil s tem. da je v govoru v poslanski zbornici branil podobno stališče, je danes razpravljal odbor demo-krietjanske poslanske skupine pod predsedstvom poslanca Mora; seji je prisostvoval tudi namestnik političnega tajnika DC Rumor (Fanfani je na potovanju po Zahodni Evropi in se je danes udeležil kongresa belgijskih demokristjanov). Odbor demokristian-ske poslanske skupine je sklenil suspendirati Mellonija iz članstva v skupini in izročiti njegov primer vodstvu stranke. da podvzame disciplinske ukrepe. Qbenen. je odbor sklenil izročiti vodstvu stranke v proučevanje vprašanje političnega zadržanja poslanca Bartesaghija. Medtem ko je poslanska zbornica nadaljevala z diskusijo o ratifikaciji pariških sporazumov, je senat odobril zakon o pooblastilih vladi v obliki, kot ga je izglasovala poslanska zbornica. Med razpravo v poslanski zbornici je skupina demokrist-janskih poslancev predložila danes resolucijo, ki pravi, da bo ustanovitev zahodnoevropske zveze «pri?pevala k uresničenju politike skupnega nadzorstva in torej postopnega konkretnega znižanja oboro-žitve*. in priporoča vladi, naj ob deponiranju ratifikacijskih instrumentov pariških sporazumov «da pobudo za konferenco Vzhodne in Zahodne Evrope. da bi se razširil — tudi po vzorcu pariških protokolov — sistem organiziranega m skupnega nadzorstva za dejansko razorožitev v interesu miru in sožitja med državami*. Pella pa je daneš zanikal govorice, da bi on bil tista «visoka osebnost*, o kateri ie princ Alliata di Monreale napovedal, da bo prevzela predsedstvo monarhistične stranke Rella je dejal, da o tem sploh ni vredno govoriti, medtem ko je Alliata še včeraj govoril na način, da je bilo lahko razumeti, da meri prav odgovoriti novinarjem na vprašanje, ali je res, da je Umberto Savojski izrazil željo. da bi se razpustile italijanske monarhistične stranke (PNM. PMP in UMI) in da bi se ustanovila monarhistično obarvana »gibanja* v posameznih strankah. A. P. Churchill o sestanku štirih LONDON, 1(. — Na dve vprašanji laburističnega poslanca Arthura Levvisa je Churchill v spodnji zbornici odgovoril, da je »politika britanske vlade, iskati sklicanje konference štirih v trenutku, ko bo lahko dala resne rezultate*. PARIZ. 17. — Dulles in Eden sta se tri ure razgo-varjala skupno s svojimi svetovalci o vprašanjih, ki so povezana z obrambo Srednjega vzhoda in o možnosti zmanjšanja napetosti med arabskimi državami in Izraelom COSTANTINA, 17. — Enajst potnikov je bilo ubitih pri trčenju motornega vlaka z vojaškim vlakom blizu Costan-tine. Prvi neuspeh Mendes-Francea pri glasovanju v skupščini Skupščina zavrnila proračun za pridružene države - Nov vladni načrt je tinančni odbor tudi zavrnil, a vlada vztraja, naj se o njem razpravlja Izrazil je presenečenje nad iz'dom glasovanja in je poudaril, da je zahteval, naj se o proračunu razpravlja da-nes, ker je želel med jutrišnjimi razgovori z Dullesom in Edenom o Daljnem vzhodu n a 1 • P°dporo parlamenta. Dodal je, da ne gre za obstoj vlade, pac pa za to, da se shsi glas Francije v mednarodni debati, od katere so odvisni interesi države. Skupščina je nato glasovala, »h naj se razprava o ndvem proračunu nadaljuje. 298 poslancev se je izreklo za nadaljevanje razpravljanja, 289 oa proti. Zatem je bila seja odložena. zato da finančni od-bor prouči novi načrt, ki mu je bil predložen. Qb poznejšem nadaljevanju seje ie Poročevalec finančnega odbora sporočil, da je odbor zavrnil tudi novi proračun. Proti se je izreklo 22 članov odbora, za pa 17. Štirje so se vzdržali. PARIZ. 17. — Mendes-France je doživel danes v skupščini svoj prvi neuspeh, ko je večina potrdila zaključke finančnega odbora in zavrnila proračun o pridruženih državah. Danes je bila prva seja posvečena temu proračunu. Prvi je govoril radikal Massot. Izjavil je. da znaša poračun -.605 milijonov frankov (3.4,52 so že začeli z zniževanjem števila francoskega vojaštva v In-dokini. Minister je še izjavil, da hoče Francija na gospodarskem področju z investicijami zagotoviti Laosu in Kambodži gospodarsko neodvisnost. Govorila sta še socialist Pi-neau in golist Dupont, nato pa Mendes-France, ki je pozval poslance, naj iz zaključkov fi- milijonov manj kakor lani) in jnančnega odbora ne napravlja-da bo služil vzdrževanju na- j j0 načelnega vprašanja. Sledi-vzočnosti Francije v Indokini, 110 je glasovanje, s katerim je predvsem pa na kulturnem | skupščina s 301 glasom proti A /*1 V*AA V V * A 4 i — ji 1 • — « m AA ■ , . • . • . .. _ _ . področju. Massot je dalje izjavil. da se je Francija z ženevskimi sporazumi obvezala dati 20' milijard frankov pomoči trem pridruženim državam v letih 1955-56. Minister za pridružene države Guy La Chambre je izjavil, da mora Francija jamčiti in ščititi neodvisnost pridruženih držav in zajamčiti njihov gospodarski razvoj. Dodal je, da 291 potrdila zaključke finančnega odbora, ki zavračajo proračun. Po prečitanju izida glasovanja je minister La Chambre sporočil, da bo vlada predložila nov načrt proračuna in seja je bila odložena. Mendes-France je zahteval, naj se skupščina pozneje ponovno sestane, zato da razpravlja o novem proračunu. Milanska revija «11 Mer-curio*, v kateri sodelujejo tudi nekateri mipistri kot na primer Vanoni, Martino, Vigorelli, Tre- melloni, in ki je štela med svoje sodelavce tudi De Gasperija, je objavila uvodnik pod naslovom “Trst po mesecu dni*. Zaradi zanimivosti in aktualnosti objavljamo članek v celoti. Ze 14 mesečen, se pravi od odhoda zavezniških družin, je prottih 450 stanovanj (med njimi kakih sto luksuznih v majhnih vilah na mestni periferiji), z neke seje občinskega sveta so meščani izvedeli, da se generalni komisar Falamara ne more _________________ ^_ v.w u„ odpovedati tem stanovanjem I sc bo tej upravi v tako kratiti da lih. bo nasprotno tre-1 kem času posrečilo doseči bo rekvirirati še 400, da bol da Tržačani objokujejo nje-mogoce spraviti pod streho ne prednike. Popolnoma prati Trst premeščene funkcio-j nilno so z nekaterih strani nar je, ki }ih je 800. Nekega govorili a potrebi, da se v urugega dne je tržaško jam. Trst na vsak način pošlje no mnenje izvedelo iz (aso- namesto kakšnega prefekta p 'Ou, da je notraniim ko- ne m politična osebnost, ki misijam krajevnih plovnih ne bi morala postati trgov- TRST PO MESECU DNI (Mnenje ugledne milanske revije «11 Mercurio») družb, ki so zahtevale uvedbo rednih pomorskih linij med Trstom in trenutno zanemarjenimi pristanišči in državami, isti komisar odgovoril, da bo Trst dobil ladje m redne linije, ko se bo promet usmerit proti tržaškemu pristanišču. Predvidevali smo že, da bo nova uprava, ki je nasledila ZW. našla zahtevno mesto v gospodarski krizi, nismo pa mogli sumiti, da ski potnik med Rimom in Trstom, kar počenja zdaj glavni komisar. Prefektu Palamari — vztrajnemu in pridnemu delavcu —, ki so ga poslali v niesto na križišču raznih ras, jezikov in prometnih smeri, kjer so tipični problemi, s katerimi se ukvarjajo prefekture, zelo majhni, medtem ko motno prevladujejo politična, gospodarska in trgovska vprašanja, spodletuje njegovo poslanstvo prav zaradi poslanstvo prav zaradi tega, ker je, kot vsi Italijanki prefekti, na gospodarskem in trgovskem področju popolnoma nepodkovan. Kar se da očitna je potreba, da se mu postavi ob stran energičen gospodarski svetovalec, sposoben in seznanjen zvpra- šanji tega področja, foi bi lahko deloval z določeno neodvisnostjo in ne bi bil vezan na počasne birokratske procedure. Mesec dni po odhodu za-venikov, 24. novembra, so meščani zvedeli za novo u-pravn0 ureditev področja, in ie deset dni je poteklo, preden so bili imenovani načelniki raznih uradov. Medtem ko so v Trstu obrobni orga~ ni javne uprave že pripravili ali s pospešenim tempom pripravljajo načrte za javna dela po izrednem načrtu, ki ga je odobril ministrski svet, so v Rimu vladni ukrepi v korist Trsta še vedno v sta-diu obljub; pravijo, da romajo iz enega ministrstva v drugo na proučevanje, kajti potreben je čas, da se pri- pravijo zakonodajni ukrepi (zakonski načrti), ki jih naj odobri parlament. Pa tudi če bo v parlamentu sprejeta nujna procedura, je kaj težko, da bi bili ti zakoni pod streho pred koncem januarja. Potem bo spet potreben čas, da se razpišejo natečaji za oddajo del in tako tržaški brezposelni nimajo nobenega upanja, da bi to zimo dobili delo. Trst je preskusni kamen italijanske demokracije in javne uprave. Nikakor se ne sme dovoliti rimski birokraciji, da obravnava to. področje kot poskusno zemljišče. Na drugi strani pa ni mogoče popustiti vztrajnim zahtevam krajevnih pridobitnih krogov. Mi mislimo, da je najboljša režiteu v tem, da se generalnemu komisarju odvzame skrb. da mora biti obenem tudi upravitelj tržaškega gospodarstva, ali pa da se pošlje domov in se poveri odgovornost za področje politični osebnosti, SPOMUISRI BMEVI Na danaSnji dan je leta 1943 III. bataljon Bazoviške brigade uničil rudnik svinca v Rablju. Danes, SOBOTA 18. decembra Gracijan, Ljubonega Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 1.03 in zatone ob 12.13. Jutri, NEDELJA 19. decembra Pavsta, Uglješa S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ra se zprava o načrtu ja bo nadaljevala na pril vni iodi ih d nji si el eji Interpelacija dr. J. Dekleve o zastoju del pri gradnji zdravilišča na Trsteniku - Vprašanje zaposlitve brezposelnih mladincev Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta se je začela razprava o načrtu občinskega odbora za uporabo dveh milijard lir, ki jih je italijanska vlada nakazala tržaški občini v okviru izrednih finančnih ukrepov za tržaško področje. Načrt, ki vsebuje gradnjo večjega števila šolskih poslopij, novega dela občinske palače za razne občinske službe zidanje novih stanovanj za družine, ki bodo zgubile stanovanje zaradi rušenja hiš, kjer bodo gradili nov del občinske palače, gradnjo naprav za sežiganje smeti ter nov občinski avtopark in nova skladišča, smo objavili v našem listu v četrtek. Podžupan Visintin je pri predložitvi sklepa za izvedbo omenjenega načrta podal tudi obširno poročilo o vseh izrednih denarnih podporah tržaški občini, ki jih je določila rimska vlada o drugih javnih delih in še posebno o nakazilih za zidanje ljudskih stanovanj v višini 7 milijard lir. Dalje je govoril o dosedanjih javnih delih v režiji občinske uprave in o delih, ki so sedaj v teku. Izjavil je, da se bodo »gospodarski načrti« za tržaško, občino nadaljevali za vsa tista dela, ki so bila že začeta v okviru dosedanjih načrtov. Podžupan je tudi povedal, da bodo za zidanje šolskih poslopij na podeželju (Opčine, Križ in Grljan-Miramar) uporabljali delovno silo rekvalifikacij-skih tečajev in da bodo nakazila tega načrta služila sama za nabavo materiala. Nato je podžupan predložil občinskemu svetu načrt v odobritev. Prvi se je oglasil svetovalec Geppi (PRI), ki je dejal, da bi moral občinski svet, preden razpravlja o načrtu, poznati tudi postavke načrta tistih del, ki jih občina namerava izvesti v okviru treh milijard posojila, za katere bo zaprosila v Rimu. To bi omogočilo občinskim svetovalcem presoditi, če so postavke omenjene v načrtu del dveh milijard resnično najbolj nujne. V nasprotnem primeru bi se dala ugotoviti možnost zamenjave določenih postavk med dvema načrtoma. Na to pripombo občinski odborniki niso direktno odgovorili in so se ves čas izogibali točnega odgovora, ker so želeli da bi že v teku včerajšnje seje izglasovali predloženi načrt. Toda razprava se je nadaljevala in prijavilo se je mnogo svetovalcev- Demokrščanska svetovalca dr. Harabaglia in gospa Ba-stiani sta se strinjala s predlogom občinskega odbora in izjuvila da bosta glasovala za celoten načrt. Svetovalec Po-gassi * (KP) je izjavil, da bo glasoval za načrt samo pod pogojem, da se 550 milijonov, ki so jih namenili za zidanje novega dela občinske palače, uporabi za zidanje ljudskih stanovanj, ki so bolj nujna od razširitve občinskih uradov. Svetovalka Gruber-Ben-co se je v glavnem strinjala z načrtom. Oporekala je samo postavki za gradnjo naprav za sežiganje smeti, ki bi jih morali izkoristiti za proizvodnjo umetnega gnojila, ki ga okoliški kmetje toliko potrebujejo. Hkrati pa bi bila gradnja teh naprav produktivnega značaja. Zato je zahtevala, da se glasuje za posamezne postavke načrta in ne za celoten. Svetovalec Tei-ner je opozoril občinski odbor na dejstvo, da so skoraj vsa izredna nakazila rimske vlade nakazana za javna dela takšnegaznačaja.ki zaposlujejo v glavnem delovno silo, ki v Trstu primanjkuje. Zato je zahteval posredovanje župana za investicije v produktivne namene. Izjavil je, da bo glasoval za predlog, «ker darovanemu konju se ne sme gledati v zobe«. Ker je bilo prijavljenih še veliko število svetovalcev, bodo z razpravo nadaljevali v torek. Med vprašanji in interpelacijami, ki so jih svetovalci postavili v začetku seje, je dr. Dekleva vprašal naslednje: »Tržaško prebivalstvo je zainteresirano, da zavod za socialno zavarovanje (INPS), ki je začel zidati zdravilišče za pljučne bolezni na Trste-niku, napravi vse, da bo zdravilišče čimprej služilo svojemu namenu. Ti interesi prebivalstva so utemeljeni predvsem zaradi dejstva, da se morajo bolniki zdraviti v neprimernih prostorih«. Dr. Dekleva je dalje ugotovil, da so dela pri gradnji zdravilišča sedaj ustavljena in je zahte- val^ posredovanje župana, da se čimprej začnejo, da bo mesto dobilo novo zdravilišče. Važno vprašanje je postavil svetovalec Radich (KP). Opozoril je na vedno večjo brezposelnost in še posebno na brezposelnost mladine. Radich je poudaril, da je samo 64 odstotkov mladincev od 14. do 17. leta zaposlenih, drugi pa niso mogli dobiti nobene zaposlitve. Delavcev od 60. do 64. leta starosti pa je zaposlenih 94,3 odstotka. Zato je opozoril občinski svet na resolucijo od februarja letos, ki je bila soglasno sprejeta in je zahtevala zaposlitev mladincev. Zupan Bartoli je odgovoril, da bodo z novimi deli v okviru izrednih nakazil zaposlili precej brezposelnih in da bo verjetno primanjkovala določena strokovna delovna sila, kot na primer zidarji, tesarji itd. Zato bodo v prihodnjih mesecih še poja-čili preusmerjevalne tečaje. Izrazil je upanje, da bodo največja dela začeli takoj pomladi prihodnjega leta. SESTANEK ČLANOV SGZ Trgovci na drobno o potrebi obmejnega prometa V četrtek zvečer je bil sestanek trgovcev na drobno, članov Slovenskega gospodarskega združenja. Na sestanku so predvsem razpravljali o potrebi in koristi ustanovitve obmejnega osebnega in blagovnega prometa, o čemer razpravljajo sedaj člani mešane jugo-slovansko-italijanske komisije v Vidmu. Trgovci so ugotovili, da bi povečan osebni promet med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem pripomogel do znatno povečanega prometa trgovine na drobno in vseh gostinskih in turističnih obratov in bi že zaradi tega bil izredno koristen. Omogočitev drobne blagovne zamenjave, kot to predvideva predlog SGZ izročen Tržaški trgovinski in industrijski zbornici pa bi istočasno privedla do znatne obojestransko koristne trgovinske in tehnične zamenjave, ki bi koristila širokim slojem tržaškega prebivalstva. Na sestanku so zato priporočili čim bolj obsežno akcijo, da se podpro ti upravičeni interesi ne samo gospodarskih krogov, temveč tržaškega prebivalstva sploh pri čemer so tudi izrazili upanje, da bodo vsa vprašanja ugodno rešena. Za izvajanje Posebnega 1 Zahtevo sta namestniku državnega tožilca postavila tov. Štoka in naš odgovorni urednik, ki sta obtožena sra motitve italijanske nacije v treh lani obljavljenih člankih PO POROČILU TRŽAŠKE TRKOMfflSKE lUf HVDPSTBIJSKE ZBORMCE Ponoven penisi brezposelnosti in zmanjšanje števila zaposlenih \I enem letu se je število zaposlenih v tukajšnji industriji zmanjšalo za blizu 20(10] oseb - Koliko je v resnici brezposelnih Poročilo tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice o gospodarskem položaju v oktobru ponovno govori o znatnem poslabšanju stanja vseh panog. Zlasti pa so kritični podatki o zaposlitvi, saj so v omenjenem mesecu zabeležili kar 584 zaposlenih manj in istočasno 2.117 brezposelnih več. Število zaposlenih oseb se v Trstu zadnja leta Sicer počasi a zato zelo vztrajno zmanjšuje. Konec leta 1951 so zabeležili na uradu za delo skupno 91.097 zaposlenih oseb, konec 1952. leta 89.058 zaposlenih oseb, ob koncu leta 1953 87.855 oseb in sedaj v letošnjem oktobru pa le še 86.869 zaposlenih oseb. Položaj je toliko bolj kritičen, ker se istočasno ne iz-preminja struktura zaposlenega prebivalstva, saj je padlo med lanskim in letošnjim oktobrom število zaposlenih industrijskih delavcev z 32 663 na 30.725 oseb, medtem ko je število državnih in drugih u-radnikov ostalo bistveno ne-izpremenjeno. Se vedno imamo tako o-pravka z nemogočim stanjem, da je več kot tretjina vseh zaposlenih Tržačanov v javnih službah. Struktura zaposlenosti je namreč v oktobru nudila takole sliko: industrija 30.725, obrt 4.343, trgovina 13.627, kredit in zavarovalnice 2.382 javne službe 31.020 (sem spada tudi 6.712 pripadnikov civilne policije in 4.132 zaposlenih pri okupacijskih silah, katere so prav v oktobru odpuščali z dela in končno 3.206 delavcev zaposlenih pri SELAD) in 4.641 mornarjev. Izredno veliko število oseb, zaposlenih v javnih službah, je seveda le izjemnega značaja in zato obstaja resna nevarnost za ponovne odpuste in poslabšanje stanja zaposlenosti. Predvsem so že odpustili vse civilne uslužbence NAKAZILA VSEM OBČiNAM PODROČJA ZA IZREDNE STROSKE Odobrili bodo nakazila za začeta javna dela Načrt tržaške občine za javna dela v višini dveh mi )i|ard lir nima nič skupnega z deli v gospodarskem načrtu Včeraj smo v našem listu na drugi strani v članku pod naslovom »Sedanja nakazila za razna javna dela so slab nadomestek za ukinjene gospodarske načrte« napisali med drugim: «Gornja nakazila (mislili smo na izredna nakazila, ki jih je rimska vlada odobrila za tržaško področje v okviru 30 milijard državnega posojila), naj bi po svojem značaju nadomestila dosedanje gospodarske načrte, ki jih je finansirala bivša ZVU... V gospodarske načrte so bile vključene tudi vse ostale občine področja, ki so dobivale, kot tržaška občina, nakazila za dela izven svojih rednih občinskih investicij«... Iz zanesljivega vira pa smo zvedeli, da bodo z novim letom odobrena vsem občinam posebna nakazila za kritje izrednih stroškov, t. j. raznih javnih del, ki so že v teku in ki so bila začeta v okviru dosedanjih gospodarskih načrtov. Ne vemo še točno ali se bodo dela v okviru izrednih stroškov posameznih občin imenovala, kot do sedaj, »gospodarski načrt« ali drugače. Pripominjamo pa, da načrt javnih del za dve milijardi lir, ki ga je že izdelala tržaška občinska uprava, nima nič skupnega z onimi deli, ki so bila do sedaj vključena v »gospodarski načrt«. Načrt javnih del za dve milijardi lir se nanaša za izredno nakazilo itali- janske vlade v okviru ukrepov, ki jih je rimska vlada sprejala že 14. oktobra za «po-življenje tržaškega gospodarstva«. Ponovno pa poudarjamo, da iz tega sklada ni bila nakazana niti ena lira ostalim občinam področja. Ni imel sreče 15-letnt Fabrio Rtccobon iz Milj pa res nima sreče. Po dolgem iskanju je končno vendarle našel delo kot pekovski pomočnik in včeraj zjutraj se je vesel odpravil z doma in prvič stopil v delavnico pekarne «Mari» v Ce-rejih. Dolgo pa ni delal, kajti malo pred 10. uro je začel čistiti stroj za mesenje testa in nevajen dela in stroja se je preveč približal batu, ki ga je pošteno udaril. Fant je zakričal od bolečine in kmalu zatem se je moral z rešilnim avtom miljske-ga odseka Rdečega križa za- teči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili izpah gležnja desne ruke z verjetno kostno poškodbo. Fanta sicer niso pridržali v bolnišnici, vendar so mu priporočil! kakih 8 ali 10 dni počitka, in to seveda če ne bo kostne poškodbe, kajti v nasprotnem primeru bo doba zdravljenja in počivanja vsekakor daljše. okupacijskih sil, katere pa ti statistični podatki še ne registrirajo v celoti, kar pa se bo odrazilo na podatkih za november in december. Poleg tega obstaja še vedno zelo resno odprto vprašanje pripadnikov civilne policije in je skoro nemogoče, da se ne bi večina teh znašla na cesti. Z izginotjem posebnih nakazil se bo skrčila zaposlitev tipa SELAD in se bo tudi v tem pogledu zvečalo število brezposelnih. Končno lahko pričakujemo od nove uprave, zaradi zmanjšanja javnih fondov, resnejšo splošno redukcijo osebja javnih ustanov in ponovno nove tisoče brezposelnih. 2e podatki o zaposlenosti torej govore o izredni resnosti položaja in lahko na tej osnovi upravičeno sklepamo, da se bo stanje izredno zaostrilo, če ne bo resno rešeno vprašanje tržaškega gospodarskega razvoja in s tem tudi omogočene nove produktivne zaposlitve tržaškemu prebivalstvu Nič manj kritični pa niso podatki o brezposelnih. V oktobru so tako zabeležili na uradu za delo 17.119 brezposelnih oseb, kar je kot že rečeno 2.112 brezposelnih več kot v septembru. Do tega nenadnega in velikega skoka registriranih brezposelnih je prišlo iz dveh razlogov- predvsem se je tu odrazil obseg odpustov vseh tistih, ki so imeli prej zaposlitev pri okupacijskih silah. Poleg tega imamo opravka tudi s čisto birokratskim postopkom vpisovanja brezposelnosti. Letos so namreč v juliju začeli z novim načinom registriranja, ki je privedel do administrativnega izbrisanja skoro 5 tisoč brezposelnih iz spiskov. S tem seveda ni bilo niti najmanj rešeno vprašanje zaposlitve teh oseb, temveč se je samo izpremenila statistična slika. Pa še to le za malo časa in se vse takrat izbrisane osebe sedaj ponovno vpisujejo tako, da bomo prav v kratkem prišli do starih številk, ki so v zadnjih letih stalno prikazovale okrog 20.000 brezposelnih. Seveda pa se bodo tem pridružili tudi vsi tisti, ki so v zadnjih mesecih izgubili delo in lahko na osnovi teh razglabljanj že sedaj trdimo, da znaša resnično število brezposelnih v zadnjih mesecih v Trstu nad 22 tisoč oseb. Poleg tega imamo še znatno število oseb, ki so v resnici brezposelne, a ki niso nikjer zabeležene, saj je prijava zaposlitve obvezna, medtem ko se ni treba brezposelnemu prijaviti na uradu za delo. Znatno je tudi število onih, ki prvič zaman iščejo zaposlitev in ki se, dokler niso zaposlitve dobili, sploh ne prikažejo na uradu za delo. Ce prištejemo uradno registriranim brezposelnim še vse te osebe, ki sicer niso nikjer vpisane, a ki so v resnici brez dela, se skupno število brezposelnih močno približa tridesetim tisočem, kar je za mesto, ki ima z okolico vred komaj 300.000 prebivalcev, izredno žalosten rekord. okvir okrepitve pomorskih zvez, ki jih podpira država, in sicer v prid področja na Jadranskem morju sploh in Trsta še posebej Vrsta aretacij Leteči oddelek kvesture je v preteklih dneh aretiral 25-letno Marto Giudici iz Verone. ki je obtožena kršitve prepovedi prihoda v Trst. Zensko so aretirali in jo prijavili tožilstvu ter jo seveda poslali v koronejski zapor. Oddelek za preprečevanje žeparskih podvigov pa je spravil za zapahe Vita Napo-litana iz bližine Barija, ki je krožil po mestu s kovčkom, v katerem je imel več odej in blago za obleke. Ker možakar ni znal pojasniti, odkod ima blago, so ga odpeljali na poveljstvo in uvedli preiskavo. Prosili so pojasnila policijsko postajo v Neapolitanovem rojstnem kraju. Zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru ter nadlegovanja ljudi so spravili v zapor tudi 58-letnega Angela Ca-fagno iz Ul. Crosada. Naši čitatelji Je prav gotovo še spominjajo, da je bil v Benetkah pred porotnim sodiščem 23. februarja letos proces proti našemu odgovornemu uredniku Stanislavu Renku zaradi treh člankov, v katerih naj bi se po mnenju italijanskih oblasti sramotila italijanske nacija in proti tovarišu Francu Stoki, )či je kot avtor enega izmed teh člankov podpisal. Vsi trije članki so izšli v septembru in oktobru leta 1953, t j. neposredno pred in po osmooktobrskem diktatu. Oba obtožena sta izpodbijala kompetenco beneškega sodišča, kar je ono tudi priznalo in zato poslalo vse spise tržaškemu sodišču. Včeraj dopoldne je tržaško državno tožilstvo poklicali oba obtožena na zaslišanje. Toda do zaslišanja ni prišlo, ker sta oba zahtevala, da se jima izroči poleg italijansko pisanega povabila z obtožbo tudi slovenski prevod ter da se jima dodeli prevajalec. Obe zahtevi sta osnovani na členu 5 posebnega statuta spomenice o soglasju, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954. Uradujoči namestnik državnega tožilca je ob tej priliki poudaril, da je še vedno v veljavi člen kazenskega pravdnega postopka, ki kaznuje vsakogar, kdor kljub temu, da obvlada italijanski jezik, pred sodnimi oblastmi uporablja neitalijanski jezik, in da zaradi tega ne more dovoliti tolmača. Seveda je ta čl. 5 posebnega statuta uki-člen z omenjeno določbo v njen. izjavi tov. Stoke in Renka sta bili vneseni na zapisnik — za enkrat seveda v italijanščini brez prevoda in brez tolmača. Zaslišanje v zvezi z dejanjem, zaradi katerega sta bila klicana na sodišče, pa se bo izvršilo šele drugič. Izid volitev novega tovarniškega odbora v Arzenalu V Tržaškem arzenalu so bile včeraj volitve novegu tovarniškega odbora. Med delavci je bilo izvoljenih v odbor 5 članov Delavske zveze in 1 član Delavske zbornice, med uradniki pa noben član Delavske zveze in 1 član Delavske zbornice. Zvišanje mezd delavcem plinarn Včeraj so v Rimu po posredovanju podtajnika za delo Delle Fave podpisali sporazum, s katerim so obnovili kolektivno delovno pogodbo za delavce plinarn, zaposlene pri zasebnih plinarnah. Sporazum določa 3- odstotno zvišanje poenotenih mezd in plač, dodatni povišek v viši- ni enega odstotka in izplačilo zaostankov od 1. julija do 30. novembra 1954. Sporazum bo veljal do 30. novembra 1957. Kasneje se bodo še pogajali o pokojninskem skladu, da se omogoči izboljšanje najnižjih pokojnin delavcev te stroke. Odobren načrt za obnovo valoloma v stari luki Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. palamara je na predlog ravnatelja javnih del včeraj odobril načrt del obnove valoloma v stari luki tržaškega mesta, ki predvideva skupne izdatke v znesku 160 milijonov 500 tisoč lir, od česar odpade na dela v zakupu 135 milijonov 500 tisoč lir in 25 milijonov lir za izvedbo del olepšanja zunanjega zaščitnega pečevja, ki jih bo opravila uprava v lastni režiji. V nekaj dneh bodo pregledali natečaj zakupnih ponudb. ŠE JE ČAS ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE 35.000 PAKETOV CARE bodo začeli razdeljevati Napoved o obnovitvi pomorskih zvez z Jugoslavijo Italijanska novinarska agencija ANSA sporoča, da je minister za trgovinsko mornarico Tambroni pooblastil plovno družbo «Istria-Trieste«, da lahko v prihodnjih tednih obnovi dnevno pomorsko zvezo št. 125 (na progi Trst - Umag - Poreč) z omejitvijo na del proge Trst - Umag s pristajanjem v Kopru in drugih vmesnih pristaniščih. Isti minister je odredil, da s prihodnjim januarjem akcijska družba Italiana Marittima (SAIM) obnovi tedensko zvezo na progi Ancona - Lošinj -Reka - Pulj - Trst - Benetke -Ancona. Ti ukrepi spadajo v V mestu bodo z razdeljevanjem začeli v ponedeljek, v ostalih občinah, na Proseku in Opčinah pa 22. In 23. decembra Prefekturni urad za povojno pomo^ sporoča: V ponedeljek 20. decembra bodo začeli razdeljevati 35.000 paketov, ki sta jih dali organizaciji CARE in FOA na razpolago prefekturi za potrebne družine v coni. V mestu jih bodo razdeljevali v 13 šolah in razdeljevanje bo trajalo 4 dni. Vsak prosilec je bil točno obveščen, kje in kateri dan bo dobil paket, V drugih občinah področja (v Miljah, Devinu, Nabrežini, Dolini, Zgorniku in na Re-pentabru) ter v občinskih zastopstvih na Opčinah in na Proseku pa bodo razdeljevali pakete 22. in 23. decembra v tamkajšnjih osnovnih šolah in še na drugih mestih, ki jih bodo določile občine ali omenjeni zastopstvi, da bi tako prihranili prejemnikom u-trudljivo pot. Prosilci so naprošeni, da naj se točno drže prejetih navodil glede kraja in dneva razdeljevanja. Pomožna ustanova (Ente Ausiliario) pregleduje medtem uradne sezname prosilcev, ki so bili sestavljeni na podlagi podatkov vseh večjih dobrodelnih ustanov v coni, Urada za delo m Višje šolske uprave. To pa — kot že rečeno — zaradi tega, da bi preprečili morebitne pomote, ki bi se lahko dogodile zaradi ogromnega števila prošenj (nad 90.000). Omenjena ustanova je dovolila 1Q dni časa — od 29. novembra do 8. decembra — za pritožbe, bodisi v prid potrebnih, ki še niso dobili obvestila o dodelitvi paketa, bodisi proti tistim, ki paketov niso potrebni in bi bilo nepravilno, če bi jih dobili. Da pa bi imela pobuda čim boljši uspeh, lahko vsi tisti, ki doslej še niso bili javljeni, še vedno vložijo prošnjo. Prav tako je vse do zadnjega še vedno možno opozoriti na neprimerne dodelitve paketov. Vendar je priporočljivo, da prosilci ob prevzemu paketa pokažejo poleg svoje nakaznice za paket tudi ubožno knjižico ali roza izkaznico za brezposelne, če jo imajo. Tisti pa, ki paketov niso potrebni, a so po pomoti prejeli nakazilo za paket, so vabljeni, naj se mu prostovoljno odrečejo in vrnejo nakaznico v uradu Pomožne ustanove. Nezgoda na delu Med delom v Tovarni strojev je 44-letni Valerio Giorgi iz Ul. Crosada včeraj zjutraj padel s štirih metrov višine na tla, in obležal, na tleh. Njegov delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in ga nato poslali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu ugotovili močne udarce po celem telesu z verjetnimi kostnimi poškodbami in z verjetnim izpahom gležnje desne noge. Zdravniki so ponesrečenca pridržali na ortopedskem oddelku ter menijo, da bo okreval v 30 ali 35 dneh. Nogo si jo izpahnil Z izpahom noge z verjetnim zlomom gležnja so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 41-letnega tramvajskega uslužbenca Cesarja Marcuccija iz Ul. Commercia-le, ki je izjavil, da je pri zadnji postaji tramvaja št. 8 pri Sv. Andreju nerodno stopil v neko jamo na tlakovani cesti, pri čemer je padel- Ce ne bo komplikacij bo Marcucci okreval v lo ali najkasneje v 25 dneh. IZPRED POROTNEGA SODISCA Obsojen na lelo dni zapora ker je žalil italijanski narod Karlo Grison, 54 let star možakar, ki je izgubil sina, kateri se je boril in tudi padel kot italijanski vojak na ruski fronti, za kar dobi le 1700 lir mesečne podpore, je bil včeraj, kljub dobremu govoru svojega zagovornika, obsojen na leto dni zapora in na plačilo, poleg sodnih stroškov, tudi 12.000 lir globe. Mož je bil namreč obtožen, da je 7. decembra letos žalil italijanski narod, da se je uprl dvema policijskima agentoma, da jima ni hotel pokazati o-sebne izkaznice in pijanosti, zaradi česar je tožilec že pred dvema dnevoma zahteval, da ga obsodijo na 2 in pol leti zapora ter na 9.000 lir denarne kazni. Grisonov zagovornik je seveda zanikal, da bi imel obtoženec namen žaliti narod, pri čemer je poudaril, da se je ves dogodek vršil na prazni cesti, zaradi česar Grisono-va izjava ni imela tistega odmeva, ki je potreben za obtožbo. Zagovornik se je tudi skilceval na člen 21. italijanske ustave ter zahteval, da se obtoženca popolnoma oprosti. Njemu je včeraj na kratko odgovoril tožilec dr. Pascoli, ki je priznal da je bil odvetnikov govor bistvenega značaja, vendar je dodal, da on ne zahteva ostrosti, pač pa samo obsodbo, ki naj potrdi obtožbo žalitve. Sodišče je Grisona tudi obsodilo in mu ni, kljub temu, da je bil še nekaznovan, privolilo pogojnost, zaradi česar bo moral možakar kazen presedeti. Razen seveda, če mu jo ne bo prizivno sodišče znižalo. Preds.; Palermo, tož.: Pascoli, zapisn.: Neri, obramba: odv. Kezich. Hude posledice trčenja Kmalu po poldne se je 17-letnj Armando Giacovani z Vrdelce Timinjana vozil s svojim kolesom po Ul. del Bo-sco v smeri Drevoreda Son-nino. Ko je mladenič privozil do kina «Aurora» pa je nenadoma trčil v pešca, ki je hotel tedaj prekoračiti cesto. Tako kolesar kot pešec sta se zvrnila na tla, vendar je Giacovani nepoškodovan vrstal, medtem ko je pešec obležal hudo ranjen na tleh. Takoj se ga z avtom, ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi možganega pretresa in verjetnega prebitja lobanje pridržati na II. kirurškem oddelku. Stanje moža, katerega zaradi pomanjkanja dokumentov niso mogli takoj identificirati, je resno. Popoldne pa je mož spregovoril in tako so ga lahko identificirali za 77-letnega Ivana Gombača iz Ul. Molin a vento št. 112. Nevaren padec Zjutraj so v resnem stanju pridržali v bolnišnici, in sicer na ortopedskem oddelku, 72-letno Marijo Millo por. Millo iz okolice Milj, ki je okoli 10.30 v bližini zadnje postaje filobusa št. 20 nerodno padla, pri čemer si je zlomila stegnenico desne noge. Zdravniki so sl seveda pridržali prognozo. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda istrska ulica 7' De Leiteuburg, Trg S, Giovannt 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-tfinl, Ul. T Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju. TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! Novoletna Številka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ho Imela večji obseg in višjo naklad«, zato prosimo, da nam pošljete svoje novoletne in božične oglase ter voščila najkasneje do 22. t. m. Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338. Uprava «Primorskega dnevnika» (kritiki: in pokoCila) Honcerl goifi,Javne varnosli*' sinoči v gledališču ..Verdi" Sinoči je v gledališču »Verdi« nastoipila godba korpusa «Javne varnosti« iz Rima. Godba sodi med najboljše v Evropi. Šteje v polni zasedbi 130 članov, od katerih je vsak zase diplomiran godbenik. Vodi jo kap. Andrej Marchesimi nepretrgoma od nje-nie ustanovitve. V prvem delu sporeda je godba izvajala Marchesintijevo »Simfonično koračnico«, «Simfomijo» iz Verdijeve «Ivane Orleanske«, »Simfonično suito« iz R)imsky Korsakova opere «Seherezade» in Lisztovo »Madžarsko rapsodijo št. 6». V drugem delu pa MusorgI skega »Preludij« iz »Hovanščine« in simfonijo «Noč na golem hribu«, «Famazijo» iz Puccinijeve opere «La Boheme«, Respiighi.je-vo pesnitev »Rimski bori«, dva odlomka iz Verdijevih oper «Lombardi» in »Nabucco« ter Androne Drovetti «Zvonovi sv. Justa« Godba je potrdila sloves, ki ga uživa. To je odlično uvežban korpus, popoln v vseh instrumentalnih skupinah. Predvsem lepo zveni v srednjih legah, kjer pridejo najlepše do izraza vključeni violončeli. Izborni tudi solisti. Naravno pa je, da lahko tako močan godbeni korpus na nihala le v izjemnih prilikah nastopa v zaprtem prostoru. Program je bil izbran, z izjemo zaključnih točk, z resnim umetniškim kriterijem. j. K. EitniiiSnt t umili Danes 18. decembra 1954 ob 20.30 uri Norman Krasna «Draga Ruth» Izvaja SNG. Dolinski župan pri dr. Palamari Včeraj je dr. Palamara sprejel dolinskega župana Lovri-ho, ki mu je predložil vprašanje zaposlitve brezposelnih delavcev in se z njim razgo-varjal o novih delih v okviru SELAD za večjo zaposlitev brezposelnih dolinske občine. Odbor brezposelnih mladincev prt ravnatelju urada za delo Odbor brezposelnih mladincev, ki je bil izvoljen na zadnji skupščini v Ul. Zonta, je bil včeraj ponovno na uradu za delo. Mladince je sprejel ravnatelj urada dr. Levitus. V torek pa bo ob 11. uri dopoldne skupščina brezposelnih mladincev v mali dvorani gledališča Rossetti. Oddano delo za gradnjo mostu preko Istrske ceste Ravnateljstvo za javna dela vladnega generalnega komisariata je glede na predlog posebne komisije za zakup in licitacije odobrilo dodelitev u-pognjenega mostu na Istrski cesti med Ulicama Soncini in della Pace, ki bo nadomestil sedanjega, družbi «Soc. Adriatica di Costruzioni«, za skupno vsoto 17,331.569 lir. Zaradi tega je bila odrejena takojšnja oddaja del. Premestitev uradov sklada za zimsko pomoč Odbor za upravljanje sklada zimske pomoči sporoča, da se služba razdeljevanja obrazcev in sprejemanja prošenj za podpore iz sklada zimske pomoči od danes premesti iz Ul. Pascoli 31 v urade Občinske podporne ustanove (ECA) v Ul. Manzoni 8. Urnik za občinstvo ostane nespremenjen, in sicer od 15.30 do 18.30 vsak dan, vštevši robote. Društvo slovenskih srednješolcev vabi na plesno čajanko ki bo jutri 19. t. m. z začetkom ob 17. uri v Ul. R. Manna štev. 29. Igra jazz - orkester. Kupite slovenski namizni betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. Razstava knjig in fotografij v Križu Danes in Jutri bo v prosvetnem domu »Berto Sirk« v Križu razstava slovenske knjige in umetniških fotografij, ki Jih je posnel MARIO MAGAJNA. Razstava bo odprta danes od 19. do 21. ure, jutri pa od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 19 t. m. bo v prostorih kluba sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Članom bo na sestanku na razpolago po zmernih cenah velika količina znamk «verigarjev» z raznovrstnimi odtenki tiska in papirja. Odbor razpolaga z veliko količino krožnih zvezkov in znamk ter dopisnic FDC cone A-.4MG, FTT on um oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOaK Dne 17. decembra t. 1. sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 61-letn.i Libero Sancin, 86-letna Maria Galluzzi por. Tarlao, 83-letna Anna Pan-dorosso vd. Franna, 52-letn! Napoleone Giacomello, 65-letna Ma-rianna Romagnoli vd. Scoplnlch, 62-letna Emina Kehl vd. Marši, 68-lebna Antonija Janežič por. Boschin, 87-letna Jožefa Skilan vd. Stebel, 80-1 etni Alojzij Kočevar. ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter in balkone za četrto predstavo Puccinijeve opere «Madam Butterfly», ki bo danes ob 20.30 za red B v parterju i-n na balkonih ter za red C na galerijah. Jutri ob 16. uni bo za dnevni red tretja predstava Sma-reglieve opere »Istrska svatba«. * * * Danes ob 21. urj v gledališču Verdi koncert godbe korpusa javne varnosti pod vodstvom dirigenta kap. Andrea Marchesi-nija. Tržaško dramsko gledališče Danes, 18. t. m., se bo pri blagajni Novega gledališča v Ul. G i ust ima n o 2 začela prodaja in prenotaeija abonmajev za predstave prvega in drugega reda (A im B). za red A, ki vključuje vse premiere osmih predstav repertoarja, je določena cena 4.800 lir za sedeže vrste A v parterju, 3.200 lir pa za parterne sedeže vrste B. Cene sedežem za predstave reda B so 3.200 in 2.800 lir. Cene za predstave reda C in D (dnevne) bodo javljene kasneje. Radio. 16.00: «Dvoboj n« Sierri Madre«, R. Mitchun Secolo. 16.00: »Bedniki«, po romanu V. Hugoja. Venezia. 16.00: »Diinastija sovraštva«, B Helle. Skedenj. 16.00: «Zaklad SeddO- Kino na Opčinah. 13.00: «M°b" lin rouge«, C. Marchand, J* Ferrer. SOBOTA, 18. decembra It k • ■ 11.30 Lahke melodije; 12.15 Z* vsakogar nekaj; 13.00 Pestra,£KLl na glasba: 13.30 Lahke melodij« 14.00 Mozart: Divertimento v duru; 14.25 Slovenski motivi, 14.45 Vesela glasba; 15.00 B. Ar Opozarjamo vse ljubite; lje slovenske narodne pesmi na radijsko oddajo mešanega pevskega zbora »i*“ Gruden« iz Nabrežine, »i bo v nedeljo 19. t. m. d® 17. uri v radiu Trst II. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV TRST Dramski odsek Jutri 19. decembra 1954 ob 16. uri v prosvetnem domu na OPČINAH Branislav Nušič Navaden človek Komedija v treh dejanjih Režiser: Adrijan Rustja Scena: Sergej C. - Samo P. Arsa Miličevič - Marij Ban; Marija, njegova žena - Darija Ukmar; Dušan, njegov sin - Drago Grgič; Zorka, njegova hči - Carmen Sluga; Vi-centije Petrovič - Adrijan Rustja; Zofija Damjanovič, vdova - Savina Remec; Žarko Damjanovič, njen sin - Pavel Tonon; Jovanče Mi-čič, trgovec iz notr. - Jurij Volk; Persa, njegova žena - Ljuba Ukmar; Nikolg, sluga - Pavel Podgornik. Sppetalka: M. Primani -Inspičient: E. Svab - Šminka: N. Drašič. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes 18. decembra 1954 ob 20.30 svoj III. literarni večer v Gregorčičevi dvorani Ul. Roma št. 15/11. Udeležite se ga polnoštevilno in s tem spodbudite mlade literate! Rossetti. 16.30: »Cirkus v plamenih«, P. Kemp. Excelsior. 16.00: «Igralka», S. Tracy, J. Sinunons. Fenice. 16.00: «Dve slrotici«, M. Bru, M. Vitale, Nazlonale. 16.15: «Jekleni pri- mež«, J. Cotten, T Wright. Filodrammatlco, 16.00: «Dolga noč« A. Quinn, C Cotourn. Mladini izpod 16 let' rvajstrože prepovedano. Supercinema. 16.00: «Tot6 išče mir«, Toto, I. Barzlzza. Arcobaleno. 16.00: «Na.pad na Zemljo*. Astra Rojan. 16.30: »Hondo«, J. Wayne, G. Page. Capitol. 15.00: «Tunika». Cristallo. 15.30: »Napolitanski u-trlnki«. Grattac>elo. 16.00: «SČepec no- rosti«, M. Zetterling. Alabarda. 16.00: »Morski roparji južnih morja«, Y. De Carlo. Arlston. 16.00: «Plymouthskl pustolovci«, S. Tracy, G. Tierney. Armonia. 15.00: «Moški Imajo ra. je plavolaske«, M. Monro-e Aurora. 16.00: «Fraiicoska linija«, J. Russell, Mladoletnim prepovedano Garibaldi. 15.30: »Rob Roy, škotski razbojnik«, R Todd Ideale. 16.00, 18.00,' 20.00,' 22 00: »Patrulja pri Amba Alagi«, L. Tajoli, ’ Impero 16.00: »Deviška kralji ca«, S. Granger. Italla, 15.30: «DvoboJ pod soncem«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 16.00: «Jutri bo Se en dan«, A. M Pierangeli Kino ob morju. 16.00: »Operacija Apfelkern«. Moderno. 16.00: »Pavla«, L. Young. Savona. 15.30: »Deportiranci iz Botany Baya», A. Ladd. Viale. 16.00: «Neapelj se joče ln smeii«, L. Tajoli. V ittorlo Venelo 16.00: «Otroci ljubezni«, J. c. Pascal. Mladim izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00; «Ladje brez vrnitve«, J, Derek. Belvedere. 16.00: «Legenda o Robin Hoodu«, E. Flvnn. Marconi. 16.00: «Pekel v Yuml». V. Mayo Masjimo. 16.00: »Pustolovščine Cartoucha«, R Basehart, Novo cine. 16.00: »Strastna pesem«, N.’ Pizzi. Odeon. 16.00: «Hoffmannove pripovedke«, M. Shearer. nič: Koncert za violino in ster; 15.37 Melodije iz revij, IM« Oddaja za najmlajše; 18-30 ries-na čajanka; 17.00 Brtiekner: Simfonija št. 5 v B-duru: 18.02 Sj* ni pevci; 18.40 Lahki orkestri. 19.00 Pogovor z ženo; 19.15 * smrtne melodije; 20.00 Spor. 20.05 Fantazije iz operet; 2i-u“ Vokalni oktet; 21.00 WienjawsKi; Koncert za violino in orkesi' » 21.40 Operni dueti; 22.00 Sain Saens: Suita algerienne; Glasba iz filmov. T K *i t' <• 11.30 Simfonična glasba; 18" Ritmi Latinske Amerike; 2“;"" Italijanske pesmi; 21.30 O:rKc« G. Cergolija; 22.(5 Pojo: T. Sciu pa, E. Stignani, F. Albanese L. Pons. koper 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7. > 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan 20.00. »n Italijanska poročila: 6.15, l*.* ' 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vj,, dan (razen nedelje in pod«1' -t ka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska, vs dan (razen nedelje in poneo1 r ka) ob 6.15 6.40 Jutranja glasba; ‘-O® Iq5 ledar - vremenska napoved, '• Jutranja glasba; 7.30 Nasveti gospodinje 11.00 Od opere: opere; 12.00 Parada orkesuy 14.00 Od melodije do m el 14.40 Zenski tercet in harm,« i5 ka; 15.00 Morja široka cesta. * dj Domači solisti in ansambli v mašim mikrofonom; 15.30 p0 rodno pesmijo oo svetu; l®-"ELaci naši zemlji; 16.10 Igraj0 "Sta zabavni orkestri; 17.10 7a°^>rt; glasba; 17.30 Split; 18.50 19.15 Melodije in ritmi; 20.15 v j-matinske in srbske narodne mi - Primorski (Uigrani; * .L, Ugo Betti: «Z!očin na otoku«, slušna igra; 22.00 "* dlje i-n ritmi za lahko not. * I. •» I I'. .v i .» A 254.6 m ali 1178 kc -J Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 15.00. 17.C0. 19.00 in 22.00. ..ffi 11.00 Radijski koledar; JGjn Glasbena medigra; 11.15 -go drobiž za pionirje; 11.35 .‘'-ve; Bučar: Belokranjske 12.00 Kmetijski nasveti: - v Domači napevi; 13.00 rt’, svet; 13.10 Opoldanski KvL1e«> 14.10 Posnetki iz medn»('2hotf' glasbdnega festivala sever01', jji-nega nemškega radia; 15.1° fla-ka gilasba; 15.40 Sloven®««-yC. rodne pesmi pojo zbori bod»; 16.00 Glasbena jj. 16.10 Utrinki iz literatur* Je]eli nez Ovsec: Pesmi; 16.30 ,„ene ste — poslušajte!; 17.10 ugamke; 18.00 Jezikovni p male! ri; 18.15 Pesmice za naše , ,g,40 18.30 lz znanosti in tehnik*, -gqo Igra tamburaški orkester: ajij-II odidaja jugoslovanskih sklih postaj. _____ ADEX IZLjli 31. dec., 1. in 2. jan. I955 (tridnevni) Ajdovščina — Vipava Stanje! — Branik ... Zali hrib — Nova Gor*1-Rovinj — Pula 31. dec., 1. in 2. jan- 1955 (dvainpoldnevni) Reka — Opatija Ljubljana 31. dec. in 1. Jan«*^ (enoinpoldnevni) Komen — Kostanjevi« Tomaj — Dutovlje Vpisovanje do 20. dec. Pr « A D R I A - E X P B JLt|. Ul. Cicerone št. *■ Telefon 29243 Včeraj nas je za vedno pustil naš dragi Bunmlilfl n»;bt?lis nokOj' Pogreb nepozabnega ^ ^ nika bo daneR 18. t. rn. ^ uri iz hiše žalosti pri »■ sp 260 na pokopališče. . . jvatl' žalujoči sinovi LOJZp,0jna. Benedikt, hčere r p j0 Marija, Lojza, vnu ostalo sorodstvo. Trst, 18. dec. 1954. iZgUbiMdARIJEMOREU iskreno sožalje VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10, najnižja 5,9 ob 17. uri 8,6. Zračni tlak 1024,6 stanoviten, veter zapade ik 5 km n.a uro, vlaga 69 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6, ] V četrtek 16. t. m. zvečer nas je nenadoma zap stila v starosti 78 let naša ljubljena mama MAI1I.III MIIBEIJ tl„. Pogreb bo v soboto popoldne ob 16. uri iz..že k ške kapele glavne bolnišnice na p° Sv. Ani. . _ radka* Sin Maks, snaha in Rovsem naravno je, da demokratom okoli »Demokracije* ni pogodu, da se napredki tržaški in goriški Slovenci skušajo znebiti tudi tistih formalnih slabosti, ki bi jih utegnile prikazati kot izključno nacionalistično organizacijo. Zato jih popolnoma razumemo, da jih njihovo nasprotovanje socialističnemu razvoju sili v načelen napad na tak razvoj naprednih političnih organizacij tržaških in Soriških Slovencev. Njihovo Ironiziranje o «gostilničarju», ki menja napisno tablo in obnavlja prostore v upanju, da bo kaj več gostov, kljub temu, da je vino staro, je sicer zelo cenen, a hkrati dokaj reven polemičen prijem. V svojem slovenarskem nacionalističnem samodopade-nju nimajo posebnih skrbi, niti jim ni do tega da bi tržaškim in goriškim Slovencem kakor koli pokazali konkretno politično perspektivo, ki naj Jim daje vsaj majhno upanje ®a zmago tudi njihovega skromnega splošno slovenskega programa. To njihovo ironiziranje pa hkrati kaže kako si oni za-mišljajo slovensko politiko na Tržaškem in na Goriškem. Zaprti, kakor so, v svojo izključno slovensko lupino, se hkrati zavedajo, da so majhni i® šibki; in zato bi bili pripravljeni sprejeti zavezništvo * močnim zaveznikom, ki bi Jim mogel odstopiti takoj nekaj drobtin. «Od tistega, ki lahko da, bi vsaj teoretično lahko pričakovali v plačilo za uslugo kakšno koristi, pravijo. A kaj naj si obetamo od Cucchija in Magnanija, nadaljujejo, ki nimata nobenega Vpliva v vladi in v na"ih krajih? Ta naš »neodvisni* socializem, kakor mu pravijo — Je res nebogljen in ni da bi Pričakovali od njega bogve kakšne neposredne koristi. To je točno. A kaj nam morete nuditi vi? Na koga *e nameravate nasloniti, kje boste iskali zaveznikov za Uspešen zaključek izključno hacionalne borbe tržaških in goriških Slovencev? Pri demokristjanih, ki so toliko krščanski in toliko demokratični, da nam odrekajo najosnovnejše narodnostne pravice? Kje je po vašem v italijanskem javnem življenju tista politična sila, ki more podpreti in dosledno zago- varjati naše pravice? Nujnosti, da imamo tržaški goriški Slovenci močnega Zveznika v svoji borbi, ne morete zanikati, kakor ne morete zanikati, da je vsako Iavezništvo s predstavniki italijanske buržoazije postla-n° s trnjem najrazličnejšega Poniževanja in povsem neustrezno za dosego ciljev tudi vašega itak skromnega •lovenskega programa. Mi se ne mislimo naslanjati ®iti na to niti na ono osebo. ampak na napredno •ocialistično gibanje italijan-*hega delovnega ljudstva. Tudi če danes še ni močno, pa o v bodoče nujno pridobijo na moči. Naša edina 0Pora, naš edini zaveznik je •ocializem, kajti samo v so-Clalizmu bomo dosegli zrnato vseh tistih pravic, ki nam udi kot Slovencem pripadalo- Iskati zaveznikov drugod m iluzorno; voditi borbo sa-*bi Pa pomeni obsoditi se na euspeh, ker na vaš izključ-o slovenski program ne bo-e dobili slovenskega delav-i* *n delovnega kmeta, ki mata boljši politični posluh. : " mmmm DSS in izigravanje V Trstu obstaja tud; Dru-®^vo slovenskih srednješolcev. udi to društvo je trn v peti •"demokratom* okoli »Demokracije*. Zakaj toliko hru-b»? Cilji društva niso nedolž-Ali se v Trstu občuti Uujna potreba po ustanovitvi Plikih društev srednješolcev olikor je tu političnih or-**®iz«cij? N« ta vprašanja nam v * Demokraciji* odgovarjajo, ba je DSS pohujšljlva usta-^°va, ker si ni zapisalo na “stavo borb« proti komunizmu jn socializmu v duhu radicionalnega* slovenskega “rikalnega in reakcionarne-Protikomunizma. Za te gospode si Slovenec samo, če 1 klerikalno zagrizen proti-, pmunist in protisocialist; krati pa ne dopuščajo, da bi e slovenska mladina kakor °Ii družila tudi z italijansko miaaino. Vsekakor precej le-0 spričevalo za slovenstvo! Sr»!famo’ da se slovenski uješolci ne bodo nikoli ^Pustili v tako »slovenstvo*, Udi takrat ne, ko se bodo odločali za aktivno politlč-0 udejstvovanj v tržaškem avnem življenju, kajti s ta-r m političnim programom * ®e bodo prišli daleč niti obrambi pametnega in na-nega slovenstva, niti v ^Sh‘ iSS? bodo*ih sta- Motiv iz nabrežinskih kamnolomov danes. OB PETDESETLETNICI VELIKE STAVKE NABREŽINSKIH KLESARJEV «Rdeči prapor»l. 1905: ‘Takega boja še ni bilo doslej na Slovenskem* Stavka je trajala štiri mesece in pol in se zmagovito končala z o-krepitvijo delavske organizacije/ ki so jo hoteli delodajalci razbiti 26. novembra je minilo 50 let, odkar se je začela v Nabrežini stavka klesarjev, ki je trajala štiri mesece in pol in iz katere je izšlo delavstvo še bolj trdno organizirano kot je bilo poprej. Stavka je namreč izbruhnila v obrambo delavske organizacije, ki so jo hoteli delodajalci razbiti. da bi potem laže izkoriščali posamezne delavce. Delavsko gibanje na Tržaškem se je po veliki stavki leta 1902 močno razširilo, njegove politične in sindikalne organizacije so se okrepile, stavke pa so se nadaljevale vse do leta 1904. Delavci se nišo borili le za osemurni de-lavnik_ in za boljše mezde, marveč tudi za splošno volilno pravico. V teh bojih so vedno vzajemno in složno nastopali slovenski in italijanski socialisti. V teh letih je bilo tudi v Nabrežini večje število manjših stavk, v katerih so imeli vodilno vlogo socialistični delavci, ki jih je bilo po nekem takratnem poročilu vpisanih v socialistično stranko kar 1.200. Glasilo stranke je bil tedaj tednik «Rdeči pra- por», ki je izhajal v Trstu m ki ga je urejeval Josip Kopač. Ta list poroča, da je bil v soboto 19. novembra 1904 v Nabrežini ustanovni «shod» podružnice «Zveze delavcev s kamnom za Avstrijo*, na katerem je bil navzoč tudi zvezni tajnik «sodrug» Heidt z Dunaja. Po obširnem govoru Josipa Kopača o pomenu in potrebi osrednje organizacije so izvolili odbor podružnice in izbrali za predsednika Angela Pertota iz Nabrežine. Vse to je hudo razburilo delodajalce, ki so jim bile že prej delavske strokovne organizacije trn v peti. Odpovedali so pogodbo, sklenjeno 4. maja 1903, ki bi morala veljati do 3. maja 1906, nalepili po delavnicah lepake z novimi delovnimi in mezdnimi pogoji in pozvali delavce, naj pridejo posamezno v delavnice ali v pisarno delodajalskega konzorcija podpisat nove pogodbe s temi slabšimi pogoji. S tem so hoteli ignorirati in razbiti delavsko organizacijo. Ko so klesarji zvedeli za vse te spletke gospodarjev, so se 26. novembra 1904 zbrali na zborovanju in sklenili, da stopijo takoj v stavko in preprečijo s tem, da bi delodajalci končali že začeta dela in zaprli delavnice, kadar bi se njim zljubilo. Q tem sklepu so takoj obvestili delodajalce in jih opozorili, da se vrnejo na delo le tedaj, ko jim zagotovijo, da bodo spoštovali sklenjeno pogodbo. Pri tem so tudi zavrnili izgovore delodajalcev, češ da so v posameznih delavnicah klesar-ski pomočniki prvi kršili pogodbo s tem, da so večkrat stavkali, ter s tem tudi delodajalce oprostili vsakih obveznosti. Resnica je namreč bila le ta, da so stavkali klesarji v tistih podjetjih, ki se niso držala pogodbe. Ob istem času so se začeli gibati tudi kamnoseki v kamnolomih. Ti delavci, ki so jih tedaj imenovali «kamnolom-ce», so poslali delodajalcem spomenico s svojimi zahtevami, med katerimi so bile tudi naslednje: priznanje organizacije; 20 odstotkov zvišanja mezde na podlagi prejemkov v kamnolomih Radoviča. Tovariša in Hansa Wildija; u- Magnanijeva IS SZ (USI) poziva pristašeKPl na diskusijo o potitiJd Skupna hotenja in cilji - V čem je razlika med pristaši NSZ in K P! - Poli tika vlade SZ po Stalinovi smrti - Zakaj ne gre NSZ z Nennijevo PSI? Objavljamo nekatere odstavke, odnosno najvažnejše misli in ugotovitve iz pisma, ki ga je tajništvo USI (Unio-ne Socialista Indipendente — Neodvisna socialistična zveza) naslovilo članstvu KPI. To storimo tako zaradi vrednosti, ki jo le-to predstavlja za italijanske delovne množice, v borbi za nove poti v socializem nasploh, kot tudi zaradi njihove nedvoumne uporabnosti v naših okoliščinah, ki so glede podobnosti socialističnega razvoja in problem ar tike skoraj enake onim v Italiji. SKUPNI CIM! V prvi vrsti je treba poudariti, je rečeno v pismu, da nas vežejo mnoge podobnosti, Tako mi kot vi se borimo za zrušitev kapitalističnega reda in zgraditev socialistične družbe. Tako mi kot vi vemo, da je glavni nosilec .te borbe delavski razred. Da predstavlja naš čas prehodno obdobje iz kapitalizma v socializem, ko se buržoazija in finančni monopoli zavedajo svojegi bližnjega konca, so pa navzlic temu pripravljeni boriti se do kraja brez milosti in popuščanja. Ta odpor bo strt t.em-prej in s temvečjim uspehom, kolikor prej bo združena delavska frcnta znala na široki demokratični osnovi povezati najširše demokratične plasti ljudstva (tudi tiste, ki niso socialistične), se pravi si jih pridobiti kot zaveznike in hkrati izolirati industrijske, finančne macnste ter latifun-diste, t. j. vse predstavnike mirajočega kapitalizma. Skupne so nam. je dalje rečeno v pismu, tudi osnovne zahteve in cilji: nacionalizacija industrije, agrarna reforma, kolektivno načrtovanje, odprava izkoriščanja človeka po človeku. Glede vseh teh osnovnih vprašanj smo si torej enotni. Kaj nas potemtakem loči, kaj omogoča našo razcepljenost, trenja in razprtije, namreč med socialisti in komunisti na eni ter samimi socialisti, na drugi strani, v kolikor so eni za, drugi pa proti lastni podreditvi komunističnih partij? X ČEM JI! RAZLIKA V kratkem povedano: ličita nas teorija in praksa glede nekega vprašanja, namreč vprašanja o vodilni državi, se pravi mnenje, po katerem se je treba v vsem podrediti direktivam, taktiki in metodam sovjetske države. Potem ko se v pismu analizira razvoj sovjetske družbe, postavljajoč se — navzlic priznanju, da pomeni oktobrska revolucija velik zgodovinski dogodek — na stališče, da resnični socialisti ne morejo pristati na istovetenje pojma «Rus'ija» s pojmom »socializem«, ugotavljajoč dalje, da je na osnovi določenih zgodovinskih in družbeno političnih činiteljev prišlo v Sovjetski zvezi do vzpostavitve državno kapitalističnega sistema in vsemogočnosti birokratske kaste, sledi zaključek, da se socialistična gibanja ostalih dežel ne morejo obvezro ravnati po vzoru Sovjetske zveze, in to zaradi tega, ker mora vsaka deželH zase, izključno na osnovi svojih zgodovu-skih okoliščin in družbenih pcgojev, iskati lastno pot v socializem. Stalin, poudarja pismo, je v Rusiji utrdil svojo rastno, železno ideološ. znana. V svojem življenju je namreč bil že 15-krat obsojen in, vedno zaradi tatvine. Tokrat ga je obtožil kmetovalec Andrej Perko iz Gorice, pri katerem je Martelanc nekaj čaša delal. Sodnik je poklical najprej obtoženca, katerega sta orožnika pripeljala vklenjenega na zatožno klop, nato pa še Perka, ki je stopil pred sodnij-sko mizo. Perko je začel pripovedovati. kako je zaposlil Martelanca. ko se je ta vrnil s kazenskega kmečkega posestva v Severni Italiji. Mož mu je pomagal pri domačem opravilu, toda za delo mu je dal le ležišče na seniku in hrano Zatem je Perko opisal razvoj dogodkov tistega usodnega dhe v mesecu juliju, ko je bila izvršena v njegovem domu tatvina. Ze zgodaj zjutraj je odšel od doma, ravno tako njegova hčerka, na seniku pa je ostal sam Martelanc. Okrog poldne je Perka poklical domov sin. ki je ugotovil, da so neznanci skozi okno vdrli v stanovanje in odnesli več oblačil. Perko je takoj pogledal tudi v blazino, v kateri je imel shranjenih 20.000 lir; tudi teh ni bilo več, razen tega pa je zmanjkala še moška zapestna ura. Vse skupaj je bilo vredno kakih 33.000 lir. Perkova družina je osumila Martelanca, ki je istega dne izginil in ga ni bilo več na spregled. Sodnik: «Ste res vi ukradli jopiče, hlače, uro in 20.000 lir?* Martelanc: «Nič nisem ukradel, vzel sem le svoje blago, ki sem ga gospodarju podaril, ko sem prišel z državnega posestva. Denarja nisem videl in zato ga tudi nisem ukradel.* Perko; «Martelanc je dobro vede), da sem napravil luknjo v blazino in spravil v njo 20.000 lir.* Martelanc: »Denarja nisem vzel. vem povedati le to, da so se Perkovi otroci vedno prepirali z očetom, ker jim ni hotel izročiti denarja.* Državni tožilec; «Ker moramo upoštevati bolezensko stanje Martelanca pa hkrati tudi njegovo dosedanje nepoboljšljivo vedenje, zahtevam zanj tri leta zapora in nato še nekaj časa bivanja v poboljševalnim.* Martelanc; «Več ko mi boste naložili, bolj bom zadovoljen: Samo bi hotel, da me pošljete v poboljševalnico v hribe, ker mi je ona ob morju škodovala zdravju.* Sodniki so sc za nekaj časa odstranili, nato pa je dr. Suich izrekel obsodbo proti Petru Martelancu, s katero ga je goriško sodišče obsodilo na tri leta zapora, 16.000 lir kazni in vsaj dve leti bivanja v poboljševalnim. Predsednik sodišča dr. Suich, državni pravdnik dr. Marši, zapisnikar Omeri. V četrtek je nenavadno lepo vreme za to letno obdobje izkoristilo veliko število potujočih trgovcev in kramarjev, ki so napolnili še preostale prazne prostore v bližini goriške-ga Travnika in glavne pošte. Stojnice, prepolne zimskega perila, jopic in ovratnih rut vseh vrst so bile nanizane druga ob drugi vzdolž Ul. O-berdan; ob njih so se ustavljali Goričani in okoličani. Posebno gospodinje so si rade ogledovale volnene rute, po katerih je marsikatera segla in . s tem upala prihraniti vsaj kakšen stotak še za druge potrebe. Prazniki so namreč pred vrati in vsaka družina si želi boljše hrane; kjer so otroci pa je želja še mnogo več. Mnogi si namreč želijo drevesce, ki pa je letos še precej drago; izpod 500 lir so drevesca grda in je torej treba za lepa seči globlje v žep. Med Goričani se je včeraj ponovno pojavil potujoči kramar brez desne roke, ki je ponujal vojaško blago po nižjih cenah. Radovednost zanj je bila velika, toda malokdo je imel čas, da bi počakal poldne, ko je možak začel blago šele prodajati. Najbolj veselo je bilo pač na Travniku, kjer so še vzdržali najbolj vztrajni lastniki zabavišč in je bil njihov zaslužen zaradi lepega vremena precej obilen. Posebno šolska mladina je veselo skakala v avtomobilčke in se zaganjala z leve na desno. Okrog zaba- S skokom v vodo rešil čuvaja smrti Zaradi zadnjega deževja so zelo narasle reke v Furlaniji in na Goriškem. Zelo je narasla Soča pa tudi Ter, ki je že večkrat v preteklosti povzročil neprilike okoliškim prebivalcem. Ter ie tako narasel, da je zadnje dni poplavil zemljišče okoli ilovna-. te jame na kraju «Infran-ghis*. Tu je bil zaposlen tudi čuvaj Albano Valentinuz-zi, ki ga Je narasla voda nenadoma povlekla za seboj. 46-letni možak bi prav gotovo utonil, da ga ni slišal pravočasno vodni nadzornik iz Verse Andrea Susanna. ki je takoj skočil v reko in odplaval z Valentinuzzijem na obrežje. Prebivalstvo se je zahvalilo junaškemu nadzorniku. MtenaCjicinah predvaja DANES 18. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni tilm: V glavnih vloqah nastopala COLETTE MARCHAND in JOSE FERRER Film, ki ga ni mogoče pozabili, glasba, ki vam bo ostalo vedno v spom’nu! višča pa so svoje blago razstavili kramarji, ki se pripeljejo vsak teden iz Čedada in ponujajo goriškim kupcem svoje raznovrstne copate. Cas za trgovino te vrate je kot nalašč in je zato tudi njihov zaslužek dober. Med cvetlicami, ki so bile razvrščene po več stojnicah, še vedno prevladujejo nageljni, kateri cena pa je zadnje čase poskočila: 30 lir za vsakega so zahtevali prodajalci, pa so kljub tem našli kupce, ki si ob četrtkih najraje preskrbijo cvetje za dom in morebitna darila V četrtek 30. t. m. zapade role za obnovo obrtnic za jav-ne lokale, kot so gostilne, ho* teli, menze itd. Prošnja se napravi na ta način, da se P°š-lje po položnici ustrezna vsota državne takse na registrski urad. Gostilničarji in trgovci v Gorici in Tržiču naj se v ta namen zglasijo na sedežu Zveze trgovcev ih prinesejo s seboj obrtnico, ki jo je treba obnoviti. Po drugih občinah pa naj se interesenti zglasijo na občinskem uradu, prav tako s svojo obrtnico. Obnoviti je treba tudi občinske obrtnice, dalje dovoljenje za potujoče prodajalce m za pekarne. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV j| Paslreieni tele ttro po najuiodnelših cona! | A- PERTOT UL. GINNASTICA22 - TRST - TELEFON 95998 Maganini UAIICIR UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej. — VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo. NOGAVICE. PULOVERJE itd. POSKUSITE! t f MotoGuzzi M ZNIZANE C ENE AIRONE TURIZEM 250 ............. AIRONE ŠPORT 250 ............. ZIGOLO 98 ccm ZIGOLO 98 ccm luksuzni « . . . . CARDELLINO 65 ccm................... FALCONE 500 ccm................. FALCONE 500 ŠPORT . ................ GALLETTO 192 štiri prestave . . . ! TOVORNI MOTORJI ZVRNL.TIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. AA A Ll Izključni predstavnik: TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 349.000 H* 364.000 » 149.000 » 163.000 » 99.500 » 399.000 » 419.000 » 289.000 » .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. iiiiiniiiiiiiiiii^ui>iii'ii>‘iuiiii: £. S.KENNEDY[ N.. ‘Bil dem d^(MuXr 73 »Tu imate 10 dolarjev in obdržite svojo kamero!* Bil je zopet moj prijazni prijatelj. Vrgel je 10 ^ dolarjev pred uradnika, ki je izdajal vozovnice in ki‘jo je začel izpolnjevati. Novi prijatelj mi je dal svojo vizitko, mi zaželel dobro potovanje, nakar sem pohitel k letalu. Hostess mi je vzela karto in hkrati zavohala mej whisky Nasmejala se je. Ko sem šel po letalu, so vsi potniki mislili, da sem popolnoma pijan Smejali so se. jaz pa sem bil končno v letalu in me niso prav nič motile njihove mrde. Ko sem se malo odpočil, sem vprašal hostess o zvezah med Jacksonvlllom in Washingtonom. Dejala je, da odleti letalo za Washington 20 minut potem, ko pristane naše letalo. Ce ga ne ujamem, bom moral čakati 6 ur. Ce bi toliko časa čakal, bi pomenilo, da bi se mogel razgovarjati z agenti FBI šele naslednji dan- Medtem pa sem imel za svojo dolžnost, dati svoje poročilo prej, da bi lahko FBI nastopil, preden bi zarotniki uničili material. »Ali se letalo spušča morda kdaj pred Jacksonvlllom?* sem vprašal. «Samo pet minut v Dayton Beachu, da vzamemo pošto.* Ko smo prišli v Dayton, sem šel na vrata letala. •Ni časa za zapuščanje letala,* je rekla hostess. «WC...» seon zašepetal v naglici. »Takoj bom nazaj!* «Poklical sem po telefonu svojo ženo. »Cim hitreje, uradno,* sem dejal. Medtem sem slisal. kako je zvočnik javljal odhod letala. Potil sem se v telefonski govorilnici. Nekdo je potrkal na vrata- »Mi odpotujemo, gospod!* je vznemirjeno rekla hostess. Tedaj sem začul glas svoje žene. «Pripravi mi prtljago in prinesi nekaj denarja na letališče v Jacksonville!* sem rekel in pirekinii razgovor. Na letališču me je čakala žena. Tudi ona je mislila, da sem pijan. Nato sem poklical FBI v Washingtonu. Sele ob eni uri ponoči sem se znašel v središču FBI, kjer me je sprejel Leonard Kaufman, pomočnik odseka za državljanske pravice. Pazljivo me je poslusal, dokler sem govoril, in si delal beležke. Povedal sem mu vse razen tega. kar mi je rekel Elliott o udeležbi agentov FBI iz Floride v zaroti. Mishl sem, da pride tudi za to še čas. Medtem pa sem Kaufmanu namignil, naj pošlje agente na kraj še pred zoro, toda ne agente iz Južnih držav. «Zakaj ne južnih agentov?* je vzkliknil Kaufman. »Pa ne mislite, da so tudi nekateri izmed naših ljudi na Jugu zapleteni v taksno umazano dejavnost?* »Recimo, da imam neke dokaze, da so nekateri izmed njih res zapleteni v stvar, toda nočem dajati podrobnosti o tem, dokler ne bom imei v rokah vseh niti.* FBI EMA ZGREŠEN NASLOV To ni zadovoljilo Kaufmana, toda zahvalil se mi je za informacije in mi zagotovil, da bo napravil ustrezne korake. Zaspal sem v hotelu in upal, da bom naslednji dan bral, kako je FBI nastopil proti terorju v Floridi- Toda v časopisih ni bilo nič pisanega o tem Iz Eustisa je bilo neko časopisno poročilo, v katerem je bilo zapisano, da so Irvina ponovno napotili v kaznilnico, da počaka na novo sodbo. Preiskovalni sodnik Hunter je sklenil, da ne bo sklical zaradi tega dogodka velike državne porote. Rekel Je, da se zadovoljuje z dotedanjo preiskavo. Ni bilo nobenega znaka, da se spremeni sestav zvezne porote. Grenko razočaran sem se odpeljal z vlakom v New York. Nisem imel ničesar drugega več povedati FBI. Ce se niso odločili, da začnejo akcijo na podlagi mojih informacij, mi je ostala edino ena pot, t. j- da dejstva neposredno sporočim ameriškemu ljudstvu. »Končno ste tukaj!* je vzkliknila ženska, ki je zastopala moje avtorske pravice, ko sem stopil v njen urad. «Vaša žena vas išče že vse jutro! Poklicati morate Switzerland.» »Dajte mi številko telefona!* sem rekel. «Gotovo jo ie obiskal Klan!* Kmalu sem zaslisal njen glas po telefonu. «Za boga, kaj delaš tam?* je vzkliknila. «Agent: FBI so preplavili našo hiso in vse mesto. Ko sem zjutraj odšla na pošto, sem našla dva pred vrati. Rekla sta, da ne moreta najti našega stanovanja. Tam sedita že od zore, kot da čakata, da se nekdo pojavi. Pomisli, zakaj plačujejo tako nesposobne detektive!* «Ka.j sta hotela?* _ «Zares ne vem. Rekla sta. da si jih ti osumil, ali.Jie6ta. takega in da je treba ugotoviti ozadje stvari. Vprasaia kje si.* _ iia?» »Mogoče sta agenta hotela vedeti kaj o primeru McCa »Tega nista niti enkrat omenila * _ . at, »Ali je mogoče v časopisih ali v radijskih P°r°',^.|l.aCij, koli. kar bi kazalo, da so začeli z akcijo na osnovi mfori ki sem jim jih jaz dal?* »Niti besede * «No, upam, da boš že ti opravila z njimi.* odztl «Seveda — otresla sem se jih m jim poskušala Pr nekaj piščancev.* NEDELAVNOST bratu »Toda, ali so kakšne vesti o Ku Klux Klanu in o Elliottu - ali sl čutila, da so nam na sledi?* rjjatelJ Doslej ne. pa zaradi tega se ne razburjaj-^ Tvoj P Woody Guthrie je prišel takoj potem, ko sj ti pravj, da je v bližnjem gozdu, kjer se vadi z v°j,atko,v,R-!*j 7 grožnjo-* bo tako sprejel vse tiste, ki bi se poskusili približak