Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 't leta 90 Din, za l/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za mo zemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
v
Časopis	za	trgovino.industriio,
Številka 103.
Uredništvo ln upravništvt je v Ljubljani v Gregor«, čevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo, - Račun pil post. nramlnici v Ljubljani St. 11.953 - Tel. St. 26-62.
I—tj--, j vsa K torek, ce-trtek tn soboto
Ljubljana* torek 15. septembra 1936
ČCkt|A posamezni številki Din
rse
Samo	ma
del' načrtnega gospodarstva 1
Proti zahtevi gospodarskih krogov, da se po vzgledu drugih držav začne tudi pri nas izvajati načrtno gospodarstvo, so nastopili nekateri teoretiki, češ da se s tem omejuje svoboda in zasebna iniciativa, ki pa je za napredek gospodarstva odločilne važnosti. Toda ti ugovori so bili čisto nepotrebni, ker gospodarski krogi sploh niso zahtevali načrtnega gospodarstva v takšnem obsegu, kakor ga izvajajo razni diktatorski režimi, temveč so zahtevali samo to, da se napravi že enkrat konec onemu velikanskemu neredu, ki ovira sploh vsako uspešno gospodarsko delavnost. Če so gospodarski krogi zahtevali načrtno gospodarstvo, potem niso hoteli zasebne iniciative omejiti, temveč ji narobe dali več možnosti za Čim večji razmah, kajti danes je zaradi občnega nereda zasebna iniciativa ovirana na vseh koncih 1 in krajih.	■
Da n. pr. opomnimo le na ko- j vinsko stroko. Še zelo daleč smo j od časov, ko bo mogla naša kovin- J ska industrija kriti vse potrebe naše zemlje. V kovinski stroki je zato za vse obstoječe in še za celo vrsto novih tvornic več ko dovolj prostora. Ni treba nič drugega, kakor da si tvornice delo razdele, da ne bomo izdelovali več blaga ene vrste, kakor ga pa potrebujemo, zato pa premalo izdelovali drugega blaga. Ta razdelitev proizvodnje pa je pri nas nemogoča v glavnem zaradi državnih dobav v tujini in pa državnih tvornic. Tako smo že svoje dni poročali, da kar ni bilo mogoče doseči, da bi dobile naročilo za razne brizgalne Strojne tovarne v Ljubljani, ker so se te naročile v tujini. Znano je nadalje, da naše domače tvornice vagonov stoje ali delajo le v zelo skrčenem obsegu, ker naroča železniška uprava vagone v tujini, oziroma, ker se za vsako ceno forsira nova državna tvornica za vagone, čeprav za njo ni stvarne potrebe.
Nakup vagonov in železniškega materiala v Nemčiji se opravičuje z našimi zamrzlimi terjatvami v Nemčiji, ker da brez teh nakupov ne moremo priti do svojega denarja. A baš tu je neka druga naša osnovna napaka, ki odkriva nov nered v naši državi. Niti najmanj namreč ne reguliramo svojega izvoza. Mi rednega izvoza sploh ne poznamo, temveč se vedno le zaletimo, da kar na slepo izvažamo eno vrsto blaga, dokler ne doživimo na tujih trgih silne izgube zaradi padca cen ali dokler ne izpraznimo domačega trga v tej meri, da moramo pozneje kupovati isto blago v tujini, a seveda za mnogo višje cene. Pri žitu smo to že večkrat doživeli, sedaj bomo isto doživeli najbrže pri masti, enake žalostne izkušnje smo doživeli pri izvozu sadja, kož itd. Zaradi tega brezglavega povečanja izvoza smo tudi dobavljali drugim državam silne množine blaga, pa čeprav so naše neplačane terjatve že silno narasle. Tako slepo smo izvažali, da smo zaradi svojega dobavljenega blaga zašli v gospodarsko odvisnost od onih, ki so naši dolžniki. Ali je mogoča še bolj brezglava gospodarska politika?
Na italijanskem lesnem trgu smo ponovno doživeli, kako so si naši izvozniki medsebojno konkurirali in kvarili cene. Zaman so
bili vsi protesti pametnih trgovcev proti temu »šlajdranju« našega blaga in zaman tudi njih zahteva, da se z obvezno vsedržavno organizacijo lesnih izvoznikov napravi temu škodljivemu delu konec. Našim bralcem bo tudi še v spominu, kako je samo mali prevaljski okraj imel milijonsko škodo, ker se je čez noč in brez potrebe prepovedal izvoz sena. Takšne in podobne prepovedi so ponovno napravile vsemu gospodarstvu ogromno škodo, poleg tega pa vnesle v naše gospodarsko življenje negotovost, ki je jemala ljudem vsako voljo do dela, saj ni nihče več vedel, če mu čez noč in
na hitro roko izdana prepoved ne ovrže vse kalkulacije.
V to vrsto spada tudi naša davčna posebnost, da se odmerjajo novi davki za nazaj, ko so bila poslovna leta že zaključena, da se z novimi davki izpremeni aktivno poslovno leto v deficitno. Tudi to je takšen nered, ki se v nobeni urejeni državi ne bi smel trpeti.
Le nekaj primerov tega vse gospodarsko življenje ubijajočega nereda smo navedli, a mogli bi podobnih neredov navesti še na stotine. Samo v interesu države bi bilo, če bi bilo teh nevednosti že enkrat konec in samo to so zahtevali tudi gospodarski krogi, ko
so zahtevali, da se začne tudi pri nas izvajati vsaj deloma načrtno gospodarstvo. Niso zahtevali gospodarski krogi, da bi se povzpeli do takšnega načrtnega gospodarstva, kakor ga imajo v Rusiji, Nemčiji, Ameriki in drugod, temveč zahtevali so samo odpravo nereda, da bi se začel sistematičen boj proti neredu. A še s to zahtevo niso mogli prodreti in še ta njih zahteva je bila prezrta. Ni čuda, če se število optimistov v vrstah gospodarskih krogov stalno bolj redči! Tudi na posledice tega padanja optimizma naj bi odločujoči krogi enkrat objektivno pomislili!
Za decentralizacijo social-nega zavarovanja
Enotno	stališče	slovensk
Po nalogu centralnega tajništva delavskih zbornic je sklicala zagrebška delavska zbornica za preteklo nedeljo anketo o vseh vprašanjih, ki jih more minister za socialno politiko in narodno zdravje rešiti v tekočem proračunskem letu na podlagi posebnega pooblastila v sedanjem finančnem zakonu. Da bi slovenski nameščenci. nastopili na tej anketi enotno, so se zbrali v soboto zastopniki vseh nameščenskih organizacij k skupnemu predzborovanju, na katerem je bilo doseženo popolno soglasje. Na predzborovanju so bile zastopane naslednje organizacije: Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani, Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov v Ljubljani, Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana, Strokovna
zveza privatnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani in Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Zastopniki vseh teh organizacij so se zedinili v teh zahtevah, ki jih bodo njih delegati na zagrebški anketi tudi zagovarjali:
1. Zakon o pokojninskem zavarovanju naj se razširi na vso državo.
2. Razširjenje pa se mora izvesti na decentralistični podlagi, da se ustanovi reč popolnoma samostojnih in vzporednih nosilcev zavarovanja. Ustanovi naj se torej več pokojninskih zavodov, od katerih bodi vsak popolnoma avtonomen, da ima čisto svojo upravo in svoj delokrog.
3. Minister za socialno politiko in narodno zdravje naj sprejme načrt uredbe o razširjenju pokoj-
ninskega zavarovanja, kakor ga je predlagal ljubljanski Pokojninski zavod.
4. Izvede naj se že enkrat razmejitev delokroga med obstoječimi zasebnimi društvenimi bolniškimi blagajnami, to je med Tr-I govsko bolniškim in podpornim ' društvom v Ljubljani, »Merkur-! jem« v Zagrebu in Trgovačko omla-| dino v Beogradu. Izključna pravi-' ca izvajanja bolniško nezgodnega zavarovanja za vse trgovske in j druge zasebne nameščence na : ozemlju Dravske banovine naj pripada Trgovsko bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani, j Končno so izjavili zastopniki vseh slovenskih nameščenskih organizacij, da so solidarni z zahtevo delavstva, da se čim prej izvede zavarovanje delavstva za pri-! mer starosti in onemoglosti.
Anketa	v Zagrebu
stališče	slovenskih
Že v finančnem zakonu za leto 1934./35. je dobil minister za soc. politiko in narodno zdravje pooblastilo, da izvede pokojninsko zavarovanje nameščencev za vso državo. Ker pa ni bilo določeno, kdo naj to zavarovanje izpelje, je prišlo do raznih nesoglasij in zato je ostalo vprašanje nerešeno. Ker je v novem finančnem zakonu dano ministru za soc. politiko po-1 oblastilo, da izvede razširjenje pokojninskega zavarovanja za vse nameščence v državi že v tekočem letu, je bilo nujno, da pride vsaj med nameščenci do soglasija, kako se naj to zavarovanje izvede. In temu cilju je služila tudi nedeljska zagrebška anketa.
Anketa, ki jo je otvoril in vodil predsednik odseka nameščencev zagrebške zbornice Josip Božič in katere so se poleg številnih delegatov nameščenskih organizacij iz vse države in delegata ministrstva za soc. politiko inšpektorja Šmida udeležili tudi predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Milavec in ravnatelj zavoda dr. Vrančič, od Suzora pa direktor Radovan Matjašič, je trajala od 10. do 2. ure popoldne. V svojem otvoritvenem govoru je omenil predsednik Božič, da je vseh zasebnih nameščencev v državi okoli 100 tisoč, od katerih je deležnih pokojninskega zavarovanja samo 10 do 11 odstotkov. V splošnem interesu pa je, da so tudi zasebni nameščenci zavarovani na starost.
Nato je referira! o vsem vprašanju tajnik zagrebške delavske zbornice Fleischer, ki je v svojem referatu poročal o treh glavnih vprašanjih, glede izvedbe pokojninskega zavarovanja: 1. o razširjenju sedanjega pokojninskega zakona na vso državo, 2. o razširjenju zakona tudi na one nameščence, ki po sedanjem zakonu nimajo še pravice do tega zavarovanja in 3. o zboljšanju zakona v smislu sedanjih socialnih in gospodarskih razmer. Nato je poročal o zgodovini pokojninskega zavarovanja ter naglasil njegovo veliko važnost za državo. Končno je poudaril, da so vsi nameščenci odločno za uveljavljenje pokojninskega zavarovanja v vsej državi.
Glavna pojasnila o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo pa je podal nato ravnatelj dr. Vrančič iz Ljubljane. Najprej je naglašal, da gospodarska kriza ne more biti vzrok, da ee ne bi pokojninsko zavarovanje razširilo na vso državo. Pokojninsko zavarovanje delavcev in nameščencev bi veljalo skupno na leto okoli 200 milijonov din, kar je le 2 odstotka vsega državnega proračuna. Upoštevati pa je treba tudi to, da bi se denar, vplačan za pokojninsko zavarovanje, vrnil v veliki meri takoj zopet v gospodarstvo. Je pa tudi v interesu države, da se pokojninsko zavarovanje izvede, ker so zadovoljni nameščenci mogočen faktor reda v državi. Osrednji urad
za zavarovanje delavstva ne bi smel izvesti pokojninskega zavaro vanja, temveč se morajo v ta na-1 men ustanoviti posebne ustanove, j Tudi ne gre, da bi ljubljanski Pokojninski zavod prevzel zavarovanje za vso državo, ker ima zavod že sam dovolj skrbi in ne bi mogel prevzeti skrb še za druge pokrajine. Za ev. deficit pokojninskega zavarovanja bi morala prispevati tudi država. Pač pa je ljubljanski Pokojninski zavod rad pripravljen, da pomaga organizirati podobne pokojnin, zavode v drugih pokrajinah in izvežbati potrebno število uradništva. Novi pokojninski zavodi pa bi mogli s 1. januarjem že začeti poslovati.
V imenu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izjavil njegov ravnatelj Matjašič, j da Suzor sploh ne reflektira na [ pokojninsko zavarovanje name-J ščencev in da pa bo rad pomagal, i da pridejo nameščenci do tega za-! varovanja. Pričakuje pa od name-! ščencev, da bodo oni pomagali, da 1 pridejo tudi delavci do pokojninskega zavarovanja. Nato so govorili delegati vseh nameščenskih organizacij, M so na kratko povedali stališče svojih organizacij.
Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija, ki pomeni sprejem stališča slovenskih delegatov: 1. Podlago za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo naj tvori pooblastilo mini-' stra za soc. politiko in narodno
zdravje v letošnjem finančnem zakonu. Pokojninsko zavarovanje pa naj se izvede na podlagi sedaj veljavnega pokojninskega zakona za Slovenijo ih Dalmacijo.
2. Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo naj se izvede takoj.
3. Zavarovanje naj se razširi ni vse kraje države in na vse gospodarske panoge in na vse kategorije nameščencev.
4. Nosilci tega zavarovanja naj bodo samostojni pokojninski zavodi.
5. Noveliizacija zakona o pokojninskem zavarovanju naj se izvede šele po razširjenju tega zavarovanja na vso državo:
Značilno je, da je »Politika«, ki tudi poroča o anketi, izpustila
4.	točko resolucije, a baš ta točka je bistvena, ker se z njo zahteva, da se pokojninsko zavarovanje izvede na decentralistični podlagi.
Pa ne, da bi to imelo kak globlji pomen? ______________
Min. Stank o rešitvi vprašanja kmetskih dolgov
Na shodu v Vel. Kikindi je govoril kmetijski minister Stankovič tudi o novi uredbi o kmetskih dolgovih ter med drugim dejal:
»Uredba o rešitvi kmetskih dolgov se izdeluje in bo objavljena do konca tega meseca. Zlasti važno je to, da je definitivna in da se v tem razlikuje od dosedanjih. Ta uredba ima ta namen, da se port-felj kmetskih dolgov iz raznih zasebnih bank prenese na eno državno likvidacijsko banko, ki bo vsekakor Priv. agrarna banka. — Poleg tega je med staro in novo uredbo ta razlika, da bo država velik del kmetskih dolgov sprejela na sebe. V tej uredbi bodo velike olajšave glede višine dolgov in načina odplačila.
Dolžniki bodo razdeljeni v tri vrste: oni, ki so dolžni denarnim zavodom, v one, ki dolgujejo kmetijskim zadrugam in v dolžnike, ki so dolžni zasebnikom, trgovcem, obrtnikom in drugim. Dolgovi se bodo torej urejali z ozirom na to, komu je kmet dolžan. Samo odplačilo dolga pri zadrugah bo odvisno od predloga kmetijske zadruge, pri kateri je ta dolg. To pa zato, ker so v tem primeru kmetje obenem upniki in dolžniki ter je zato najbolje, da sami rešujejo to vprašanje pri sebi doma.
Pri odpisu dolga se bo potegnila črta med onimi, ki dolgujejo manj. Tu bodo tako imenovana linearna odplačila, pri večjih dolgovih pa se bo odplačevalo na individualni podlagi. Vprašanje rešitve kmetskih dolgov ni samo v tem, da se kmetovalec razdolži, temveč tudi v tem, da dobi zopet kredit, ki ga je izgubil baš na podlagi starih uredb o kmetski razdolžitvi. Te uredbe so omajale1 ves sistem in mi se nadejamo ter smo o tem tudi prepričani, da se bo z novo uredbo ne samo zopet dosegel kredit za kmeta, temveč da se bo tudi povrnilo zaupanje v denarne zavode.«
Samo želeli bi, da bi se optimistične besede gospoda ministra v polnem obsegu uresničile. Mi bomo gotovo prti; ki bomo to tudi odkrito-priznali. Zaenkrat pa moramo seveda počakati na uredbo in na njene praktične posledice:
f Martin Vrabl
Združenje v Ptuju je zadela težka izguba. Za vedno ga je zapustil eden najbolj agilnih članov združenja, njegov vestni blagajnik Martin Vrabl.
Pred dobrim tednom dni se je ponesrečil, 'ko se je prvič vozil na motornem kolesu. Kljub vsej zdravniški negi je podlegel poškodbam in umrl v cvetu moške dobe, star komaj 46 let.
Pokojnik je bil vedno zvest pristaš stanovske misli ter požrtvovalno deloval za napredek trgovstva in trgovine. Prav tako pa tudi za napredek slovenskega gospodarstva ter bil član načelstva elektrarne 'in Mestne hranilnice v Ptuju.
Bodi mu ohranjen svetal spomini
Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Delavci zapustili tvornice v Mariboru
V Mariboru so delavci zapustili zasedene tekstilne tvornice, pač pa so postavili pred tvornice še svoje straže.
To vest; posnemamo iz drugih listov, ker smo imeli dosedaj s svojimi poročili o gibanju v tekstilni stroki tako malo sreče, da smo obupali...
Domači pregled — Tuji pregled — Javna dela — Tržna poročila (za kovinsko stroko). »Metalurgija« izhaja enkrat mesečno v veliki revialni obliki in je zelo lepo opremljena. Za vse leto velja 120 din. Direktor in glavni urednik
je Zvonimir Martinkovič. Posebej opozarjamo inženirje, uradnike in mojstre kovinskih podjetij, ki bi hoteli redno prejemati list, a jim materialna sredstva ne dovoljujejo, da bi plačevali naročnino, da to sporoče upravi lista (Beograd,
Carigradska 23), na kar jim bo uprava pošiljala list brezplačno.
Za to žrtev se je odločilo lastništvo lista, da čim bolj pripomore k strokovnemu napredku naše kovinske industrije, kar bodi tu s priznanjem omenjeno.
Veleblagovnice bodo dovoljene!
Uredba	o	prepovedi
trgovskih	magae	inov	podaljšana
Monopolski dohodki v juliju
Dohodki monopolske uprave so znašali v juliju 159-2 milijona din, to je za 6'5 milijona din manj ko v juliju 1935. Nazadovanje je nastalo predvsem zaradi znižanja tobačnih dohodkov, ki so padli za 7*6 na 119'2 milijona din. Nadalje so padli dohodki od vžigalic, in sicer za 1*7, dočim so se povečali dohodki od soli in petroleja. V prvih štirih mesecih tekočega proračunskega leta so padli tobačni dohodki skupno za 27'8 milijona din. Monopolski dohodki so se gibali v štirih prvih mesecih seda-njega proračunskega leta takole (vse številke v milijonih din):
»Jugoslovenski Kurir« z dne 12. septembra poroča, da je zvedel na odločujočem mestu, da uredba o prepovedi velikih trgovskih ma-gaeinov, ki preneha veljati 3. oktobra ne bo podaljšana. S' tem da bo postal brezpredmeten tudi spor med »Ta-To« in upravo mesta Beograda, če namreč ureditev veleblagovnic »Ta-Ta« ustreza veljavnim zakonskim predpisom (zlasti citirani uredbi).
Čeprav se je »Jugoslovenski Ku-•rir« ponovno izkazal kot dobro informiran list, vendar njegovi vesti ne moremo še prav verjeti, ker si le ne moremo misliti, da bi bilo v naši državi mogoče takšno favoriziranje tujih velekapitalističnih podjetij na škodo domače trgovine in domačega obrta. Zato smo še vedno mnenja, da samo neke vplivne sile delajo na to, da se uvodoma navedena uredba ne obnovi več, da pa v vladnih krogih še ni te namere. To si moramo misliti tem bolj, ker prav v zadnjem času čitamo v vladnem časopisju prav vehementne napade na
podjetja. In število brezposelnih trgovcev in obrtnikov bo naraslo, z njimi pa tudi število brezposel-
ker si morejo vedno kupiti slamnate može, ki prodajajo svoje jugoslovansko ime za tuje interese.
nih pomočnikov. Ali je mar to v, To prepričanje javnosti, ki obsto-interesu našega naroda? Ali je to' ja in ki ga ni mogoče zanikati, je
	1936	1935
april	149‘8	152*1
maj	152-1	165-9
junij	153‘4	157-3
julij	159*2	165-7
skupno	614-5	641*1
v interesu jugoslovanske države? Zato ponavljamo, da v nameravano ukinitev uredbe o prepovedi velikih trgovskih magacinov še vedno ne moremo verjeti!
V naši javnosti pa se je mnogo govorilo tudi o davkih, ki jih plačujejo samostojne trgovine in o davkih, ki jih plačujejo veleblagovnice in tudi druga tuja velepodjetja! Tudi o višini delniške glavnice je bilo v zvezi s tem zelo mnogo govora. Ali je morda bilo vse to brez podlage? Ali se je morda to izkazalo kot neresnično? Kako neki, da tuja velepodjetja, ki rada kar plakatirajo vsako odločbo v svojo korist, o tej važni stvari molče? A mislimo, da je vsaj ozir do državne blagajne tako važen, da zahteva vse upoštevanje.
Končno pa moramo izpregovo-riti še o najvažnejši strani in to je
kapital. Če pa je že komu na poti .
o moralni. V naši javnosti je utr-
Nova in dobra gospodarska revija
V Beogradu je začela izhajati nova gospodarska revija — Metalurgija«. Kakor kaže že naslov, je list namenjen pospeševanju železne in kovinske industrije ter trgovine. Sedaj je izšla že tretja številka te revije, ki jasno dokazuje, da je bil strah nekih, da nova revija ne bo prav izpolnjevala svoje naloge, popolnoma nepotreben. »Metalurgija« se je z vsemi dosedanjimi svojimi številkami odlično uveljavila ter jo zato vsem interesentom toplo priporočamo. Da je revija res na odlični višini, kaže že kratek pregled vsebine njenega 3. zvezka. V uvodnem članku zahteva direktor in glavni urednik revije g. Zvonimir Martinkovič uvedbo načrtnega gospodarstva. Na zelo poučen način razpravlja o zgodovini železa direktor Popovič, ki v svojem članku nastopa tudi proti mnenju, da so ljudje preje pridobivali baker ko železo. — O svincu v Jugoslaviji piše inž. Jovanovič. Nato slede Članki: Mil. Obradovič: Vloga težke industrije v življenju naroda — Damjan Brankovič: Stanje našega gospodarstva — Gen. direktor Noot, ob priliki njegovega tridesetletnega delovnega jubileja Kurioziteta naše tarife skupnega davka — Damjan Popovič: Mini malne me/zde in kolektivne pogodbe — Kovinska industrija in oboroževanje — Petar Knezy: Domačo industrijo in trgovino s poljedelskimi istroji je treba podpirati! — Inž. Salomon: Mesto bencina — oglje — Kako se je gradila prva srbska železnica
kapital, potem mu mora biti pač v prvi vrsti veliki tuji kapital, ne pa oni skromni kapitalček naših domačih trgovcev in obrtnikov, ki navadno ni niti tako velik, da bi zajamčil njegovim lastnikom zadostno rento na starost.
Ne moremo pa prav verjeti v vest »Jugoslovenskega Kurirja«, ker bi bilo v resnici nezaslišano, če bi bila ta vest resnična. Vse jugoslovansko trgovstvo brez izjeme na strankarsko in drugo pripadnost je v najostrejši borbi proti veleblagovnicam, ki so vseskozi last tujega velekapitala in ki morajo uničiti domačo trgovino in obrt in v tej borbi naj bo jugoslovanska vlada na strani tega tujega velekapitala. Nemogoče! Zato
jeno prepričanje, da morejo tuja velepodjetja doseči pri nas vse,
tudi vzrok, da so ljudje izgubili vero v poštenje in pravico in da pada vsa naša javnost v vedno večjo demoralizacijo. Ne more biti pri nas svoje odgovornosti si sve-stega državnika, ki ne bi tega razpoloženja javnosti upošteval in ki se ne bi potrudil, da za nobeno ceno ne dopusti, da bi dobilo to razpoloženje še novo hrano. A če bi se vest »Jugoslovanskega Kurirja« uresničila, potem bi se to zgodilo. Zato ponavljamo še enkrat, da v to vest ne moremo, a tudi nočemo verjeti, ker bi morali v primeru njene resničnosti obupati nad vsem!
Kljub temu svojemu prepričanju pa seveda moramo pozvati vse trgovske organizacije in vse njih zastopnike, da takoj in odločno nastopijo tudi proti sami možnosti, da bi se govorilo o tem, da se morejo veleblagovnice dovoliti! V tej točki ni in ne more biti kompromisa, ker ni nikdar kompromisa, kadar bi bil ta v škodo naroda.
Kai hoieio T in obrtniki
Dobra lekcija „Narodnemu blagostanju
Na znane članke »Narodnega blagostanja« odgovarja na uvodnem mestu tudi beograjski »Privredmi pregled«, ki nikakor ni stanovsko trgovsko glasilo, temveč list, ki je namenjen vsemu gospodarstvu. Njegov odgovor pa se glasi takole: Pod naslovom: »Trgovci in obrtniki tvorijo komaj štirinajsti del našega naroda« v ,Narodnem bla-, gostanju", listu, ki se bavi z go-ponavljamo, da v vest »Jug. Ku- j spodarskimi in finančnimi vpraša-rirja« ne moremo verjeti, pa če- inji ki ga urejuje g. dr. V. Baj-prav poznamo njegove vesti kot kič, bivši profesor politične eko-rešne.
Da pa morajo veleblagovnice uničiti domačo trgovino in obrt,
nomiije na beograjskem vseučilišču in bivši pomočnik finančnega ministra, je izšel »iz uredništva«
izraženim na zadnjih kongresih, vsako veljavo. Na podlagi statistike se v tem članku poudarja, da tvorijo trgovci in obrtniki komaj 7'2% vsega prebivalstva — eno štirimajstino —: ter jim zato odreka pravico zahtevati, da država vodi računa o aktualnih vprašanjih trgovine in obrta.
V zadnjih desetih letih smo mo-
mora spoznati vsak,	kdor količkaj	članek,	čigar	tendenca	je,	da	ubi-
objektivno gleda na	svet. Kje naj	je	gibanje	trgovcev	in	obrtnikov
n. pr. mali in srednji trgovec kon- ter da vzame njihovim zahtevam, kurirata s takšnimi orjaškimi podjetji, kakor so od velekapitala ustanovljene veleblagovnice! Saj more izdati takšno podjetje samo za reklamo tako velikanske vsote, kakor ne znaša ves	letni promet
cele vrste trgovcev	in obrtnikov.
Kaj pa pomeni v današnji dobi reklama, tudi ni treba posebej razlagati.
Toda veleblagovnice so še mnogo bolj nevarne! Veleblagovnice so za naš priprosti narod senzacija, narod v veleblagovnice naravnost drvi, da vidi to senzacijo.
Saj smo videli, da je morala postaviti policija v Beogradu ojačene policijske straže, da so delale red pred veleblagovnico »Ta-Ta«.
Ne blago, ki ga prodaja veleblagovnica, temveč senzacija novosti, je privabljala ljudi, da so kupovali stvari, ki jih niti ne potrebujejo. V pest se mora smejati tujec, ko je videl, kako se drenjajo ljudje, da mu smejo dati svoj denar.
Ko pa se bo senzacija nehala, takrat bo stopila v akcijo reklama.
In naš domači trgovec in naš domači obrtnik bosta morala brez moči gledati, kako jima uhajajo kupci v veleblagovnico last tujega
tra kot pionirja gospodarskega napredka in narodnega blagostanja.
Pa kljub temu se skuša pri nas trgovec, in s tem tudi trgovina, proglasiti kot brezpomemben del prebivalstva ter se celo zahteva, da se temu primerno tudi z njim postopa.
Po tej novi teoriji bi se morali vsi problemi reševati le na statistični podlagi števila interesentov. Vsi drugi oziri bi morali odpasti. Če bi na primer prišli zdravniki, inženirji in druge osebe iz svobodnih poklicev z zahtevami, da se zgradi nova bolnica, zgrade nove ceste in železnice ali da se rešijo katera druga materialna vprašanja teh poklicev, brez katerih ne morejo delati in se vzdrževati, bi oni
ge reči, vendar se more to še nekako razumeti, nikakor pa se ne more oprostiti, če postavljajo j debato na takšno podlago oni, ki hočejo drugim dajati lekcije iz politične ekonomije.
Gibanje trgovcev in obrtnikov stremi za tem, da se ustvarijo boljše razmere v trgovini in obrtu, j kar je v splošno korist vsega pre- j bivalstva in zlasti onega najbolj številnega. Brez dobrih razmer v trgovini ne more doseči naš kmetovalec nobenega gospodarskega napredka. Morejo mu dati naravni pogoji tudi maksimalne rezultate, toda če trgovina teh ne zagrabi, je vse zaman.
To gibanje trgovcev in obrtnikov, da se ustvarijo bolj zdrave in bolj dobre razmere, bi morali že v lastnem interesu podpirati vsi ostali sloji prebivalstva, zlasti pa kmetovalci, ker se brez trgovine ne more kmetovalec dvigniti na višjo stopnjo kulture. More se morda po nekih teorijah tudi brez (samostojnega trgovca, toda brez trgovine ne more obstati noben režim niti ne more katerakoli vlada voditi trgovine brez stro-kovno-usposobljenega trgovca. Trgovec, pa naj vodi posle samostojno ali je le poslovodja, je dostikrat mnogo bolj važen činitelj ko proizvodnik. Zaman je ves trud kmetovalca in vsi njegovi napori, če ni nikogar, ki bi njegove proizvode sprejemal. Pred nekaj dnevi je poročal neki beograjski list, in podoben dopis je objavil dva dni kasneje, da so v Šumadiji češplje dobro obrodile, da pa nihče ne prihaja, da bi jih kupil in da so zato kmetovalci izgubili vsako voljo za delo in pustili češplje na drevesih, da same odpadejo in zgnijejo. Enako propadajo v drugih krajih drugi pridelki ter umira volja za delo, vse pa zato, ker se trgovini ne posveča potrebna pažnja in ker se dopušča, da večina trgovcev propada, ki so delali z deželnimi pridelki.
Ti, ki priznavajo samo statistiko in ki hočejo s statistiko dokazati, da trgovina ne propada in da se število trgovskih in obrtniških obratovalnic povečuje (samo v Sloveniji je od leta 1932. dalje padlo njih število za več ko 8000, opomba uredništva), so v veliki zmoti, če mislijo, da ni stanje takšno, kakor se opisuje na kongresih trgovcev in obrtnikov. Tisti, ki vidijo samo v golih številkah statistike resnično stanje, nimajo niti pojma o tem, kako ogromna razlika je med onimi številkami pred 7 do 8 leti in danes. Če je bilo pred 7 do 8 leti v nekem mestu v notranjosti 15»» trgovcev in obrtnikov, je bila vsaj ena četrtina njih tako močnih, da je odkupila vso žetev svoje okolice. Danes pa te četrtine ni več, mesto nje pa je nastalo prav toliko, če ne celo več branjevskih obratovalnic. In po tej goli statistiki hoče gospoda, ki daje lekcije iz polise
morali po teoriji »Narodnega bla-	uaJe
‘	.	F	. J ,v .. ,	.	,	tične	ekonomije, dokazati, da
stanja« lepo mo^ti ker tvorbo stanje y	n_	pog’labgalo
samo 1 odstotek p	•	Gredo	celo	tako daleč, da si upajo
bi prišli profcmrji univerz m bi trditi da se stanje neprestano zahtevali, da se	rešijo nekatera j	’	*	*
vprašanja, ki se	tičejo dela na j	s
visokih šolah ali	materialnih za-1	iausciKa-
zboljšuje — ker pač tako govori
dev samih profesorjev, potem ne bi imeli niti najmanjše pravice, da o tem spregovore, ker tvorijo
Predaleč bi zašli, če bi navedli šc druge činjenice, ki zahtevajo čim hitrejšo rešitev vseh aktualnih vprašanj trgovine in obrta.
gtt M-«?-™««:	W	W	Mislimo	pa	.udi,	da	jih
govcih in obrtnikih ter o njihovi vlogi v narodnem gospodarstvu. Slišali smo in čitali razne reformatorje, toda nikjer nismo naleteli na takšno podcenjevanje trgovine in obrtništva, kakor jih podcenjuje »Narodno blagostanje«.
Prebrskali smo vso »politično ekonomijo«, s katero paradira pisec omenjenega članka, in iskali priznanega znanstvenika, ki bi na podlagi številčnega stamija trgovcev in obrtnikov dokazoval, da je ta stan brezpomemben, kakor bi hotelo to dokazati »Nar. blagostanje«, pa ga nismo nikjer našli. Našli smo samo to, kar tudi dobro vemo, da posveča politična ekonomija trgovini, kot enemu najpomembnejšemu činitelju narodnega gospodarstva največjo pažnjo in da jo srna-
Vsi ti bi morali imeti po tej teoriji pred očmi samo to, kako živi 99% naroda in da se ne igrajo z glavo, ko zahtevajo za sebe preveč, »ker bi se jim moglo dogoditi, kakor je bilo na Bolgarskem, ko je prišel na vlado Stambolijski«. Moramo tu pripomniti, da »Narodno blagostanje« ni osamljeno in da je neki univerzitetni profesor še pred tremi ali štirimi leti govoril približno isto. Na neki skupščini kmetijskih zadrug je namreč vzkliknil: »Eto, bratje zadružniki, vi se mučite vse leto, a od vsega vašega truda vam ne ostane niti pol vagona koruze zaslužka, meni pa plača država vsak mesec pol vagona pšenice. »Ta bivši profesor je kot poslaniški kandidat govoril na shodih narodu vse mogoče dru-
krogi sami dovolj poznajo in zato mi trgovci s pravico pričakujemo, da se bo vlada čim preje začela lotiti reševanja postavljenih zahtev trgovcev in obrtnikov, ker more samo zdrava trgovina rešiti državo iz sedanje gospodarske stiske.
v	barva, plealra in
Ze v 24 urah ar.ssj
Itd. Skrobi In svetlnllka srajce ovratnike In maniete. Pere suši. mongn In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 1 Telefon 81 82 78.
Politične vesti
Letošnja konferenca Male antante v Bratislavi ima prav poseben j pomen ter bo pomenila tudi izre- { den uspeh. Ta uspeh je tem važnejši, ker se je iz nekih krogov skušalo zaradi odstopa nun. ministra Titulesca dopovedati, da boleha Mala antanta za notranjimi nesoglasji. Te vesti so z nekaterimi sklepi Male antante prav pošteno demantirane.
Tako so že predzborovanja v Bukarešti, zlasti pa dogovor o dobavi romunskega petroleja in olja Jugoslaviji ter jugoslovanskega bakra in drugih kovin Romuniji vzbudila naj večjo pozornost v svetu. Ta je še narasla, ko so se zvedele podrobnosti o tem dogovoru. Tako bo dobila Jugoslavija v svojo lastno eksploatacijo nekatera ležišča nafte ob Donavi in bo tu pridobivala nafto naša monopol-ska uprava. Ta nafta bo prepeljana čez Donavo, kjer bo rafinirana v jugoslovanskih rafinerijah. Jugoslavija bo s tem z nafto, bencinom in oljem popolnoma preskrbljena, prav tako pa tudi Romunija z materialom, ki ga potrebuje za oboroževanje.
Še večjo pozornost je vzbudil v diplomatskem svetu sklep konference Male antante v Bratislavi, da se bodo odslej poleg rednih sestankov zunanjih ministrov prirejali tudi redni sestanki vladarjev držav Male antante. V tem smislu bo tudi izpremenjen statut Male antante. To je bila že misel blago-Pokojnega kralja Aleksandra, ki Pa ni več doživel uresničenja te svoje misli. Sedaj bo uresničena. Prvi sestanek vladarjev Male antante bo 1. 1937. v Beogradu, nakar bo obiskal Prago knez-namest-nik Pavle. L. 1938. pa bo sestanek vseh vladarjev Male antante v Pragi.
Enotnost držav Male antante bo
na zunaj podčrtana tudi z izdajo skupnih znamk Male antante. Te znamke bodo čisto enake, le vrednosti bodo prilagodene valutam posajmeznih držav. Češkoslovaška bo izdala znamke z sllkoma kralja Karola in kralja Petra ter slikami Bukarešte in Beograda. Jugoslavija pa s slikama kralja Karola in predsednika Beneša ter slikama Prage in Bukarešte. Slične znamke bo izdala tudi Romunija.
Tudi na gospodarskem polju se bo pokazalo bolj intenzivno sodelovanje držav Male antante ter se bodo že v Bratislavi vodila pogajanja na podlagi načrta ministrskega predsednika dr. Hodže o novi gospodarski ureditvi Podonavja. Nadalje se namerava izdati za vse tri države isti trgovski zakon ter druge gospodarske zakone.
Seveda pa je sestanek Male antante v Bratislavi veljal predvsem političnim vprašanjem. V prvi vrsti se je poudarila odločnost držav Male antante, da ostanejo sedanje meje nedotakljive. V tem pogledu ni nobenega kompromisa, še naprej pa je osnovno prizadevanje Male antante, da živi v dobrih odnošajih z vsemi sosedi brez izjeme.
Na sestanku v Bratislavi se je nadalje konstatiralo, da so se od-nošaji med češkoslovaško in Poljsko po obisku generalislma poljske vojske Rydz-Smiglyja v Parizu znatno zboljšali. Obširno se je govorilo tudi o odnošajih med Romunijo in Rusijo. Po zgraditvi mostu čez Dnjester se je začel med obema državama že živahen kupčij ski promet. Romunija se prizadeva, da sklene z Rusijo podoben pakt o medsebojni pomoči, kakor je bil sklenjen med Rusijo in češkoslovaško. Vse kaže, da bodo ta prizadevanja tudi uspešna. Govorilo se je tudi o odnošajih med Moskvo in Beogradom.
Predsednik Beneš, ki je predsedoval prvi konferenci ministrov Male antante, je izjavil, da je vojna nevarnost v Evropi znatno zmanjšana in da se ni bati vojne.
Ker je Gobbels v svojem znanem protiboljševističnem govoru med drugim tudi dejal, da ima sovjetska Rusija svoja letalska oporišča že v bližini Dunaja, je nato ostro reagiral šef tiskovnega oddelka čsl. zun. min. Hajek, ki je med drugim izjavil: »Rusko-češko-slovaški sporazum je sklenjen v miroljubnem duhu. Njegovi cilji so natančno določeni in se čisto ujemajo s cilji Zveze naroda. Ta pakt ni naperjen proti nikomur ter tudi ne uvaja sovjetov v Evropo, razen če bi kdo napadel češkoslovaško.« Gobbelsove besede so bile torej čisto brez podlage.
Na seji italijanskega ministrskega sveta je Mussolini obširno poročal o naknadnih kreditih, ki so bili dovoljeni za oboroževanje in ki da so bili neobhodno potrebni. Nadalje se Je proučevalo vprašanje oskrbe Italije s surovinami ter je bilo sklenjeno, da mora Italija doseči v
K
Trgovec izpolni
dolžnost, te na-
roži prvižin po-maga plasirati
sko vlado. Med rdečimi in belimi ni nobenega kompromisa.
San Sebastian so osvojili uporniki. Anarhisti so skušali zažgati vse mesto, vendar pa so mogli Baski njih namero deloma preprečiti.
Nemški tisk trdi, da ne bo dala locarnska konferenca nobenega rezultata, ker je diplomatično premalo pripravljena.
Diplomatski odnošaji med sovjetsko Rusijo in Norveško so se zelo poslabšali ter grozi Rusija s pretrganjem diplomatskih odnošajev, če norveška vlada ne bo izgnala Trockega.
V Rimu je bila odkrita velika protifašistična zarota, ki so jo organizirali komunisti zlasti med etrurškimi delavci. Zaroto je odkrila organizacija Ovra.
tem pogledu popolno osamosvojitev ( meni za zopetno osvoboditev Ma- Uvajali pa Ijodo z izdatno reklamo
od tuj me. Nadalje je bilo sklenje- ; roka, je sklenil francoski ministr-no, da se zvišajo vsem državnim in ski svet, da pride Maroko zopet pod samoupravnim nameščencem plače I vojaško upravo, ter da se zniža šolnina.	General	Molla	je	izjavil,	da	so
Ker so španski dogodki povzročili brez podlage vesti, kakor da bi se močno gibanje med maroškimi ple- | uporniki hoteli pogajati z madrid-
terpentinovo milo
Pclifeon
za namakanje perila pa
Had&sl
Dolničar 8 Richter
LJUBLJANA
96.000 ljudi je
veleseiem
Zakliučno poročilo
'JčctkovoH
odločuje/
Po malenkostni porabi yidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladna
Letošnji jesenski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in častnim predsedstvom ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbaniča, je bila že 27. prireditev Ljubljanskega velesejma. Z njo je Ljubljanski velesejem spet pokazal, da je še vedno najmočnejša privlačnost glavnega mesta Slovenije, saj je bil tudi letos edina prireditev, ko so bili
slovenskega mizarstva. Razen tega je pa razstavo dopolnjeval še živalski park, ki ga je uredilo društvo »Noe«. V živalskem parku je bilo prikazano živalstvo, ki oživlja jugoslovanske gozdove.
Na mednarodni podlagi je bila pa prirejena razstava »Sodoben vrst«. Na njo so bili povabljeni najznamenitejši kultivatorji iz vseh držav Evrope. Ker pa mesec sep
nekaj več prispevati za državne davke, to tembolj, ker dosedaj itak niso plačevale niti primeroma tega, kar bi po svojem številu plačevati morale.
Upamo, da bodo v tem smislu delali tudi naši slovenski poslanci in senatorji, zlasti pa vsi oni, ki so danes njeni dejanski zastopniki.
zaradi navala tujcev zmedeni vsi tember ni ugoden m učinkovite hoteli in prenočišča. Velesejem- vrtnarske razstave, so bile na razstavi tokrat zastopane samo Avstrija, Nemčija in Švica ter seveda domači sadjarji, zelenjadarji ter v prvi vrsti domači kultivatorji, zavodi in podjetja. Iz vseh držav so pa povabljeni zagotovili svojo udeležbo na event. vrtnarski razstavi v okviru pomladanskega velesejma. Razstava je imela specialne oddelke za sodobne vrtove, za jesensko sadje, za zelenjavo, za vrtnice, za dalije, za begonije, za mešano in aranžirano cvetje, za načrte vrtov, za strokovno literaturo ter za vrtne škodljivce. V posameznih oddelkih so tudi iz drugih držav povabljeni gostje dosegli najvišje ocene.
Splošno žensko društvo je priredilo razstavo »Domača preproga«.
Društvo za rejo malih živali »Živalca« je imelo svojo deseto razstavo in jo je ob tem jubileju uredilo s posebno pridnostjo, da je pokazala najraznovrstnejše pasme malih plemenskih živali.
in
ske prireditve pa na svoji privlačnosti niso izgubile niti najmanj, ker te prireditve, zlasti pa velike specialne razstave dosegajo tako visoko stopnjo in se vsako leto po svoji notranji vrednosti ter popolnosti še izpopolnjujejo, da njih nivo le raste ter jih danes strokovnjaki ter obiskovalci smatrajo za višek, kar se tiče prirejanja razstav v Jugoslaviji. Ta splošna sodba se je malo pred zaključkom letošnjih jesenskih velesejem-skih prireditev izkristalizirala v sklep, naj se iz letošnje razstave »Za naš les« ustanovi permanenten odbor za ustanovitev obrtnega in tehnološkega muzeja v Ljubljani. S tem sklepom so dosegle vele-šejemske razstave s strokovne strani oceno, da so trajne vrednosti in tudi tako popolne, da tvorijo temelj velikemu novemu muzeju, ki bo največjega pomena za napredek narodnega gospodarstva ter enako važen tudi za prospeh naše kulture.
Letošnji velesejem je bil v znamenju propagande »Za naš les«. Posledice svetovne gospodarske krize, predvsem pa razvrednotenje jugoslovanskega lesa so velevale in zahtevale najizdatnejšo propagando, da v Jugoslavjii predelamo in porabimo čim več svojega lesa za domače potrebe. Po uspešni propagandi te smernice naj bi izvažali predvsem samo še iz našega lesa izdelane obrtne in industrijske ter umetnostno-obrtne izdelke, seveda pa tudi tisti ostanek surovega lesa, ki bi ga ne mogli uporabiti in predelati v obrtu in industriji.
Razstava »Za naš les« pod častnim predsedstvom ministra za šume in rude Djure Jankoviča je bila namenjena vsej državi in je bila na njej tudi res zastopana vsa Jugoslavija z najrazličnejšimi eksponati v raznih oddelkih. Razdeljena je bila na I. splošni oddelek, II. oddelek za produkcijo lesa, drv, lubja, čreslovine, smole ter ostankov v gozdu in na žagah, III. oddelek za uporabo lesa in stranskih produktov, IV. oddelek za uporabo lesa v stavbarstvu, V. oddelek za industrijo lesa ter za industrijske in obrtne izdelke, VI oddelek za kemično industrijo lesa.
Razstavi »Za naš les« je bila priključena tudi razstava pohištva, ki je spet potrdila renome
Vseh razstavljalcev je bilo 580, od teh 110 inozemskih, in to iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije in Švice.
Poslovne uspehe beležijo predvsem: pohištvo, tapetniški izdelki, preproge, glasbila, radio aparati, razna lesena roba, stroji za obdelovanje lesa, pletilni stroji, peči, čolni, vozovi, sodi, šivalni stroji, čipke, živilska industrija, bižuterija, likerji, športni predmeti in razne praktične novosti za gospodinjstvo. Posebno velika naročila so pa dobili tudi domači in inozemski razstavljalci vrtnarske razstave.
Za vso državo važne sedanje velesejemske prireditve so bile deležne tudi najvišjega obiska Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Kr. Vis. kneginje Olge ter staršev Nj. Kr. Vis., kneginje Jelene in kneza Nikole.
Obiskalo je te prireditve nad 96.000 obiskovalcev iz vse države. Iz inozemstva so prihajale večje skupine iz Avstrije, Anglije, Belgije, Holandske, Finske, Francije, Italije, Madjarske, Nemčije in Turčije.
Dne 13. septembra je bila prirejena tekma jugoslovanskih harmonikarjev, ki je pokazala spet lep napredek na tem instrumentu, ki prav zaradi že tradicionalnih velesejemskih tekem postaja tako narodni kakor tudi koncertni instrument.
Prihodnji Ljubljanski velesejem bo začetkom junija 1937.
2880	mililonov
dobili	za	leto
delke	in
»Jugoslovenski Kurir« piše:
Po najnovejših cenitvah, ki so bile izvršene zelo oprezno in strogo, bomo mogli letos izvoziti 220 tisoč vagonov koruze. Ce se vzame povprečna cena za 100 kg 90 din, potem bomo dobili za koruzo 1980 milijonov din. Vendar pa se ne bo vsa koruza izvozila v zrnu, temveč velik del tudi v predelanem stanju (v obliki povečanega izvoza masti, prešičev in drugih živalskih proizvodov). Izvozni višek pšenice, zopet po strogi in previdni oceni, se ceni na 60.000 vagonov, kar bi dalo pri povprečni ceni 1'30 din za kg okoli 780 milijonov dinarjev.
Suhih češpelj bo za izvoz okoli 4000 vagonov, kar bi dalo po mi nimalni garantirani ceni po 3 din za kg okoli 120 milijonov din. Skupno bi torej dobili od izvoza koruze, pšenice in suhih češpelj 2880 milijonov din. To je več ko 70% vsega našega izvoza, ki je znašal v letu 1935. 4030 milijonov dinarjev.
Teh lepih znakov za naš izvoz
mora biti pač vsakdo vesel, samo bojimo se, da je kalkulacija vendar preveč optimistična, ker je pač znano, da je naš izvoz tako »sijajno« organiziran, da skoraj nikdar ne dosežemo cen, ki bi jih teoretično mogli in morali doseči.
Pri tej priliki pa moramo poudariti še nekaj drugega. Ce bomo res dosegli tako velik dohodek od koruze, pšenice in češpelj, potem bo skoraj ves ta denar šel v Vojvodino, Slavonijo in Srbijo. Tam bo torej letos in drugo leto zato veliko denarja. Edino pravič
Obilica zlatih rezerv in problem cen Zanimivo mnenje znanega angleškega finančnika Kcynesa
Znani angleški finančni strokovnjak J. M. Keynes je objavil v zadnji številki »Economic Journal« obširno studijo o kreditni in valutni situaciji na svetu. G. Keynes je mnenja, da se ni treba bati, da bi postale svetovne zaloge zlata nezadostne. Treba je upoštevati, da je večina evropskih valut stabilizirana in da bo sovjetska Rusija igrala vedno večjo vlogo v proizvodnji zlata. Potem ko je analiziral zadnje zaključke Banke za mednarodna plačila v Baslu, pravi g. Keynes: »Vlada za vlado je bila prisiljena, da sprejme tezo o cenenem denarju. Bodisi, da so bile vlade k temu prisiljene zaradi brezposelnosti, bodisi, da so bile prisiljene zaradi oboroževanja. V obeh primerih je dajal cenen denar najboljšo rešitev. Za ortodoksne bankirje je obilica zlatih rezerv najboljše sredstvo, da se odpravijo ovire za uveljavljenje politike cenenega denarja. Toda posledice politike, zasnovane na tem ortodoksnem naziranju, se ne morejo pokazati takoj, ker je odložena devalvacija valut, ki so vezane na zlato kovino ko tudi zaradi velike neenakosti, ki obstoji glede razdelitve zlata v svetu. Res je, da denar ni drag niti v Londonu niti v New Yorku, toda od 26 evropskih držav jih je imelo 17 koncem 1. 1934 obrestno mero, ki je presegala 4 odstotke. Ta situacija pa se ne bo izpremenila niti v tekočem letu. Vendar pa bo obilica zlata preprečila, da bi se obrestna mera še povečala.
Ce bi se denar, ki je danes te-zavriran, zopet osvobodil in če bi Evropa realizirala svoje dobičke in svoje izgube na Wall Streetu, bi mogle nastati velike posledice za nadaljnje gibanje obrestne mere na svetu. Nič nemogočega ni, da se v enem ali dveh letih povečajo emisijske glavnice izvenameriških emisijskih bank za vsoto 500 milijonov funtov sterlingov. Ce bi se finančna situacija razvijala v tej smeri, potem bi imela trajen vpliv na cene ter povzročila njih dvig. Pomen obilice zlatih rezerv je v činjenici, da se morejo s pomočjo ortodoksnih metod v financah do-
no bi zato tudi bilo, da bo drugim. .
pokrajinam, ki bodo morale žito rezultati, ki so z drugimi me-kupovati celo za lastno prehrano, todami zelo težko dosegljivi, davčno breme olajšano. Pričakujemo zato, da bo zlasti Slovenija,
ki ima letos, kakor je poročal »Slovenec«, izredno slabo letino, da bo njen donos za več ko 200 milijonov din manjši ko druga leta, tega znižanja davkov v prvi vrsti deležna. To je tudi prav lahko izvedljivo, kajti če je v drugih pokrajinah tako rekordno dobra letina, morejo te pokrajine
Nemčija bo omejila uvoz grozdja
Kakor poroča Prizad, bo Nemčija najbrže v oktobru omejila uvoz grozdja, da onemogoči konkurenco lastnemu grozdju. Zato se našim izvoznikom priporoča, da pravočasno izkoristijo nam dovoljeni uvozni kontingent grozdja v višini 10.000 stotov.
Denarstvo
33 denarnih zavodov zaprosilo v 8 mesecih za zaščito
Odkar* je bila izdana uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, je zaprosilo 248 zavodov za zaščito in za odlog plačil.
21 za izvenstečajno likvidacijo, 10 pa za sanacijo. V prvih letošnjih osmih mesecih pa je zaprosilo za zaščito 33 denarnih zavodov. Skupno sedaj uživa odlog plačil 228 de-narnjih zavodov. Od teh je 190 bank, ki so delniške družbe (od skupnega števila 650), 19 hranilnic samoupravnih teles (od skupno 60 takšnih zavodov), 3 so banke zasebnikov in 16 kreditnih zadrug. Od 37 denarnih zavodov, ki so v izvenstečajni likvidaciji, jih pripada 29 delniškim družbam, 7 je zadrug in 1 je hranilnica. Sanacija je bila dovoljena med drugimi tudi naslednjim velikim zavodom: Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, Jugoslovanski udruže-ni banki v Zagrebu, Ljubljanski kreditni banki in Jugoslovenski banki. Zaščite pa so se odpovedali 4 denarni zavodi, in sicer: Grad-ska štedionica v Zagrebu, Caro-brodarska banka, Hrvatska pučka štedionica in Kreditna banka »Kosovo« v Kumanovem. Dva denarna zavoda pa sta se v smislu predpisov točke 2. člena 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov fuzioni-rgla.
Narodna banka in tečaj f linja
Tečaj angleškega funta je padel v začetku preteklega tedna na 234, dočim je bil od sredine junija dalje skoraj stalno na, višini 238. Še pred tem pa je Nar. banka stalno vzdrževala funt na višini 250. Na borzah se sedaj sprašujejo, če bo Narodna banka sedaj vzdrževala tečaj na 234. V Zagrebu je vsaj po tem tečaju kupovala funt, ni pa intervenirala v Beogradu ter zaradi tega povpraševanje ni bilo niti krito. Pri tečaju. 234 je funt za en dinar izpod paritete, ki znaša na bazi 15‘10 za švicarski frank 235. Dejansko se je v začetku, tega tedna tečaj funta tudi že dvignil na 234'80 din.
S tem stanjem pa so zadovoljni izvozniki pšenice, ki imajo največ funtov in ki si žele visok tečaj funta«-
Nekateri so mnenja, da je znižanje, tečaja funta na 234 v zvezi z zmanjšanjem odkupne cene za zlato, kajti gotovo je, da to kolebanje tečaja funta nima nobene zveze z dobičkom Narodne banke. Saj je plačevala funte po 250. Prav tako ima, Narodna banka tudi veliko število nemških mark, ki jih je plačala draže, kakor pa so vredne danes. Nekaj teh marki more sicer prodati. državi za 14, din, to je za pol dinarja draže, kakor veljajo na borzi, toda mnor* go mark je kupila Narodna banka tudi po 17'60din.
•
Občni zbor delničarjev. Obrtne banke kr, Jugoslavije, ki so volili poslovni odbor za ljubljansko podružnico, je bil v nedeljo. Pri volitvah je dobila Pičmanova skupina v ljubljanskem okolišu 1131 glasov, lista Franchetti-Rebek pa 977 glasov. V Celju je dobil gosp Holobar 120 glasov, nasprotna lista pa 80, v Mariboru pa je zmagala lista g. Bureša.
Švicarska narodna banka je zni žala obrestno mero za menice od 2-5 na 2, za lombardna posojila pa od 3 5 na 3 odstotke. Znižanje obrestne mere je posledifta velike likvidnosti na švicarskem denarnem trgu. Poleg tega pa se jo, tudi zboljšal valutni položaj švicarske narodne banke. Zlata podloga banke se je povečala za 22-2t devizna pa za 2-76 milijona švicarskih frankov.
Avstrijski ministrski svet je odobril novi proračunski predlog, ki predvideva 1980 milijonov šilingov izdatkov in 194Q milijonov šilingov dohodkov,
Kako	pospešuje	Švica
izvoz
En letrt milijarde dinarjev izvoznih subvencij
Odkar je izbruhnila svetovna, polovico izgube, ki bi jo imel iz-kriza, doživlja tudi švicarska zu-! voznik, dočim je dosedaj jamčila
nanja trgovina težko krizo. Dočim je znašal njen uvoz v letu 1929. še 2730‘8, izvoz pa 2097'6 milijona šv. frankov, je znašal v 1. 1935. uvoz samo še 1.283‘3, izvoz pa 822 milijonov frankov. Vendar pa se je pasivnost trgovinske bilance znižala od 633 v 1. 1929. na 461 milijonov šv. frankov v letu 1985. To znižanje pasivnosti je dosegla Švica predvsem z omejevanjem uvoza, obenem pa je tudi silno pospeševala izvoz in dosegla vsaj to, da je ostal v letih 1933. do 1935. skoraz neizpremenjen.
S politiko uradnega pospeševanja izvoza je začela Švica v letu 1932., ko je izšel zakon o dajanju subvencije industriji, ki je navezana na izvoz. Tedaj je bil v ta namen odobren tudi prvi kredit v višini 2 in pol milijona frankov. Nato je bila vsako leto subvencija povečana. To subvencijo pa je država plačevala predvsem zato, da se zniža brezposelnost in se je njena pomoč tudi imenovala produktivna skrb za brezposelne. — Leta 1932. je izdala švicarska vlada v ta namen 0‘6, leta 1933. 0-8, leta 1934. že 2, naslednje leto 7-5
samo za 35 odstotkov. V posebno neugodnih primerih se more jamstvo države povečati tudi na dve tretjini izgube. Višina jamstva je torej odvisna od višine izgube, vendar pa mora izvoznik sam pretrpeti najmanj eno petino izgube. Izguba se izračuna na podlagi določenih cen z odbitkom normalnega čistega dobička. Od spomladi leta 1934., ko je bila uvedena državna garancija pa do konca prvega polletja 1936 je dala država 186 takšnih jamstev 41 podjetjem, a je morala plačati jamstvo samo
v onih državah, kjer nima svojih trgovinskih atašejev, posebna trgovinska zastopstva. Nadalje pa bo tudi razširila svojo propagandistično službo.
Vse to je seveda združeno z velikimi izdatki. Da bi se ti pokrili, se je predlagalo, da uvede vlada posebni prometni davek ali posebno izvozno takso. Ker pa je vlada uvedbo tega davka prihranila za kasneje za potrebe državnega proračuna, ni hotela izkoristiti tega vira. Zato so sredstva za pospeševanje izvoza predvidena v
Za oslabitev Rusije je bil pač tudi boljševizem dober zaveznik!
Odmev narodno socialističnega kongresa v Niirnbergu je v zapad-nih državah vse prej kot dober. Tako francoski ko angleški listi poudarjajo, da nihče ne ve, kakšni so nadaljni načrti Nemčije in kakšen cilj ima njeno oboroževanje. Kar se pa tiče napadov na Rusijo, ti tudi ne morejo nikogar navdušiti, ker vodijo ti napadi le v vojno.
Kljub vsemu prizadevanju ni mogla dunajska policija dosedaj zaslediti atentatorjev, ki so postavili v avstrijske vlake peklenske stroje.
Vrhovni poveljnik poljske vojske Rydz Smigly se je vrnil v Varšavo, kjer so mu priredili naravnost triumfalen sprejem.
Panameriške konference v Buenos Airesu se udeleže vsi zunanji ministri ameriških držav.
Vodja angleških fašistov lord Mosley se mudi v Rimu ter je zaprosil pri Mussoliniju za avdienco.
Sovjetski pilot Kokinaki je dosegel nov svetovni rekord, ker se je povzpel z letalom, ki je bilo obre-
proračunu, in sicer 18 milijonov
.. o  r________________t_____   w	frankov za subvencije industrijam	menjeno z 2000 kg teže 11.200 m
v dveh	primerih,	ko	je	imel	iz-1 in izvoznikom, 1 milijon frankov j	vi^rijska vlada nam je dovoliIa
voznik	izgubo	zaradi	transfernih	| za jamstva za izvozniske izgube m ,	uvoznj kontingent za grozdje v vi-
težkoč.	I pol milijona za organizacijo pro-	šini- 300.000 kg. 100.000 kg moramo
Končno pa skuša Švica povečati izvoz tudi z zboljšanjem propagandistične službe. V ta namen namerava ustanoviti Švica zlasti
Doma in po sveti
pagandne službe v tujini. Skupno uvozita v septembru, 200.000 pa od
bo torei izdala Švica za nosneše 1- oktobra dalje. Ker je za izvoz za do torej lzaaia bvica za pospese- 3 če.trUetje neizkoriščenih še 50.000
vanje izvoza 19 5 milijona svicar- kilogramov, se bo mogel v septem-skili frankov!	J bru izkoristiti le mal del dovolje-
nega kontingenta.
Občinske volitve v Drinski bano-; vini bodo dne 8. novembra.
! V Sofiji se je začel kongres slo-! vanskih zdravnikov.
! Pesnik Jacinto Benevente, čigar dela so bila vprizorjena tudi v
Vsa kraljevska rodbina s kraljem Ljubljani in ki je dobil Noblovo Petrom in kraljico Marijo je odpo- j nagrado za literaturo, je bil baje tovala iz Bleda v Beograd.	! v Madridu obsojen na smrt in
, . v .	,,	..	Vojvoda	in	vojvodkinja	Kentska	ustreljen. Tako vsaj sporoča vlada
in v letošnjem prvem polletju ze , sta se vrnila i2i Dalmacije, ki ju je v Burgosu.
4'5 milijona frankov, skupno torej nad vse navdušila, kakor sta izja-
' vila novinarjem ter se na povratku
15*8 milijona ali približno 225 milijonov dinarjev. Za malo Švico pač lepa vsota! Največ subvencij je dobila strojna industrija, za njo pa tekstilna, dočim so dobile ostale industrije le neznatne subvencije.
Poleg tega pa so podpirali izvoz tudi kantoni. Skupno je bil na ta način omogočen, izvoz švicarskega blaga, v vrednosti 120 do 130 milijonov frankov. V splošnem je veljalo načelo, da znaša subvencija 15% vrednosti blaga namenjenega za izvoz. Sedaj pa so bile izvršene precejšnje izpremembp.
Švicarska vlad* je/ mnenja., da je švicarski izvozne vedno odvisen od subvencij, vendar pa ni hotela švicarska vlada, da bi se dajale subvencije neomejeno. Zato so bile določene naslednje smernice za njeno podpiranje izvozne industrije. Subvencija.se daje samo v primerih, ko se dokaže, da bi bila brez nje sklenitev kupčije s tujino nemogoča in da bi se zaradi tega moglo povečati število brezposelnih. Subvencijo more dobiti samo švicarsko podjetje, v katerem so
ustavila, pri knezu-namestniku Pavlu na Brdu.
Jugoslovensko delegacijo za sestanek stalnega sveta Male antante tvorijo gospodje: Vladislav Martinac, Radovan Petrovič, dr. Stojadinovič, dr. Dragoslav Protič in dr. Jovan Gasič. Zopet ni med njimi nobenega Slovenca.
Občinske volitve v Sloveniji bodo 25. oktobra, kakor je napovedal na velikem shodu JRZ v Novem mestu dr. Kulovec, glavni tajnik JRZ za Slovenijo.
Mi se nikdar nismo odrekli svojemu programu, je dejal na shodu v Novem mestu dr. Kulovec in slej ko prej zahtevamo samoupravo, da bomo tudi sami odločali o svojih dohodkih in izdatkih.
Mariborski živinski trg
Na sejem, dne 7. t. m. so bili prignani 4 konji, 14 bikov, 184 volov, 434 krav in 14 telet, skupaj 650 glav živine.
Povprečne cene so bile te:
Združene tvomice stekla, d. d. |
v Zagrebu, ki imajo svoje obrate! , ..	....
tudi v Sloveniji, izkazujejo za leto j Nobeli voli 3 90 4 10, poldebeli 1935. izgubo v višini 105 milijona! voli 3‘25—375, plemenski voli din, dočim je znašala izguba v letu 3'50—4, biki za,« klanje 3—3'50,
1934. samo 0-43 milijona din
15 milijard Kč bo izdala češkoslovaška v 3 letih za vojne investicije. Znaten del obrambnega posojila se bo uporabil za investicije.
Nemški notranji minister Frick je izdal razglas, da se morajo odpustiti iz službe vsi uradniki, ki so člani prostozidarskih organizacij. Izjema velja le za one uradnike, ki so si pridobili zasluge za narodno socialistični režim, ali ki so že pred nastopom hitlerjevske vlade izstopili iz prostozidarskih organizacij. Računajo, da bo zaradi tega odloka notranjega ministra odpu-
Vodja »Zbora« dr. Ljatid je na ščenih več tisoč uradnikov, nekem shodu govpril tudi o hrva- 1 Na narodno socialističnem kon-škem vprašanju in dejal meddru- j gresu v Niirnbergu je imel glavni gim: »Ce je dr. Maček naziranja' govor proti boljševikom propada sega njegova domovina od Tri- i gandni minister Gobbels. Med dru-glava do Gjevgjelije, potem ne bo! gim je trdil, da je boljševizem sa-z njim sporazum težaven. V tem tanski izmislek židovstva, ki da primeru mu bo padla vlada v Ju- hoče z boljševizmom uničiti vso ev-goslaviji kar sama od sebe v roke. ropsko kulturo. Današnjo Rusijo Ne pa v nasprotnem primeru, če da vladajo Židje, in sicer Herschel,
bi smatral za svojo domovino samo Hrvatsko.«
Pri nedeljskih volitvah v 41 ob-činah savske banovine so bile postavljene skoraj samo liste bivše HSS. Udeležba volilcev je bila neznatna ter se je gibala med 20 in
delavci plačani normalno. Tudi za' 50%. V eni občini je dobila tudi polfabrikate se morejo dajati sub-l lista JRZ 1 odbornika^ v neki ob-
(L**,.* N ™>™ n,na«. «-»v***m «rs S*J?
klavne krave, debele 2-90—3’10, plemenske krave 3—3’45, krave za klobasarje 2—2‘25, molzne krave 2‘25—3, breje krave 275—3'50, mlada živina 3‘50—375, teleta 5—6 dinarjev za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 348 komadov.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav telic 8—10, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 10—12, svinjsko meso, sveže 12 do 14 dinarjev za 1 kg.
ki se piše sedaj Jagoda, Mosessohn, ki se je prekrstil v Kaganoviča in Litvinov, čigar pravo ime je Fin-kenstein. (Kako neki, da je dal sedaj Stalin usmrtiti toliko Židov, če pa edino ti vladajo nad Rusijo?)
Nadalje je dejal nemški propa-,	_
gandni minister, da so ruski kmet- g. Roman Petrovčič — 21.30: Ru-
Sreda, dne 16. septembra: 12.00: Predigre (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, obvestila
— 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza—18.00: Radijski orkester — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Zibelka Trdinovih bajk in pripovesti o Gorjancih (Viktor Pirnat — 19.50: Zgodbe o Zaplankarjih (Jože Vovk) — 20.10: Po Bolgariji (prof. Kranjec)
— 20.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič). Vmesne samospeve (poje
znižati število brezposelnih. Pra-vicav, dp subvencijo, se, priznava vsem industrijskim podjetjem, ki morejo izvršili svoje pogodbe s Itujino samo z do 30% veliko izgubo. Če bi izguba presegala 30 odstotkov, potem se subvencija ne dovoli. Kantoni, ki so morali dosedaj plačevati eno tretjino subvencije, bodo morali v bodoče plačati samo 20 odstotkov.
Novo je tudi to, da se v bodoče ne bodo dovoljevale subvencije samo industrijcem, temveč tudi izvoznikom. Poleg tega določajo novi predpisi tudi primere, ko se morajo subvencije vrniti.
Poleg subvencije pa pospešuje Švica izvoz tudi s tem, da prevzema jamstvo za riziko, ki ga ima izvoznik, To jamstvo velja sedaj do konca leta, a bo pozneje podaljšano. Država jamči po novem za hala.
zmagal kandidat neofletalne liste
Dr. Živko Topalovič, znani-jugoslovanski socialistični voditelj, je kupil te dni, kakor poroča »Deut-sches. Volskblatt* velike gozdne komplekse, ki jih bo posekal.
Okoli 100 bolgarskih avtomobilistov bo obiskalo koncem tega meseca Jugoslavijo.
Zagrebški velesejem je preložen za 14 dni, ker zaradi stavke stav-binskega delavstva niso mogli biti novi velesejmski prostori pravočasno dograjeni. Zanimanje za velesejem je izredno veliko in so prosta mesta samo se v stranskih prostorih.
Vsa avtobusna podjetja morajo po odloku trgovinskega ministra v času tedna Rdečega križa, to je od 20. do 26. septembra pobirati ob izdaji vozovnic pol dinarja za Rdeči križ od vsake vozovnice. V ta namen morajo nalepiti na vsako vozovnico znamko Rdečega križa po pol dinarja. Znamke dobe na poštah.
Stavka mestnih delavcev v Zagrebu je po dolgem trajanju ne-
je danes pravi tlačani, delavci brezpravni, ki se po zloglasnem Stahanovskem sistemu neusmiljeno izkoriščajo, žena da je padla na stopnjo prostitutke, otroci pa so vsi zanemarjeni, da med njimi zločinstvo večino bolj raste. Ni dvoma, da je marsikaj res, kar je povedal Gobbels, toda da sedanje narodne socialiste tako zelo boli trpljenje ruskega naroda in da iz same skrbi za kulturo oznanjajo križarsko vojno proti sovjetski Rusiji, pa je le malo preveč. Končno je bil v Rusiji mogoč boljševizem šele potem,, ko so poslali Nemci židovske voditelje v plombiranem vagonu v Rusijo ...
ski sekstet — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Ruski sekstet — 22.35: Podoknice (plošče).
Četrtek, dne 17. septembra: 12.00: Citraški koncert (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, obvestila — 13,15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00; Radijski orkester — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Sa-vež Sokolal kr. Jugoslavije: Narodno čustvovanje, in sokolska misel — 19.50: Richard Tauber (poje na ploščah) — 20.10: Slovenščina za Slovence dr. Kolarič — 20.30: Lisztov večer — 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.20: Radijski jazz.
Sirite »Trnovski list«!
,3 Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. ostalno- v bogati izbiri in po najnižjib: cenah v trgovini
Kavi Prelog, Cjubljana
O Zidovska ulica 4	O	Stari	trg	12
Združenje trgovcev za mesto. Ptuj v Ptuju naznanja pretužno vest, da je dne 14. septembra umrl njegov dolgoletni član uprave in blagajnik, gospod
Vrabl	M
trgovec in ppsestnik.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne« 16. septembra 1936, ob 17. uri izpred hiše žalosti, Srbski trg, na. mestno pokopališče.
Ohranimo mu trajen spomin!
Ptuj, dne 14. septembra 1936.
načelstvo, uprava m* NADZORSTVO ZDRUŽENJA TRGOVCEVV PTUJU.
ttSSi	  ...	i^..	.I....	d,	Ivu,	n~.	M—«.	»ei~nl».	1»™	«-	"*■	~	'