Najvtčji vZMdbdritvik V«fe saTMUto • • • $6.00 Zftpoilate » . • • • 13.00 Za Nv» York celo leto - $7.00 Zefaozemrtvo celo leto $7.00 lUt'MmallShdetevtartAmeriki TBLEFON: OHelsea S-1242 Sntarsd as Bseoo 4 Okm MstUr B^tamter SI, 190S, al tte Port Ottlot it Vit Tack, H. Y^ nte Act of Oonfn m at March Si 1879. TILK70M: OHtliM S—13« No. 151. —Stev. 151. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 29, 1937 —TOREK, 29. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VODITELJI CIO. SO NAPOVEDALI BO J STAVKOKAZOM LABOR REL ATIONS BOARD SE JE ZAČEL VČERAJ BAVITI Z NADVSF VAŽNIM VPRAŠANJEM Youngstown Sheet and Tube se je premislila ter se ni pričela z obratovanjem. — Na stavkovni fronti se razvija nova križu — Pred dvema tovarnama se je zbralo nad dva tisoč piketov. — Spopadi med policijo in stavkar ji. "Franco mora zmagati!" MORILEC IRWIN ANGLIJA IN CHICAGO, 111., 28. junija — Inland Steel Co. t-r Youngstown Sheet and Tube Co., sta včeraj naznanili, da bosta jutri zjutraj ob osmih odprli i voje jeklarne. To naznanilo je bilo pa par ur kasneje preklicano. Neposredna nevarnost je potemtakem odstranjena, navzlic temu se pa stavka jeklarjev bliža novi krizi. Voditelji stavke postajajo bolj in bolj aktivni. Izjavili so, da se bodo z vsemi sredstvi protivili vsakemu gibanju, čigar cilj je: "Nazaj na delo i" Pred tovarnama Indand ter pred Sheet & Tube bilo danes koncentrirano največje število delavcev — približno 2500. Medtem se je začel National Labor Board bavi-ti z najvažnejšim vprašanjem altavke: ali je mogoče podjetnike prisiliti, da podpišejo kolektivne pogodbe z organiziranimi delavci? Zastopnik National Labor Relations Boarda (NLRB) je povabil v zvezno sodišče zastopnike! obeh strank. Inland družba je bila obtožena, da je prekršila Wagnerjevo postavo, ker se brani podpisati pogodbo. Zastopnik družbe pravi, da z Lewisovim odborom ne bo sklepal nobene podgodbe, češ, da Lewisov odbor ni "odgovorna organizacija". V mnogih krajih stavkovnega okrožja so se danes završila nova nasilja. Pred Moltrup Steel Products Co. je policija napadla petinsedemdeset piketov, ki 'so branili stav-kokazom vstop v tovarno. V Niles, Ohio, so miličar ji pregnali 200 moških, žensk in otrok, ki so se navzlic vstavnemu povelju zbrali pred Republic Steel jeklarno. YOUNGSTOWN, Ohio, 28. junija. — Jeklarske; družbe se pripravljajo na zopetno otvoritev jeklarn ter so izdale parolo, da je 33 dni trajajoča stavka CIO "končno zlomljena". CIO voditelji izjavljajo, da se bodo z vsemi sredstvi protivili otvoritvi jeklarn v čikaškem okraju. John Owens voditelj stavkarjev v državi Ohio, je brzojavil governerju Martinu L. Daweyu, da nastopajo miličarji proti stavkarjem nasilho, brutalno in protiustavno. Miličarji so stavkar je protipostavno' aretirali, protipostavno preiskali njihovo lastnino ter so kršili temeljne določbe ustave države Ohio in Združenih držav. — Nasi ljudje ne morejo tega več prenašati, — je rečeno v brzojavki. Ce jih vi nočete ali ne morete zaščititi, se bodo morali pa , sami braniti. JOHNSTOWN, Pa., 28. junija. — Bethlehem Steel Corporation naznanja, da ima na razpolago dovolj ljudi, da obnovi obratovanje v Cambria je- PRIPELJAN V NEW YORK CITY Irwin je bil z aeroplanom pripeljan iz Chicago v New York. — Pripravljen je sprejeti vsako kazen. Robert Irwin. 29 let stari morilec je bil z ueroplanom pniipelja.il iz Chicaga v New Yorflc. Izročitvi -državi New York se mi vstoviljal iai je izjavil, da je pripravljen sprejeli vsalko kazen za trojni u™>r Ve liko nedeljo. Nta potu je čikaškim in new-yorakim detektivom brez ovinkov ponovno priznal, da je u-moril Mrs. Mary Gedeom,njeno hčer Veroniko im Franka Brvnesa, iki je staaiojval pri Gedeonovih. V spremstvu newyorairih detektivov Martina Owena in Frank Criminsa, ki sta v /nedeljo zjutraj z aeroplaaiom odpotovala v Chicago, se je Ir-wip ob 7 30 popoldne odpeljai z aeroplanom in je dospel FRANCIJA ZA KOMPROMIS S Hitlerjem in Mussoli-nijem hočeta skleniti kompromis. — Doseči želita sporazum, da bi bili "prostovoljci" od-poklicani iz Španske. LONDON, Anglija, 27. junija. *— Angleški in frainicoski diplomati itrudinjo, da dosežejo miren kompromis s Hitlerjem in Mussolinijeoi v španski, krizi. Angleško - francosko stremljenje je i ozrom na neniAko in italijansko nasprotovanje naslednje: 1. Obnoviti mednarodno nevtralno blokado okoli Španske, in 2. doseči sporazum glede odpoklica tujih "prostovoljcev'", ki se bore iv španski državljanski vojni. Da odvrnete evropsko vojne, ste Angiija in Francija 'za torek sklicali sejo nevmeševalnc- ARETACIJE V RUSIJI SE NADALJUJEJO ^ | ga odbora, da razpravlja o ina-Floyd Bennett letališče v NčT. po katerem bodo angle- YoUku Ob 11.52 aavefcr. Oba detektiva sta z IrwiinoiuH izstopila iz aeroplana, nato pa ž m jim taikoj sedla v ]>o4ieijski avtomobil, iki jih je odpeljal v glavni policijski urad v New Yorku. Policijski komisar Valentine je z drugimi policijskimi čast aiki čakal v ovojem uradu na lrwina. Ko je sile^tnjič do>*pel. se je takoj pričelo izprašava-nje. Oikaskim in newyors&im de-telktivom je odkrito natančno popisal uonor in je rekel, da jo pripravljen sprejeti vsako -kazen, tudS efletktrični sto*. VROČINA NA SEVERNEM TEČAJU MOSKVA, Rusija, 28. junija. — Tudi severni tečaj ima ške in frauicoske bojne ladje prevzele celo pat rolo v span -skill vodah, Odibor bo sfcušal tudi najti pddlago, po kateri bi mogli bi -ti "prostovoljci" odpoiklicani i iz Španske. Tomu predlogu sej Hitler in Muissolini odJočno u-j pirata. i Iz Rima iprihaja glas, da je! Mussolini mneinja, da bi Aaigli-ja in Francija s tem, da bi prevzeli cedo tpatrolo, kršili sporazum nevmeševalnega odbora. To naziranje tudi podpira llitler. V tem oziru pa upata Anglija in Francija, da bosta dosegli kompromis s tem, da bodo na amgfleške laidje pripušceni nemški opazovalci, na fraaioo-ske ladje .pa italijanski, i Glede "prostovoljcev" pa je le malo upanja, da bi bilo mogoče doseči kjak kompromis. vročipski val, ki sicer tne pahj rq^ Italija, 27. junija. —-žiltnega ijwlja, toda taja hiše in y gy^^ «jl Popolo d' — Stavka je slednjič zlomljena, — je izjavil policijski načelnik Klink. William A. Clark, ki poveljuje ciržavnim polici-v Johnatownu, ceni število piketov pred je-' na 3000. Večino med njimi pa tvorijo jeklarno so policisti aretirali dva kamenje na vtavkokaze. za tamoMnje prebivalce ni neprijeten. Radij tiko poročilo s severnega tečaja popisuje 'krizo v življenju štirih imož, iki so ostali na tečaju. Toplota! *e vrti okoli ledi-ača ali tališča. iSkoro ves teden je deževalo, me pa snežilo, kot bi vsaftflcko (pričakovali. — Vsled megle je mogoče /videti samo na razdaljo 200 jardov. ' Dež je oslafcil lcJdeno ploščo, na (kateri se nahaja taboriJ&če. Glavno taborišče so prenesli na sreldino poi kvadratne milje obsegajoče plošče, iki plava o-koli tečaja. nekaj časa opuščeno. Ledena koča, ki je zgrajena Štirje možje, ki so na teča-za radio postajo, se je dtajala. jiu, so:' "Ivan Papanin, po-RaldijAe priprave so prenesli I veljnik postaje; Ernest Kren-v #lavmi šotor, na čegar tla so'kol, radio openattor; Peter Šir-položild deflke, da se »varuje-j sov, hydrobiologist in Evgen jo proti (vddi. 1 Petodorov, astronom iin magne- Znajnatveno delo je bilo zaltogat Italia'' Be)nito Mussolini za-gotaivlja svojemu narodu, da bo evropska ikriza v feratkem končana s kmaloSnjim padcem Ma drida in s popolno fašistično zmago na Španskem List pravi, da je španska državljanska ivojna gTob boljševizma in da bo imela pri tem Italija velik del slave. Iz tega zagotovila je razvidno, da je Mussolini odločen v svojem sMepn, da pomaga generalu Frafa.au tako dolgo, da doseže popolno zmago. Obrambni podkomisar general Alknis je izginil. — Pri Schmidtovem sprejemu tudi ni b i 1 navzoč letalec L eva-nevski. MOSKVA, Rusija, 28. junija. — Nepojasnjena odsotnost dveh odličnih Rusov od fipre-jonia dr. 'Otona Schmidt a, iki se je v petek vrnil s severnega tečaja, je dial ipovad za govorico, da sta bila inajbrže aretirana. Pri Schmidtovem sprejemu nista bila navzoča obrambni potlkomiisiar in načelnik zračne sile rdečo armade general T. I. Alknis ter alarmi letalec Si-gismund Le varuški, ki je tudi dobro znajn v Združenih državah. Tuji opazovalci so mnenja, da se aretacije v rdeči armadi nadaljujejo in da sita bila trni i aretirana Alknis in Levanev-ski. General Alknis je bil dodeljen ik obrambnemu komi-sarja-tu pod maršalom Mihaelom Tuhačeivlskim, ki je bil zaradi veleizdaje ustreljen. Aliknis in Levanevdki bi skoro morala biti pri Sclwnkitovem sprejemu, toda nilbdo ju ni videl. Pred desetimi dnevi je bil Alknis član vladnega odibora za polet čez severni tečaj 'terse je poslovil od Valerijo Ka-lova, Gregorija Bajdiukova in Aldksaddra Beljalkova, (ko so odleteli i® Moskve čez severni tečaj v Združene države. Raizsirjeaia je tudi gofvorica, da se Levainevski skrivaj pripravlja ma polet čez severni tečaj v Združene države. Toda znano je, dia se drugi letallci pripravljajo na ta polet. Levanevaki je rešil ameriškega letalca Jamesa Matfterna leta 1933. Mattern je odletel iz HalbaroivSka v Sibiriji 14. junija, pozneje pa več dni ni bilo slišati o (njem. Polomil se mu je motor in je pristal v samotnem kraju blizu Anadira. Levanovaki ga je našel ter ga s svojim laeroplanom odpe-Ijad v Name, /v Alaski, od koder je Mattern nadaljeval svoj polet t, drugim aeroplanom. Vdeelžen je bid tudi pri reševanju 100 Rusov, (ki so se nahajali na ledgnii plošči "blizu Kamčatke leta 1934. Za ta čin je na Stalinovo priporočilo dobil najvišje sovjetsko odlikovanje Ljeninov redi. Nedavno je bilo tudi naznanjeno, da je Stalinu določil Le vanevfiflcega, da bo prvi poletel čez severni tečaj v Združene držaive, aato je bil vsakdo začuden, da so pred nekaj dnevi prileteli v Združene diržave trije drugi letalci. FAŠISTI PRODIRAJO BASKIŠKA VOJSKA JE DEM0RAL1ZIRANA WUERZBURG, Nemčija, 28. junija. — Kane-ler Adolf Hitler >e 80,000 bavarskim nazijem rekel, da je Nemčija "ozdravljena" vsake nadaljne "deležbe pri kolektivni varnosti, in da bo odločno zahtevala, da na Španskem zmagajo fašisti. "Nemčija potrebuje špansko rudo in zato hočemo narodno vlado na Španskem," je dejal Hitler. ADVERTISE in "GLAS NARODA* Hitler je Angliji in Franciji jaiano povedaJ, da naj od njega ne pričakujeta naklaljnogn sodelovanja pri njunem prizadevanju, da je španska držav-ljapiska vojna omejena in da se ne razvije iv splošno evropsko vojno. "Svojo varnost boirno vzeli v svoje roke," je rdkol, "in hvala Bogu, da smo do)\x>lj močni, da se moremo braniti sami. Govori v parlamentih ne bodo S temi besedami je namignil na govor angleškega ministrskega predsednika N. Charn-berlaina, ki je v petdk v poslanski tfboruiui pozival vse "hladne glave", da odvrnejo evropsko i vojno. 4' Videdi smo, kako deluje kolektivna akcija, videli smo, kako obravnavajo probleme r— in jsedaj smo ozdravljeni. '' Koleiktiviuiim odredbam suio daiLi priložnost, da polkažejo svoj učinek in talko inarn ne mo -re nikdo očitati, da nismo po-kaizali dobre ivolje, toda takih razočaranj nočemo več sprejemati" Slednjič je Hitler zagotovil, da Nemčija želi živeti v miru z vsemi narodi, da pa več ne verjame v miednarotDne obljube. VIT0RL\, Španska, 28. ju nija. — Po ipadou Bilbaa je Baskom upadel pogum in ise u-miikajo proti Santanderju, no da se mnogo upirajo prodirajo-čim faišistom. Celi polki prehajajo na fašiatiieno stran. V sled tega morajo prodirati tiudi samo z majhno armado. Največ ja ovira za fašiste so porušeni mostovi. Odkar je padel Bilbao, so se Baski na 30 milj dolgi fronti umaknili od 10 do 20 milj. Telkom včerajšnjega prodiranja so fašisti za/vzeli Arei-niego, Guenes on San Pedro de Galdames. BORDEAUX, Francija, 2š. jUnija — Kako pomanjikattyo vlada v Sajntandiru je raaatvidno iz tega, da v bolnišnicah rabijo bencin, ker nimajo etra in alkohola V Santarider, Uri ima 100,000 prelbivakev, je zaidne dkii dospelo 400,000 beguncev. Pretekli teden je bilo pripeijapdh ali prinesenih v Santaitder 10,000 ranjencev. Mnogi ranjenci leže na prostem, (ker so bolnišnice prenapolnjene. MADRID, IŠtpanisika, 28. junija. — General Franco zbira moflrao (vojsko oikoH Guadala-jare, severovzhodno od Madrida in ina jugu ob reki Tagus, medlem ko v eentrumu vlatla mir. Protizračni topovi so o^U gnali 9 fašističnih aeroplanov, ki ^o prileteli nad Madrid. Y Algecirais je (Jaspel močan oddeJek iz Maroka. 7 DUHOVNIKOV ARETIRANIH Cijtvue volitve se ne bodo vršile. — Sedem pastorjev in Članov bratskega sveta lute-ranske cerkve je bilo a • retiranik. BERLIN, Nemčija, 25. junija. — Sedem pastorjev in e:i član bratovyke zveze luterau-ske cerkve, iki nasprotuje na-zijskemu naidzorstvu, je bilo a-retiranih. Aretacije je odredila Ge.-ta-po in inajbrže iz razloga, ker je pastorjem prepovedano v cerkvi prebrati imena onih, k: so izstopili iz cerkve. V ponedefljek je bil aretiran nek odvetnik in tudi njegova tajnica. Včeraj aretirani pastorji so: Firiederich Mueller, von Ra-benu in Ilans Boehm iz Berlina; Bectaianin s Porenja, Loiedking iz Westfalske; Rent-dorff iz Meklertburga; Iwand iz Vzhodne Pruske in odwtnik Perels. Aretacije tega tedna so do segle 15. Ministrstvo za cerkvene zadeve danes znova povdarja, da nikakor ne dovoli, da bi se sedaj vršiile cerkvene volitve, ko so pastorji aaprti. Pastor Martin N'iemoeMer je pred kratiki ms prižnice naznanil, da se bodo volitve, katere je odredil kancler Hitler, vršile 27. junija, ker "je sedaj zaprto celo vodstvo spoznaval le cerkve. "Nato je pripomnil, da je bilo aretiranih 500 pa storjev. PAPEŽ UPA NA MIR CAiSTEL 1GANDOLFO, 27. junija. — Papež Pij je danes dovoflil, da se proglasi aa svetlika Španca Saflvadora dljoddljski department naznanja, da Ixtdo letošnji do-Jiotlki fanner jev presqgii 10 miljand dolarjev. I K) sen ha j so farmer* že pospravi dkoro polovico pri- M'1^" rozgovoru na njemu dtiKkov in ouue bodo ostale aia 'sedanji višini, ako ne bo more-. bitna evrojHka vojba zaprla trgov. prvih šestih mwseuLh so imeli farmerji do lov) miljo-, nov dolarjev več dohodkov n;i mesec 'kot pa lajnsko leto. Po-.jedeljski urad pa pričakuje, o to razmerje ostalo, tedaj bodo znašali farmerski dolx*tki do /konca leta imid 11 miljard -larjev. Lansko leto so imeli fanmerji dohodkov $9,500,000,000 v primeri z letom 1932, ko je bila največja depresija, — $5,323,000,000. Pnvi pridelek pšenice, ki anaša 850,000,000 bnšljev, je sedaj na poti na trg po najvišji ceni mnogo let. Oil ]>š«niee bodo ime
  • farmerji pridelali jkliko vsalk kupi žganje v go 2,500,000,000 bnšljev različnega žita, medtem ko so ga lansWti,nah v P«**« velikosti st< leto pridelali sam« 1 ,.">00,000,000 faoiljerv Pridelok bombiiža cenijo (letos na 13,000,000 bal. vihlesa/no pjegoivo ime v cirili-ci, kair mi posebno posrečena ideja, iker malokklo bo zamogel razbrati oni napis in vedeti, koga spomebuk predetavija. Obisk v ameriški slovenski metropoli nam ositane v prijetnem spomipm. Tudi iiz (fletve-ladda protii ikalkih 70 milj oddaljenem Girardu nas je spremljalo deževje, napol ipota pa smo naleteti na ,pralno pioho ter smo se poipoldne ustavili L v Warrrtn, Ohio, pri rodbini John Priseljenci in njihovi otroci v Chicagu. »lomu sem opazil, oslkrbe n.jegCi-va žejta in hčere, iki je vsak goNt»akega, ee je še tako 'kačen. Pno pa 'kakor kdo hoče za 5 ali 10 centov ko-aarec. Cinllno pa se mi je videlo, da eiovdk tam ne more kupiti v gostilni pirtt ali pol pin-ta žganja za seboj \*zeti ter ima država Oliio >nx).je državne prodajafoie za žganje. Kjia-■ka postaA'a je tuda v državi Mielwgan. V držali Illinois pa SLABO SO POUČENI Azijski narodi ne poznajo prav dobro evropskega živ-renja. Kot pri«a slučaj 'vlokkirja Transjonkuiije, niti azijjaki odličnjaki ne ve«k), kaj se pravzaprav dogaja v Evropi. Nedavno se je mudil transjordanski vlnJdar Abdullali Ibn Hussein v Turčiji, kjer je utrjeval tuiiško-arabsko prijateljstvo. — Oemu bi se mohamrtlajnsko dežele prepirale med seboj? — je Mtel. — ('emu 1>i ne žr\Tele talko imirnega in prijateljskega življenja kot ga aive krščiinski narodi! kl< imie. Tudi v Clevelanidii smo se se->taJi z vceino tamošnjimi Vr-linieam, po«easa im zabave. Njemo goniorjenje je vetlno vezano z humorjem ter bi anoJa Hpra\ijti <\' dobro voljo tixli «aj-t nlniov ratine jšega pu»eavnika. Postreženi smo bili goštoljub no ter je videti, da ji je sreča na klon jekla. Ima lep dom, dve brhki heenki, njetn mož Dominik pa vdrli veliko gazolittt-ko jKJstajo nia prometnem \iogalu St. Clair Ave In 60. ceste. oarno pa Tomaž Kirašeh^ec. — V \*inaam6 Louis Eršteja točijo talko 'kapUgioo, da bi jo nebešk i angeilci sifedl Spoznal sem tudi injih lioerrikio A neko, Ikatera je prinesla Peter Zgagi boal-onio darilo. Obiskali sink) doli tnidi edino zivačo seatrrcno Mrs. iMai'y Globofcar, rojeno S&ržiaiar iz Hriba. Pri rodbini Anton in Mici Rrašefvec smo se sestali z Vrh-mčani z zapaklne strani Clu-Metepida, ker čas ni dopuščal, da bi mogli taim vsakega }>obc-bej obiskati ter srno preživeli skupaj nelkaj veselih ur ob obujanju spominov iz naših fau-tovulldiii let. Pri Mrs. Frances Mervar pa smo se sewlii z Mr. in Mrs. Lo uis in Jennie Lavrič ter Mrs. Mian' išpehok, Mihevčikom is Klanca. Ob ipogo\-oru ter neprisiljenim in zvofrtkeni smehu Mrs. Speliek smo imeli dokaj zabave pozno v noe. Oglekkli smo si tudi Ca'K a.rv V>okopališče, kjer je «}>okopauia moja sestrična Mrs. Jennie Štupar. Pokopališče je na kra-hiin legi, urejeno bolj kot kak lep partk. Na spomenikih je o-pa^ati več slovenskih imen. — Tako sem ivfcdel prav v bližini sestričnega groba kakih 8 če\ -Ijev visok in štiri širok mnt-auoitiKut spomenik z napisom Strnad. Na starejšem er liko — od telovadnih draštev do političnih klu'bov. Poljaki so začeli prihajati v v, t /-i • COiicago v večjem številu teza spomenik Ivana Cankarja , . J.., , , . r J kom sedenKdesetin let prejsnie- Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO I IM $ M« I 7JN Hi.7t DSa 199 Dh. 999 Dk, 1999 ▼ RALUO b 9919 Ur 199 I 11» _Ur *99 9 19.99_Ur 999 9 91.99__Ur 1999 9IOI9__Ur 9999 9197 J9-Ur 9999 ker be cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli la vetjih krt xg«*} navedem, bodlui v dinarjih aH Urah dovoljujemo ie boljSe poffoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ ..4 S.7S .......................J19J9 .......................Jl9r- - ....................Jfž L- - __________________J4L2S -.....................JSlJM kraju ii|4ačUo r duitrjlb. rOOApUUHBBU 91— SLOVENK PUBLISHING COMPANY *k»U» Naroda" ^ NKW TOK, K T. Par hkjikiciv od Mrs. Lušin y Nottingham ima svoj lep dom Frank Kun s/tel j, KatariiK>vcov s Hriba. Tukli pri njih so nas lepo postregli ter smo -se imeli mrtogo pogovoriti. Franka vleče še vedno paizaj na Vrhniko, mjegova žena i« pravi, da ji je ijulfše w Aonoriki. Imata zelo noidbrjelno 7 letno hčerko, katera zna že lejno na Maver zaigrati. Frairfku pa je v-kletd, mu je v |p ros tem času najljubše opravijo vrtnarstvo, ker o-krog hiše ima lepo drevje, dui.-teioe vrtnice in tral\V) kot ze-leiua premnoga. V oni isekciji ima svoj Mi » «Mhm potovali. SLOVENK: PUBLISHING CPMP (Travel Bureau) 216' W/r*t I Rth Street York, j)). Y. janskih priseljencev — znaša čez 200,000. ^ Ni v Chicagu več kot 160,000 Odhaslovakov, ipač pa se ta sku. pina jako odlikuje v javnem življenja mesta. C1elii imajo 22 časopisov vštevšj štiri dnevnike; Slovaki pa osem časopisov z dvema dnevnikoma Delovanje čeških društev, zlasti Sokola, za raaširevanje prosve te, zlasti ustanovljdnje brez plačnih knjižnic je hvalevredno. Mayor Čermak, ki je bil umorjen 1. 1933 ob atentatu na Roojsevelta, je bil sin češke zemlje. Hrvati in Slovenci po mnogoštevilni v Chicagu. Obe skupini sta zaceli prihajati v Chicago nekoliko let pred 1 1900. V Chicagu je 200,000 ljudi, rojeni'h na Ruskem, ali njihovih sinov. Od teh 40,000 navaja rutščino kot svojo materinščino. Druge znatne skupine so grška, litvaroska, in mexi-kanska. Manjše skupine tvorijo Francozi, Armenci, Kitajci, Estonci, Finci, Japonci in Ru-munci, zaporedno po svojem številu. QLAS NARODA' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-a ce naročiti za svoje 2 sorodnike ali pri jate-8 lje, to lahko stori. — 4 Naročnina za s t a r i S kraj stane |7. — V (talijo lista ne pošiljamo. MM mmmmm Vsa zdrajvaiiška znanost tmi nii mog'la ustaviti krvi. Naslednjega dne proti večeru je umrl. Za vnjegovo smrt je zvedel tudi njegov prijatelj, ki se je zelo zanimal za okoliščine, ki so povzročile njegovo smrt. Ko so mu poklali, da mu ni bilo mogoče krvi ustaviti, je vziklLknil: — Šlkolda, da ni bilo mene poleg; škoda, dia so ga odvedli v šptoal. K meni naj bi prišel, k tneni. In naj bi zjutraj ob }K'tih parkrat t lttoo pobun-kal po vratih, da bi mojo že«rio zbudi1! iin da bi inu moja žena šla odpret. Ko bi jo zagledal pred seboj, 'bi mu take; nastala v-sa kri po žilah. * Mlada zafoqnei so ljudje črnine sorte. Tako so naivni in tako neizkušeni, da elofwk res ne ve, če bi jih pomiloval ali se jim smejal. l>va roče«ia. Ta papiir nič ne velja. Sklopil se je in pobral zmečkani papir. Bil je poročni list. — Povej vendar, kaj se je zgodilo. lili ženica niu je začela solznih oči pripovedovati: — Denarja mi je zmanjkalo za večerjo. Po sem šla s tem poroonim lilstom iv banko, kjei so mi po«vedali, da mi na tako jjunsčiinfi ne posodijo -niti po-čejnega groša. * Današnji svet je res na glavo postavljen. Poznam družino, ki ima tri otroke, hčer in dva fanta. Sedaj pa poslušajte: bči je }>osleina »v barberšopu; stairej-ži fajnt je v lekarni za kuharja; miajši fant pa v messniei zeletnjavo prodaja. * Edina želja moderne ženske je, da je pretehtana in prelahka sjpoenafia. * Advokat je rekeil: — Gospodje porotniki skušal bom dokazati, da je ojbtoženec streljal v silobrapu. Državni pra|vidnik. — Ali je mogoče umorjeni prvi ^treijal? AdKrokalt: — We, toda jaz bom dtokaaal, da bi bil streljal, če bi imel (pri sebi revolver. ♦ Človek je edino bitje na eve tu, ki more zardeti. Narava je (v; tem ozira dobro lik re nil a. Kajti' izmed vseh bitij na svetu je ek}soole §kyveka tneiba •zardeti ki sicer od sramu. Pa kot kažejo ^namenja, ne bo žlovek tega v dogiedbem Saša odvadil. t . * W 'J B O D 2 " New Yorlc, Tuesday, June 29, 1937 * THE LlRQEST BWVENE 1TA1L7 W VSS. E. GRENEN: Mkjši otroci so komaj še kaj vedeli o stricu Makiju. A starejši bratje in sestre so se precej dobro spominjali, kako je pred leti fcdaj pa zdaj nenadoma treefil v hišo. Tedaj je raadelil med otroke nekakšne kavču kaste, rdečkaste bonbone. Pridati je znal vžigalico na podplatu ali je potegnil novec, ki ga je najprej vifcel v zrak, iz -nosnice. Prav za prav bi se bili otroci prav rndi razveselili njegovega obiska, če bi ne bili odrasli sparili obraza, kadar je priisel, tako da nam je bilo sitno in se nismo upali niti odgovarjati na njegova vprašanja. Videti je bilo, da so njegove hlače vedno iznova poli-knne, imel je bltfrtečo plešo in majcene oči. Potem je popolnoma izginil in bi ga bili pač pozabili, če bi ga ne bili odrasli kdaj pa kklaj omenili. To so storili ob neprijetnih prilikah. "S takimi redi prides h šole. Padel bos. Šole ne boš dokončal. Iz tebe ne more biti drugega ko kak stric Maki." Stric Maki je bil človek, ki ni ničesar postalo rz njega. Ki ni napravil nobenega izpita, ni imel nobenega imena, nobene službe, ki ga niti ni bilo sram, da ni imel stalnega bivališča in je je po nekakšnih čudi.ih opravkih romal po svetu in je iz čudovitih krajev pošiljal pretirano prtsliknne razglednice — če je bil zares kdaj ondi, česar spet ni nihče pni v zares v< kdo dejal: I "No, lopo se ved<*š! Pravi', pravcati stric Maki!" Imeli j miki kravate Maki, jn bil je pri nas celo kašelj Maki, o katerem smo vedeli, da ni pristen. Zdaj pa bil stric Maki kai nenadoma mrtev. Xekdo je telefoniral, oče mati sta bila razburjena, prišli so ti in oni sorodniki. Otroci so se zarili v svoje šolske knjige. Vse bi bili prisodili stricu Makiju, le tega ne. Zdelo so jim je, kratko in malo nemogoče. Pa če je kdaj kdo umrl, je bilo to nekaj posebno finega, i odrasli so se jolkali in so le dobro govorili o rajnem. Zdaj pa: Kdo naj bi so bil jokal! Kdo naj bi bil kaj dobrega povedal o stricu Makiju? Otrokom so dopovedovali, da naj bodo pri večerji posebno molčeči. Družina j«* bila spoznala, da ne smejo pustiti žene rajnega, ki so je zdelo, da nima nobenega človeka na svetu, kar samt' z mrličem v stanovanju. ■ Poslali so onega izmed stricev ponjo. Otroci so bili trdi od strmen(ja. Iz "taste" se je iz-iienada razvila teta in tej teti : j«> bilo ime Pavlina. Ni bila velika in ni bila .majhna; ni bila grda in ni bila 'lepa; njeni lasje niso bili plavi |in ne rjavi ali sivi; tudi žalostni« ni bila, dasi brez dvoma ni J bila vesela. Videti je bila ko prava pravcata krparica, stara samica, ki je niti ne opaziš, če sedi v tramvaju |x>leg tebe. Zelo jo bila v skrlu-h za strašnega jazbečarja, ki je bil neskončno star in za valjan in se je zdelo, da na vse štiri noge šopa. "Pristni jazbečar Maki," so si mislili otroci. Rekli tega seveda niso. Ko smo potem sedeli pri ve- jčerji in ko je dobil jazbečar j dovoljenje, da je smel zadremati na najlepši blazini na zofi, smo otroci osupnili, videč, da se vdova strica Makija ni prav nič tako vedla, kakor se sicer vedejo vdove po družinah. Nobenega robca ni bilo, ki bi ga bila pritiskala na oči in jedla je vse, karkoli je dobila na krožnik, da niti reči ji ni bilo treba ali je siliti. Jedla je počasi in brez misM, ko da bi jedla le njena usta, ko da ji oči nič ne vedo za to. Te oči so čludno jasne hi vse izmite strmele preko glav otrok. Nihče ni spregovoril besedice. Celo služkinja, ki je stre ari a, je menda po prstih hodila. Mahoma je rekla teta Pavlina: "Ko sem zadnjikrat jedla taike zrezke, sem bila z njim. V gonilni. Ob nedeljah sva bila zmeraj v gostilni. Nikoli ni pustil, da bi bila ob nedeljah sama kuhala. Tako obziren je bil zmeraj z menoj. Več ko preveč obziren. No, pa sva bila v gostilni, čeprav je že tako strašno hudo kašljal. Zmeraj ■sem rekla, ta kašelj ga bo spravil pod zemljo." Otroci so sklonili glave in se zagledali v krožil ice. "Moj Bog kašelj Maki..." Teta Pavlina je nadaljevala: "Nisva Šla zmeraj v eno in isto gostilno. Povsod pa so ga enako radi videli. Vsem natakarjem je rekel 4tti." Tak človek! Enkrat je prišla neka punčka prosit. Taka z vijeli-eami. Pokupil je vse vijolice od nje in je poklical plačilnega. Dama želi jesti! Zakaj pa ni nobenega stola za »lamo? Plačilni je kar tekel. In puneka je celo vina dobila. Tak človek! Kakor svetnik je bil ta človek. Zmeraj sem rekla, tak človek ne živi dolgo." Otroci so plaho škilili v teto Pavlino. Ona ni nobenega pogledala, ko je govorila, prav za prav je govorila sama sebi. "I11 zmeraj sem si mislila, tako dobro, kot je meni, to ne bo dolgo Šlo. Skozi šest let nobene žal besede. Skozi šest let en sam paradiž. Če me je kido razjezil, saj se mu nisem upala povedati. Ka.r divji je postal. Ta>k človek, križ božgi, kako je znal psovati in preklinjati in škandal napraviti! Hiša se je tresla." In teta je začela pripovedovati dolgo storjo o nekakšni sosedi, nekem vedru za premog in o nekem stražniku. Ponovila je s svojim krotkim, brez-zvočnim glasom izraze, ki je 7 njimi stric Maki obdelaval stražnika. To so bili izrazi, kakršnih naša čednostna družina še ni slišala za mizo. Otroci so začeli mencati na stolih. Teta Pavlina pa je sklenila ponosno, ko kaka feldmaršateka vdova: "Vsak bi prišel zaradi razžafjenja časti v ječo. On pa (Nadaljevanje na 1 strani.) MLIN Piše Ločan faMMIlliMlliimilfff DELAVSKO GIBANJE. Delavski boj je čedalje bolj zanimiv in čedalje bolj se kristalizirajo metode, uspehi in ob enem pomote boja. Ni prav nobenega dvoma, da ima delavska platst naroda dane6 večjo moč, kot kdaj poprej v zgodovini Amerike. V resnici ima tako moč, da se je sploh ne zaveda. To rečem zato, ker ko bi se delavski voditelj in delavec zavedala, bi ne šla v bratomorno borbo zoper samega sebe. Armada jp tako velika po .številu in tako bogata po izkušnjah, da bi se pričakovalo od nje vsaj nekoliko 'konjske* pameti. Kot pri vseh velikih skupinah je tudi pri delavskem gibanju treba discipline. Vsak mož mora delati za skupnost in dobrobit .gibanja, krotiti plrevroče nagibe ter obenem zavračati zabtoj in malomarnost. Svetost pogodb je tudi kočljiva točka v današnjem gibanju. Recimo, da se danes sklene pogodba, ki vključuje 25,000 delavcev. L. Ganghofer: Grad Hubertus si JkaJMiaJI . t \ -1 i :: Roman :: 358 Grof Egge je vstal. Imel je okamenelo trd obraz, v očeh se mu je bliskalo od rastoče jeze. "Igral si spet? In izgubil? Ni ti treba odgovarjati. Vidi se ti. da ti teče voda v grlo. Tak si ko iičilovečeni maček. In pot k meni si napravil zaman. Ali pa misliš, da ti bom kaj dal! Ne, gospod sin, tega je konec. Povedal sem ti to že poleti. Toda če se želiš morda udeležiti lova — mi boš lahko odstrelil nekaj petelinov izpred nosa, kakor takrat oba kozla." "Prosim te, oče, no govori tako! Vem. kako >oiii se pregrešil. Toda meni gre zdaj za vse-Za ime, za čast —" "In za življenje! Na pamet znam te litanijs-Toda zaman pričakuješ, da jim bom dostavil svoj žvenketajoči amen. Pomagaj si, kakor veš in znaš. Jaz te nebom reševal " "Oče!" "Ne boni te reševal. Zaman vsaka prošnja!" Z jezno silo je poudaril grof Egge slednji zlog. 'In ako misliš groziti, da ti ne ostaja nič drugega ko krogla, ti pravim: nisi vreden smodnika za strel, če se brez tega istvar ne da urediti." Smrtnobled se je oklenil Robert z drhtečima Podjetje se pogaja z zastop-|vokania nas,onila Pri sto,u- "0fe! Kar -ovori niki delavcev na podlagi po- iZ tebe> ie v tega nisem vedel. zahteve zelo pretirane m so v * , , „„ • , Zdaj mi je izdala tvom lastna beseda. Vse svoje pustile dosti prontora za umak- . . _.. otroke imam rad. Tudi onega, ki me ,je zapustil in me v zadnji uri razžalil do srca. Toda kakor se nanj s rdim, me je s svojo pošteno resno odobrenje delavcem, ki jo mo- j voljo, s svojo zmožnostjo in aa ciljem stremečo goče z dtvetretinsko večino o- močjo prisilil, da ga spoštujem. In če sem ga neotesano vedno zbadal? Ali veš, zakaj? Iz jeze, ker sem videl, da je fant več ko njegov oče, četudi lovec, da se Bog usmili! In .naj me vrag vzame, še to preklicano ženite v bi mu bil odpu- nitev v slučaju hitre rešitve spora. Pogodba se zaključi in da v dobre, nato gre v podpis obema prizadetima strankama. Ko pa se prične z delom, se pa naenkrat pojavi skupina ali delec skupine, ki je nasprotovala ratifikaciji, in najde vzrok za nadaljno ustavitev dela, včasih tudi proti volji voditeljev. Ta kolona je sto procentov za delavca katere si bodi stranke, ampak v tem vidi zelo hudo orožje proti delavcu samemu, kajti pojavile se bodo osebe, ki bodo zahtevale in dobile orožje v obliki postav za obrambo v takih in mogoče še v drtigih slučajih. Zakaj ne premisliti natančno, prodno se stavijo pogoji, in ko je pogodba podpisana, naj se je držita oba prizadeta. DESET ZAPOVEDI ZA ZDRAVJE NAJMODERNEJŠI TANK tank ameriafce armade lahiko vozi s naglico pe tdeset milj na uro, Ima tri to-pofve ter je t njem prostora za dtiii vojake. Prvič: Vstajaj zjutraj zgodaj in zahajaj zvečer ob devetih spat. Drugič: Šest dni v tednu pridno delaj, v nedeljo počivaj. Tretjič: Pazi, da bo tvoja koža nad vse čista in si usta ter nos skrbno izpiraj. Četrtič: Dihaj vedno skozi nos in se izogibaj strupenega prahu. Petič: Uživaj več rastlinske nego mesne hrane. Šestič: Neposredno pred jedjo in po jedi poskrbi, da ti bosta glava in želodec počivala. Sedmič: Ne jej v jezi in ne jej preveč mastnih jedi. Osmič: Poleti se ne oblači pretoplo in pozimi ne prelahko. Devetič: Če «e ne počuti? dobro, se posti in pij grenak čaj. Desetič: Sprehajaj se v soncu in čistem zraku ter bodi vedno dobre jrolje. NAROČITE SE NA "GLAS ki jih ne morem požreti, tudi ne na zadnjo uro. Ne kličem je in Bog mi z njo prizanesi še dolgo!" Grof Egge je izgovoril te besede tišje, kakor /a sebe. Potem je dvignil obraz in njegov glas je bil spet bridko oster. "Da, Robert! Vse sem imel rad. Tebe sovražim, kakor bi ne imel uiti kaplje moje krvi. Ne očitam ti lahkomiselnosti, ne brezmejne zaprav-Ijivosti, ki mi je ukradla že tisoče iz žepa. K temu sem izdatno pripomogel jaz sam. Zdaj spre vidim, Preinallo sem se brigal za vas. Toda drugi so zdravo rastli iz lastnega jedra. Ti si se izpridil, kakor stojiš sedaj pred menoj. Tvoja brata sta me zapustila, eden v smrti, drugi v življenju. Napol je odšla od mene tudi moja mala, draga košutica. Samo ti si mi ostal." Moral se je otikašljati, kakor bi mu bilo ne kaj zašlo v grlo. 'Nikoli se nisi dal o^nati. Bil si vedno na moji strani. Požrl si vsako mojih muli. Vtaknil s v žep .delimo mojo surovost, tne da bi trenil 7. obrazom. Iz otroško ljubezni? Iz spoštovanja pred očetom? Bog va;in! Samo, ker je bil tvoj vtari gosj>od zate posoda, iz katere si mogel ®a-jemati, kakor kmet iz gnojnične jame. Če so me pustili samega otroci, 'ki sem jih ljubil, sem kriiv sam. Čutim to. Toda ti si krepko pomaga L Onega prekletega prepira z bratom gori pred kočo bi nikoli me bilo, se ne bi tatko kotncal, aiko me ne bi bil ti leto za letom iiz mrzle preraču-njenosti ščuvaj proti njemu! In če me v dneh, ko je'ležal moj ljubi fant na parah, ne bi (kuhala takšna jeza nate, ne bi bil grtvoril tako trdo z ul>ogo ikošutico, da je stala pred menoj vsa prestrašena in onemela, dočim me je žejalo po eni slami besedi njene ljubezni. In kaj je zailaJo mojemu čustvu zate zadnji 'sunek? Ali veš?" Hripav, jezen smeli. "Tola se nisi ivfiilel sam. tkalko si stal pred svojim m rt vri m bratom' Brez srca, mrzlo in trdo ko mišmiitkan voščen kip. S svojo prisot- štil Ves svet mi je nosil na uho. kakšno čudo (»ostjo in črno obrobljenim pogrebnim gluraa- prečudno je baje ta ženska. In umetnica! Na umetnost se razumom sicer toliko, ko vol na ci-tre. Pa mora biti že nekaj pravega, drugače bi tip trobil ves svet njene slave. Bog ve, tudi to Cenitev bi mu bil odpustil, če bi mi v tisti zadal.)*, uri ne bil vrgel o mojem lovu v obraz očitkov. št von i si mi oskrunil in otopil mojo žalost za ubogim fantom. 0<1 takrat sva ločena. In če te pogledam, mi jo žal samo enega : tvoje uniforme^ ki jo nošiš! To je srtkmja, ki zahteva zase moiža in človeka. Ti nisi to ne ono." DALJE PRIDE NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May 8 svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri " Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjif«, i tlikuU, <27 itrtai ; Vsebina: Smrt MobABMd Srnina; Karavana mirti; Na bega t Goropa; Dralba En ttaer .LN po DEŽELI 8BUPETABJEV 4 knjige, a slikaHl. 577 Vaeblaa: Brata Aladllja; Koča v aotMkl; Mlrldlt; Ob Vardarju ' Cena _________ SATAN IN idKARIOT U knjif. a allkaari, 17*4 atraal Vsebina: IsaeUend; Turna letar; Na Bledo; N4»at-noett nasproti; Alnaden; V treh delita cveta ; Izdajalec; Na lovn; Spet na divjem upadu; Heleni milijoni; Dedi« < LM V GORAH BALKANA 4 Itnjice, ■ slikami, 576 stemni Vsebina: \ Kovač Šimen; Zaroka s taprekaml: V fohb* \ njakn - Vobamedanski svetnik * Cena-----LM W1NETOV A 12 knjig, s slikami. 1751 strani Vsebina. ' Prvikrat na divjem sapado; Za ilv!jenje;\ NSo-čl. lepa Indljanka; Prokleetvo »lata; Za detektiva; Med KomanČi In Apafil; Na oevarnlb potita; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komaoflta; Wlnnetova smrt; Win- v netova oporoka ___Mi Ž D T I 4 knjige, s slikami, 597 stratf Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poalednja pot • IN .LM \ Naročite jih lahko pri: [IGARNl "Glas 216 West 18th n \ New York, N. Y. * ^.............. • . .......'-J. i. r^j « < ' V ' • - '.'li> Al!* 'VB! New York, Tuesday, June 29, 1937 fm vamf wwvwwb imi m wJ* II!*> II ROMAM ga mala Veša MIUI K 2IVUEIM O^O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. DE 344! 3 (L "Saj me vendar ne mara! In ko bi me, jaz ne bi hotela, ker ga ne ljubim in aplah ne mislim na možitev. Sicer ga imam rada in gia spoštujem, ker je dostojen in mnogo finejši kot so drugi. Toda drugače mi ne pomeni nič. In zaradi Hdit-i vas ne bi hote,a zapusti ti. Vi ste mi tisočktf.t ljubši!" "ZarcteT (Vstna beseda?" vpraša Carmencita in se oddahne. 4e — toom govorila z materjo in gospodom Thalheimerjem. Ima popolnoma prav -umetniško se človek tukaj ne more razviti. Meni je bilo samo zaradi vas, ker Tap imam rada — in imam samo vas_" Žiti pade težko breme od srca. Divje objame Dešo. "Oh, Veša, samo ko bi ti imela koga tako rada, kot jaz Bdita, potem bi me popolnoma radum«la. In če se s Thalheimerjem nočeš pogoditi, pojdi saj za nekaj Časa k stricu. Pomisli, kako bo veteel--" "Ne, ne dotikaj se tega!" prukine Deša Oarmencito. '•Pusti vse v veri, da sem mrtva! Temu je sedaj ie tako dolgo! — Strica bi tako rada še enkrat videla," pravi tiho in žalostno Deša. Strica, ki ga je imela tako rada! In pred njenimi očmi vstane podoba dobrotljivvga moža in v njenih ušesih aveni njegov prisrčni glas — "moja draga, mala Veša!" In naenkrat se zbudi v njo j neizmerno hrepenenje po njem. Ali bi naj šla k njemu? Toda zadmši to hrepenenje. Ne, tatica in cirkuška umetnica ne spada v to odHono meščansko hišo. To je minilo. Kako je zapuščena! Sedaj mora iti zopet dalje v mrzlo tujino br«z ljulbezni. V nenadnem občutku osamljenosti pritisne svoj obraz v blazine in bridko zajoka. H. POGLAVJE. "Gospod želi z gospodom odvetnikom govoriti v neki zelo važni zadevi." Ludvik Asoheribaeli naglo pogleda vizitko, ki mu jo je prinesla služkinja. "Karl von Ecker" bere in tiho vzdibne. Niti v njegovem privatnem stanovanju mu ne dajo miru. Pogosto se je zgodi o, da čo ljudje prhajal k njemu na dom po nasvete, ko so bile uradne ure že končane. "Ali mu niste povedali, da sem zelo zaposlen in da bom jutri v pilsarni?" "Vse sem mu povedala, gospod doktor. Toda niisem ga mogla odpraviti, zelo nujno je prosil." Pomilovalno pa doda: " je pohabljen — ima samo eno roko in mislim, tudi samo eno nogo in obraz je poln brazgotin--" "No, potem naj vstopi." Kogar je vdarila usoda, mu mora čovek iti naproti. AH ni usoda vdarila tudi njaga, ko so mu lasje popolnoma osiveli in je ostal sam brez prijateljev? Ludvik vstane in pričakuje obiskovalca. Da, služkinja je imela prav — bil je pohabljen. Težka je njegova hoja indeksni rokav mu prazen visi navzdol. Desna stran obraza je bila polna braizgotin, usta so se mu nenaravno vlekla navagor in nepremično mu počiva desno oko v duplini. Z levim očesom debelo pogleda Asohenbacha. "Prosim, s čim vam morem biti na uslugo?*' Odvetnik mu ponudi velik stol, nato pa sam sede in došleca pričakujoče glada. "Najprej se vam moram oprostiti zaradi paz,iega mo-tfnjSa- Toda brezpogojno sem moral z vami osebno govoriti in sicer najrajse tukaj v vašem stanovanju, ker moja zadeva ne spada popolnoma v vašo odvetniško pisarno." •Zakaj ta nepotrefbni uvod? Ker pa se mu je mož vtsled velike polialbljenoeti smilil, molči in potrpežljivo čaka na na-doljne srtvari. Pri tem opazi, kako se tujec ozira po njegovi sobi, kako gleda slike na pisalni mizi; skoro si je pretegnil vrat, da bi fotografije boljše videl. Naenkrat pa pravi, in vidma razburjenost se trese v njegovem glasu: "Ali si smem bližje ogledati te slike?" "Prosim," pravi Ludvik Asohenbadi uljudno, notranje pa zelo začuden nad nekoliko nenavadno zahtevo tujca, ki, ko nekatere fotografije površno pogleda, seže po fotografiji, jo ogleduje in jo nato z ihtečim glasom pritisne na ustnice. Ta fotografija pa je predstavljala Ludvik Asohetnbachovo sestro z njeno krasno hčerko. Za trenutek se Ludvikta tujčevo obnašanje ali zelo čudno — gleda v njegov od ginjenotsti bledi obraz — nato pa ve, kdo je to&ec. Nekaj nra stiska grlo. Ndbene besede ne spravi iz ust, tako mogočno je bilo to epoananje. Se vedno držeč fotografijo v svojih rokah, se obiskovalec obrne prdti njemu. "Moja žena in otrok!" pravi s pretrelsljivo fpriprostostjo. Nato pa zopet trudno sode. "Ali dovolite? ®toroko 1. 1940. ' SOCIALNA PRAVICA ZA NEPOROČENE ŽENSKE V londonskem Hyde Parku so imeli te dni veliko manifestacijo, pri kateri je šlo za t',, da bi (neporočeno ženske jh> 55 letu dobivale pokojnini o. Delegacije aijih zvez so se oglasile tudi pri ministru za narodno zdravje Klnsleyu Woodu in Miss Florence Whiteova je v svojem nagovoru razložila, kaj njene toviarišice prav za prav hočejo. "Naša želja je, da bi nas iz-qn/ačili z vdovami." je dejala "V nekih primerih imajo za delo nesposobne vdove in vdovo brez otrok pravico do pokojnino, ki jo me neporočeoie Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike mnmnmnnnnmnq ▼ krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vez..............JO v fino usnje ves..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda res 1.80 SKRBI ZA DUfiO t platno vez..............JO t fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje ves ....1.80 KVIŠKU SRCA ▼ lmitirano usnje ve*.......60 ▼ usnje vez ..............JO ▼ fino usnje \ez..........1 — r najfinejše usnje vei .... 1.20 ▼ najflnejSe usnje trda ves 1.50 ▼ bel celluloid vez.........L2i NEBESA NAŠ DOM ▼ ponarejeno.............L— T najfinejfie usnje vez. ....lj»t ▼ najfinejše usnje trda ves. L00 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina ves. ....L-Slava Bsfu, m air ljudem fina ves. ................L50 najfinejša vez.............L60 Zvončee nebeški, v platno......JO fina vez. .................L— Vienac, najflnejSa ves.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Ji v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........JO v belo kost vezano........J5 Key of Heavea fino vesano ..............J5 v usnje vezano.............70 v najfinejfie usnje vezano L20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša ves. ..U6 V fino usnje vesano.......IM Cathstte Packet Mami: t fino nanj« vesano......LM Ave Marta: v fino nanje vesano......1.46 KNJIGARNA "GLAS NARODA' želne nimamo. Nepravilno je, da se del davkov, ki jih plačujemo mi poročene žene, porabi za vdioviiine. Štiri mi lijone nas je, ki plačujemo vsako leto v penzijski sklad skoraj pet milijonov funtov, a samo dva milijona funtov porabijo v miš prkl, ostali trije milijoni gredo za pokojnine vdovam. Problem neporočenih že.ma .je danes bolj pereč nego kdaj. Neštetim dekletom vojnega časa je bilo onemogočeni«, da bi se poročila, ker je cvet naroda propadel v strelskih jarkih. Pokojnina neporočenim ženam po 55. letu je sccialna potreba."' Minister je, kakor običajno ministri, obljubH, da bo njih želje podrobno prončH in poskusil odpraviti nepravičnosti. Poudaril je i*a, da se ne more priključiti naairanju, da ravnajo z neporočen«mi zonami v primeri z vdovami nepravilno. Izrazil je upanje, da