PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	/« ■.
*bb. postale I gruppo	UCM OU lir
Leto XXIV. Šl. 117 (7010)
SKRBNO PRIPRAVLJANJE NA JUTRIŠNJO SEJO
Delegaciji proučujeta dosedanje izjave in nadaljujeta medsebojno polemiko
Komentar hanojskega lista in «Izvestij» - Velike ameriške izgube v Južnem Vietnamu V prvi polovici maja sestreljenih 44 ameriških letal nad Severnim Vietnamom
PARIZ, 16. — Severnovietnamska in ameriška delegacija s«ifariZU Sta d.anes ves dan Proučevali govore na včerajšnji Zven i Sta PriPravIJali vsaka svoj odgovor za sobotno sejo. - eclelo se je, da bo odgovor severnovietnamske delegacije
Harrimanovemu govoru ob začetku pogajanj.
komentar« k ............,...
.Predstavnik ameriške delegacije * izjavil, da je bil današnji dan ni- Votiitelja ameriške delegacije in .sode!avce delovni dan. Pri-wnuul je, da Harriman nima na-v®na navezati nobenega stika s se-. rnimi Vietnamci pred sobotno se-ln da še ne ve, ali bo ameriški svvor v soboto pismen ali usten.
0 poteku konference ni hotel a-“Jeriski predstavnik nič izjaviti. Ne-i»uii an ameriške delegacije je iz-r^u. da je bistveno da se pogajanja nadaljujejo, ter je poudaril, a včerajšnja izjava severnoviet-amskega predstavnika ne vsebuje t glogov za zadovoljstvo*. Zato bo piskati drugje ugodna tla za
■i^nditelj ameriške delegacije Har-j/nan je izjavil, da Hanoj ni pojavil do sedaj nobenega konstruk-ljai°e®a Predtoga ki bi lahko pripela* do mirovnega sporazuma v Vi-uč?amu' ^eja* je. da skrbno pro-. njejo vse, kar severni Vietnam-so lzjav*jaj° da pa do sedaj ni-našli »nič konstruktivnega*.
,'i'di predstavnik severnovietnam-delegaaje Ngujen Sao se je ».Poldne pogovarjal s časnikarji, cit. Vprašanje kakšna je bila reak-v-.a med severnimi Vietnamci na ftrl®rajšnje Jarrimariove izjave, je Oc*gov ,ril, da	”	’	'
•k»*T ,lu’ ua ameriška delegacija 8 stvar' zavlačevati, ker načeti«! drugačna vprašanja, kakor so (i ki jih je treba nujno načeti, gj. Prekinitev bombardiranja in dru-vojnih dejanj proti Severnemu '®mamu.
<jQ Jvenmvietnamski predstavnik je ilg *• da je njegova delegacija pri-fj, v Pariz z dobro voljo. Poudari Je tudi, da so severni Vietnam-•n,Privolili v začetek vladnih raz-or°v, ko ni bilo še popolnoma
Htl|(
ll"*iniii||i,iiiil|l„l,lllll,imill,ll|IIIUIIIIII|||
Oddajte
Preferenčni
glas
»u Če,raj smo objavili v našem U-«e Jatoimile glasovnic za volit-senat in v poslansko zbor-
tic
Hm’ M bodo v nedeljo in v po-'opr<Je,C' Nekateri čitatelji so nas Ilcg '	kako to, da sta za tria-
>truJK>kraiin° dve glasovnici za za goriško pa samo ena, jo Tco to da za senat ne more-Preferenc, za poslansko i^tco —	----
pa jih lahko oddajo in
2y “di pozivamo v tem smislu. Pokrajina fe razdeljena ij-senata na dve volilni okrož-jo Pri volitvah za senat ne velja-Preferenčni glasovi. Zato sta Trj, Na Tržaškem dve glasovnici: Kij in Trst II. in zadostuje, f^e prekriža volilni znak, s či-tnsnr>Se V0^ za stranko in isto-ihte -	m kandidata, Cigar
Hct in Priimek je že na glasovna Natisnjeno. Za volitve v še-ofcr v dveh tržaških volilnih kr0j- ’ kot tudi v goriškem o-gin slovenskih kandidatov.
Poslansko zbornico pa sta po SodrV^idatna lista na tržaškem ^ 0('lu in na goriškem, kjer trt® volivci poleg tega, da pre-tuijj0 volilni znak, lahko oddajo »o preferenčni glas kandidatu, ki ga izbrali.
lito*1’ tudi pri volitvah za poslan-<r0rnico slovenskih kandi-krajf> na področju videmske po-
Za
•ta t volitve v poslansko zbornico Da iaškem in goriškem področju ha ,.° Povsod slovenski kandidati %Ztah PSU in KPI, Slovenska Si pa nastopa samo na vo-trjJ/ *o poslansko zbornico v , in torej ne nastopa nikjer tenjfr Na Goriškem pa je Slo-k Jji® demokratska zveza pozva-•ko itoce, da glasujejo za Krščan-%» demokracijo in da oddajo fffas gg njenega kandidata. to8(j Tržaškem nima nobene mož-lf ‘ da uveljavi svoje kandidate.
KPI in PSU tako na Bqj0 kern kot na Goriškem nasto-I/ ^Sledni kandidati:
*ti 0 Tržaškem za KPI Albin S ker k ko,}® odkrito podpirajo slovenski in bo zaradi tega lahko
tržaški listi PSU kandidira > Košuta.
‘V G°riškem za PSU Jožej Ce-t>rJa KPI Marija Selič. ho Prenčni glas je izredno moč-te hroije v rokah volivcev, saj *\??rnenl samo glasu za neko tregl,’ temveč tudi pomembno *tea ?°<da se vpliva na stališče te % «e ln da se Slovenci v njej °tje uveljavimo.
Sitv° ?e prav. da na nedeljskih t<j ,QJt ne samo volimo, temveč %/lto6asno oddamo tudi preje-
n‘ glas.
prekinjeno bombardiranje Severnega Vietnama
Na vprašanje, ali je možno, da hanojska delegacija zapusti konferenco, ker Američani nočejo ustaviti bombardiranja, je odgovoril: «Prišli smo v Pariz z dobro voljo in hočemo resne razgovore*. Zatem je sporočil, r'a bo Xuan Tuy podal v soboto novo izjavo V zvezi z včerajšnjimi izjavami Harrimana je neki funkcionar severnovietnamske delegacije zavrnil trditve o podobnosti med stališčem ZDA in Severnega Vietnama. Izjavil je, da «dejansko so naša stališča zelo narazen* «Harriman je izjavil, da je opazil nekatere podobnosti v naših stališčih in je naštel pet točk, v katerih se zdi, da se lahko upa na sporazum. To je meglena zavesa, da se zakrijejo dejstva.*
Severni Vietnamci so skrbno proučili Harnmano-'e izjave ter so ugotovili «to, kar se zdijo podobnosti, toda nič konkretnega*. Zatem je predstavnik izjavii. da so bile ZDA tiste, ki so sabotirale ženevske sporazume in poteptale statut demilitariziranega področja, kjer imajo več oporišč. Poleg tega hočejo ZDA, naj bi Severni Vietnam priznal in spoštoval nevtralnost Kambodže, toda severnovietnamska vlada že zdavnaj priznava suverenost, neodvisnost in nevtralnost Kambodže kakor tudi njene sedanje meje, česar pa ZDA ne delajo. «Kje so taao imenovane podobnosti?* se je vprašal predstavnik in zaključil: «M> nismo opazili nobene. Vidimo samo besede in lažne argumente.*
Voditelj ameriške delegacije Har. riman je izjavil nocoj po ameriški televiziji, da Je v vsem tem, kar so izjavili severni Vietnamci od začetka pogajanj, izsledil skupno točko dialoga, ki bi se lahko razširila.
Na vprašanje, ah misli, da bo lahko delal v ozračju propagande, je Harriman odgovoril, da je propaganda povsod in ni važno, če je še posebno koncentrirana sedaj v Parizu. Sicer pa nekoliko manj kakor v Ženevi, toda propaganda je povsod.
Cyrus Vanče pa je izjavil, da so po njihovem mnenju severni Vietnamci začeli sondirati med javnostjo, pri ameriški vladi in pogajalci, da vidijo, kaj se lahko stori. Dodal je, da ni jasno, kaj hočejo, vendar je njih glavni smoter doseči konec bombardiranja Severnega Vietnama.
Harriman je trdil, da ni res, da so ameriška letala bombardirala jezove v Severnem Vietnamu.
Cyrus Vanče je nato izjavil, da ne bodo govorili o političnih problemih v odsotnosti sajgonske vlade. Harriman pa je dejal, da bi morala biti v morebitni delegaciji, ki bi prišla iz Sajgona, zastopana tudi južnovietnamska skupščina. Vanče pa je dejal, da je ameriška delegacija postavila nekaj ({konstruktivnih predlogov«, da pa ni dobila «konstruktivnih predlogov« od nasprotne strani. Dejal je tudi. da so severne Vietnamce vprašali, kaj bi bili pripravljeni storiti, če bi ZDA ustavili bombardiranje, toda severni Vietnamci «niso nič sporočili«.
Harriman je v intervjuju tudi izjavil, da bi obnovitev demilitariziranega področja, v katero bi privolil Severni Vietnam, «lahko zadostovala, da se predsednik Johnson prepriča, da ukaže popolno prekinitev bombardiranja proti severu, zlasti če bi to imelo za rezultat ((zmanjšanja prihajanja ljudi in materiala s severa proti jugu«. Harriman je dejal, da bi obnovitev demilitarizirane-^, področja lahko premagala mrtvo točko in bi se lahko začela konkretna mirovna pogajanja. Trdil je, da «se severnovietnamska infiltracija nadaljuje in ni nobenega znaka o kaki zmernosti glede tega«.
Glasilo severnovietnamske komunistične stranke Nan Dan objavlja poročilo svojega pariškega dopisnika o včerajšnji seji. Med drugim pravi, da se je Harriman eno uro trudil, ob veliki zadregi, da bi zagovarjal ameriški napad v Vietnamu v preteklih štirinajstih letih. Ust pravi zatem, da če bi ZDA res hotele, kakor pravijo, izvajati ženevske sporazume, bi morale najprej ustaviti napad in umakniti svoje čete ter pustiti, da Vietnamci sami uredijo svoje zadeve, ker Vietnam pripada Vietnamcem.
Moskovske idzvestija« ugotavljajo, da Je mogoče opaziti dve jasni tendenci na pariški konferenci. Hanojski predstavniki so jasno in konkretno postavili svoje zahteve. VVashingtonski predstavniki pa niso doslej postavili konstruktivnih predlogov, da bi se vojna končala. S tem da zahtevajo od Severnega Vietnama protidajatve za ustavitev bombardiranja, skušajo Američani, izkoriščati pariške razgovore v propagandne namene in skušajo opravičiti svoj oborožen napad. List ugotavlja, da ameriški voditelji umetno slabšajo ozračje na pogajanjih.
V Južnem Vietnamu, kjer se nadaljujejo močni spopadi, so Američani zgubili pre)šn,ji teden 562 vojakov To je nujveftje število mrtvih ameriških vojakov v enem
niso imeli Američani toliko izgub. Dalje poroča ameriško poveljstvo, da je bilo v tednu od 4. do 11. maja ranjenih 2225 ameriških vojakov. Poročilo trdi, da so imeli partizani 5552 mrtvih, med civilnim prebivalstvom pa je bilo 165 mrtvih in 432 ranjenih. Isto poročilo pravi, da so imeli Američani do sedaj v vietnamski vojni 22.951 mrtvih, partizani pa 342.105. Med ofenzivo je bilo uničenih 13.650 hiš na področju prestolnice.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je danes javila, da je bila v prvih petnajstih dneh maja moč ameriškega letalskega bombardiranja v Severnem Vietnamu dvakrat tolikšna kakor v prvi polovici aprila. V prvi polovici maja je bilo sestreljenih 44 ameriških letal. Davi Je protiletalsko topništvo v Hanoju streljalo na ame-
riško izvidniško letalo brez pilota, ki je letelo nizko nad prestolnico. Včeraj so ameriška letala izvedla 111 bombnih napadov na Severni Vietnam.
De GauIIe v Romuniji
BUKAREŠTA, 16. - General de Gaulle, ki je na uradnem obisku v Romuniji, in predsednik Ceau-sesco sta danes odpotovala z letalom v največjo romunsko središče težke industrije Craiovo. De Gaulle si bo ogledal nekatere tovarne in termoelektrično centralo, ki so jo zgradili s francosko pod-
poro. Po kosilu bo de Gaulle spregovoril prebivalstvu. De Gaulle se bo vrnil v Bukarešto z avtom. Med potjo se bo ustavil v večjih mestih, kjer bo spregovoril zbrani množici.
Predsednik francoske republike je v intervjuju posebnima dopisnikoma «Rude pravo« in «Slobod-ne slovo« v Bukarešti izjavil, da bi rad obiskal CSSR in se spoznal s Svobodo in Dubčkom. De Gaulle je isto željo izrazil češkoslovaškemu diplomatskemu predstavniku v Bukarešti Karlu Komare-ku, kateremu je tudi izročil osebne pozdrave za Svobodo in Dubčka. Govorijo, da se bo tudi Ceau-sesco v bližnji prihodnosti sestal z Dubčkom.
_________TRST, petek, 17. maja 1968
ZAKLJUČENA PREDVOLILNA TELEVIZIJSKA ODDAJA
Rumor zagovarja dosedanjo politiko
Stavka zdravnikov bolnišnic
Potres na Japonskem
TOKIO, 16. — Močan potres je danes zajel jugozahodni del otoka Hokkaiao. Po japonskih vesteh se je v mestu Hachinohe porušilo sedemdeset hiš, v Aomori pa so nastali številni požari. Najhujše sunke so zabeležili v obmorskih mestih otoka Hakodake in Tomako-makai. Japonski radio je javil, da se je v Hakodakeiu zrušilo štirinadstropno poslopje univerze, vendar da se je skoraj petsto študentov še pravočasno rešilo. Potres, ki se je začel ob 0.50 po krajevnem času, je bil 7,8 jakosti Richterjeve lestvice. Vse telefonske zveze so prekinjene in iz previdnosti so prekinili tudi železniški promet. Prav tako so zarad' škode na napravah zaprta vsa letališča. Govorijo, da je potres zahteval 37 smrtnih žrtev, 10 oseb pogrešajo, 217 ljudi pa je ranjenih. Domnevajo, da je potres porušs ali poškodoval 1.150 stavb in hiš. Boje se tudi, da se je zaradi velikanskih valov potopilo kakih 50 ladij.
Potresne sunke so zabeležili po vsej Italiji in tudi v Trstu.
NEW YORK, 16.	- Posebni
predstavnik OZN na Srednjem vzhodu Gunnar Jarring je prišel včeraj v New York. Ob prihodu ni hotel komentirati svojih prizadevanj za sporazum med Izraelom in arabskimi državami.
...........................................................
ODMEV ŠTUDENTSKIH DEMONSTRACIJ V FRANCIJI
Delavci množično zasedajo tovarne in zahtevajo sindikalne svoboščine
Tajništvo zveze demokratične in socialistične levice zahteva ostavko vlade in razpis novih volitev - V kratkem spremembe v francoski vladi?
PARIZ, 16. — Politično tajništvo zveze demokratične in socialistične levice se je danes sestalo pod predsedstvom Francoisa Mitteran-da, da bi proučilo nastali položaj v Franciji. Tajništvo zahteva v poročilu, ki ga je objavilo po seji, takojšnjo ostavko vlade in razpis novih volitev.
Do sprememb v vladi, kar so pričakovali v poletnih mesecih, bo verjetno prišlo še pred koncem maja in to po povratku gen. de Gaulla z uradnega obiska v Romuniji. V krogih hotela Matignon, ki je sedež ministrskega predsednika, se že govori, da vlada ne more dopuščati ((širjenje anarhije, ki so jo sprožili s študentovskim gibanjem« in bodo verjetno kot «krivce» nastalega položaja odstavili kar tri odgovorne osebe: pravosodnega ministra Louisa Joxa, ki je v odsotnosti Pompidouja vodil njegove posle med «tednom barikad«, ministra za vsedržavno vzgojo Alaina Peyrefitta in ministra za mladinska vprašanja Francoisa Missoffa. Nobenega glasu pa ni o odstavitvi ministra za notranje zadeve Christiana Focheta, ki je glavni trn študentovskega gibanja. študentje namreč zahtevajo njegovo glavo kot pogoj za prene-
hanje demonstracij. V vladnih krogih pa govore, da nanj ne pade nobena krivda, ker je izvršil dolžnost «čuvaja javnega reda«. Pravijo, da je tudi Pompidou za večjo liberalizacijo in prav zaradi te ga domnevajo, da bodo ministrstvo za vzgojo poverili sedanjemu ministru za informacije, profesorju in bivšemu poslaniku Georfeešu Gorseju, katerega podpira tajnik ministra Peyrefitta prof. Pierre Laurent, ki je prav zaradi nasprotju s predsednikom podal o-stavko. Po zasedbi Sorbone in skoraj vseh fakultet, so študentje zasedli tudi «Odeon Theatre de France«, ki so ga prejšnjo noč spremenili v «kraj kulturnih srečanj in srečanj med študenti in delavci«, študentje 'zahtevajo tudi zasedbo radijske in televizijske palače, ker hočejo doseči pravico do svobodnega iz ražanja tudi z radijskih mikrofonov in televizijskih ekranov. Prav tako zahtevajo ponovno delovanje «radia Sorbone«, ki je pred manifestacijami tri ure dnevno oddajalo lekcije. ((Akcijski odbor gimnazijcev« je izdal proglas z navodili, da jutri zasedejo vse šole, kjer naj bodo seminarji o vprašanju izpitov in še posebno mature. Vse
UH ||■|■||||||||•||•|||||||||t um im lini l■||||||<U||■l|||||||||lltltl■llllll■lllllllllllllllllllllll|1ll|M
RAZPRAVA V ODBORU ZA ZUNANJE ZADEVE
0 odnosih Jugoslavije s socialističnimi državami
Pozitiven vpliv sprememb v ČSSR na nadaljnji razvoj enakopravnega sodelovanja med narodi
(Od našega dopisnika)	I krepih, ki jih zvezni izvršni svet
BEOGRAD, 16. — Odbor za zuna-» že sprejema za uspešen razvoj gospodarskega sodelovanja predvsem za premagovanje težav v trgovinski izmenjavi.
B. B.
nje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta zvezne skupščine je na današnji seji pozitivno ocenil dosedanji razvoj odnosov Jugoslavije s socialističnimi državami in podprl ukrepe zveznega izvršnega sveta, katerih namen je uspešnješe urediti tekoča vprašanja blagovne izmenjave z nekaterimi socialističnimi državami. Rezultati dosedanjega sodelovanja Jugoslavije s socialističnimi državami' so bili po mišljenju člana odbora ne le medsebojno koristni temveč so pozitiv no prispevali k razvoju mednarod nih odnosov sploh, posebno še k pozitivnim spremembam med evropskim j državama. Pozitivna praksa Jugoslavije in drugih socialističnih držav je po mišljenju članov odbora pokazala, da se v Evropi krepijo tendence konstruktivnega sodelovanja
V zvezi s poročilom državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Ni keziča o obisku na Češkoslovaškem so člani odbora dali soglasno podporo skupnim pogledom obeh vlad o potrebi nadaljnjega razvoja sodelovanja na vseh oodročiih in poudarili pozitiven vpliv sprememb na Češkoslovaškem za nadaljnji razvoj in napredek enakopravnega in miroljubnega sodelovanja med vsemi narodi. Poudarili so tudi pomen Krepitve socialističnih odnosov na Češkoslovaškem.
Na seji odbora Je državni tajnik Marko Nikezič poročal o svojem obisku na Češkoslovaškem, pomoč nik državnega tpjnika za zunanje zadeve Ljubo Babič o odnosih Ju goslavije s socialističnimi država
samem tednu, odkar se je začela | mi in član zveznega izvršnega sve-vo.ina v Vietnamu. Ameriško po-1 ta Crliškov o razvoju gospodarskih veljstvo trdi, da niti med novo- odnosov Jugoslavije s socialistlč letno ofenzivo ali v bitlkl za Hue' nimi državami in posebno o ti
Kongres arhitektov v Ljubljani
LJUBLJANA, 16. — V navzočnosti okrog 200 delegatov in gostov se je pričel danes v Ljubljani kongres arhitektov Jugoslavije, ki razpravlja o položaju arhitekture v po. gojih gospodarske reforme. V okviru kongresa so odprli razstavo sodobne slovenske arhitekture, razstavo nagrajenih projektov natečaja «Borhe» za najboljše dosežke jugoslovanske arhitekture in spominsko razstavo enega največjih slovenskih arhitektov Jožeta Plečnika, ki je za svoje delo dobil priznanje ne le doma temveč tudi v inozemstvu.
kaže, da bo Jutri v Parizu množična manifestacija študentov. Ti bodo zapustili zasedene šole in se podali na kraj, ki ga bodo še določili.
((Kulturna revolucija« francoskih študentov je verjetno zajela tudi delavske množice. Danes se je zvedelo, da so delavci sinoči zasedli tovarno Renault v Cleorau. 2.500 delavcev Je stopilo v stavkovno gibanje in je zadržalo v tovarni direktorja in glavne sodelavce. Do stavke je prišlo, ker je direkcija tovarne zavrnila zahtevo po sestanku s sindikatoma CGT in CFDT. Tudi v Renaultovi tovarni v Flisu, kjer je zaposlenih 11.000 oseb, so stopili v stavko in zasedli vse prostore, kjer so organizirali mitinge. Na dimnik so izobesili rdečo zastavo, delavci pa so zastražili tovarno In so dovolili izhod le delavkam —materam. Stavka se je razširila tudi na ostale tovarne Renault v Boulogne — Billancourt v pariškem predmestju, v Le Mans m v Sandouville. Delavci tovarne zahtevajo povratek k 40-umemu tednu brez zmanjšanja plač ter sindikalne in demokratične svoboščine. Zahtevajo tudi, da zvišajo minimalno plačo na 1000 frankov mesečno. Stavkovno gibanje se je razširil-.-tudi na tovarno Citroen v Parizu ter na kemične tovarne v Roclainu in pri Rouenu.
Skupščina študentov, ki se je danes popoldne sestala na Sorboni, je pozvala vse francoske delavce naj zasedejo vse tovarne in delavnice, kjer so zaposleni.
Te vesta so vnesle precejšnjo zmedo v pariško borzo, kjer so zabeležili močan porastek cend zlata in splošno znižanje vrednosti delnic in vrednostnih papirjev.
Ministrski predsednik Pompidou je nocoj govoril na radiu in televiziji, Izjavil Je, da Je pokazal najboljšo voljo za pomirjenje duhov in je vrnil univerzo profesorjem in študentom ter je pozval Francoze naj pomagajo vladi.
V dobro obveščenih krogih se govori, da Je francoska vlada vpoklicala k orožnikom številne rezerviste. Močne orožniške in policijske sile so zastražile Opero in tudi Eifflov stolp, kjer so nameščeni radijski in televizijski oddajniki.
RIM, 16. — Med zaključnimi predvolilnimi televizijskimi zborovanji je bil danes na dnevnem redu tajnik KD Mariano Rumor, ki se je branil, češ da se očitajc KD vse negativne zadeve, nihče pa noče priznati, da je Krščanska demokracija naredila tudi nekaj pozitivnega. Rumor pravi, da so demokristjani zagotovili dvajset let miru, svobode in da so preprečili vse zlobne napade s skrajne levice in skrajne desnice Skratka, on je mnenja, da naj ostane vse pri starem, pri čemer pa je dejal, da izbira levega centra ne predstavlja za KD nujnost, *emveč njeno svobodno odločitev.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili «elcktronske možgane*, katerim bo služilo 600 oseb in ki bodo, po izjavah tega ministrstva, zagotovile najhitrejši način objave volilnih izidov. Seveda pa ne gre za to vprašanje, kajti hitrejša objava volilnih izidov je odvisna od podatkov, ki jih bodo ministrstvu nudile volilne sekcije. Zaradi tega tudi lahko računamo, da bodo končni podatki znani komaj kakšno uro prej, kot so bili pri prejšnjih volitvah
V Firencah je bil ponovni sodni postopek proti generalu De Lorenzu, katerega je sodišče obsodilo na 150.000 lir globe in na povrnitev vseh sodnih stroškov. De Lorenzo je tožil list «ABC» in med drugim tudi urednika Carla Beliharja, ki je bil
potem pa so se zatekli na sedež univerze.
Policija je aretira'a veliko število študentov. Po današnjih incidentih so unive: zitetne oblasti sklenile za cedoločen čas zapreti filozofsko fakulteto
Stewart obišče Bonn
BONN, 16. — Britanski zunanji minister Stewart bo prišel na obisk v Bonn takoj po svojem obisku v Moskvi, ki je določen za 22. in 23. maja. Pogovarjal se bo z Brandtom o evropskih zadevah in tudi o svojih razgovorih v Moskvi. Prvotno je Mio določeno, da se bosta Stewart in Brandt sestala v Londonu.
Danes je prišel v Bonn predsednik danske vlade Baunsgaard, ki ga spremlja minister za gospodarstvo Andersen. Govorili so o mož-nosti zbližanja med evropskim skupnim tržiščem in državami, ki se želijo pridružiti, o odnosih med vzhodom in zahodom in z NATO.
Švica in atomsko orožje
ŽENEVA, 16. — Švicarski zvezni svet je odgovoril na poslanico ZDA in Sovjetske zveze, v kateri se izraža upanje, da bo Švica v glavni
p^d “Si Tlg^ovorni^ur^nik 'trla' skupSčiru OZN ^Plrala
... u Suv ,u ureaniK trza- sooramma oroti širieniu ied xk*oa
škega lista <-Corriere di Trieste*.
sporazuma proti širjenju jed skega , orožja. V svojem odgovoru pravd Nadaljuje se stavka pomočnikov švicarska vlada, da načrt spora-in asistentov zdravnikov v bolniš- zuma ni v celoti v skladu s priča-nicah, ki se bo zaključila v sobo-1 kovanjem Svioe, zlasti kar se tič« to, ker še vedno niso prejeli po1 nadzorstva, trajanja pogodbe, ob-sindikalni pogodbi predvidenih plač i veznosti držav, ki imajo jedrsko o-
* rožje, ter manjka določba o arbi-
NadaJjevala movitev del službence ENET
dil, da bo treba za izboljšanje gospodarskega položaja v državi zapreti vse tovarne s pasivnim proračunom, ker te stanejo državo letno nad 30 milijard kron.
Odgovorni urednik glasila komunistične partije «Rude pravo« CSSR Oldrich Svetka je danes napisal v uvodniku pod naslovom ((Preteklost in sedanjost«, da bo lahko revolucijo v CSSR pripeljala do oi-! lja le komunistična partija, ki Jo’ je začela in jo razvila. Skoraj vsi češkoslovaški časniki napadajo «Sovjetskajo Rossijo«, ki je popolnoma napačno in lažno orisala lik prvega češkoslovaškega predsednika Tomaža Masaryka in njegove odnose do Sovjetske zveze. «Prace» trdi, da je Masaryk dokazal prijateljstvo do Sovjetske zveze in da so ga nato v ZDA imeli za ((služabnika interesov boljševiške vlade. Najhujši napad je sprožil »Svobodne slovo«, ki pravi, da ni mogoče žaliti Masaryka ne da bi pri tern žalil češkoslovaško ljudstvo in poziva vlado naj od Moskve zahteva ((pojasnila in opravičilo«.
Agencija CTK javlja, da v Pragi pričakujejo obisk sovjetskega obrambnega ministra maršala Greč-ka, ki ga je v CSSR povabil novi obrambni minister Martin Džur. Grečko bo vodil osemčlansko delegacijo, v kateri bo tudi načelnik političnega odseka sovjetske armade gen. Jepišev. Namen obiska ie, da se sovjetska delegacija spozna z novim vodstvom češkoslovaške ljudske armade, izmenjava mnenj in razprava o vprašanjih, ki se tičejo obeh strani.
. s° se Pogajanja za | traži. V odgovoru je tudi rečeno, novitev delovne pogodbe za u da bo Švica podpisala sporazum .	...	, na katerih so se s pogojem, da se mu priključi ve-
dogovonl1, da se bodo ponovno se- j čina držav, ki bi lahko imele ie-stali 21. maja, ker so se približali! drsko orožje.
osnovnim stališčem delodajalcev in i	-----------
sindikalnih organizacij
Razkol v sindikatih ZDA
Demonstracija študentov v Firencah
LONDON, 16. — V sredo so v edimburški bolnišnici «Royal In-firmary» presadili pljuča. Zdravstveno stanje pacienta je zadovoljivo. Drugih vesti, na izrecno zahtevo operiranca in njegove družine, ne bodo objavili. Zvedelo se je samo, da so bolniku presadili le ena pljuča. V Londonu govorijo, da bodo v kratkem izvedli dvojno i presaditev: srca in pljuč.	1
WASHINGTON, 16 — Sindikalna centrala AFL CIO je davi potrdila odcepitev sindikata delavcev avtomobilske industrije, ki je s svojim
FIRENCE. 16.	-	Okrog Petsto	nTSgat^šiSLt^čir
univerzitetnih študentov je danes j ^ AFT rin slndlkdt vcla-priredilo v Firencah protestno de- J	,.
monstracijo pred sodnijsko palačo, ■ Sindikat je bd izključen iz sindi-kjer se je vršil proces proti gene | kf"ne centrale, ker ni hotel plače ralu De Lorenzu. Študentje so kri-1 vat‘ prispevkov, ki znašajo približ-čali različne slogane	ter ustavljali	no	.	,J0P dolarjev letno. Včeraj
promet, nato pa	so	se v povorki	Pa	J®	voddeij omenjenega sindika-
napotili proti sedežu Krščanske de, l Reuter napovedal, da monstrante. Prišlo j», do spopadov,	lma namen	zapustit.	AFI.CIO.
vdreti. Takrat pa je nastopila po-	j	Razkol je	posledica	spora, ki	tra-
licija, ki je skušala oddaljiti de, ja že dve leti med predsednikom montrante. Prišlo	je	do spopadov, |	AFL-CIO Meanyjem in Reuterjem,
pri katerih so bili laže ranjeni en	i	Ta obtožuje	Meanyjs.	da nima	ne
policijski funkcionar in dva agenta,	i	benih pobud ter da	izvaja dikta-
Ranjen je bil tudi mlad	delavec, ki; torske	sisteme,	ki	ogrožajo	prihod-
se je moral zateči na	zdravljenje	nost	ameriškega	sindikalnega	giba-
v bolnišnico. Policija	je prijela	nja.
in odvedla na kvesturo štiriindvaj- j	___________
set demonstrantov, od	katerih so
dvajset kmalu izpustili na svobodo, štiri pa so aretirali.
Spopadi med policijo in študenti v Madridu
MADRID, 16.
Izjemna zakonodaja v Zahodni Nemčiji
dov med študenti in policijo je prišlo danes v Madridu. Okrog tisoč visokošolcev je po zborovanju, ki so ga imeli na filozofski fakulteti madridske univerze, v povorki prehodilo mestne ulice. Policija jih je napadla, študentje pn so odgovorili z metanjem kamenja in »molotovk*,
BONN, 16. — Po dveh dneh debate je Bundestag odobril danes pri drugem čitanju zakon o izjemnem stanju. Proti zakonu so gla-Do hudih spopa- sovali liberalci. Gre za tekst, o
katerem sta se bili prej sporazumeli parlamentarni skupini demokristjanov in krščanskih social cev ter socialdemokratov s popravki, ki so bili vneseni včeraj na zahtevo socialnih demokratov. Debata pred glasovanjem je bila zelo živahna.
LONDON, 16. — V prvih jutranjih urah se je v Canning Townu v Londonu zrušil del 23 nadstropne stanovanjske zgradbe. Na srečo so bile v tem delu v glavnem jedilnice ali dnevne sobe, ker b: bilo v nasprotnem primeru smrtnih žrtev veliko več. Teh je namreč tri, sedem oseb še pogrešajo, 11 stanovalcev nebotičnika, ki so ga dokončali pred dvema mesecema in ni bil zato niti polno zaseden, pa se zdravi v bolnišnicah. Domnevajo, da (e prišlo do zrušitve dela stavbe zaradi eksplozije uhajalo'** ga plina. Gasilski izvedenci so o-pazili v 18 nadstropju jasne znake eksplozije, zaradi katere se je zru šil cel vogal nebotičnika.
Vlada ČSSR
gospodarskih vprašanjih
PRAGA, 16. — Češkoslovaška vlada je na seji ministrskega sveta, ki je bila sinoči, potrdila nekatere ukrepe v korist domače proizvodnje in je sklenila, da ne bo več dodeljevala podpor pasivnim tovarnam, s čimer jih hoče prisiliti, da izboljšajo proizvodnjo do kompetitivne stopnje s svetovnim trgom. Vlada je tudi sklenila skrajšati v roku treh let delovni teden, kd je zdaj od 45 do 48 ur, na 40 ur. Ministrski svet je potrdil ime novanje posebnega odbora, ki mu bo predsedoval Oldrich Cemik, za sestavo nove ustave. Domnevajo, da bo novi načrt ustave, ki bi ga morali sestaviti do konca prihodnjega meseca, uzakonil svobodo tiska, be sede in potovanja, kar že predvideva «akcdjski program« komunistične partije. Brez dvoma bo v novi ustavi govor tudi o federalni državi med Cehi in Slovaki.
Podpredsednik ministrskega sveta Ota Sik je v obrazložitvi gospodarskega položaja v CSSR, da oo treba prenehati z nedonosnim izvozom, za kar bo potrebno 380 do 500 milijonov dolarjev, medtem bo treba vztrajati pri uvozu potreb-
...............milili)..	■miiiiiiiii...................im
GOSTOVANJE V KULTURNEM DOMU ZA ZAKLJUČEK SEZONE
«Ostržkove fantazije» in «Lectovo srce» v učinkoviti izvedbi baleta reške Opere
Občinstvo je dirigenta, soliste in ansambel nagradilo s toplim aplavzom in cvetjem - Med občinstvom tudi številni italijanski glasbeniki
Slovensko gledališče Je svojemu občinstvu pripravilo za zaključek sezone celovečerno baletno predstavo, katere prva izvedba je bila sinoči v Kulturnem domu. Nastopil je balet ljudskega gledališča Ivan Zajc z Reke, ki se je tržaškemu občinstvu predstavilo z baletoma — «Qstržkove fantazije« A-lessandra Casagrandeja in «Lecto vo srce« Krešimira Baranoviča.
V baletu «Ostržkove fantazije« A. Casagrandeja, skladatelja ki pripada italijanskim ustvarjajcem um-brijskega kroga, kakor tudi v Ba-ranovičevem »Leotovem srcu« je nastopil ves baletni ansambel reške Opere, ki se je vrstil v posameznih vlogah in v skupinskih scenah. Balet, ki je bil prvič predvajan v Bergamu leta 1957 z velikim uspehom, se vsebinsko nanaša na pravljico o Ostržku in najrazličnejša poglavja pripovedke so povezana v lepo baletno celoto, glas. beni del pa je neposreden in preprosto svež z vmesnimi nekoliko nenavadnimi harmoničnimi preo brati in ritmi.
Popolnoma drugačen pa je balet Krešimira Baranoviča «Lectovo srce«, saj pripada Baranovič hrvat-ski generaciji glasbenikov, ki s*.
nih predmetov. Tudi Sik je potr-1 pripomogli do tega, da je prišlo do
pomembne preusmeritve v baletnem glasbenem ustvarjanju. aLectovo srce« je pravzaprav Baranovičev ba letni prvenec in ga je dokončal leta 1924, premiero pa Je doživel istega leta v Zagrebu s posebnim uspehom, predvsem zaradi neposrednosti in svežine ((folklorne« glasbe, v kateri Izstopajo skladateljeva umetniška fantazija, inven-cija in pevna melodika, kar daje baletu veliko izrazno bogastvo tako v liričnih motivih kakor v momentih močne dramatike. BaTano-vič je kot dober poznavalec orkestralnih možnosti dosegel blesk in razkošje barvnih zvočnosti. «Lec-tovo srce« Je obenem naš prvi balet, ki se je uveljavil tudi izven domovine, saj je bil izveden na ne katerih evropskih odrih z lepim uspehom.
Sinočnja izvedba Je zelo lepo uspela in občinstvu je zlasti ugajal balet «Lectovo srce«, ki je bil nedvomno kvalitetno boljši in tudi bližji našemu občinstvu.
Posebno priznanje zaslužijo vsi nastopajoči, posebno pa solisti Vera Bogdanovič — deklica v «Lecto-vem srcu« in mucka v »Ostržkovih fantazijah«, Miljenko Vikič — mladenič v ((Lectovem srcu«, Stefan Furjan kot Ostržek, Vera Vasilje-
vič kot Dobra vila v «Ostržku» ln seveda vsi ostali nastopajoči med katerimi Japonca Sawako in Norio Yoshida, ki so pokazali dobro tehnično znanje in sproščenost na odru povezano z gracioznostjo in dovršenostjo v upodobitvi raznih vlog m v skupnih scenah.
Prav tako zasluži posebno priznanje orkester, ki je pod dovršenim vodstvom dirigenta Vladimira Beniča izvajal nelahki partituri ntmično zanesljivo in zvočno pol* no. Zelo lepe so bile scene Aleksandra Auguštinčiča za <(Qstržka» in Donana Sokoliča za «Lectovo srce«, kakor tudi koreografija Ve re Kalanove za «Ostržka» in zlasti Zvonomira Reljiča za «Lectovo srce«. Prav tako so bili res zelo lepi kostumi Ljubice Wagner v {(Ostržku« in Ružiče Nenadovič-Sokolič t ((Lectovem srcu«.
Občinstvo, med katerim Je bila tudi vdova po skladatelju Ales-sandru Casagrandeju ter mnogi italijanski glasbeniki in kritiki, se je za lepo doživetje oddolžilo ansamblu, orkestru in dirigentu s cvetjem ter z dolgotrajnim in prisrčnim ploskanjem tako ob koncu prvega dela kot še slasti po zaključku ba* leta «Leotovo srce».
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,6, najmžja 15,9, ob 19. uri 20 stop., vlaga 53 odst., zračni Mak 1013,2 stanoviten, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,5 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 17. maja
MOJCA
Sonce vzide ob 4.31 In zatone ol) 19.31 — Dolžina dneva 15.00 — Lj)" na vzide ob 0.28 in zatone ob 8.5<•
Jutri, SOBOTA, II. maja
DUBRAVKA
VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
Danes se zaključi volilna kampanja za izvolitev poslancev in senatorjev
Na Mi razgovori lesnih industrijcev Trsta, Vidma in Gorice
Poziv celice Komunistične partije Lonjer-Katinara simpatizerjem, naj oddajo preferenčni glas Albinu Škerku - Za socialiste bosta zaprla volilno kampanjo minister Tolloy in Dušan Košuta
Celica Komunistične partije Lo-1 boju za priznanje enakopravnosti.
njer-Katinara poziva vse svoje sim patizerje, da oddajo svoj preferenčni glas za poslansko zbornico u-flednemu tovarišu Albinu Škerku, bivšemu županu devinsko-nabrežin-
Jte občine, kateri ima edini od Slovencev možnost biti izvoljen na li-
sti KPI v parlament.
Danes se konča volilna kampanja za poslanske in senatorske volitve, jutri pa bodo začeli pripravljati volišča, ki jih je v tržaški občini 361. Na občini je ostalo samo kakih 3000 volilnih potrdil in pričakuje se, da jiii bodo volivci do zadnjega dneva volitev še veliko dvignili. Socialisti bodo danes zaključili svojo volilno kampanjo z govorom svojega kandidata ministra Tolloya, k' je tudi začel njihovo volilno kampanjo. Govorila bosta tudi Dušan Košuta in Lucio Lonza, ki s:a prav tako kandidata za poslansko zbornico.
Včeraj je v Miljah govoril za PSI-PSDI prof. Lucio Lonza, ki je poudaril pomen političnih volitev za socialiste. Njihov program je namreč okrepitev sodelovanja leve sredine z večjo zavzetostjo na socialnem torišču. Lonza je govoril tudi o nujnosti preureditve višje srednje šole in o reformi univerz.
Kandidat za senat Elio Apih je poudaril važnost socialističnega programa za povzd.go Trsta kot evropskega mesta. Ta povzdig je možen samo s politiko leve sredine. Socialisti pa niso pripravljeni sprejeti kakršno koli vlado leve sredine, marveč samo takšno vlado, ki se
Ža Krščansko demokracijo so včeraj govorili v mestu kandidat za senat prof. Medi, dr. Michele Zanetti, tajnik Coloni podtajnik Vi-gini in deželni odbornik Masutto, na podeželju pa podtajnik Vigini. Spregovorili so še razni drugi govorniki, ki so obravnavali zunanjo politiko.
Ubald Vrabec, dr. Rafko Dolhar, Savina Remec, dr. Alojz Tul in Silvester Metlika.
Tržaška občina sporoča, da je poskrbela za prevoz članov volišč, ki so izven mesta. Te bodo odpeljali z avtomobili iz Ul. Giustinia-no, in sicer v soboto 18. tm. ob 15.30, v nedeljo ob 5. uri, v ponedeljek pa ob 6. uri. Za povratek ob zapori volišč, bodo prizadeti lahko telefonirali na občino, naj prir dejo ponje, in sicer na telefonsko štev. 31-121 int. 534.
Ravnateljstvo podjetja Acegat sporoča, da bodo vozila nekaterih mestnih prog '»čela voziti v nedeljo _ že ob 5. uri zjutraj, da dajo možnost članom volišč, da lahko pridejo pravočasno na volišče. Ob o. uri bodo začeli voziti na sledečih progah: 6, 8, 9, 10 11, 15, 17, 19, 20, 21, 25, 28 in 29. V ponedeljek pa, ker se volišča odprejo ob 7. uri, se bodo vožnje začele z običajnim voznim redom.
Današnja
volilna zborovanja
PSI-PSDI: ob 19. glavno zboro-bo lotila temeljite reforme države; vanje v kinu Grattacielo, na ka-
in globokih socialnih reform, ter tsrem bodo govorili minister Giusto
vlado, ki bo imela vedno večjo vlo go za ohranitev miru in za popuščanje mednarodne napetosti.
Sinoči je na volilnih zborovanjih v Bazovici in Padričah govoril kandidat združenih strank PSI in PSDI Dušan Košuta. Govornik je obrav naval vprašanja slovenske manjšine v okviru strankinega programa.
Na Trgu Goldoni je govoril včeraj deželni tajnik PSIUP Martone in poudaril resen gospodarski položaj našega mesta. Ni nobenih znakov zboljšanja položaja ki se, nasprotno, vedno, bolj slabša. Vladne stranke dajejo številne obljube, dejansko pa podjčLJa “Odpuščajo delavce kot na primer Lucky Shoe.
Slovenska skupnost je imela sinoči 3hode v Gabrovcu, Saležu in Zgoniku, v Repnu, na Colu in na Opčinah. Govorili so dr. Drago Štoka, prof. Ubald Vrabec, Stanko Per-tot in dr. Alojzij Tul ter Silvester Metlika. Dr. Štoka se je podrobneje ustavil pri ekonomskih težavah naše dežele. Posebej je analiziral stanje v Beneški Sloveniji. Prof. Vrabec je prikazal borbo za slovenske pravice. Dr. Tul je poudaril zahtevo oo zajamčeni pravici do lastnega Zastopstva v parlamentu, kakor ga ima francoska manjšina v dolini Aosta. Stanko Pertot je govoril c Slovencih kot subjektu v
Tolloy, Dušan Košuta in Lucio Lonza, ob 17. uri pri Orehu, ob 17.30 v Zavij ah, ob 18. v ribiškem naselju v Miljah (povsod Pieran-drei in Fontanot).
KPI:	ob 10. Nabrežje Nazario
Sauro (J. Burlo), ob 10.30 Istrska ulica (Zecchini), Ul. Zorutti (Spetič), 11.30 Trg Oberdan (Supan-cich), 12. Navalgiuliano (Bacicchi), Ul. Economo (J. Burlo), Tovarna strojev (Šema), Sv. Marko (Vida-li), Arzenal (Tonel), 18. Trg sv. Antona (Cuffaro, Grasso), Milje -
Trg Marconi (Calabria in Millo),
ič
19.30 Nabrežina '(Marija ■ Bernetlč
(G. Burlo in Ivan Godnič), 20.30 Križ (Skerk in Cuffaro), Lonjer (Lavriha in J. Burlo), Devin (Ju-riševič in Pizziga), 21. Mačkovi je (Godnič in G. Burlo), Prosek (Gerbec J., Supancich)..
Visoko priznanje pokrajinskemu predsedniku dr. Albertu Savoni
Predsednik vlade Moro je brzojavno sporočil predsedniku tržaške pokrajinske uprave dr. Albertu Savoni, da mu je predsednik republike z dekretom od 27. decembra leta 1967 podelil naslov Grand'Ufficiale delLOrdine al Melito della Repubblica Italiana. Hkrati mu predsednik vlade izraža iskrene čestitke.
Predsednik pokrajine dr. Alberto Savona Je takoj odgovoril predsedniku vlade, ki ga je predlagal za to visoko priznanje, ter se mu iskreno zahvalil.
Zastopniki lesne industrije in trgovine iz Trsta, Vidma in Gorice pod vodstvom generalnega tajnika tržaške trgovinske zbornice dr. Carla Steinbacha so danes pričeli na Reki razgovore z zastopniki lesne industrije pritnorsko-gorsko kotorskega področja o poslovno-tehničnem sodelovanju. Gosti iz Italije so včeraj obiskali poleg Reke Novi Vinodol in Senj in nekatere tovarne.
Ideja o poslovni povezavi lesne industrije tega področja z lesno industrijo bi trgovino sosednih po krajin Italije je bila sprožena med nedavnim obiskom jugoslovanskih proizvajalcev v Trstu. Primorsko-gorsko kotarsko področje ima razvito lesno Industrijo in precejšen del svojih izdelkov izvaža v Italijo. Struktura tega izvoza pa je nezadovoljiva in omejena na izvoz večinoma primarnih izdelkov lesne industrije. Možnosti so, da se s kooperacijo in poslovno-tehnič-ndm sodelovanjem z italijanskim: partnerji ta struktura občutno me nja v korist izvoza izdelkov lesne industrije višje obdelovalne stopnje.
OBVESTILO ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV
Vodstveni svet združenja tržaških krvodajalcev sporoča svojim članom, da zapade rok za predložitev dokumentov za podelitev študijskih štipendij, nepreklicno 31. maja 1966.
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiituiimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
NA EKONOMSKI FAKULTETI TRŽAŠKE UNIVERZE
Predavanje prof. Jagodiča o gospodarski reformi SFRJ
Predavanja so se udeležili šte-vilni docenti in gospodarstveniki
Na ekonomski fakulteti tržaške skimi eksperti v prihodnje še po-univerze je bilo sincčl napovedano množili in okrepili predavanje ravnatelja Inštituta za
NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Uradna otvoritev šolskih
V'
stavb v Rocolu in Carboli
Župan inž. Spaccini povedal, da je občina zaprosila državno upravo za skoraj 3 milijarde lir posojila za gradnjo novih šolskih poslopij
Štiristo milijonov za prelaz na Rokovem
TO^eP7«ikrP~rtaa
politično ekomonijo na gospodarski fakulteti reške univerze o jugoslovanski reformi. Predavatelja prof.
Dušana Jagodiča je v kratkih besedah predstavil številnemu občinstvu, med katerim je bilo večje število docentov s tržaške univerze in tudi gospodarstvenikov z našega področja, meištem ko je bil za jugoslovanski konzulat prisoten konzul Hrast, dekan gospodarske fakultete prof. Calzolari, ki je hkrati; ■ ^utcvie Venete za odkup zem-pozdravil tudi ostale predstavnike £,,»	.	,	-«■«-
Vprašanje ureditve prelaza na Rokovem se oliža rešitvi, saj je bil doslej pravo ozko grlo Na zadnji seji je namreč deželni odbor na predlog podpredsednika Giacomet-tija odobril ■-klep o prispevku druž
PSIUP: sklepno zborovanje bo ob 18. uri na Trgu Goldoni kjer bodo govorili Roberto Costa, Ezio Martone in Elio Giovannini.
Žuvelo, ki se bavi z mednarodnimi gospodarskimi odnosi, ter prof. Ignaca Rubinica, strokovnjaka s področja pomorskih prevozov.
Lista slovenske skupnosti: ob 10. uri v Bazovici in Sesljanu, ob 11. uri v Gropadl in Mavhinjah, ob 12. uri na Padričah in v Prečniku, ob 12.30 v Trebčah in v Slivnem, ob 19. uri na Katinari in v Rojanu, ob 20. uri v Lonjerju in pri Sv. Ivanu, ob 21. uri v Ricmanjih in Podlonjerju. Govorili bodo prof.
ailimiMIlisiiiimilllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliilllliaillllllMIIIIIIIIIIIHItlllHIIIilllllllllllllllllllllll
Prof. Jagodič je imel predavanje v hrvaščini, njegov j izvajanja pa je sproti prevajal prof. A. Luppi. Govornik je najprej orisal gospodarski ustroj Jugoslavije pred drugo svetovno vojni ter se nato zadržal na spremembah ki so v njem nastale po drug: svetovni vojni. Prikazal je gospodarski potencial sosedne republike v preteklosti in danes, po triletni praksi gospodarske in socialne reforme. Razvoj povojnega gospodarstva v Jugoslaviji je razdelil na dve obdobji, in sicer na obdobje od konca vojne do leta 1950
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Včeraj zjutraj so delavci odšli iz zasedene tovarne ATLAS
Protestna povorka delavcev tovarne SAIFAC Stiki sindikatov v zvezi z borbo proti 400 odpustom v podjetju Lucky Shoe
Včeraj zjutraj ob 9. uri so de-
lavci prenehali z zasedbo tovarne ATLAS, ki je trajala pet dni. S tem so namreč protestirali proti namenom ravnateljstva, da bi tovarno zaprlo. Protest je bil uspešen, saj so se predstavniki ravnateljstev po dolgotrajnih pogajanjih na uradu za delo obvezali, da bodo tovarno ponovno odprli 31. maja, ker kaže, da bodo za takrat dobili nova naročila. Sporazum tudi določa, da bodo dobivali delavci od 13. maja do konca meseca prejemke iz dopolnilne blagajne socialnega zavarovanja, poleg tega pa jim bo podjetje izplačalo danes tudi po 15.000 lir. Na podlagi vseh teh obveznosti podjetja so delavci včeraj zjutraj torej odšli iz tovarne.
Nič se ni izboljšal položaj v podjetju SAIFAC, katerega delavci so šli včeraj v povorki po mestu in poslali med drugim odposlanstvo tudi na prefekturo, kjer jih Je sprejel načelnik kabineta vladnega komisarja podprefekt Melaro. Zagotovil je svoje zanimanje in povedal, da bodo tovarno prodali druge mu podjetju ter da se bo stvar u-redila do konca meseca. Kot se vidi, odlagajo vse te stvari na čas po volitvah. V tej tovarni, ki je v likvidaciji, je zaposlenih okrog 90 delavcev.
Sindikati so tudi že sporočili u-radu za delo svoje odločno nasprotovanje proti 400 odpustom v tovarni Lucky Shoe. Ta tovarna je sicer pred leti konec maja vedno odpuščala delavce in jih septembra zopet zaposlila. Toda zadnji dve leti se to ni več dogajalo, ker je razširila svoje tržišče. Sedaj pa smo zopet pri starem in podjetje hoče močno skrčiti svoje delovanje čez poletje. To bo hudo prizadelo 400 delavk, ki so že tako slabo plačane. Včeraj sta se sestali tudi vodstvi sindikatov čevljarske stroke in razpravljali o načinu borbe, da se preprečijo odpusti.
odbor na svoji seji odobril med dru-
gim načrt o razdelitvi sredstev, ki
so na razpolago na podlagi deželnega zakona št. 3o iz leta 1965 in ki predvidevajo prispevke za izboljšanje zdravstvenih naprav.
Letos je na razpolago 300 milijonov, od katerih bodo dali 272 milijonov bolnišnicam v deželi in 28 milijonov drugim zdravstvenim u-stanovam. Dežela je prejela 57 prošenj, 16 od bolnišnic in 41 od drugih ustanov. Sprejeli so vse, pri čemer bodo prispevali 50 odst. od celotnega izdatka. Največji prispevek znaša 55 milijonov, najmanjši pa tri. Med drugim dobe prispevke bolnišnice v Tržiču, v Trstu in v Vidmu. Med občinami, ki dobe prispevke za zdravstvene ustanove, pa so Dreka, Gradež, Na Beli (Rezija), Trst itd.
J Županstvo sporoča, da bodo občinski pokriti bazen v nedeljo dopoldne zasedli atleti pripravljalnega plavalnega centra za tekmovanja v plavanju in skokih v vodo. Vstop na tekmovanje je prost. Po 13. uri bo prost vstop v bazen za Javnost.
Za zdravstvene ustanove 300 milijonov prispevka
Na predlog odbornika za higieno
Skupščina upokojencev ki so še zaposleni
jišč, kjer bo veliko parkirišče in prostor za carinjenje Prav tako so dali družbi tudi denar za zgraditev infrastruktur. Dežela bo dala v ta namen 400 milijonov lir prispevka in družba Autovie Venete bo morala pripraviti načrte in jih uresničiti z raznimi deli. Sklep je odbor sprejel na podlagi zakona 26, ki ga je deželni svet letos soglasno odobril. Izboljšanje carinskih storitev tem prelazu bo pripomoglo h
Včeraj sta bili na pobudo trža-šek občinske uprave uradni otvoritvi dveh že svoj čas dograjenih šolskih poslopij. V Rocolu so uradno odprli nov del poslopja in otroški vrtec, ki je bil poprej v pro. štorih osnovne šole, s čimer je osnovna šola pridobila na učilnicah. Hkrati pa so lahko z novo dograjeno stavbo našli primerne prostore tudi za obvezno srednjo šolo «C. Stuparich«, ki je bila najprej v prostorih v Ul. sv. Frančiška, nato v Ul. Donadoni, končno pa je našla v Rocolu svoj stalni sedež.
Novi del šolske zgradbe ima v pritličju in dveh nadstropjih deset učilnic, dve dvorani, jedilnico, kuhinjo, rame pritlikline ter telovadnico. Za vsa dela je napravil načrte občinski oddelek za javna dela pod vodstvom arh. Marie Nassive-ra, dela je vodil inž. Zarattini, opravilo pa jih je gradbeno podjetje Sergio Cumin. Občina je za novi del šole porabila 175.500.000 lir, ki jih je najela pri treh denarnih zavodih.
Prostori novega otroškega vrtca pa so stali skupno 74.900.000 Ur, ki jih je občina dobila delno s posojiU, delno pa s prispevki deželne uprave. Na svečanosti so govorili župan inž. Spaccini, šolski skrbnik in ravnatelj šole. Zupan je zlasti poudaril pomen otvoritve prostorov otroškega vrtca in dejal, da je to za občinsko upravo zelo resno vprašanje, ker primanjkuje še vedno mnogo prostorov. Povedal je, da sedaj gradijo tri nove otroške vrtce, in sicer pri Sv. Jakobu, v Rojanu in na Greti.
Podobna svečanost je bila tudi v Carboli v Ul. Trlssino, kjer je bila že v začetku lanskega šolskega leta dograjena nova osnovna šola. Poslopje je bilo zgrajeno na zemljišču, ki meri 8.100 kv. m; šolske zgradbe pokrivajo 1.500 kv. m, se pravi, da je ostalo 6.600 kv. m zemljišča za ureditev dvorišč, vrtov in zelenih gred.
Kot smo že svoj čas pisali, je ta šola zgrajena v treh paviljonih, ki so povezani med seboj s pokritimi hodniki. V vsakem paviljonu je pet učilnic. Vse učilnice so obrnjene na jug, tako da dobivajo čim-več sonca. Med tremi paviljoni je glavni del zgradbe, v kateri so didaktično ravnateljstvo, zdravnikova ambulanta, telovadnica in vse druge pritikline, v pritličju pa so jedilnica, kuhinja in stanovanje čuvaja.
Dela za to šolsko poslopje so se začela leta, 1965, ip, sjo-se zaključila, kot smo , omenili, lanskega oktobra. Vsa dela je.opravijp podjetje »Societa Immobllare Costru-zioni». Skupni stroški znašajo 252.491.295 lir. Ta denar je občina dobila z najetjem posoji pri raznih denarnih zavodih; delno iz svojega proračuna in delno iz prispevka vladnega komisariata za leto 1966.
Tudi na tej svečanosti je govoril župan, ki je poudaril, da je nova šola že postala premajhna za število otrok, ki se stalno ve-
2.825.100.000 lir za gradnjo novih šolskih poslopij, ter za popravilo in ureditev nekaterih starih. Zupan je sporočil, da je ministrstvo za šolstvo odobrilo šolskemu skrbništvu v Trstu za celotno tržaško pokrajino za omenjeno obdobje 2.130.000.000 lir.
Danes sestanek Sindikata slov. šole
Sindikat slovenske šole vabi svoje članstvo na članski sestanek, ki bo danes, 17. maja t. 1. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa, 9-1.
Protestna prekinitev dela v koprskem Tomosu
BALET OPERE Z REKE
ALESSANDRO CASAGRANDE
0STRŽK0VE FANTAZIJE
(po literarni predelavi CARLA AZZOLINIJA)
KREŠIMIR BARANOVIC
LECTOVO SRCE
Koreografija: V. KALAN Z RELJIČ
Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC
Kostumografija: L. WAGNER R. NENADOVIC SOKOLIC
V glavnih vlogah:
VERA VASIJEVIČ . VERA BOGDANOVIČ SAVVAKO YG SHIDA . STEFAN FURJAN • MIUENKO VIKIC PETAR PUSTISEK - NORIO YOSHIDA
Dirigent: VLADIMIR BENIC
KULTURNI DOM
DANES, 17. maja ob 21. uri Abonma: I. PONOVITEV
SINDIKALNI
red B red O
DIJAŠKI . red F (Vstopnice so še na razpolago)
v nedeljo, 19. maja ob 17. uri
Abonma: NEDELJSKI POP,- red D INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI . red E (Vstopnice so še na razpolago)
Včeraj zjutraj so delavci koprskega Tomosa prekinili delo in v dolgem sprevodu odšli iz tovarne na koprski glaivni trg, kjer so imeli protestno zborovanje. Prejšnji dan so namreč prejeli nižje plače kot za marec in ker se tendenca nižanja osebnih dohodkov noj avl j a pravzaprav že od lanskega oktobra, so hoteli s to demonstracijo odločno opozoriti, da je treba napraviti v tovarni red. Posebna delegacija je odšla k predsedniku občinske skupščine in mu razložila težave, v katerih so se znašli. Predsednik je obljubil polno pod-ooro, kot prvi korak pa je omenil ustanovitev posebne občinske komisije, ki bo pregledala celotno poslovanje tovarne in skupaj z organi samoupravljanja sprejela priporočila za normalizacijo stanja.
Za Tomos je pravzaprav značilno, da kvaliteta proizvodov stalno raste in da tudi zalog skoraj ni. Da ni vse tako, kot bi moralo bi-i ti, je po mnenju delavstva krivo vodstvo tovarne. V tem smislu je tudi predsednik občinske skupščine obljubil pomoč, da bi tovarna v kratkem dobila novega direktorja. Dopoldne se je sestal tudi delavski svet tovarne na izredni $eji ter sprejel več sklepov o poostritvi discipline do vseh kadrov, nadalje o povečanju majske proizvodnje, že v soboto pa bodo vsem nižjim in srednjim kategorijam delavstva in nameščenstva povečali o-setone dohodke.
Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265
PreflStafflfiki osebja RK pri odborniku Nardiniju
GLASBENA MATICA . TRST
Sreda, 22. maja ob 20. uri Mala dvorana Kulturnega doma
/.
ZAKLJUČNA
AKADEMIJA
s sodelovanjem GOJENCEV, MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Z OPČIN IN TRSTA, DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA (dirigira NADA ŽERJAL) ter HARMONIKARSKEGA ORKESTRA «MIRAMAR» (dirigiraprof. ELIJANA ZAJEC)
Gledališča
na
gospodarskemu napredku v deželi.
Kot je znano, vztraj. deželna upra- Ca v Carboli in da je zato občin-
_ . i■ .... i ,. ■ _ _____cfcn nn-rava že začela načrtoval,!
va tudi na zahtevi o zgraditvi avtoceste iz Vidmu v Trbiž. Prostor, ki ga je posebna komisija zbrala za nove naprave, leži kakih 500 metrov od meje. Zn vse carinske naprave in za ploščad za parkiranje težkih vozil bodo odkupili 54.000 kv. metrov zemljišča.
ska uprava že začela načrtovati razširitev šole z dograditvijo novega paviljona s sedmimi učilnicami.
Poleg tega je župan tudi povedal, da je tržaška občinska uprava zaprosila državno upravo na osnovi zadevnega zakona za leta od 1967 do 1969 za tržaško občino
Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Nardini je včeraj zjutraj sprejel predstavnike osebja Rdečega križa v Trstu. Dr Nardiniju so sindikalisti predočili dva glavna vzroka, zaradi katerih so hoteli stavkati. Uredili namreč še niso pravnega in mezdnega položaja o-sebja z njegovo uvrstitvijo v sta-lež, po drugi strani pa je osrednje ravnateljstvo RK sporočilo da namerava skrčiti število osebja rešilnih vozov. Na ta način bi spremljal šoferja samo en bolničar namesto dosedanjih dveh Odbornik je obljubil, da se bo o tej zadevi posvetoval, tako da ne bi imela ta človekoljubna služba nobene škode.
ter na obdobje, ki gre od leta 1950 j ■tiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiatiiiaiiiiiiiaiiiiiiiii«iiiiiiiciiiiiisiitiaiaitiiiiiiiikiiiiiiiiiifiiaiiiiiaiii«iiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiii«iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii«iiin
do danes.	v	.
TRAGIČNA NESREČA NA NABREŽJU 0TTAVIAN0 AUGUST0
Za prvo obdobje so bile značilne nekatere smeri v vodenju politične ekonomije, ki so se po letu 1950, ko je stopil v veljavo zakon o delavskem samouparvljanju, temeljito spremenile. Za vsakega izmed obeh obdobij so za jugoslovansko gospodarstvo značilne določene pomanjkljivosti, katerim pa stoje nasproti vidne izboljšave na vseh važnejših področjih. Prav z namenom, da bi odpravili obstoječe pomanjkljivosti, ter da bi se Jugoslavija uspešno vključila v mednarodno razdelitev dela, so junija 1965 uvedli gospodarsko in socialno reformo, ki je Imela kot glavne cilje racionalizacijo investicij, izboljšanje uporabe razpoložljivih proizvajalnih sredstev, primemo povečanje proizvodnje in vzporedno povečanje potrošnje. Sledili so važni dogodki, tako vstop Jugoslavije v Splošen sporar zum o carinah in trgovini GATT, liberalizacija zunanje trgovine, devalvacija in uvedba novega kurza domače valute, in druge važne odločitve na gospodarskem področju.
ALPINISTIČNI ODSEK ŠPDT
V petek, 17. maja ob 20.30 bodo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavali
inž. Miloš Kodrič —
O FLORI Jože Cesar -* ZGODOVINA TRŽAŠKEGA ALPINIZMA "•FMAehvSavenc — RAZVOJ. AL« PJNIZMA - USTROJ ALPINISTIČNIH ODSEKOV V SLOVENIJI.
Vabljeni vsi planinci, posebno pa mladina
Predavanje o novem italijanskem gledališču
Z nabrežja zavozil v morje in utonil v notranjosti avta
Ko so ga gasilci potegnili iz avtomobila, je bil nesrečnež še živ, toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman - Vzroki tragičnega dogodka še niso povsem ugotovljeni
Na posebnem srečanju, ki Je bilo v marcu letošnjega leta v Opatiji, so gospodarski izvedenci pregledali pot, ki jo je doslej opravilo jugoslovansko gospodarstvo v Okviru reforme. Na zasedanju je stopilo v ospredje, da je gospodarstvo ponovno zabeležilo velik napredek na vseh področjih, ter da se je zlasti razkorak med primarnimi in sekundarnimi industrijskimi dejavnostmi zmanjšal. Tudi notranje tržišče je doživelo velike spremembo. Nekdanje »tržišče prodajalcev« je opstalo »tržišče kupcev«. Iste težnje so se razvile tudi v zunanji trgovini. Zdaj se reforma nadaljuje, je zaključil predavatelj, njeni končni uspehi pa so v glavnem odvisni od tega, kako jo bo naprej vodilo naše delavstvo.
Tajništvo Nove delavske zbornice vabi upokojene delavce, ki so še zaposleni, na.) s« v skladu s svojimi delovnimi izmenami udeležijo skupščin, ki bosta danes ob 16,45 in ob 19.30 v Ul. Pondares št 8. Skupščin se bodo udeležili tudi vsi voditelji sindikatov, sindikalni aktivisti ter člani notranjih komisij. Zvezno tajništvo CGIL in vsedržavno predsedstvo INČA, ki sta se posvetovala z uglednimi juristi, pozivata upokojence, ki še delajo, naj se uprejo odtegljajem pokojnine, ki Jih predvideva novi zakon o pokojninah, in sicer s tem, da vložijo pri INPS takoj priziv proti temu. Na današnjih skupščinah bodo seznanili upoko-
in zdravstvo Nardir.ija je deželni jence z obliko tega priziva.
Poslušalci so sledili z vidnim zanimanjem izvajanju prof. Jagodiča. Zanimanje za jugoslovansko gospodarsko problematiko je prišlo do izraza zlasti med razpravo, ki je sledila predavanju in v katero so posegli številni docenti in strokovnjaki. Iz postavljenih vprašanj, ki jih Je moral prof. Calzolari krajšati in omejevati, sicer bi se razprava predolgo zavlekla, Je bilo razvidno, da tukajšnje poslovne ljudi zanimajo predvsem vprašanja povezana z delavskim samoupravljanjem v sosedni republiki in na vprašanja, ki se nanašajo na trgovinske stike jugoslovanskih podjetij z zunanjim svetom.
Na koncu se je prof. Calzolari zahvalil predavatelju in njegovim sodelavcem ter izrazil željo, da se bodo stiki med tukajšnjimi in jugoslovanskimi docenti in gospodar
Na Nabrežju Ottaviano Augusto1 je prišlo včeraj zjutraj do tragične nesreče, pri kateri je zgubil življenje 39-letni Srečko Babič, ki je stanoval v Ul. Oarpinetto 23. Mož je okrog 8.15 s svojim fiatom 600 zavozil na rob nabrežja ter padel v morje, kjer je ostal ujet v avtomobilu. Nekdo, ki je prisostvoval prizoru, je takoj obvestil gasilce, ki so nemudoma prihiteli na kraj nesreče. Potapljač se je spustil v vodo in splaval do avtomobila, ki je ležal na dnu nekaj metrov pod morsko gladino. Iz njega je potegnil nesrečnega Babiča, ki je bil še pri življenju, ter ga spravil na suho. Zdravnik in bolničarji Rdečega križa, ki so že čakali na nabrežju, so skušali pomagati ponesrečencu z umetnim dihanjem in z masiranjem srca, ko pa so ugotovili, da je to zaman, so ga z veliko naglico z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico. Toda bilo je prepozno, ker je nesrečni avtomobilist med vožnjo izdihnil.
V bolnišnici so mrliču ugotovili udarec na levi strani čela, ki si ga Je verjetno prizadejal pri padcu v morje. Iz tega sklepajo, da je mož zaradi udarca izgubil zavest in da mu zaradi tega ni uspelo, da bd odprl vrata avtomobila in splaval na površje. Možno pa je tudi, da je možu že prej postalo slabo in da je zaradi tega zgubil oblast nad vozilom in zavozil z nabrežja v morje. Verjetno bodo ta vprašanja ostala brez odgovora, ker so očividci opazili avtomobil šele, ko se je že začel pogrezati v vodo, niso pa vedeli povedati, kako in zakaj je avtomobil zavozil z nabrežja.
Babičevo truplo so nekaj ur po nesreči odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Preiskava, ki Jo vodijo karabinjerji postaje pri novem pristanišču, je še v teku.
nil 20-letnd Gianni Kobal z Lonjer- taciji) razne poškodbe, ki Jih je
rlra oacfp *?*>	ca Ia rvlreAit	1.«	: A l...1	_ 1 ___'	1_1 _
ske ceste 32. Mladenič se je okrog 19.15 peljal na vespi po omenjeni ulici proti Sv. Ivanu, ko mu je zaprl pot taksi 600 multipla, katerega šofer, 48-letni Mario Pecchiarl iz Ul. Fusinato 6, je na sredi ceste obračal vozilo. Ulica je na tistem mestu posebno ozka, tako da se Kobal ni mogel izogniti trčenju. Sicer je ostro zavrl vespo, kljub temu pa je s precejšnjo silo zavozil v taksi., nato pa se prevrnil na asfalt.
Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa, ki so ponesrečenca položili v rešilni voz in ga odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili rano in verjetne kostne poškodbe na desnem kolenu ter ga pridržali na otropedskem oddelku, kjer bo Kobal okreval v 8 dneh.
Iz tržaških sodnih dvoran
Oproščena obtožbe tatvine v trgovini
Vespist v taksi
Sinoči je v Ul. Pindemonte prišlo do trčenja med vespo in taksijem, pri katerem se j« laže ra
Veliko srečo sta imela na kazen skem sodišču 41-letni Rodolfo Quar-gnal iz Ul. dei Malini 2 in 53-let-ni Giordano Pulliru iz Ul. del Pon-zianino 19, ki sta bila obtožena, da sta ponoči med 14. in 15. julijem predlani okradla trgovca Ah-meta Mesinoviča. V trgovino «Stof-fe inglesi« v Ul. sv. Nikolaja sta prišla skozi dvorano neke verske ustanove, kjer sta zvrtala baje luknjo v steno. V trgovini pa sta menda nagrabila nekaj zlatnine ter oanesla iz blagajne okoli pol milijona Ur.
Obtožnica pa Je slonela na precej trhlih nogah. Preiskovalni organi so namreč trdili, da sta prav ona dva zagrešila tatvino, ker ju Je neki poMcaj videl pred vrati verske ustanove, toda skoraj dva tedna prej. Neki drug policaj pa je trdil, da se mu Je Ouargnal izognil po tatvini, ko ga je srečal v neki gostilni. Ouargnal je ime! na telesu (kar so ugotovlU po are
menda dobil, ko je lezel skozi luknjo v steni.
Te domneve pa niso prepričale sodnikov, ki so oba oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Na ladji je padel v podpalubje
Na delu se je včeraj ponesrečil 38-letni delavec Rodolfo Donaggio, ki stanuje na Vrdelski cesti 22-1. Okrog 16. ure je na krovu ladje «North Viiscountass«, ki je privezana pri skladišču št. 53 novega pristanišča, nakladal bale papirja, ko se je nenadno spotaknil in padel v podpalubje z višine petih metrov. Pri padcu si je verjetno zlomil desno roko ter se udaril po prsnem košu, rokah in desni nogi. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na otropedskem oddelku s prognozo o krevanja v dveh tednih.
S Na srečanju, ki bo danes ob 19. uri v Časnikarskem krožku na Korzu Itahja 12, bo Luciano Da-miani orisal scensko-tehnične rešitve v novem tržaškem gledališču. Govornika, ki je izdelal načrte po najmodernejših kriterijih, da se zajamči čimvečja funkcionalnost zgradbe, ki sta jo zasnovala arhitekta Umberto Nordio ln Aldo Cer-vi in v kateri bodo razen dramskih predstav lahko tudi glasbene prireditve. Današnje srečanje bo torej nudilo priložnost za popolno spoznanje fiziognomije novega gledališča, katerega zgraditev je omogočila vlada v okviru proslav 50-letnice.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16, maja 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Amabile Fa-chin por. Fifaco, 38-letmi Luciano Carnettich, 56-Ietnl Adolfo Orazi, 66-letnl Albino Otta, 81-letna Maria Fur-lanic vd. Furlanic, 79-letnl Romano Vitas.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od II. do 1C. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlni 4. Benusst, Ul. Cavana 11 Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 9.30)
Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen-tauro. Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2. SanfAnna, Erta dl S. Anna 10.
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi « 'j* nes nadaljuje prodaja vstopnic z« * ’ koncert spomladanske simfonične * zone ,kl bo v soboto ob 21. uri. to kester gledališča Verdi bo dirifto jugoslovanski dirigent Milan Horv*' kot solistka pa bo nastopila slov* ska harfistka Pavla Uršič-Petrič.
Program bo obsegal: Mozart: Sij fonija št. 41 KV 551 (Jupiter); Via«; Koncertantna glasba za harfo 1>* ..
kester (Sonet Orfeju — novo za
Smetana: Moldava (simfonična P, mitev); Bartok:	Čudoviti manda>
(suita).
Teatro Stabile
V Avditoriju začenja danes ri** di-nsko gledališče »Teatro Tre« P0...,
vli-tve komedije v dveh delih «Da^
daisy, želja« Romaina VVeingartent prevodu E-nnia Fiaiana. Predstav*^ začenjata danes in jutri ob ^ Zadnja predstava bo v nedeljo 17. uri.
Razstave
V koprski umetnostni galeriji
m je do 25. tm. odprta «B®*r,fjl >68» na kateri sodelujejo sli«« r _vest .tAppolonio iz Kopra, vl* Birsa,.Iz Portoroža, Rafael Nem*« POricf, Herman Pečarič iz pir5,rl
Jože Pohlen iz Kopra in Ivan iz Sežane.
NATURA VIVA - TRŽAŠKI E*®1/. RIUM . Drev. XX. septembra 311* j Najnovejše pošiljke: udav-veHM®’)s; živ-i na skalah; varanus bengal deset plranas; nove tropske «>o .
ribe; ribe in živali tz Sredozen,1J|)J
Odprto tudi ob praznikih od 1®-13 ure In od 16. do 22. ure.
Nazionale 14.00 «1 dieci comanda^ji, ti«. Ko-los svetovne kinemato* je. Režiser Cecil de Mille. j, Excelstor 16.00 «Spiaggia rossa!lf VVilde, Rip Thoren. Techni«10 ’e, Fenice 16.00 «La vecchia legS* |0( West». James Coburn. Techn' Techniscope.	j,
Eden 16.00 »Helga«. R. GassmaO'
Mondry
i
Grattacielo 22.00 «11 vecchlo "toc bambino«. M'ichel Simon, Ala|D hen.	,(|l
Ritz (Ulica San Francesco štev. ^ 16.00 «Seduto alla sua destra«-
liki uspeh na Festivalu v Canfl,
W. Strade, F. Citty. Technic«1 '
Alabarda 16.30 «11 sergente
Lee Marvin, Vera Miles. 1 color.	ji
Filodrammatico 16.30 »Un corp® ✓ amare«. S. Focos, F. Nathana '0, Prepovedano mladini pod l8- ji Moderno 16.00 «Lo strangolat°r* vr Baltimora«. C. Donovan, pre^|d' dano mladini pod 14. Ičtpm. : nji dan.	1«
Crlstallo 16.30 «Franco, Clccio c<i vedo ve allegre«. F. Franchl. tojr Ingrassla. Technicolor. PreP no mladini pod 14. letom. Garibaldi 1630 «Le meravigli05.eu|<|l|,
venture dl Marco Polo«. A.
H Bucholz. Technicolor.
Capltol 16.00 ccHarem«. G.
R. Salvador!. Prepovedano pod 18. letom.	f-
Ideale 16.00 »Se sel vivo spa,'a,' Millian, M. Tolo. Technicolor- j. Impero 16.30 «Bruttl dl notte«-chl, Ingrassla. Technicolor. ,q> Vlttorlo Veneto 16.15 «Una pr*"
SPDT priredi v nedeljo, 26. maja ob priliki smučarskih tekem za VTK memorial Izlet z avtobusom v Tamar in Kranjsko goro. Povratek čez Vršič, Bovec po Soški dolini. Vpisovanje v Ul Geppa 9.
sposata«. F. Leroy, M. Merj11'^. povedano mladini pod 18. le
Astra 16.30 »I diavoli alati« J' ne. Technicolor.	jsi
Abbazla 16.00 «Non sono un'»*s>ir no«. Detektivski film. Režis*'^1 dree Cayatte. Prepovedan o1 pod 18. letom.

18. MAJ
SOBOTA

VELIKA
KMEČKA OHCEt
V LJUBLJANI
SUPERMARKET - Ljubljana, pasaža na Ajdovščini
m vsi
MARKETI v Ljubljani bodo odprti neprekinjeno ___________ ves dan
OBVESTILO CENJENIM TURISTOM, KI BODO PRIŠLI GLEDAT KMEČKO OHCl/
- 3 -
17. maja 19«!
INTERVJU S KANDIDATOM KPI ZA POSLANSKO ZBORNICO
Albin Škerli o vlogi slovenskega poslanca v parlamentu
. Albin Škrk je bivši partizan, bil J® župan devinsko-nabrežinske ob-c*ne in sedaj kandidira na listi KPI 23 Parlamentarne volitve. Kot smo našem listu že navedli, se stran-ka tokrat ni obvezala za izvolitev slovenskega poslanca in je dala šti-5® kandidatom enake možnosti. Kljub tej spremembi pa bitka za slovenskega kandidata ni izgubljena.
Prav v tej zvezi smo zastavili »andidatu prvo vprašanje.
VPRAŠANJE:	Kakšne so
možnosti za vašo izvolitev? ODGOVOR: Začetne možnosti so Zes enake tistim, ki jih imajo moji tovariši na kandidatni listi. Ven-**vPa sem, kolikor vem, v ugod-n?jšem položaju zaradi širokega Otbanja v podporo moji kandidati, ki se je razvila med slovenskim prebivalstvom. Na pobudo de-v,ttsko-nabrežinske sekcije partije Po so bili storjeni nekateri propagandni ukrepi, da bi se okrog motena imena zbralo veliko število Referenc.
Ce bom izvoljen, in to je brez avoma stvarna možnost, bo to ve-l,k korak naprej v primerjavi s Prejšnjimi volitvami ko je tovarišu Bernetičeva postala poslanka Posredno, v zameno za drugega kandidata. Tokrat bo moja izvolitev neposredna.
VPRAŠANJE: Slovenski poslanec ima v rimskem parlamentu posebno vlogo, ker gre *a edinega poslanca slovenske narodnosti. Iz tega izhaja, da ima tudi nekatere specifične naloge in to ne samo v zbornici sami, temveč tudi pri obsežnem in zelo pomembnem delu. ki ga opravi’« za urejevanje raznih konkretnih vprašanj, ki manjšino zanimajo. Kako si predstavljate vlogo in nalogo slovenskega parlamentarca v Rimu?
ODG.: Kot komunist in kot Slo-®^iec bom v Rimu predstavljal vse **aško prebivalstvo. Mislim, da je stvaren dokaz dejanskega nagega odnosa do naše narodnost-^ skupnosti. Kot taic pa bom, ob Podpori vse poslanske skupine branil pravice slovenske ^tenjšine. Tako je bilo v prejšnji akonodajni dobi s tovarišico Ber-netičevo in jaz mislim nadaljevati P° isti poti, saj je tak način za komuniste tradicionalen, od Srebrna dalje.
VPRAŠANJE:	Pričakujete,,
da boste v tej zveži, ko gre. za reševanje specifičnih slovenskih narodnostnih interesov v parlamentu, lahko uživali v okviru stranke in v okviru Parlamentarne skupine določeno avtonomijo, k. nikakor ne more biti v nasprotju z naprednimi stališči delavske stranke? Kako si tako avtonomijo v konkretni praksi predstavljate?
ODGOVOR: Vi poznate stališča
partije glede reševanja vpra-
narodnih manjšin in še po-ei glede slovenske manjšine. Mi-'te, da ni nobenega protislovja ,e,d koristmi delavskega razreda, l.tevnostjo naše partije in strem-intem narodnih manjšin k uresni-njklu demokratičnih in narodnost-Pravic. Stališča, ki jih je vod-leta izrazilo v resoluciji od
196'1, so programska osnova e9a našega dela.
.prepričan sem tudi da bo moja eJa.vnost izražala tistega duha tnosti med Italijani in Sloven-g' ^i se je prekalilo v borbi in ki ^ dostavljamo proti vsem tistim, tis nasProtujejo načelom demokra-Cne ustave.
Seoeda je delo poslanca pove-bom Z razn‘mi organizmi. Prisoten ^ v vseh komisijah, kjer se bo-
do obravnavala specifična vprašanja manjšinske problematike Slovencev.
Končno bi želel poudariti, da ne bom samo poslanec komunistov ali komunistično usmerjenih Slovencev, temveč poslanec vsega tržaškega prebivalstva, vseh Slovencev. To pa pomeni, da bom v svoji dejavnosti tesno sodeloval z vsemi specifičnimi organizacijami slovenske manjšine, ki si bodo tega sodelovanja želele in ki bodo hotele dati na lak način svoj prispevek k mojemu delu. To se je delalo in tako se dela tudi sedaj. Nikoli nismo bili zaprti nikoli se nismo odrekali diskusiii in nasvetom.
VPRAŠANJE: Mnogo se govori, da v lokalnem okviru ni mogoče rešiti bistvenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, saj so pristojnosti občin in pokrajin zelo omejene, kot dobro veste sami iz dolgoletnih in trdih izkušenj, ko ste vodili devir.sko-nabrežin-sko občinsko upravo. Obstajata dve tezi: reševanje osnovnih in načelnih vprašanj, kot na primer uporabe slovenskega jezika, preko posebnih vsedržavnih zaščitnih zakonov, ali v okviru deželnih zakonov na osnovi ustreznejših norm za izvajanje zlasti člena 3. Kakšno je vaše mnenje v tej zvezi?
ODGOVOR: Moje mnenje je tisto, ki ga je naša federacija in ki so ga komunisti v izvoljenih svetih že večkrat izpričali. Čl. 6 republiške ustave je osnova za reševanje narodnostnih vprašanj v Italiji. Deželni statut pa daje deželnim organom možnost, da izpolnijo svoje zakonodajne obveznost' do manjšin s svojimi instrumenti V resnici pa je bilo, seveda, drugače. Stalno sklicevanje na enkratno razsodbo ustavnega sodišča je dalo demokristjanom in njihovim zaveznikom v levem centru možnost, da so se naši problematiki izognili. Ko pa je bila večina prisiljena sprejeti zakonske ukrepe v prid našemu prebivalstvu, je rimska vlada zakone zavrnila. Proti takemu počet-tju bo treba napeti vse sile, kajti v objektivnem smislu je to izigravanje.
Deželni svet je treba prisiliti, da se načrtno loti reševanja specifičnih vprašanj slovenske narodne skupnosti, njenega samostojnega in nemotenega razvoja V tem smislu izhajamo iz načela, da naj slovenski? ježik poštam dnapt-untdni jezik v deželi. Menim, da je kljub hvalisanju 'vtadnih strahk' “id ’ vedno osnovno vprašanje naše manjšine — spoštovanje jezika dvojezičnost v uradnem poslovanju, v napisih, objavah itd.
VPRAŠANJE:	Zakonodajna
doba bo dolga in program stranke, na kateri kandidatni listi kandidirate, obsega kompleksno vsa pereča vprašanja slovenskega prebivalstva. Katere stvari so po vašem mnenju trenutno najbolj pereče in kaj bi bilo trebi v prvi vrsti ukreniti v parlamentu, da bi stvari tudi v vsakdanji praksi šle na bolje?
ODGOVOR: Jemljem na znanje to, kar ste napisali da naš program vsebuje v celott vsa pereča vprašanja slovenskega prebivalstva, kakor tudi, da se strinjate z nami, da so nerešena To se pravi, da jih vlada leve sredine ni rešila, točneje, da se ni lotila korenitega reševanja vprašanj Iz izjav ministra Tollopa vašemu dnevniku morem sklepati, da se bo ta praksa še nadaljevala, saj se gospod minister ni hotel obvezati glede nobenega teh vprašanj in je ostal pri splošnih izjavah.
Treba je uresničiti dejansko enakopravnost slovenskega prebival-
stva v javnem življenju, pri dodeljevanju javnih služb in pri pravičnih natečajih, ki na; bi upoštevali ta načela. Treba je uresničiti dejansko možnost uporabe slovenskega jezika pred sodnimi oblastmi, v vseh javnih uradih, pri poimenovanju ulic, krajev ipd.
Treba bo vztrajati pri naporih za reševanje vprašanj popolnega, harmoničnega razvoja na vseh področjih (kulture, višjega tako tehničnega kot strokovnega šolstva, športa in rekreacijej, pri obrambi narodnostnega :n družbenega življenja ter značilnost•. ki jih manjšina sama po sebi izraža in pri pospeševanju, v sodobnem smislu, tradicionalnih dejavnosti, ki se na tem področju razvijajo.
Kar se tiče podpore vzgojnim, družbenim in kulturnim ustanovam, je današnje stanje popolnoma nezadovoljivo, nesorazmerno. Popolnoma je treba uveljaviti določila zakona o slovenskem šolstvu, uresničiti je treba vse tiste ukrepe, ki
jih zakon predvideva ki pa so doslej ostali neuresničeni. Ob podpori vse slovenske in demokratične italijanske javnosti bo treba vztrajati pri tem, da se zakon o slovenskih šolah raztegne na področja v videmski pokrajini, kjer žive Slovenci. Na splošno menim, da je treba doseči, da bodo beneški Slovenci deležni enakih pravic, ki so — vsaj na papirju - zagotovljene Slovencem v drugih pokrajinah, po določilih spomenice o soglasju, ali, v splošnem, po določilih republiške ustave.
To je samo del osnovnih vprašanj. Seveda in to hočem podčrtati, je vedno veljavna obveznost Partije, obveznost, ki se izraža v vsej vsakodnevni dejavnosti in ki stremi za tem, da se oblasti prisilijo k dejanskim posegom proti sleherni provokacij., slehernemu podžiga šovinizma proti Slovencem, katerega, žal, v nekaterih političnih krogih še vedno ugotavljamo in ki se umetno goji.
S skupne šolske prireditve v Gorici: (zgoraj) učenke osnovne šole iz Steverjana med rajanjem; (spodaj) skupen pevski nastop učencev iz Sta n d reža.
..............m...•■■»■t...mmmm.mmm.mm..........mmimimm.mmi.imn.
VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI
V letovišču Mamaia so hoteli zrasli
kot gobe po dežju
Pred spomenikom rimskemu pesniku Ovidu - Izredna plaža, hoteli pa navadne moderne «škatle»
liiimimiiiiiuiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiMiiitiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMuiiiiiiHniiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiMii
IZ STARIH, ZAPRAŠENIH PAPIRJEV
Naši bukovniki o koncu sveta
«Leta 1990 bodo svetila ugasnila in bode en pastir in en hlev», je zapisano v Sembiljinih bukvah
Večkrat zasledimo v časopisih razna prerokovanja o koncu sveta, ki marsikaterega preprostega človeka zares vznemirijo. Tako je neki daljnovidec pred kratkim napovedal točen datum in uro, ko bi se morala zgoditi katastrofa, a se Je revež tokrat gotovo uštel za nekaj tisoč let, kajti od tistega ..zadnjega dne» Je poteklo že leto in še kakšen dan povrhu. Res je, da take vesti '^nekoliko prestrašijo .zlasti preproste In lahkoverne ljudi. Zal Je tudi med nami nekaj, takih, ki šo omenjeni napovedi verjeli. Navadno prejemamo take vesti iz oddaljenih dežel, celo iz Indije, pa ne mislite, da na Slovenskem nimamo daljnovidcev.
Pred dvesto leti se je na slovenskem delu Koroške širilo prerokovanje o prihodu Antikrista in s tem v zvezi o koncu sveta. Take vesti so širili bukovniki, čislani in učeni možje iz naroda. Z okorno roko so prepisovali iz knjig cerkvene pesmi, recepte za zdravljenje z zelišči in seveda tudi razne napovedi. Pisali so ob nedeljah in praznikih, posebno v zimskih dneh, ko je bilo za ta posel časa dovolj Rokopise so znali tudi sami preprosto vezati; v nekaterih pa zasledimo tudi preproste ilustracije.
Iz leta 1767 je rokopis kmeta Matije žegarja iz okolice Vrbskega jezera na Koroškem. Gre za obsežno knjigo, ki jo je omenjeni bukovnik prevedel iz nemščine z naslovom Antikrist. Original je delo nemškega redovnika p. Dionizija Liitzenburškega (Lttt-zenburg je starinsko ime za današnji Luxemburg). Izšlo je že lefa 1682 v Frankfurtu
Spisi o Antikristu so se neverjetno hitro širili po Slovenskem. Cela vrsta se jih je ohranila, seveda največ na Koroškem. Toda romali so tudi na Dolenjsko (o-kolica Žužemberka) in druge dežele. V sumi Ljubljani je Anti-
n37
Oss/ssss,//,j
Radio Trst A
„715. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-‘fila ■ 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-£a glasba 11.40 in 17.40 Radio J? sole - 12.00 Elektronska har-a.mka - 12.10 Gospodinja naku-• 12.20 Za vsakogar nekaj -h'i0 Izbor motivov • 17.00 Ansam-Pacchiori - 17 20 Ne vse, to-l«n? vsem 17.30 Nekaj ritma -n,'7 Ljudski pevci • 18.15 Umet-.T-.1- 18.30 Harfistka G. Herbert 5 J-00 Trobentač N. Rosso - 19.10 !«•>« Um: «Deček in blaznik* -fJT Glasbila in barve - 20.00 -Port . 20.35 Gospodarstvo - 20.50 fei?a glasba - 21.15 Veseli utrin-Zau ^15 A. Perosa: Suita - 22.05 “bavna glasba.
Trst
■ Plošče - 12 25 Tretja stran Pa 10 De Angelis-Valentini - 13.40 acchiorijevi solisti
Koper
Ig,• j*0. 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, L' .Poročila - 7.10 Jutranja glas-®-00 Prenos Rl. • 10.15 »Fant-inf„reh dolin* - 11.00 Turistične cj °rmacije 11.30 Današnji pev-Ijah in 12-50 Glasba po že-15 9» ‘ 14.10 Operna panorama -PfiS.i P1* Soče do Drave - 16.30 ift (7 aanski koncert 17.40 Ritmi Ort 'n 19.30 Prenos RL - 19.00 ®asbaCr ^ana^an 22.10 Pisana
Racionalni program
rola0, 8 0°. 13.00. 15 00, 20.00 Po-a • 8.30 Jutranje pesmi - 9.06
PETEK, 17. MAJA 1968
Zvočni trak - 10.05 šola - 11.00 Plošča za poletje 11.30 Sopranistka G. Sciutti - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike * 14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.05 Haydnov kvartet opus 3 - 17.40 Tribuna mladih - 18 20 Glasba za mladino - 19.15 Roman - 19.30 in 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11.45 Filmske novosti - 13.35 Brez naslova - 14.45 Plošče - 15.15 Gre-gor-Piatigorski - 16.00 Plošča za poletje - 17.35 Enotni razred -
18.20	Poljudna enciklopedija -19.00 Vam ugaja klasika7 - 21.15 Francoske plošče.
III.	program
10.00	Schubertova sonata - 11.20 Martinujeve freske in Menottije-va suita - 12.55 Simf. koncert -
14.30	Operni koncert 15.05 Brahm sova sonata opus 38 - 16.00 F Martin: In terra pas (oratorij)
17.20	Angleščina - 17.40 Martinijev koncert 18.15 Gospodarska ru brika 18.45 Kulturni pregled
19.15	Koncert - 20.0;; Kaj je kibernetika? - 20.30 Wagnerjeva opera »Somrak bogov*.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6 30 in 7.25 Informativna oddaja - 3.08 Soliš* 1 na pihala -8.55 Pionirski tedni* - 9.25 Slov. narodne - 9.40 Iz glasbenih šol -
10.15	Pri vas doma - 11.00 Turi-
stični napotki - 1120 Igramo za vas - 12.00 Na današnji dan -12.10 Španska glasba - 12.40 Iz kraja v kraj - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba - 15.20 Turistični napotki 15.45 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas
-	17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah 18.00 Aktual- 1 nosti 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 ' Na križpotjih - 19.0*; Lahko noč, otroci! - 19.15 Ivanka Kraševec -
20.00	Glasbeni cocktaii - 20.30 Pogovori o glasbi - 21.15 Oddaja o morju - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
12.30	Poljudna znanost - 13.00 Roditeljski krožek 13.30 Dnevnik
-	14.30 Športno popoldne - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 četrt ure z D. War-wick - 19.15 Šport - 19.30 Volilna tribuna - 20.30 Dnevnik - 21.00 Volilna tribuna 22.00 TV film -
23.00	Dnevnik.
II. kanal
18.30	Angleščina 21.00 Dnevnik
-	21.15 Potovanje po Italiji - 22.00 Detektivka «La donna di quadri».
Jug. televizija
20.00	in 22.20 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli • 16.10 Iz produkcije Zastava filma ■ 17.50 Potovanje po reki 18.20 Glasbeni zaslon
•	19.05 Učni programi srednjih šol
•	19.35 Niso samo rože rdeče: Ati Soss • 20.35 Sovražnik, jug. film -22.05 Šahovski komentar - 22.40 Beethoven: L simfonija.
krista prepisal leta 1838 «Joanes Shkuarzha Bukuavesauz« (če ime prevedemo, bi mogli reči, da je bil to Janez Skvarča Knjigovez) Veliko število ohranjenih prepisov priča z ene strani o pridnosti in delavnosti preprostih bu-kovnikov, po drugi strani pa govori o zanimanju ljudstva za to snov, ki je bila oh raznih vojskah vedno aktualna, ko so pričakovali prihod Antikrista in prerokovali konec sveta.
V ijuDljanskem muzeju hranijo rokopis: «Samerkuania uredno pi-sanje...« ki ga je okoli leta 1825 pisal neki Aieks Kovač, ki se je na koncu- tadFfepo podpisal: «a-lex Kouazh Je popisou...«. V’ ro-kojilsii’jamSvedehb. dd so v grobnici nekega benediktinskega samostana v Neaplju našli ploščo, na kateri so bila navedena prerokovanja.
«Leta 1990 bodo svetila ugasnila in bo en pastir in en ovčji hlev«. Opisane so nato razne dobe, razdeljene na čase. Do rojstva »Marije preč. Device Matere Kristusove« je skupno 2.000 let. Potem sledi 7 časov pod «postavo Sve-tiga Evangelija al gnade«, in 7 časov «od sedajniga zaita do konca okol 200 let, skupaj 2.000 lit per eni glihi«.
Navedena so nato poslednja znamenja »turško kraljestvo bo razdejano leta 1873» (zmotil se je za dobrih 40 let). »Antikrist se bo rodil v Babilonu Iz rodu Dan iz ene kurbe in bo napolnjen v materinem telesu z duhom tega hudiča. Sledilo bo preganjanje kristjanov, ki bo najstrašnejše, še prej pa se bodo Judje sDreobrnili«.
Drugo znano prerokovanje so Šembiljine bukve. Tudi ta prepis je nastal na Koroškem v Kotljah. Med drugih je pisano: »potim bode tu letu 1995, bodo te zbizde od nebis' doli padale inu potim bode tu letu 1997 tedai bode pak en pastir in en oučji hliv jinu potim bode skor konc tiga sveta.«
če se je neznani prerok tudi tokrat uštel, bomo zvedeli leta 1997. Sicer je vredno počakati.
V. K.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše sposobnosti preraščajo kakovost in količino dela, ki ga zdaj opravljate. Vedro razpoloženje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Že v začetku pojasnite poslovnemu partnerju, da niste pripravljeni na kompromise. Razčlenite čimprej neko čustveno nasprotje.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Le s svojim zgledom bcste tudi ostale spodbudili k boljšemu delu. Prišlo bo pismo, ki nanj čakate.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Poslovni obisk, ki bo vaši dejavnosti na široko odprl vrata Ne zamudite sestanka, od katerega je odvisna vaša sreča.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Naporen delovni dan bo poplačan z odličnimi rezultati. Ne nasedite nekemu natolcevanju.	_
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Premalo se poglabljate v svoje delo. Svojemu sosedu iskreno povejte mnenje, ki ga imate o njem.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nepričakovan uspeh naj vam ne zamegli jasnih pogledov, ki ste jih doslej imeli. Veselo srečanje
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne kažite javno svoje nevolje spričo uspeha nekega svojega nasprotnika. Okrepite svojo samozavest.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaš delovni načrt naj bo jasen in izvedljiv. Potrebovali boste podporo nekega prijatelja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi senca nekega moralnega madeža padla tudi na vas. Nezanesljiv prijatelj se vam bo izneveril.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne boste prišli zlahka do cilja, ki ste si ga bili postavili. Zanesljiva znamenja solidnega čustvenega razvoja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vrnjeno vam bo, kar vam je bilo odvzeto.
Konstanca je čisto, prikupno mesto, ki privablja vedno več domačih in tujih gostov, številne izkopanine ob cestah in po oar-klh pričajo o davni preteklosti, že pred 2500 leti je tu nastala grška naselbina Tomi, pomembna postojanka za trgovske ladje, k! so plule do severnih obal črnega morja. Kasneje so tu zavladali Rimljani. Na trgu pred mestno hišo so konec prejšnjega stoletja postavili lep spomenik rimskemu pesniku Qvidu, ki je. prebil v izgnanstvu zadnja leta svojega življenja, že takrat je svobodnemu umetniku včasih trda predla. Kljub vsestranskemu napredku tudi danes ponekod ni dosti drugače. Epitaf na spomeniku «Hic ego qui iaceo, tenerorum .usor amorum...« mi je spet priklical v spomin najlepše stihe iz pesnikovih zbirk «Tristla» ter »Epistu-lae ex Ponto«. Prešeren se spominja njegove trpke usode v Glosi z besedami «mraz Ovid’ja v Pontu tare«.
Kakor v delti Donave, je tudi tu poleg pravoslavnih in katoličanov precej mohamedancev. Od vseh cerkva mi je najbolj ugajala pravoslavna stolnica sv. Petra In Pavla v neobizantinokem slogu s freskami, ki pokrivajo kar 2100 kv. m. Nedaleč od mesta se Je zadnja leta razvilo morsko kopališče Mamaia, ki uživa že mednarodni sloves. Gre za eno raj-večjih evropskih piaž. Nastala je med odprtim morjem in obainim Jezerom. Dolga je celih 8 km. široka pa do 150 m. Dotok tujih turistov je bil tokrat izredno velik. Lahko rečemo, da jih je Romunija v nekem smislu «ukradla» v prijateljski Jugoslaviji. Največ je bilo zahodnih Nemcev, ki so sredi poletja omogočili neposredno letalsko zvezo s Frankfurtom na Mainl. Moderni hoteli so z-asll kakor gobe po dežju. Nimajo pa na sebi nič značilno romunskega. Podobni so tovrstnim funkcionalnim škatlam po vsem svetu. Obala je nizka in enolična, če tu prebiješ eno poletje, se boš težko spet vrnil, kakor bi to storil v Dalmaciji.
Zvečer me Je gospodar skoraj nestrpno pričakoval. Hotel ml je pripraviti prijetno presenečenje. Ker je vedel, da me zanimajo manjšinska vprašanja, mi Je predstavil gospo, ki pripada nemški manjšini v Romuniji. Vsako leto prihaja na morje Iz Temi-švara. Prav zveselila se je, ko je mogla z menoj spregovoriti v svojem jeziku. Rada mi je marsikaj pojasnila o položaju nemške skupnosti, ki skrbno varuje pridobljene pravice. Nemci so v Banatu, pa tudi v Transilvaniji zelo povezani med seboj. Nacistično u-smerjenih elementov zdaj med njimi ni več. Vsakdo pošilja ctro-ka v nemško šolo. Se na um mu ne pride, da bi slepomišil zaradi o-sebnih koristi ali celo zato, da bi se sebi in drugim zdel bolj imeniten. Pozorno sem Ji sledila in sproti primerjala s tem, kar se dogaja pri nas. Mislila sem ne toliko na preprostega, neukega človeka, ki ga strankarski »čarodeji« pogosto vodijo za nos, kolikor na zamejsko izobraženstvo — sol naroda. Med romunskimi Nemci si ni mogoče predstavljati učitelja ali profesorja, ki bi pošiljal otroke v tujo šolo, sam pa poučeval na nemški. Internaoio-nallzem se tu ne pojmuje kot nekaj, kar vselej koristi večinskemu narodu, manjšini pa utegne tudi zeio škodovati.
Na progi Konstanca-Bukarešta vodi čez Donavo eden najdaljših železniških mostov na svetu. S svojimi 3850 metri prekaša znani most čez beneško laguno. Peljala sem se posebej do černavode, da si ogledam to mogočno stvaritev
moderne tehnike, železno ogrodje sloni na številnih stebrih. Mnoge so zgradili na manjših otokih sredi Donave. Bregovi so strmi, zato pa Je dostop do mostu tem veli-častnejši. Stražijo ga posebni vojaški oddelki. Ob reki sem morala precej daleč, da sem lahko pri slikanju zajela skoraj ves most. Njegovi obrisi so v večernem soncu lepo prišli do izraza. Naletela sem na obhodnico, ki pa me pri iskanju motivov ni prav nič ovirala. Zadovoljno sem se vračala z mostom v aparatu. NI nil bilo žal te poti, 'saj''iihk;Romunija ob spodnji' TOni.vl.eie en tak most in sicer pri Giurgiu.
Moja pot po Romuniji je šla h koncu. Zaduji večci sta me gospodar in njegova žena še posebno počastila Najprej je prišla na mizo »žilica*, značilna narodna pijača, ki spominje. na našo slivovko, nato pa vrsln izbranih domačih jedi Romunska »mamali-ga» je okusnejša od naše polente, ker jo znajo spretno pripraviti s sirom in jajci. Vina so zlasti v Dobrudži odlične kakovosti. Mojim gostiteljem je dobro delo, ko sem povedala, da si je Romunija pridobila na mednarodni razstavi vin v Ljubljani leta 1958 kar 19 odlikovanj.
Ob pristni kapljic: so se pomenki naglo razžive.i. Gospodar je začel obujati spomine na vojno, ko je v romunskih vrstah prebil na Ruskem celih osem let. Prehodil je dobršen del dežele in dospel na vzhodu prav do Dona. Znal je tako živo pripovedovati, da sem mu ?. veseljem sledila. Njegova opažanja so me presenetila, tembolj ker niso prihajala iz ust intelektualca. Bila so stvarna in nepristranska, vsaj kolikor sem mogla presoditi po vsem, kar mi je znanega o tem svetu. Zamikalo me je, da bi ob priliki sama preverila njegove trditve pa ne v organizirani skupini, temveč na lastno pest. Verjetno bi se to, kar bi mogla dognati, precej razlikovati od črnobelih sodb, ki so pri nas v navadi.
Naslednje jutro so mi gostitelji pred odhodom razkazali še bližnjo cigansko četrt, kjer živi tudi mnogo Turkov. Cigani so zasedli hiše, ki so ostale praznp med vojno, vendar se niso izneverili svojemu poreklu, če le morejo, prekupčujejo, sleparijo in kradejo. Lahko bi se zaposlili v industriji, toda redno delo jim ne diši. Oblast ima z njimi precejšnje preglavice. Mislili so jih že odseliti, a so načrt preklicali, ko se je zanje zavzela Turčija. V svežem jutru smo stopali mimo zanemarjenih hiš. Stanovalci so že čepeli na pragu ali pred hišo. Ponekod so imeli postelje in najrazličnejšo kramo kar na prostem — kos orienta v socialističnih razmerah.
Poslovila sem Se od vedrih romunskih prijateljev in se odpeljala na kolodvor Pri okencih se je vse gnetlo. Ko sem naposled le prišla na vrsto, sem zvedela, da vozovnic za tujino ne izdajajo na kolodvoru, torej tani, kjer bi jih po zdravi pameti vsakdo najprej iskal. Urno sem se vrnila v mesto, pa hajdi na potovalni urad. Prejšnjega dne so mi zagotovili, da lahko dobim vozovnico brez vsakršnih formalnosti. Zdaj pa se je izkazalo, da ni tako. Začel se je pravcati «lov» na vozni listek v tekmi s časom. Treba je bilo na železniško agencijo, od tam na banko, pa spet na agencijo in na potovalni urad. Birokratizem je dosegel svoj višek. Klin se s klinom Izbija, birokratizem pa marsikje z — birokracijo. Pokazala sem mu osle in odhitela na postajo.
Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi)
IVAN REGENT:
SPOMINI
32.
Ne zgodi se vsak dan, da bi bili člani kake stranke postavljeni pred tako težko alternativo, ali se priključijo drugi stranki ali ohranijo svojo samostojno organizacijo, toda mi smo morali o tem razmišljati in to vprašanje vsekakor rešiti. Pri tem pa nismo smeli sanjariti, morali smo misliti in sklepati predvsem kot . socialisti retalno. Vprašanje državnih meja je moralo zaenkrat stopiti v ozadje. Sklenili smo razpustiti Socialistično stranko Slovencev in Hrvatov Julijske krajine — ki sem jo predvsem ustanovil jaz pred letom dni
—	ter se v celoti pridružiti Socialistični stranki Italije predvsem zato, ker smo smatrali, da je potrebna v vsaki državi
—	torej tudi v Italiji — zlasti enotnost proletariata ne gleda na narodnost in tudi zato, ker nam je bila Italijanska socialistična stranka zaradi svoje vztrajne opozicije proti vojni in vojnim hujskačem zelo, zelo blizu.
Oktobra 1919. leta je bil v Bologni XVI. kongres Italijanske socialistične stranke (Socialistične stranke Italije), na katerega smo slovenski socialisti Julijske krajine poslali svojo delegacijo, kajti kongres je imel odločiti tudi o sprejemu članov naše stranke v svoje vrste.
Kongres je napravil name močan vtis. Razpoloženje na njem je bilo praznično, navdušenje veliko; lože in galerije so bile natlačene. V vsej dvorani je bilo čutiti mogočno internacionalno vzdušje. Nas, delegate Julijske krajine, so posadili v prve vrste parterja.
Diskusija na kongresu je bila zelo živahna. Za razliko od dotedanjih kongresov Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, na katerih ni bilo nikdar opaziti posebno ostrih frakcijskih bojev, so se na tem kongresu Italijanske socialistične stranke ognjevito borili za premoč v stranki reformisti, za katere je govoril predvsem njihov prvak Filippo Turati, pa maksimalisti, katere je branil predvsem Giacinto Menotti Serrati, in astensionisti (protiparlamentarci), ki so bili za abstinenco pri volitvah; astensionisti so bili večinoma iz predelov južne Italije, zastopal pa jih je napolitanski inženir Amadeo Bordiga. Maksimalisti so se to pot prvič pojavili na kongresu Italijanske socialistične stranke kot protiutež južnoitalijanskim astensionistom. Začetnik italijanskega maksimalizma je bil ravnatelj lista Avanti G. M. Serrati.
Pri glasovanju (delegati so glasovali po številu članov, ki so jih zastopali) je dobila frakcija Bordige 4500 glasov; maksimalisti so dobili nekaj nad 48.000 glasov, reformisti pa okrog 15.000 glasov. To je bil prvi kongres Italijanske sociar listične stranke po prvi svetovni vojni in po oktobrski revoluciji. Zato Je vladalo na kongresu revolucionarno ozračje, navdušenje za rusko oktobrsko revolucijo in zavzetost za revolucionarno rešitev položaja v Italiji. To navdušenje, ki ga ni lahko opisati, je povzročilo, da je bil soglasno sprejet Serratijev predlog, naj kongres z aklamacijo sklene, da Italijanska socialistična stranka pozdravlja ustanovitev III. ali komunistične Internacionale in se ji pridruži kot njena članica. Za ta predlog so glasovali tudi reformisti, dasi so se prej v svojih govorih izjavljali proti III. Internacionali. Njihovo glasovanje ni bilo odkritosrčno. Na tem kongresu še ni samostojno nastopila turinska komunistična frakcija, ki je odigrala kasneje pomembno vlogo v italijanskem delavskem gibanju, ker Je bila tedaj šele v obdobju formiranja.
Kongres je soglasno in z navdušenjem sprejel vstop slovenskih in hrvatskih socialistov Julijske krajine v Italijansko socialistično stranko in hkrati sprejel naslednjo resolucijo; «Potrjujoč svoja načela, ki obsojajo vse imperializme in reakcionarne sisteme meščanskih vlad, najostreje protestiramo proti nasilni aneksiji ozemelj, na katerih prebivajo v
narodnosti, to J^ Julijske krajine in J'užne Tirolske, >za katere zahtevamo najpopolnejšo pravico do samoodločbe, prav tako kakor za Reko in Dalmacijo.*
Za bolonjski kongres je napisal Tuma posebno »Izjavo delegatov slovenskih proletarskih organizacij Julijske Benečije«. ki jo je na kongresu tudi prebral. Iz nje moram navesti naslednje značilne odstavke:	»Organizirani slovanski pro-
letariat Julijske Benečije (tako smo takrat imenovali Julijsko krajino) razume pod narodnostjo tisti socialni, intimno estetični in etični pojav, ki se je razvil na osnovi krvnega sorodstva v tisočletjih do zavesti skupnosti jezika in čustva in stremi k skupnosti volje in dejanja. V tem pogledu je za nas slovanske socialiste narodnost integralni in nedotakljivi del polne duhovne svobode, ki jo mora varovati boj za splošno svobodo posameznika.« Temu pojmovanju narodnosti postavlja nasproti »moderni pojav naroda« (nazione). Ta si v svojem državnem razvoju prizadeva razširiti se kot vladajoč in vedno naraščajoč na nekem teritoriju in stremi k podjarmljenju vseh heterogenih elementov; izkorišča narodnostno idejo kot kulturno in čustveno silo ter jo povezuje z gospodarsko ekspanzivnostjo: iz tega izhaja imperializem kot nov sociološki pojav, ki hoče podjarmiti stvari in duha majhni manjšini privilegiranega razreda. «Oboji», nadaljuje, «vi in mi, se hočemo upreti takemu meščanskemu nacionalizmu... zavračamo vsak nacionalizem kot zgodovinski pojav, ki je danes že reakcionaren, ker stremi po ustvaritvi enega edinega naroda na vsem ozemlju države nasilja.# Izjava govori nato c sedanji in bodoči politiki države, poudarja potrebo sodelovanja proletariata m kmečkega ljudstva in se na koncu zopet vrača k narodnemu vprašanju:
«Naše ljudstvo, ki sta ga tisočletja držala v popolni odvisnosti velika naroda latinski in germanski, se mora bolj od drugih zavedati ponižanja, ki ga prinašata kapitalizem in nacionalizem, a se s popolnim zaupanjem in navdušenjem sklepa z italijanskim proletariatom, s tistim razredom italijanskega naroda, ki je izkoriščan in podjarmljen v prid kapitalistične manjšine... Slovenski in italijanski proletariat Julijske Benečije vidi na lastnem ozemlju zlorabo, ki Jo vrše imperialistične države z najbolj vzvišenimi idejami samoodločbe in gospodarstva kot izvora in osnove blagostanja ljudstev..., s tem, da jih uporabljajo v prid zmagovalnih in vladajočih narodov, a v škodo manjših premaganih in zatiranih narodov, za brezmejno ekspanzijo Kapitalističnih razredov velikih in mogočnih narodov, a proti delavskim in kmečkim narodom, ki so jim podvrženi v sužnost.« Končno poudarja izjava, da je slovenski proletariat na svoji konferenci 21. 9. 1919. leta izjavil, da je zanj Julijska Benečija geografska, gospodarska in nacionalna enota, ne glede na etnične razlike, ker je prepričan, da tudi italijanski proletariat gleda v njej nov teren gorečega boja proti zlorabi omenjenih vzvišenih socialnih in političnih načel. Slovenski proletariat Julijske Benečije se »smatra za del ljudstva, ki prebiva na ozemlju, ki je sporno... zaradi izkoriščanja bogastva njegovih tal in delovne sile proletariata, za del ljudstva, ki prebiva na tem ozemlju v vzdušju umetno ustvarjenega sovraštva, sovraštva, ki more biti klica za kako bodočo imperialistično vojno.« Dodajam naposled k tem besedam še odstavek iz Tumovega poročila na slovenski socialistični konferenci v Trstu 21. IX. 1919. leta, ki je sklenila združitev z italijansko socialistično stranko, odstavek, v katerem je Tuma v imenu stranke formuliral naslednji «politični cilj« slovenskih in hrvatskih socialistov v Julijski krajini: »Od italijanskega in slovensko-hrvatskega proletariata in njegovega skupnega nastopa in dela bo odvisno, ali ostane Julijska Benečija nevarno torišče nacionalističnih šovinističnih bojev, ali pa naredimo iz Julijske Benečije politično skupino, ki bo tvorila prijateljsko vez med dvema velikima skupinama italijanske in jugoslovanske kulture, ekonomije in političnega sožitja... To je naš veliki cilj.«
Poslednji glasovanji kongresa nas ne smeta začuditi. Direkcija Italijanske socialistične stranke se je bila že v začetku prve svetovne vojne izrekla proti vojni in za mednarodno revolucionarno delavsko solidarnost in je ostala tej svoji idej} zvesta tudi, ko je Italija stopila v vojno proti Avstro-Ogrski. Ogromna večina v stranki in velika večina Italijanskega delavstva je tako stališče stranke nedvomno odobravala. Med vojno je bilo vodstvo Italijanske socialistične stranke med pobudniki zimmerwaldske konference, ki si je bila zadala nalogo delati skupaj z vsemi levimi socialisti proti vojni.
(Nadalfevanft slediJ
Goriško-beneški dnevnik
OB PONOVNI HOBI NESREČI V ITALCANTIER1
V ladjedelnici so potrebni ukrepi za večjo varnost in zaščito na delu
Komunistični občinski svetovalci predlagali razpravo v občinskem svetu
Komaj dva dni po smrtni nesreči mladega delavca v tržiški ladjedelnici so včeraj zabeležili na delovišču pri velikanskem žerjavu Krupp v ladjedelniškem doku še eno hudo nesrečo. 18-1 etn; Claudio De-laidelli iz pokrajine Brescia, ki je zaposlen pri podjetju Četa iz Bergama, katero ima v zakupu dela v ladjedelnici, se je včeraj dopoldne mudil pod orjaškim žerjavom. Z vrha železnega stolpa, se pravi z višine 70 metrov mu je padel na glavo kos lesa, težak 4 kg ter ga vrgel na tla. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil močan udarec v lobanjo, pretres možganov in zlom desne roke v podlakti. Ostal je v feolnšinici s pridržano prognozo ter se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje.
Ker se vse prepogosto dogajajo hude nesreče na delu v ladjedelnici v Tržiču, so komunistični občinski svetovalci poslali županu Romaniju nujno zahtevo po sklicanju izredne ■eje občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o tej zadevi. V pismu ugotavljajo interpelanti, da to v zadnjih dveh letih imeli na delu v ladjedelnici kar 8 smrtnih Irtev in število nesreč je v stalnem porastu. Sindikalne organizacije zahtevajo preiskavo in tudi krajevna
..............................IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Kino
Gorica
VERDI. 17.00: «A sangue freddo«, Iz Trumanove knjige «Capote». Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.30: «Banditl a Milano«, G. M. Volontč in M. Lee. Ital. kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15: «11 verde prato delTamore«, J. C. Drouot in M. Fr. Boyer; francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30:	«Franco
Ciccio e le vedove allegre«, F. Franehi in Ciccio Ingrassia; italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.18—2l’.30:	«Angelica
ragazza Jet», M. Mercier in G.P. Belmondo. Francoski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «L’assalto al cen. tro nucleare«, F. Wolff in F Como. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00:	«Vivere per
vivere«, Y. Montand in A. Girar-dot. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Duello nel mon. do«, R. Harrison in D. Boschero. Barvni film.
S. MICHELE. 17.30: «La battaglia piii lun ga — Stalingrado«, Sonja Zieraan in G. Froebe.
tfonke
EXCELSIOR. 19—21.30 «Tom Dol-lar«, M. Poli in G. Moll. Barvni film.
RIO. 19—21.30: «Dick Smart 2007», R. Willer in M. Lee Kinemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car duccd 38 - tel. 22-68 TR2IC
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna «Alla salute« dr. Fab-bris . Ul. Cosulich 117 tel 72480 RONKE
Danes ves dan in Jutri Je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3 -tel. 77-446.
uprava je pri tem zainteresirana, da se uvedejo učinkovitejši ukrepi za varnos; na delu.
Zadnja volilna zborovanja
Danes prirejajo stranke tudi na Goriškem še zadnja predvolilna zborovanja za državnozborske volitve, za kar imajo čas še do polnoči. Naj navedemo nekatere:
PSU ima ob 21. uri zborovanje v mali dvorani UGG v Gorici; govorijo posl. Ceccherini, posl. Zuc-cali in odv. Marcoratti.
KD v Tržiču, dvorana Roma ob 20.45 sen. Vallauri in dr. Tripani.
KPI v Tržiču ob 12.30 pred lad-
Pred okrajnim sodnikom dr. Ba lanijem se je moral včeraj zagovarjati 45-letni gostilničar Milan Pintar, ki je po rodu iz Steverjana, pa sedaj stanuje v Gorici, Ul. Ve-nezia 8 ter je lastnik gostilne «Alla luna« v Ul. Oberdan 13.
Kvesturini, ki vsako toliko vršijo preglede po javnih lokalih, so dne 10. novembra lani obiskali tudi njegov lokal in pregledovali, če je vse v redu. Pri tem so stopili tudi v kuhinjo in tam našli 61-letno Frančiško Šuligoj vdovo Brezavšček iz Levpe 16, ki je pomiva lf> posodo. Na vprašanje po dokumentih jim je pokazala prepustnico, iz katere so ugotovili, da je jugoslovanska državljanka, ki je prišla tri dni prej v Gorico ter pomagala v gostilni. Ker je gostilničar ni prijavili v 24 urah v uradu za tujce na kvesturi in ker ni imela delovne knjižice, so Pintarja prijavili sodišču;''
Mož se je včeraj izgovarjal, da je bila žena le slučajno tisto uro v gostinski kuhinji, ker je drugače pomagala na njegovem domu, ker je njegova žena bolna. Vendar se ni mogel izogniti obsodbi na 5 dni pripora in 2000 globe; kazen pa je pogojna in iSrez vpisa. Branil ga je dr. Karlo Primožič.
Podobno obtožnico kot Pintarju, je sodnik prečital tudi 61-let-nemu goriškemu avtoprevozniku-Romanu Caprari iz Ul. Aquileia 65. V njej je rečeno, da je dne 3. septembra lani najel za delo jugoslovanskega državljana Zdenka Humarja, ki ga ni prijavil tekom 24 ur na kvesturi in poleg tega Humar ni imel predpisane delavske knjižice.
Caprara, ki ga je zagovarjal odv. Luzzato, je izjavil, da je v resnici vzel na delo šoferja Zdenka Humarja, ki je jugoslovanski dr žavljan, da pa je bil ta pri njem n? delu samo 12 ur, se pravi od 14 ure popoldne pa naslednji dan cl< 2. ure. Caprara je bil v trenutni stiski, ker mu je drugi šofer težkega tovornjaka, ki je bil namenjen v Belluno, nenadoma zbolel in ker je bila vožnja nujna, je poslal tja poleg šoferja Alojzija Makuca iz Gorice, Ul. Forte del Bosco še Humarja kot pomočnika. Na povratku Ju je ustavila cestna policija, ki je ugotovila položaj Humarja in je ta moral plačati denarno kazen, poleg tega pa so ga prijavili še sodišču. Caprara je do
jedelnico Cuffaro in Barba; pred Solvayem Poletto in Padova; pred Detroit Sem, Tomadin in Colleoni; ob 20.30 na Trgu republike Bacicchi in Zorzenon.
PSIUP v Ronkah ob 21. uri sen. Albarello.
Cirkus Orfei
prihodnji teden v Gorici
Te dni se je pripeljala v Gorico propagandna ekipa cirkusa Orfei, ki bo prihodnji teden razpel svoj šotor na Rojcah. V mednarodnem programu bo nastopala Moira Orfei.
dal, da ga je Humar že večkrat prosil za delo in da je on že zaprosil na kvesturi dovoljenje, da bi ga lahko zaposlil.
Sodišče je upoštevalo obtoženče-vo opravičilo ter ga oprostilo zaradi prve obtožbe ker dejanje ni kaznivo, zaradi druge pa je ustavilo sodni postopek, ker je bila v zadevi že plačana globa.
Ker se ni držal predpisov izgon-skega lista, s katerim ga je kvestura iz Trevisa odpremila nazaj v Gorico, je bil prijavljen sodišču 36-letni Francesco Ferligoi iz Tržiča, Ul. Giulia 66, ki pa ni prišel tudi včeraj na razpravo.
Ferligoja je okrožno sodišče v Gorici dne 28. novembra 1964 obsodilo zaradi raznih prestopkov in mu naložilo tudi policijsko nadzorstvo. Mož pa je takoj, ko so ga izpustili, izginil neznano kam in policija ga je zaman iskala. Končno- so ga iztaknili v Trevisu in tamkajšnja kvestura ga je z izgon-skim Ustom poslala v Gorico, kamor pa se ni vrnil in so ga na goriškt kvesturi zaman pričakova-U, da bi se javil. Sodnik ga je včeraj obsodil na 4 mesece pripora. Branil ga je dr. Karlo Primožič.
Drž. tož. dr. Obizzi; sodnik dr. Balani; zap. Smet.
PISMO UREDNIŠTVU
Še vedno o strešicah
Spoštovani urednik,
te dni sem prejel v italijanščini napisan propagandni material neke stranke, na kateri kandidira tudi Slovenec. Z veseljem sem ugotovil, da je priimek slovenskega kandi-c.Lta pisan slovenski, se pravi s • trešicami. Prizadevanje za uporabo i ovenskega črkopisa v italijanskih rekstih bodo — tako vsaj upam — postopoma rodila uspeh.
(sledi podpis)
Pripis uredništva: Gre za letak PSU, pisan v italijanščini, kjer je priimek sovodenjskega župana Ce-ščuta pisan s strešicami. Zasluga za to gre nedvomno kandidatu Marku Waltritschu, ki je sodeloval pri sestavi propagandnega besedila.
Ob tej priliki bi dodali, da Je zelo nespametno pisati — kot se po-gostoma dogaja — v slovenskih osmrtnicah priimek s strešicami, v itaUjanski osmrtnici pa strešice izpustijo misleč, da se priimek «v
Zborovanja ministra Tolloya v Tržiču
Snoči je imel minister za trgovino sociaUst Tolloy voUlno zborovanje v Tržiču. V njem je obravnaval zlasti idejo o veUki demokratični Evropi, kjer lahko najde tudi naša dežela primeren prostor za svoj razvoj opravljanje svoje posredovalne vloge. V ta namen pa je potrebna ozemeljska preureditev in ustanovitev mest z obširnim področjem z nalogami industrijskega emporija. Prav tako je treba prebroditi podporno miselnost in skrbeti za velik gospodarski razvoj. Le tako se bo dežela dobro razvijala. Zato pa je treba tudi znati gledati v prihod nost in ustvariti pogoje za gospodarski napredek in za družbeno pravičnost, ki je glavni smoter socialistične politike.
Ravno z deželno ustanovo je treba reševati tudi krajevna vprašanja. Minister je tudi poudaril, da bi morali povezati Tržič s Trstom, kar bi bilo v korist obema. Končno je spregovoril tudi o gradnji jedrskega pospeševalca v Doberdobu in rekel, da se je vedno zavzemal za to.
, italijanščini pač tako piše, zakaj italijanščina nima strešic.« Takšna logika je zelo šepava ter ne služi drugemu kot pačenju naših priimkov in to z vsemi posledicami, ki smo jih že občutili.
Italijansko dnevno časopisje sploh ne rabi strešic, medtem ko revija Studi Goriziani in tudi Iniziativa i Isontina pišeta slovenska imena pravilno, delno zaradi resnosti, delno pa zaradi zahteve ljudi, ki v njih oglašajo.
Razpis natečaja «Hobby za polctjc»
Center Stella matutina, ki je že lani razpisal v pokrajinskem merilu natečaj'' z naslovom «hobby za poletje«, namerava istega ponoviti tudi letos ter ga razširiti na vso deželo.
Natečaj je namenjen dijakom višjih in nižjih srednjih šol ter za drugo mladino v starosti od 13 do 18 let. Vsak udeleženec bo lahko predložil po dva svoja izdelka. Najboljše bodo potem pokazali na razstavi, ki bo odprta od 20. oktobra do 5. novembra. Za najboljše delo je določena nagrada 50 tisoč Mr, nagrajena pa bodo tudi druga dela.
Skrbništvo priporoča vpis v strokovne šole
šolski skrbnik v Gorici dr. Si-moncind je imel te dni razgovore z ravnatelji nekaterih strokovnih šol na Goriškem. Ob tej priliki so se sporazumeli, da bodo v zadnjih razredih nekaterih šol pripravili posebna predavanja, na katerih bo do seznanili učence in njihove star. še o prednosti obiskovanja strokov nih šol na Goriškem.
Pri tem moramo seveda pripomniti, da Slovenci na Goriškem nimamo svoje strokovne šole in še vedno čakamo, da šolsko ministrstvo ustreže naši zadevni prošnji.
Slikarska razstava Janeza Potočnika se zaključi danes. Akademski slikar, ki je doma iz Tomaja na Krasu, razstavlja v skupščinski avli v Novi Gorici. Razstavo prireja Zve. za ku 1 tu mo-p rosvetnih organizacij Nova Gorica.
ltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|ll|||l||HI|tlllllllllll|||||t||||||||||||||||„|||||,|||||U|||||||||||||)v||||,|||||||||||||||||||||||||||||t||)M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Na delo je vzel tujo državljanko brez prijave in delovne knjižice
Avtoprevoznikove sitnosti, ker je najel jugoslovanskega šoferja brez dovoljenja policije - Obsojen, ker se ni ravnal po predpisih policijskega nadzorstva
STEFAN OLIVIER
NOVI ŠEF
iWii«wMiu1mt;;atmit»6==Hlil»iHHmiBiUlHK!lUH!UllHli-lHiaiaUlUiUHUUllilHiamai
«Lilo, pomiri se!»
«Zadnji čas je, da sem se razburila!« je zavpila, «sita sem te tega, da se imaš za nepogrešljivega. Danes je prečna lega, jutri bo zopet nekaj. Milijoni otrok se rode vsak dan brez tvoje pomoči. Dan in noč moraš biti v bolnišnici! če bo šlo tako naprej, bom morala celo na počitnice sama, ker bo bolnišnice brez tebe — konec!«
Vse je skušal nekako razumeti — in nič ni rekel. Poznal Je svojo ženo in smisel za dobro voljo je zmagal. Zasmejal se je. «Ali si vse povedala?«
«Da. Zdaj pa govori ti!«
«Ne bom.« Stopil je k njej. ((Popolnoma prav imaš.«
«To samo tako praviš.«
«Ne, kar si povedala, je res.« Stisnil jo je k sebi. «Včasih sem nekoliko prenapet, to je vse.«
Objela ga je okrog vratu. «0, Hans,« je skoraj zaihtela, stal mi je... da sem taka. Samo to bi rada...»
«SaJ je vse v redu. Vem, kaj bi rada, prav imaš.#
«Torej boš šel?«
«Da, bodo že uredili.«
«Lepo,» je rekla z olajšanjem in ga poljubila.
• • *
V petek so se med obiski v sobi 8 spet srečali trije možje.
Bil je lep dan.
Anton Roth je bil spet prvi. Nič ni vedel, kako blizu je tragedija. Nič ni motilo njegove dobre volje.
Kmalu za njim je prišel Gerhard Holtmann, ki v sredo ni mogel priti; novico o ženi in otroku je zvedel ob mrzličnem telefoniranju. Počasi je vstopil, položil cvetice na mizo, stopil k ženini postelji, se sklonil in jo nežno objel.
Paul Ahlers je prišel zadnji. Neznaten, majhen človek. Nič mu niso sporočili, zakaj je Betty še v bolnišnici, a to ga ni vznemirjalo. Premestili so ga v pisarno, kjer je imel večjo plačo. Lažje jim bo šlo. Morda se bodo iz koče lahko kmalu izselili.
Tiho so se pogovarjali, vsak s svojo ženo. Potem Je sestra prinesla Holtmannovega otroka. Vsi so utihnili. Holtmann je vstal in molče stopil k sestri. Vstala sta tudi Roth in Ahlers in vsi so gledali novorojenčka.
Ko je sestra otroka odnesla, sta Roth in Ahlers Holtman-nu čestitala. Nihče ni pomislil na Gerdo, čestitali so si pač očetje.
Malo kasneje je Ahlers videl svojo hčerko, zdaj je bil Ahlers v središču pozornosti. Neznaten mož, ki ni mogel pokazati kaj drugega razen otrok. Bil je zadovoljen, ko ga je po rami trepljal visoki Roth. Prvič, odkar je prišel iz vojske, se je Paul Ahlers počutil enakega z ljudmi na boljšem socialnem položaju — in Betty je bil hvaležen.
Potem so kramljali naprej, vsi skupaj so bili kot srečna velika družina; Anton Roth je v dobrem razpoloženju pripovedoval, kako velik bo njegov otrok.
In ko je čas potekel, se je pokazala med vrati sestra Eva. Takoj so se poslovili in hkrati odšli. Soba 8 jih Je združila v enakih skrbeh in v skupnem zadovoljstvu.
Anton Roth je šel zadnji. Pri vratih se je ozrl. Inge je sedela in gledala zadnjim. Rad jo je Imel. Pomahal ji je in tudi Inge mu je pomahala. NI vedel, da je Inge že tik drugega brega, daleč od njega. Potem je vrata obzirno zaprl.
Šest držav na ženskem turnirju za Zahodni pokal
rim
PRVENSTVO ITALIJE
V Firencah bo od 22. do 26. maja mednarodni ženski odbojkarski turnir za Zahodni pokal. Sestavljavci državne reprezentance so v ekipo določili naslednje igralke: Ri-va. Salsi, Montana«, Julli, Gualan-dris, Santunione, De Lorenzi, Casa-rico, Tullo, Pulcini, Pagli,' Scaltriti, Jaffaldano in Reggiani.
Turnirja za Zahodni pokal se bodo poleg italijanske udeležile še ženske reprezentance Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, Nizozemske in Švice.
Dynamo - Spartak 3:1
BUKAREŠTA, 16. — V prvem finalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov je domača šesterka Dynama premagala moštvo Spartaka iz Brna s 3:1.
Prvi poraz Kanala v letošnjem prvenstvu
V četrtem kolu moške slovenske
nja za pokal evropskih prvakov razprodane. Na tem stadionu bodo namreč 29. maja odigrali to finalno tekmo med enajstericama Manchester United in Benfico. Organizatorji srečanja so rezervirali le nekaj tisoč vstopnic za navijače Benfice, vse ostale pa so pokupili navijači ekipe Manchester United.
Č A U
................ K A a.
Četrtfinale: Pietrangeli izločen Hewitt in Metreveli polfinalista
RIM, 16. — 28-letni Južnoafričan Bob Hewitt je v četrtfinalu moških posameznikov italijanskega mednarodnega teniškega prvenstva v Rimu izločil še zadnjega italijanskega predstavnika na tem tekmovanju Nicolo Pietrangelija. Srečanje je bilo izredno lepo in borbeno, toeta Pietrangeli, ki je bil nosilec skupine št. 11, je zopet začutil običajne bolečine v hrbtu in zato ni mogel nudit’ dovolj učinkovitega odpora svoiemu nasprotniku, ki je napaaal ostro in brez predaha.
Pietrangeli bi pa lahko kljub temu osvojil vsaj drugi set, ko je že vodil s 6:5 in je imel na loparju zadnjo žogo, ki jo je He-witt prav čudežno rešil, nato pa je Italijana dohitel, prehitel in tudi premagal. V ostalih dveh delih srečanja pa je bil Afrikanec boljši mož na igrišču. Hewitt je pra-1 Smithovo.
Lars«n - Portisch remi
šesta partija med Larsenom in Portischem v četrtfinalnem turnirju za naslov svetovnega prvaka v šahu se je končala z remijem. Trenutno stanje dvoboja je 3,5:2:5 za Larsena.
V Padričah grade novo športno igrišče
vo odkritje tega turnirja, saj J® bil doslej znan le kot odličen igr® lec dvojic, v Rimu pa se je pri® vidneje izkazal tudi kot posam«®’ nik.
Današnja Izida posameznikov st® bila naslednja:
Hewitt (J. Afr.) - Pietrangeli (It-' 3:0 (6:2, 8:6, 6:2)
Metreveli (SZ) - Tiriac (Rom-) 3:2 (4:6, 4:6, 6:1, 8:6, 7:5)
V	ponedeljek se bodo srečat Hewitt z Metrevelijem in Okke*5 s Philips Moorom.
Danes so odigrali tudi dve četrtfinalni srečanji ženskih p o same® nic.
Izida:
Gourlay . Sherriff (obe Avstral-* 2:0 (6:2, 6:1)
Vanzyl (J. Afr.) - Melville (A’ stralija) 2:0 9:7, 6:4).
V	polfinalu bo Turnerjeva igr® la z Gourlayevo, Vanzylova pa
republiške odbojkarske lige so dosegli naslednje rezultate:
Maribor — Kanal 3:1,
Izola — Kamnik 3:0,
Jesenioe — Braslovče 3:0, Ljubljana — Gaberje 3:1,
Triglav — Sava 3:2.
Lestvica: Jesenioe 8 točk, Kanal, Izola, Maribor in Ljubljana 6, Triglav 4, Sava in Gaberje 2, Baslov-če In Kamnik 0 točk. Najbolj prepričljivo zmago kola je dosegla Izola, ki je z veUko lahkoto odpravila Kamnik. Srečanje je v celoti trajalo komaj 40 minut. Drugi primorski predstavnik Kanal pa je v derbiju kola zapravil svoje vodilno mesto na lestvici. Kljub zelo dobri igri Tušarja in Jerončiča na mreži, so tokrat Štajerci strli odpor Kanala, ki pa se je predal šele po izredno zagrizeni borbi.
* * *
V drugi jugoslovanski moški odbojkarski zvezni ligi sta slovenska predstavnika igrala v osmem kolu takole:
Branik Hoče — Jedinstvo 3:2 Fužinar — Breza 3:0 Branik Hoče je trenutno za zagrebškim Metalcem na drugem, Fužinar pa na tretjem mestu.
S prostovoljnim delom grade igrišče za odbojko, košarko in balinanje
Slovenska ženska odbojkarska liga
V tem tednu se je začeto v Sloveniji republiško žensko odbojkarsko prvenstvo. V prvem kolu so dosegli naslednje izide:
Jesenice — Kamnik 3:2 Brestanica — Izola 3:1 Maribor — Celje 3:0 Za letošnje prvenstvo se je prijavilo le sedem ekip. Poleg prej omenjenih sodeluje tudi mariborski Branik, ki je v prvem kolu počival. Od lanskih šesterk se za prvenstvo nista prijavila Sladki vrh in Ljubljana.
Primorske predstavnice, igralke Izole so v prvi tekmi začele odlično* saj so v prvem nizu vodile že z 9:0, nato pa se jim je zataknilo, domačinke so uredile svoje vrste in zmagale. Brestanica je namreč premagala Izolčanke v setih z 12:15, 15:11, 15:2, 15:9. Izola bo v nedeljo igrala v drugem kolu na domačem igrišču proti Mariboru.
NOGOMET
Wcmbl«y razprodan za finale evropskega pokala
LONDON, 16. — Takoj, ko so sinoči v Londonu zvedeli za izid srečanja Real Madrid - Manchester so predstavniki wembleyskega stadiona izjavili, da so vse vstopnice za finalno srečanje tekmova-
li zadnjih letih je število slovenskih zamejskih športnih društev zelo naraslo. Skupno z njimi pa so narasle tudi potrebe po športnih napravah, zlasti igriščih. Brez teh ni bilo mogoče misliti na kakršenkoli tekmovalni uspeh. Ker oblasti, ki so prve dolžne poskrbeti za gradnjo športnih igrišč, niso kazale ne posebne vneme, ne naglice, da bi se lotile tega tako perečega in nujnega vprašanja, so posamezna društva in ustanove spoznale, da si morajo pomagati same, če hočejo v doglednem času priti do igralnih površin. Tako so že zrasla odbojkarska igrišča v Nabrežini, Bazovici, Trebčah, Dolini (kjer ga je zgradila občina), v gradnji je nogometno igrišče v Bazovici in na Padričah. V preteklih dneh pa so se na Padričah lotili tudi gradnje novega odbojkarskega igrišča. Pri postovolj-r.em delu, ki ga je vodilo športno društvo Gaja so sodelovali vaščani obeh vasi, Padrič in Gropade. Na igrišču samem je delalo približno 70 vaščanov, ki so betonirali igralno ploskev.
Novo igrišče leži tik za Padriča-mi ob cesti, ki vodi v Gropado, na kraju, ki mu domačini pravijo Prt pri Stanju. Zemljišče je na izredno lepem kraju sredi zelenja dala na razpolago Gozdna zadruga. Igralna površina bo merila 28 x 16 metrov in jo bodo zdaj obložili še z marmorjem. Ob veliki betonski ploskvi grade tudi dve bali-
narski igrišči, ob posebnih prilikah pa bo naprava služila mladini seveda tudi za ples.
Inlcr premagan v Švici
LAUSANNE, 16. — V mednarodnem prijateljskem srečanju v Lau-sanni je domače istoimensko moštvo premagalo italijanski klub Inter s 7:5 (2:2).
Hajduk v Trstu
SPLIT, 16. — Ob koncu tega in v začetku drugega meseca bo ju-
goslovanski prvoligaš Hajduk " Splita opravil kratko turnejo. t. m. bo nastopil v Avstriji v OjJ lovcu, 2. junija v Gradcu, nato P bo dalmatinsko moštvo dopotbv. lo še v Trst, kjer bo igralo Pr° Triestini.
OBVESTILO
Športno društvo Polet opensko mladino, da bodo od nes popoldne dal,je v Prosveto® domu na Opčinah na razpel***,_ mize za igranje namiznega Vse, ki se zanimajo za udejsb vanje v tem športu prosimo, j pridejo danes popoldne ob 15-v Prosvetni dom, kjer se b°B pomenili o bodočih treningih-šd Pole*
Potovalni urad «AURORA» priredi
v sredo, 5. junija IZLET v FIRENCE na polfinalno
nogometno tekmo
JUGOSLAVIJA ANGLIJA
Odbita iz Trsta ob 13.30, po vralek v ■ rsi ponoči.
Cena za vožnjo m vstopnico 5.500 lir.
Prijave se sprejemajo pri potovalnem uradu A U R O R A * Ul. Cicerone 4 d O IS. t. Iti.
Zvečer je Neugebauer opravil dva obiska. Najprej je bil pri Inge Roth. Nič se ni spremenilo. Otrokova lega je bila še vedno napačna. «Da, gospa,« je rekel, «če se prihodnji teden ne bo nič zgodilo, bomo morali nekaj ukreniti. Toda do ponedeljka počakajte. Konec tedna me ne bo tukaj, rad pa bi bil prvi, ki bo videl vašega otroka.«
«Sef sam bo za vse poskrbel.« Za trenutek je pomislil na Feldhusna: «Dobro... vse poteka zelo lepo ... vse v redu, gospa .. •» Nekaj se mu je uprlo, a takoj sfe je obvladal. Domišljavost, samozaljubljenost, to je vse. Lilo ima povsem prav. Da bi jo pomiril, se je nasmehnil. ((Bolnišnica ima dobre porodničarje. Res ste lahko brez skrbi, gospa Roth. Na svidenje v ponedeljek.«
Potem je šel v Feldusnovo pisarno.
«Da, Neugebauer, vstopite.« Feldhusen si je pravkar slekel beli plašč in Neugebauer mu je pomagal obleči suknjič.
»Hvala. Kaj vam teži srce?« Ko je spregovoril te besede, je takoj pomislil: kaj le hoče Neugebauer? Operacije so se posrečile. Nič se ni zgodilo, po kaj je le prišel?
«Gre za letno srečanje mojega univerzitetnega društva, doktor. To sem vam že omenil. Rad bi se ga udeležil. Nikoli ne veš, kolikokrat se ga boš še lahko.«
Zato je torej prišel, je z olajšanjem pomislil Feldusen. «Seveda,» je vzkliknil, «seveda morate iti, zakaj o tem sploh premišljujete? Takšne stvari ne smete zamuditi? Katero društvo?«
«Franconia v Marburgu.«
«A tako. Sam sem bil član dvobojniške organizacije Hol-satia v Ttibingenu. Aktivni član, štiri semestre. Trinajst dvobojev. Nisem velikokrat zmagal, večkrat sem izgubil.« Zasmejal se je in s prstom pokazal brazgotino na licu. -.(Prijatelj Raukens, nanj imam spomin. Prijeten fant. Zdaj je glavni kirurg v svoji bolnišnici, nekje na jugu. To so bili časi, z odvečno energijo nismo vedeli, kaj početi! Danes je precej dru-
«Had sem imel društvo,« je rekel Neugebauer, .kljub V5 mu, kar so o nas govorili.«	,fl
«Da, toda tako je bilo in tako je vedno. Danes se žApid1”,, bolj za nogomet in za skuterje. No, da, nov okus. Toda vito je priti skupaj na takšnem srečanju s starimi člani- ^ stitljivi javni uslužbenci s trebuščki in s čutom odgovorno® pripovedujejo svojim sinovom svarilne zgodbe o resnosti * ljonja.«	(
Neugebauer se Je zasmejal. «Moja še nista dovolj «To torej še pride. Dobro. Neugebauer, imejte se zaf
----- VJ “V	UUCJ IC SV	|j
prijetno. Glejte, da boste čim dlje ostali v starih dneh " ( da ne boste omagali pod mizo. Sam sem se že iztreznil
več taki, kot smo bili. To je žalostno. Vsakdo oi rad živel, nihče pa noče biti star.«
«Upam, da se bom izkazal. Hvala, doktor.«
((Prosim. Se kaj?«
«Warzin je dežurni. Nič ni posebnega — razen prečne v sobi 8.»
«Oh, da, gospa ...»
«Roth.»
«Tako Je.» Feldhusen je pogledal na mizo. »Kam setf^, ah, tu so.» Prepognil je neke papirje in pomahal /. njimi- j čuni,» je vzkliknil. «Kup računov. Vsi za stanovanje. Neugebauer, če bi imeli moje skrbi! Ljudje se večkrat PT!L žujejo, da smo specialisti preveč dragi. Toda obrtniška in ga strokovna dela so še bolj draga.« Zasmejal se je. (d*1*1, pa sem vesel, da bom imel ustrezno stanovanje. Res je lev Ze smo se preselili in jutri bomo to proslavili.«
((Čestitam.«	jS,
((Hvala. Morali nas boste obiskati, in to z gospo. To lim resno. Sedaj pa, to pač veste, kako je. Dokler ni ureJ% do zadnje malenkosti, saj veste, do takrat žene nimajo obiskov.«
(Nadalievame
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2N. GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-33«, »o-H23 NakiminiNA: mesečni rt"1-vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega |ir Trat 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski ISO. finančno-upravnl 260, osmrtnice 150 lir — Mali oz 1» ' *v
beseda — Oglasi za tržaško In go riško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblictt.fi ftaliana« - Odgovorni urednik' STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trsi	>