PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v z-sužnjeni Evropi. primorski M. dnevnih o- -v rj O' ■■ 'Z2 o X- SJ o - m o X. M ~- lije) "O Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 218 (12.850) Trst, sreda, 16. septembra 198 Proti Zalivu je včeraj odplulo še osem italijanskih vojnih ladij Odhod italijanskih ladij spremljale polemike V Zalivu jih čaka težka in nevarna naloga Perez De Cuellar se praznih rok vrača v New York Z belgijsko eskadro bodo odplule tudi nizozemske ladje RIM — Včeraj je po tolikih dneh razprav in polemik iz pristanišč v Ta-rantu in Augusti odplula eskadra osmih italijanskih ladij, ki se bo pridružila čez kake tri tedne v Perzijskem zalivu ameriškim, Irancoskim, britanskim in sovjetskim vojnim ladjam, ki so v zalivskih vodah prisotne že dalj časa. Srečno pot je ladjam v obeh pristaniščih zaželel obrambni minister Za-none, ki je bil izmed vseh ministrov najbolj goreč pristaš odhoda italijanskega ladjevja. V svojem krajšem govoru je Zanone ponovil naloge italijanskih ladij v Zalivu: posredna in neposredna obramba italijanskih trgovskih ladij v mednarodnih zalivskih vodah in, kjer je to mogoče, uničevanje morskih min. »Naša naloga ni v nasprotju,<< kot je zatrdil obrambni minister, »z italijansko nevtralnostjo v iraško-iranskem spopadu in z aktivno podporo mirovnim pobudam Združenih narodov.« Po pričakovanju je odhodu eskadre sledila velika množica radovednežev, svojcev vkrcanih mornarjev, vojakov in tistih, ki so mirovni misiji italijanskega ladjevja nasprotovali. Na pomolu v Tarantu je prišlo tudi do prerivanja med silami javnega reda in približno sto demonstranti, ki so skušali preprečiti odprtje premičenga mostu, pod katerim so plule ladje. Skupina komunističnih poslancev je včeraj vložila interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila glede Zanonijeve izjave, da bodo ladje ostale v Perzijskem zalivu tudi v primeru, če ne bi tja italijanske trgovske ladje več pluje. Ministrstvo za trgovsko mornarico je včeraj sporočilo, da bodo naslednji mesec v Zaliv priplule štiri italijanske trgovske ladje, v naslednjih dveh mesecih pa samo en tanker. Tednik Epo-ca je v svoji zadnji številki objavil izsledke zanimive raziskave med italijansko mladino. 77,4 odstotkov mladih med 18. in 25. letom starosti ne gleda favno z zavistjo nabornih vojakov, ki se odpravljajo v Zaliv, 42,5 odstotka mladih med 15. in 18. letom starosti pa j^i se rado vkrcalo na eno izmed italijanskih vojnih ladij. Generalni tajnik OZN Perez De Cu-ellar je včeraj popoldne zapustil Bagdad in se vrača v New York, kjer bo o rezultatih svoje poti v četrtek ali petek seznanil članice Varnostnega sveta, ki so pred dvema mesecema soglasno sprejele resolucijo št. 598. Kot znano sta sprti zalivski sosedi ostali na že starih pozicijah, sedaj se zastavlja vprašanje sprejetja v resoluciji predvidenih sankcij proti Iranu, ker ta ni sprejel zadnje mirovne pobude svetovne organizacije. Pred odhodom iz Bagdada je eden izmed funkcionarjev OZN dejal, da je De Cuellar dobil od Iraka in Irana od- govore na vsa zastavljena vprašanja. Iz istega vira se je tudi zvedelo, da je imel De Cuellar privatna enourna razgovora z predsednikom iranskega parlamenta Rafsandžanijem in iraškim predsednikom Huseinom. O vsebini teh zasebnih pogovorov pa ni ničesar znanega. Zastopniki Velike Britanije, Nizozemske in Belgije pa se bodo sestali danes v Londonu, da bi preverili možnosti sodelovanja med enotami, ki jih bodo države imele v Zalivu. V Bruslju so včeraj potrdili, da bo z belgijsko eskadro odpotovalo tudi nekaj nizozemskih ladij (ne ve se sicer, koliko jih bo), vsem pa bo kritje zelo verjetno nudila britanska mornarica. V Zalivu je včeraj vladalo popolno zatišje, vojaška komunikeja sprtih držav sta bila namreč neobičajno skopa. Iranska tiskovna agencija Irna je včeraj prvič sporočila, da so v Hormuški ožini iranski patruljni čolni prestregli 30 čolnov. Doslej so Iranci namreč večkrat pregledovali le trgovske ladje in tankerje, ker so sumili, da prevažajo nasprotnikovo blago. Fregata Grecale s praporom admiralske ladje zapušča oporišče italijanske vojne mornarice v Tarantu. Z njo sta odpluli še dve fregati in oskrbovalna ladja Vesuvio. Južno od Sicilije se bodo fregatam pridružili še lovci na mine s pomožno ladjo Anteo. Od tu bo eskadra zaplula proti Fort Saidu, pred Zaliv pa bo priplula čez slabe tri tedne, minolovci pa se bodo za krajši čas ustavili v Džibutiju (Telefoto AP) O O o vo o o o zunanji politiki RIM —; Zunanji minister Andreotti je na včerajšnji vladni seji poročal o nekaterih aktualnih problemih na mednarodnem prizorišču, posebno pozornost pa je posvetil vojni med Iranom in Irakom v luči mirovnih prizadevanj generalnega tajnika OZN. Šef Farnesi-ne ni hotel dokončno oceniti rezultatov obiska Pereza De Cuel-larja v Bagdadu in v Teheranu ter je napovedal, da bo Italija to naredila, ko bo sekretar OZN poročal o svoji misiji na zasedanju varnostnega sveta mednarodne organizacije. Andreotti je tudi dodal, da Italija gleda s precejšnjim optimizmom na razorožitvena pogajanja med velesilama ter upa v stvarne rezultate ameriških pogovorov sovjetskega zunanjega ministra Ševardnadzeja. Končno je šef italijanske diplomacije izrazil zadovoljstvo zaradi obnovitve političnih in diplomatskih odnosov med Sirijo in ZDA. Ministrski svet je tri seje zaporedoma posvetil zunanji politiki, sedaj pa se bo začel resneje ukvarjati s finančnim zakonom in z državnim proračunom, ki ju bo predložil parlamentu predvidoma prve dni oktobra. Predsednik Go-ria pa bo prihodnji teden pričel serijo obiskov v nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah, medtem ko se v rimskih vladnih krogih spet precej konkretno govori o obisku Gorbačova, (st) Začetek političnega razčiščevanja pred pomladanskim kongresom stranke Na zasedanju vsedržavnega sveta KD umirjen odgovor tajnika De Mite na vsesplošne napade SANDOR TENCE Tajnik De Mita in Forlani med včerajšnjim zasedanjem KD RIM — Z včerajšnjim zasedanjem državnega sveta Krščanske demokracije se je dejansko pričelo politično obračunavanje znotraj stranke relativne večine, ki bo doseglo vrhunec (in epilog) na kongresu spomladi prihodnjega leta. Priprave na prvo sejo najvišjega strankinega organa po junijskih parlamentarnih volitvah so spremljale ostre in žolčne polemike med najvidnejšimi voditelji v vzdušju »vsi proti vsem«, glavno krivdo za imobili-zem, v katerega je zašla KD, pa so skoraj vsi naprtili tajniku De Miti, ki je bil pred kratkim tudi na tem, da odstopi. Marsikdo je zahteval njegovo glavo, na obzorju pa se vsaj doslej ni pojavil človek, ki bi lahko konkretno startal na tajniško mesto. Prav v prepričanju, da trenutno nima pravih nasprotnikov, ki so vrh tega še močno v polemiki med sabo, se je De Mita v včerajšnjem uvodnem poročilu izognil polemičnim ekscesom ter obravnaval izključno politične te- matike, brez vsakršnih namigov na usmeritve te ali one struje ali na osebne polemike iz prejšnjih dni. Bolj kot neko politično poročilo je zato njegov referat izzvenel kot neka sociološka in politološka ocena Krščanske demokracije v luči povolilnih dogodkov in predvsem vrnitve demokristjana v palačo Chigi. De Mita je dal vtis, da ga prepiri med strujami ne razburjajo kdove kako medtem ko ga močno za-skrblja politična praznina, v kateri se je znašla stranka in za katero je hočeš nočeš sam v prvi osebi odgovoren. Sekretar je na prvo mesto postavil odnos KD do vlade, ki ji predseduje demokristjan Goria. To ni tako imenovana »prijateljska vlada«, ki je nastala mimo politične volje KD, je potrdil De Mita, ampak je vlada, ki je sad trenutnih političnih razmer in ki uživa popolno podporo stranke relativne večine. KD si je od vsega začetka seveda želela takojšnjo obnovitev strateškega zavezništva s PSI in z laiki, ker tega ni bilo mogoče doseči pa se je zadovolji- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prvo srečanje sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL z Gorio Vlada naj spoštuje sprejete obveze RIM — Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL zahteva od vlade, naj ne uvede tiketa na zdravniške preglede, naj zviša družinske doklade in davčne odtegljaje za zakonca v bre-Bfe, naj izpolni obveze v zvezi s količniki davka na osebne dohodke IRPEF, ki bi omili-h davčni grabež (fiscal drag), in naj takoj uresniči izredni triletni načrt za razvoj Juga. Te obveze morajo biti vključene v finančni zakon za leto 1988, vendar se sindikati ne omejujejo na ta vprašanja, ampak zahtevajo od vlade konkretnejše posege, kot na primer odobritev pokojninske reforme, davčno refor-jho, nove ukrepe za spodbuditev investicij v korist zaposlovanja in že zlasti posege v korist Juga. S temi vprašanji so generalni tajniki sindikalne federacije Pizzinato, Marini in Ben-^enuto sinoči seznanili vlado. Zahteve, ki so lih sindikati posredovali predsedniku vlade Gorii, so bile tudi tokrat zastavljene enotno 'u o njih so se tajništva treh sindikalnih organizacij dogovorila na srečanju včeraj dopol- dne. Na tem sestanku so v bistvu potrdili stališča, ki so bila izdelana že v juliju in so jih posredovali Gorii še preden je sestavil vlado. Vtis, ki je izhajal iz izjav sindikalnih voditeljev po včerajšnjem srečanju je, da sindikat tokrat polaga večjo pozornost na dolgoročno gospodarsko politiko, to je na vprašanja investicij, zaposlovanja in Juga ter je pripravljen tudi popustiti na nekaterih kratkoročnih posegih, če bi vlada resno načela bistvena vprašanja italijanske gospodarske politike. To velja tudi za količnike IRPEF, ki jih vlada ne namerava spreminjati letos, ampak misli njihovo prilagoditev odložiti na prihodnje leto. Sindikati so, v zvezi s tem, pripravljeni nadaljevati razpravo z vlado na osnovi predlogov bivšega ministra Visentinija, o katerih so se pogovori začeli že v začetku letošnjega leta. Ta stališča so sinoči sindikati iznesli na srečanju z ministrskim predsednikom Gorio, s podpredsednikom vlade Amatom, z ministri za proračun Colombom, za finance Gavo, za delo Formico in za zdravstvo Donat Catti-nom. Po tem prvem informativnem srečanju so se domenili, da se bodo ponovno sestali v torek. Do takrat bo vlada predstavila svoje protipredloge. Ministri so v glavnem pozitivno ocenili sinočnje srečanje. Ocene sindikalistov so bile nekoliko bolj negativne. Namestnik generalnega tajnika CGIL Del Turco ni izključil celo možnosti, da bi se sindikat poslužil splošne stavke, če bi vlada vztrajala na svojih pozicijah. Pizzinato je poudaril, da je razprava o finančnem zakonu le del globalnejše strategije sindikata do gospodarskih vprašanj. Za Benvenuta nima vlada še jasnih pojmov, obenem je generalni tajnik UIL zahteval jamstva za bodočnost. Bruno Trentin je poudaril, da sindikat odločno zahteva razbremenitev davčnega pritiska na odvisne delavce in na produktivne investicije, vlada pa naj raje obdavči finančne rente in blagostanje. Nogomet: začetek evropskih pokalov Napoli proti Real Madridu pred praznimi tribunami Danes bodo na sporedu prve tekme evropskih pokalov za nogometne klube, ki bodo pritegnile pozornost strokovnjakov, pa tudi navadnih navijačev vse do 25. maja prihodnjega leta, ko bo v Stuttgardu na sporedu finale pokala prvakov. Nogometni navdušenci iz vse Evrope bodo kar 14 sred sledili izidom evropskih moštev, razne televizijske mreže pa bodo gledalce kar »bombordirale« s posnetki, zadetki in raznimi zanimivostmi s teh tekem. V pokalu prvakov bo drevi ob 21.45 na sporedu tekma, ki je vredna finala: Real Madrid - Napoli. Tekma bo, kot znano, pred praznimi tribunami madridskega stadiona. Težko delo bo imel tudi jugoslovanski prvak Vardar iz Skopja proti evropskemu prvaku iz lanske sezone Portu. V pokalu pokalnih prvakov bo imel drugoligaš Ata-lanta lahko delo proti amaterjem iz Walesa, Hajduk pa bo igral na Danskem. V konkurenci pokala UEFA bo nastopilo kar sedem italijanskih in jugoslovanskih ekip. Obisk Janeza Pavla II. v ZDA Indijanci zahtevajo od papeža podporo v boju za svoje pravice PHOENDC — V glavnem mestu Arizone je včeraj več kot petnajsttisoč Indijancev z vseh strani Amerike pričakalo papeža Janeza Pavla II. in od njega zahtevalo podporo njihovemu boju za dosego pravic. Srečanje z Indijanci sodi v sklep številnih papeževih srečanj z emarginiranimi dejavniki ameriške družbe, od črncev do latinskoameriških priseljencev pa do obolelih za aidsom. Od papeža Indijanci ne zahtevajo nič nemogočega: prosijo ga le, da »skupno z vsemi ljudmi dobre volje« poseže za ohranitev zemlje njihovih družin, da se jim omogoči življenje ne kot arheološka zanimivost ampak kot sestavni del družbe. Zahteve, ki so jih Indijanci posredovali papežu, se začenjajo z zahtevo po priznanju enakopravnosti Indijancev in z zahtevo, da se jim omogoči, da sami odločajo o razvoju svoje zemlje in o vsem, kar bo vplivalo na njihovo bodočnost. Indijanci nadalje zahtevajo spoštovanje svojih tradicij ter poudarjajo, da je treba odstraniti s sveta vsakršno obliko rasizma. Od vlade Združenih držav in od drugih vlad zahtevajo, naj spoštujejo mednaroidne listine in dogovore, ki so jih podpisale v zvezi s temi vprašanji, kar pa zahtevajo zemljo, ki jim je bila nasilno odtujena, zahtevajo zanjo pravično odškodnino. Nadalje ameriški Indijanci zahtevajo, naj se jim zagotovi pravični dostop do stanovanj, do zdravstvene oskrbe in do socialnega varstva, njihovim otrokom pa enakopravno pravico obiskovanja šole. Posebna zahteva zadeva pravico do zaposlitve za mladino in kočno Indijanci poudarjajo nujnost posebnih ukrepov za boj proti alkoholizmu in proti mamilom, ki zelo prizadevata indijansko prebivalstvo. Seznam je torej zelo dolg, zadeva pa tudi nekatere aspekte Cerkve: Indijanci, ki so in ki želijo ostati katoličani, želijo tudi, da jim Cerkev zagotovi vse verske obrede v njihovih jezikih, obenem pa zahtevajo večjo udeležbo v cerkveni hierarhiji, tudi z lastnimi duhovniki in škofi. Papež je v svojem odgovoru najprej poudaril nekatere zgodovinske odgovornosti Cerkve v času kolonizacije, ko je dejal, da »žal niso vsi člani Cerkve izpolnili svoje, krščanske dolžnosti«, nato pa je Indijancem zagotovil podporo katoliške Cerkve in jih pozval, naj še v bodoče skrbijo za ohra-njenje svoje kulture in svojih tradicij. V Veliki Kladuši razprodaja Agrokomerca VELIKA KLADUŠA — Objekti Agrokomerca, ki ne služijo osnovni dejavnosti tega kmetijskega kombinata, se bodo v teh dneh »razprodali«. Kaj vse bo šlo »v odpis«, se bo izvedelo šele, ko bodo izdelane vse bilance lastnine in poslovanja. Za zdaj je jasno le, da je najprej na udaru promet, transport, gostinstvo in turizem Agrokomerca. V delovni organizaciji Inženiring je moralo na letni dopust 200 delavcev, poteka pa tudi že konzerviranje vseh objektov. Delovna organizacija, ki zaposluje 13000 ljudi, je leta in leta omogočala posameznikom, da so si z družbenimi sredstvi gradili luksuzne hiše. V stečaj bo moral tudi del transporta, ki razpolaga s 742 vozil v skupni nosilnosti 6700 ton. Novo vodstvo je že vzpostavilo stike z nekaterimi tovarnami v Beogradu in Zagrebu, zaradi prodaje celotne farmacevtske industrije kombinata, hotelsko-turističnega kompleksa in poslovnih centrov v Sarajevu, Zagrebu, Karlovcu in Hercegnovem. Zadeva Agrokomerca usodna predsedniku poslovodnega odbora LB LJUBLJANA — Predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke - Združene banke Metod Rotar je na včerajšnji izredni seji izvršnega odbora Ljubljanske banke -Združene banke, ki je proučevala naloge svojih bank v primeru Agrokomerc, podal zahtevo za razrešitev z dolžnosti predsednika poslovodnega odbora te banke. O zahtevi Metoda Rotarja bo odločala skupščina Ljubljanske banke, ki bo 9. oktobra. Ko je obrazložil razloge za odstop, je Metod Rotar poudaril, da to ne počenja zaradi tega, ker naj bi banke v sistemu Ljubljanske banke delovale nezakonito in delale malverzacije, temveč predvsem iz razlogov, da bo to prispevalo k razrešitvi tega velikega problema in da se končno preide z besed na dejanja. Pri tem mislim, je dejal Rotar, da bo moja zahteva za razrešitev pripomogla banki, da bo normalno poslovala ter da se vsi tisti, ki se bodo pri tem angažirali, ne bodo ukvarjali sami s seboj, temveč z reševanjem največjega problema, s katerim se je soočil sistem banke. Obetaven začetek razorožitvenih pogajanj med obema šefoma diplomacij Shultz in Ševardnadze podpisala sporazum o preprečevanju jedrske vojne po pomoti WASHINGTON — V prisotnosti ameriškega predsednika Ronalda Reagana sta ameriški državni tajnik Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnadze včeraj v parku Bele hiše podpisala sporazum o ustanovitvi centrov v Moskvi in Washingtonu za omejitev možnosti izbruha jedrske vojne po pomoti. To je prvi konkretni rezultat obiska šefa sovjetske diplomacije v ZDA. Resnici na ljubo je bil podpis tega sporazuma že sklenjen pred časom, saj v bistvu le uresničuje dogovor med Reaganom in Gorbačovom na ženevskem vrhu leta 1985. Kljub temu pa politični opazovalci poudarjajo, da tudi tak sporazum krepi medsebojno zaupanje. Če k temu dodamo, da je po podpisu ameriški predsednik izrazil upanje, da se bo sestal kmalu z generalnim sekretarjem Gorbačovom za podpis »zgodovinsko še pomembnejšega sporazuma«, ni uranjeno prepričanje, da sta kljub medsebojnim obtožbam velesili na dobri poti. Ševardnadze je Reaganu izročil pismo Mihaila Gorbačova, o vsebini pa ni nič znanega. Prav tako so v tajnost zaviti včerajšnji pogovori med šefoma obeh diplomacij. Izvedelo se je samo, da sta pretresla celotno pahljačo razorožitvenih vprašanj. Danes bosta razpravljala še o kriznih žariščih, jutri pa bosta potegnila sklepe. Sodeč po previdnih izjavah udeležencev si lahko obetamo bistvene premike vsaj glede vprašanja ev-roraket. Kljub propagandnim salvam iz prejšnjih dni sta velesili v bistvu že dosegli okvirni sporazum, določiti morata še razne malenkosti, med katerimi je najpomembnejše vprašanje, kam s konicami, ko bodo uničili nosilne rakete. Po vsem tem postaja vedno bolj verjetna možnost, da se bosta Reagan in Gorbačov sestala še pred koncem novembra. Ameriškemu predsedniku navsezadnje ostaja le malo časa, saj bi morebitni zaplet za vedno pokopal možnost, da bi šel v zgodovino kot podpisnik nekega pomembnega razorožitvenega sporazuma s Sovjetsko zvezo. ZDA so v zadnjih urah predložile svoj končni osnutek za sporazum o evroraketah. Trenutno še ni znano, ali bo ta novi osnutek prispeval k hitrejšemu reševanju še odprtih vprašanj, ali pa bo prišlo do novega zastoja. Vsekakor pa so pogajanja o strateških jedrskih raketah in o militarizaciji vesolja popolnoma zastala. Sovjetska zveza je pripravljena na vse možne koncesije glede medcelinskih raket, a le pod pogojem, da Reaganova administracija popolnoma revidira svojo Strateško obrambno pobudo, v bistvu da se odpove militarizaciji vesolja. Vprašanja kratenja človeških pravic so trenutno le zaporni ogenj, ki ne načenja odnosov med velesilama. Shultz je seveda domačim politikom zagotovil, da bo Ševardnadzeju predstavil tudi ta problem. Zgovorna pa je ugotovitev, da je policija včeraj razgnala skupino demonstrantov, ki je imela transparent z napisom »Sovjetski mir pomeni suženjstvo in smrt«. Administraciji kot kaže taki protisovjetski izpadi trenutno niso po godu. Vodja francoske desnice Le Pen »Nacistični genocid le detajl« PARIZ — Vodja francoske skrajne levice »Front National«, Jean-Marie Le Pen in njegova stranka sta si zadnje mesece na vse krip-Ije prizadevala, in ne brez uspeha, dokazovati Francozom, da so stranka kot vsaka druga, da so zvesti republikanci in demokrati, le da jih bolj kot druge skrbi obstoj francoske nacije in njene kulture. Toda ni dolgo trajalo in -kot so mnogi opozarjali že dolgo tega - se je te dni, v nedeljo, pokazalo, kakšna je resnična narava »branilcev Francije«. Na radijski oddaji »Grand Jury RTL - Le Monde« je Jean Marie Le Pen, kandidat svoje stranke za predsednika republike, ki je pravkar zaključil svojo propagandno turnejo po francoskih plažah od Nice do Deauvilla na Atlantiku, brez zadržkov pritegnil »težam« tako imenovane revizionistične šole zgodovinarjev zadnje svetovne vojne - v Franciji je njen prvak profesor Robert Faurisson —1 češ: »Zgodovina druge svetovne vojne me izredno zanima. Toda postavljam si vrsto vprašanj. Ne bom rekel, da plinskih komor (v nemških taboriščih) ni bilo... a sam jih nikoli nisem videl. Mislim pa, da je vse to le detajl, drobec v zgodovini druge svetovne vojne.« In šest milijonov Židov, sežganih in zastrupljenih v taboriščih? Le Pen: »Vprašanje je, kako so bili ti ljudje pobiti ali niso bili... sploh pa, ali mi hočete reči, da gre za zgodovinsko razodetje, kateremu mora ves svet verjeti, ki je moralna obveza? Pravim, da so zgodovinarji, ki se prerekajo o teh rečeh.« Ta izmenjava mnenj o enem najgrših poglavij novejše zgodovine buri od včeraj duhove v Franciji - in ne le razumljivo občutljive, a tudi vplivne židovske organizacije in posameznike, posebno med intelektualci, temveč celotno francosko javnost, ne nazadanje politično, kajti s tem, da je Le Pen odkrito pokazal pravo barvo širokega spektra svojega antisemitizma in ksenofobije, ki sega od Zidov preko azijskih priseljencev do Arabcev, ki so navsezadnje tudi semiti, in seveda Afričanov. Izvzeti so le »evropski« beri beli in »krščanski« doseljenci, če niso slučajno levo usmerjeni. »Francijo Francozom« pod praporom samovoljno privzete patrone, Ivane Orleanske, »rešiteljice Francije« pred stoletji, torej predhodnice novega rešnika, Jeana-Marie Le Pena. Gre, skratka za konvergenco populistične, zmeraj antisemitske desnice, dedičev predvojnih oz. medvojnih francoskih fašistov Do-riota in Maurrasa s čudnimi izrastki skrajne levice, ki zagovarja in celo publicira revizionistične teze v imenu boja proti sionizmu. »Anali revizionistične zgodovine« (doslej sta izšla dva zvezka), ki jih izdaja Pierre Guilla-ume, se navezujejo na založbo »La Vieille Taupe«, ki je veljala za ultralevo... V tej »znanstveni publikaciji« nastopajo desničarji kot je Italijan Carlo Mattongo (»Mit o iztrebljanju Židov«), ki med drugim zanika tudi tržaško Rižarno, tako kot Henri Rogues, ki je na filozofski fakulteti »Jean Mo-ulin« (kakšna ironija, če upoštevamo, da gre za junaka francoskega odpora) univerze v Nantesu (a ne na oddelku za zgodovino), kjer je dekan Le Penov poslanec »znanstveno ovrgel« podatke Kurta Gersteina, Oberstrurm-fuhrerja SS, ki je kot vodja sanitarne tehnike v taboriščih zapustil (bil je antifašist) izčrpno dokumentacijo. Doktorska disertacija je postala politični škandal in je bila seveda odklonjena. Ne pa seveda izključena iz miselnega sveta ljudi, ki se zbirajo okrog Le Pena. Okolica Le Pena obeta »pojasnila«, toda katera bi mogla biti boljša, če ne bi bilo poučnega spisa z naslovom »Mata Hari pri fašistih«, izpod peresa kanadske novinarke De-nyse Beaulieu, ki se ji je posrečilo pridobiti zaupanje Le Pena med njegovo turnejo po plažah, a namesto slave Le Penu je napisala v levičarski tednik »Le Globe« omenjeno poročilo, polno poslastic posebne vrste, kot npr. da je podoba Francoza kakršno ponujajo občila, kozmopolitskega, nizke rasti, temne polti in z briljantino pomazanih las delo, reklame in filma, ki je seveda v rokah Zidov -rasni ideal plavolasega Bretonca čiste krvi Le Pena je seveda čisto drugačen od imenitnega komika in Sansoneja Michela Boujena-ha, »tunizijskega Žida! Ali vidite? Cisto napačna podoba, to ni Francija!« pravi Le Pen kanadski novinarki. Tudi animator gibanja SOS racisme Harlem Desir (črnskega porekla) po Le Penu dobiva subvencije samo zato, ker je »napol Žid«. Sledi še lepše: »Če bi moral izbirati«, pravi šef nacionalne fronte, »bi raje videl, če bi me napadli Nemci kot Arabci. Nemci so imeli vsaj Goetheja in Schillerja, Arabci pa nimajo nič spomina vrednega (sic)«, ki je nekaj trenutkov pozneje, razplo-žen po dobri večerji v Paimpolu v Bretaniji zapel Kanadčanki na uho »Die Fahne hoch, die Reihen fest geschlossen...« pohodno himno Hitlerjevemu SS. Pesem mu zagotovo ni neznana kot še katera iz te zakladnice, saj njegova založba izdaja plošče nemških sol-daških in nacističnih pesmi in maršev, in spomine na nekdanjo slavo oddelkov kot »SS -Division Charlemagne«, vrhunca francoskega kolaboracionizma. Nerealno pričakovati polno zaposlenost NOVI SAD — Predsednik pokrajinske konference Zveze socialistične mladine Vojvodine Branimir Brkljač je obvestil predsedstvo pokrajinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vojvodine, da mladinska organizacija ne sprejema nikakršne odgovornosti za nerealne ambicije, ki so zapisane v predlogu družbenega dogovora o zaposlovanju v Vojvodini. Na tem papirju piše, da bo Vojvodina do leta 1995 dosegla polno zaposlenost. Vojvodinski mladinci ugotavljajo, da v tem trenutku ni nikakršnega gospodarskega niti kakršnegakoli drugačnega kazalca, na podlagi katerega bi bilo mogoče pričakovati polno zaposlenost. V Vojvodini je trenutno brez dela 75.538 ljudi, od tega 52.770 mladih. Makedonski mladinci zavrnili predsedništvo SKOPJE — Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Makedonije je soglasno zavrnila ponujeni ji mandat za predsednika predsedstva ZSM Jugoslavije. Makedonska mladinska organizacija ne želi predlagati svojega kandidata za predsednika jugoslovanske mladine zato, ker je Makedonec že sekretar jugoslovanske mladinske organizacije, in tudi zato, ker so načrtovali, da bodo dali predsednika v volilni periodi 1988-90. S tem se kriza v vodstvu jugoslovanske mladinske organizacije nadaljuje. Kako se bo rešila, ne ve nihče. Po tem, ko slovenski kandidat za predsednika ni bil izvoljen, je nastala situacija, ki je pravila igre ne predvidevajo. • De Mita NADALJEVANJE S 1. STRANI la s pogoji, ki jih je dejansko postavil Craxi. Predsednik vlade je naš in miga lojalno in odločno podpiramo, je potrdil tajnik, ki je tako repliciral na obtožbe tistih, ki so mu očitali hladnost do novega kabineta. Na drugo mesto svojih izvajanj je De Mita postavil odnose z vladnimi zavezniki,posebno s socialisti. Do stranke rdečega nageljna je bil v primerjavi s svojimi prejšnjimi nastopi precej umirjen, čeprav se ob koncu ni izognil nekaterim polemičnim puščicam. Craxiju je sicer priznal pravico, da PSI išče svojo samostojno pot, zavezniku pa je očital veliko nihanje med težnjami po levičarski alternativi in sodelovanju s KD, kar po njegovem povzroča zmedo in negotovost. Odnose s komunisti je De Mita obravnaval precej površno. Dejal je, da KD gleda z veliko pozornostjo na dialektiko znotraj partij, pri čemer pa ni povedal nič novega, razen morda ugotovitve, da so po njegovem komunisti edini poraženci zadnjih volitev. De Mita je tudi podčrtal, da se mora KD enkrat za vselej otresti vtisa, da je konservativna stranka, glede bližnjih referendumov o sodstvu in o jedrski energiji pa ni pojasnil stališč, ki jih bo zavzela stranka. Rožič o delegatskem sistemu in njegovim pomanjkljivostim BEOGRAD — »Kriza, v kateri je Jugoslavija, re temelji na delegatskem sistemu, temveč je ielna posledica dejstva, da ta sistem ne deluje v ropolnosti in zato ni dovolj odgovornosti.« To je r mednarodnem tiskovnem središču povedal rredsednik jugoslovanskega parlamenta Marjan čožič, ko je govoril tujim novinarjem, ki so akre-litirani v Beogradu. Odgovarjajoč na vprašanje indijskega novi-rarja, je Marjan Rožič potrdil, da bo jugoslovanski parlament v kratkem razpravljal tudi o aferi >Agrokomerc«. Kuvajtskega dopisnika je zanimalo, če bo so-lenje Fikretu Abdiču javno. Marjan Rožič je odgovoril, da ni razloga, da bi ne bilo. Dodal je še, Ja je skupščinska komisija, s tem da je Abdiču odvzela poslansko imuniteto, pravosodnim orga- nom omogočila, da vodijo reden kazenski postopek. Avstralski novinar je vprašal, ali namerava jugoslovanski parlament preveriti kvalitete naslednika Hamdije Pozderca. Marjan Rožič je razložil, da je to v pristojnosti parlamenta Bosne in Hercegovine, ki je izvolila Pozderca v predsedstvo SFRJ. Zvezni parlament, je poudaril Rožič, samo razglasi kandidata, ki ga izbere bosansko-hercegovski parlament. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali bi bilo mogoče poenostaviti postopke za odpoklic parlamentarcev, ker so ti, kot se to kaže zdaj v primeru Abdiča, dolgi in zapleteni. Marjan Rožič je najavil, da bodo o tem bolj podrobno razpravljali ob predlaganih spremembah ustave. Naglasil pa je, da morajo postopki za odpoklic, tako kot za imenovanje, ostati demokratični. S časnikarskega kongresa UNICEF v Čedadu Nasilje nad otroki: očiten primer za Slovence v videmski pokrajini Otvoritve kongresa se je udeležil tudi minister Santuz ČEDAD — Kar neprijetno je kronistu poslušati podatke o neverjetnem razponu nasilja nad otroki v svetu. Kajti svetovni kongres Mednarodnega Časnikarskega kluba UNICEF o pravicah otrok, ki se je končal včeraj v Čedadu, je bil obtožba vsakršnih grozot, umorov, pohabljenj, psiholoških pritis-Kuv, katerim so podvrženi najmlajši, ki bodo v bodoče sestavljali jedro civilizacije. Obenem pa je prišla v ospredje tudi nemoč časnikarjev pri reševanju, ali bolje rečeno izpostavljanju vse te srhljive problematike: kljub temu, da smo časnikarji informatorji, so nam velikokrat informacijski kanali zaprti, je bilo včeraj rečeno v kongresnem središču, v cerkvi sv. Frančiška. Posamezne vlade in uredniki izjemno ostro preprečujejo, da bi na časopise, radio in televizijo prišle vesti o nasilju nad otroki, vesti o njihovem brezdomstvu, begunstvu, revščini, lakoti, umiranju... Zato je čedajski kongres iskal predvsem pot, kako rešiti informacijo o tej problematiki pred tišino, kako zares Prizadeti vest človeštva, ga vključiti v humanitaren proces reševanja eksi- V ponedeljek v Vidmu Srečanje deželnih delegacij PSI in SKGZ TRST — V Vidmu sta se v ponedeljek sestali deželni delegaciji PSI in SKGZ in poglobljeno obravnavali načelna vprašanja globalnega zaščitnega zakona v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poslanec Renzulli je zlasti podrobno orisal nekatera načela, ki vodijo socialiste pri pripravah za izdelavo novega zakonskega osnutka, katerega nameravajo predložiti v parlamentu. Delegaciji sta obravnavali tudi kritičen položaj slovenskih kulturnih ustanov in še zlasti Slovenskega stalnega gledališča. Dogovorili sta se, da se ponovno srečata na osnovi podrobnejšega predloga in za tesnejše sodelovanje o nekaterih drugih vprašanjih. stence otrok. Udeleženci na kongresu so potrdili, da bodo še naprej in še veliko več napenjali sile in zastavljali svoj vpliv, da bi prišlo resnično do boljših pogojev življenja otrok. Tudi naših, slovenskih otrok. Na včerajšnjem jutranjem zasedanju delovnih skupin je namreč italijanski novinar in režiser Massimo Olmi poudaril, da bi morali novinarji iz vsega sveta dajati večjo težo in namenjati večjo pozornost 16. členu Mednarodne konvencije o pravicah otrok, ki pravi, da je treba v državah, kjer živijo etnične, verske in jezikovne manjšine, zagotoviti otroku, ki se rodi v teh skupnostih, udejstvovanje v njegovi kulturi, svobodno izpovedovanje vere in rabo materinega jezika. Vprašajte Slovence v videmski pokrajini, če imajo njihovi otroci, pa tudi odrasli, iste pravice kot italijanski vrstniki, je pozval Olmi. Tudi to je nasilje nad otroki, ko ti ne morejo rabiti svojega jezika, ko določenih narodnostnih skupnosti, kakršna je slovenska, država noče zaščititi. V Italiji smo zaščitili samo tiste skupine, ki imajo za seboj ekonomske in politične velesile, kot sta Avstrija in Francija. Slovenci v videmski pokrajini pa nimajo nobenih pravic, prepuščeni so samim sebi. To sem hotel povedati, je dejal govornik, da ne bi šli iz Čedada z lahko vestjo in prepričanjem, da je tu pri nas vse lepo in prav. Jutranji del razprave se je seveda dotaknil še drugih in drugačnih ostišč, kot so na primer pomanjkanje tehnologije v državah v razvoju, problemi podkupovanja in revščine v mnogih deželah sveta. Ničesar ni treba olepše-vati, časnikarji naj poročajo realno o realnih situacijah, v katerih živijo otroci. Le tako bo slika groze in bede lahko prizadela človeštvo. Za to pa si je seveda treba priboriti svobodo tiska povsod tam, kjer je ni, kjer vlada cenzura tudi nad vprašanji otrokovega življenja. Popoldne je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki tiska iz Francije, ZDA, Toga, Venezuele, Filipinov in Švedske. Na koncu je bil iznešen predlog, ki ga je skupščina z navdušenjem sprejela, da bi člani Kluba z vsega sveta pošiljali centrali v New York poročila o hudih legah, katerim so podvrženi otroci v tej ali oni državi. Seveda, predvsem tiste reportaže in članke, ki bi jih ne hoteli objaviti posamezni mediji. In še: informacijo je treba postaviti na tisto raven in jo tako opremiti, da bi javno mnenje nehalo normalno sprejemati stvari in dogodke, ki niso v ničemer normalni. V takih nenormalnih pogojih živijo danes po vsem svetu milijoni otrok. MARIJ ČUK MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Strani _________ (JRi/ir.o Prevedla Irena Trenc-Frelih »Otrok nisem videl že štiri mesece. Jih ne smem vsaj Pozdraviti?« Medtem ko se je obotavljala, je opazila, da je Precej shujšal. To ga je naredilo mlajšega. Nerada si je priznala, da je zelo čeden. Ni imelo smisla, da se znova zaljubi vanj. »Torej?« Ker se očitno ni namerava predati, je končno stopila nazaj in mu pridržala vrata. Ko je vstopil in se ozrl naokrog, se ji je hiša zdela še grša, saj jo je videla z bjegovimi očmi. »No, tu se ni nič spremenilo.’« Ta preprosta ugotovitev jo je nemudoma spravila v slabo voljo. »In ti, domnevam, živiš spet v Beverly Hillsu?« V nje-uem glasu je bilo čutiti ostrino, ki se je kot nož zarezala venj, kot je bila hotela. S svojim odhodom jo je strahotno Prizadel, zdaj pa je prišel nazaj, da bi jo spet mučil. V hipu le pomislila samo na najslabše. Mirno se je obrnil k njej. »Saj ne živim v Beverly Hillsu, Faye. Res verjameš, da bi pustil vse vas v hiši, kot je tai in se sam vrnil v Beverly Hills?« Videti je bil tako Prizadet, da se je Faye zastrmela vanj. Sklepala je bila namreč ravno to. »Ne vem, kaj bi v resnici storil, Ward.« Od njega sicer ni dobivala čekov, toda živeli so od dohodka od njihovega majhnega sklada in od Fayine plače. Pravzaprav se je morala vprašati, od česa je živel vse te mesece, vendar ni čutila nobene želje po tem. V tem trenutku so v sobo pridivjali otroci; Lionel se je od presenečenja, da ga vidi, ustavil pri vrtnih vratih, nato se mu je s široko odprtimi očmi počasi približal. Ko pa ga je zagledal Greg, je zdrvel mimo Lionela in se vrgel očetu v naročje. Dvojčici sta sledili njegovemu zgledu, Anne pa je obstala in se zastrmela vanj, ker sploh ni vedela, kdo je. Ni se ga spominjala, zato je pogledala navzgor k materi in stegnila roke, da bi jo'Faye dvignila v naročje. Od tam je opazovala četverico, ki je plezala po Wardu in se smejala ter vreščala, ko jih je žgečkal. Samo Lionel je bil nekoliko previdnejši od ostalih treh, nenehno je pogledoval k Faye, kot bi se moral prepričati, kaj ona misli o tem. »Je že prav, Lionel,« je nežno rekla. »Kar igraj se z očkom.« Toda Lionel je ostal ob strani in jih samo opazoval. Ward jih je z obljubo, da jih bo peljal na hamburgerje in sladoled, končno pripravil do tega, da so se šli uredit. »Imaš kaj proti?« jo je vprašal, potem ko so otroci odpotovali v gornje nadstropje. »Ne;« previdno ga je pogledala. »Nimam.« Ko je tako stala pred njim, je bila videti živčna, on pa tudi. Štiri mesece je bila dolga doba. Bila sta si skoraj tujca. »Faye, službo imam.« To je povedal tako, kot bi pričakoval, da se bodo oglasile fanfare. Faye se je komaj premagala, da se ni nasmehnila. »Oh?« »V banki... ni ravno pomembna služba. Dobil sem jo od nekega očetovega prijatelja. Ves dan sedim pri pisalni mizi in ob koncu tedna dvignem ček.« Videti je bil presenečen, kot bi bil pričakoval, da bo služba bolj boleča, kot kakšna operacija. »Oh?« »No, ne boš ničesar rekla, prekleto?« Spet se je razjezil nanjo. Nenadoma ji je bilo tako težko ustreči, pa nikoli ni bila takšna. Morda je vrnitev v službo zahtevala svoj davek od nje. Vedel je, da Faye ne sedi po ves dan pri pisalni mizi in čaka na petkov ček. Globoko je zajel sapo in znova poskusil. »Ali delaš te dni?« Vedel je, da ne more biti tako, ker sicer ne bi bila doma in se igrala z otroki; vsaj takrat, ko je bil še doma, ni bilo tako. »Ne, še dober mesec ne. Tokrat bom sama režirala.« V trenutku se je razjezila na samo sebe, ker mu je preveč povedala. Njeno početje se ga ni več tikalo, vseeno pa ji je dobro delo, ko mu je povedala. Vedno ji je dobro delo, pa naj mu je zaupala karkoli. »To je krasno.« Zdelo se ji je, da kar preskakuje z noge na nogo, jo gleda in ne ve, kaj bi še rekel. »Je v filmu kakšna velika zvezda?« »Nekaj.« Prižgal je cigareto. Poprej ni nikoli kadil. »Tvoj odvetnik se še ni oglasil.« Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Včeraj uradna otvoritev 23. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Visoka strokovna raven vzgojiteljev bo slovenski šoli zagotovila obstoj V kongresnem centru Tržaškega velesejma je bila včeraj uradna otvoritev seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Otvoritvene slovesnosti, ki je sledila predavanju prof. Kmecla o kulturi za sedanjost in prihodnost, o čemer poročamo na drugem mestu, so se udeležili predstavniki krajevnih javnih uprav, šolniki s tostran in onstran meje, prisoten pa je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin. Prisotne je prvi pozdravil šolski skrbnik dr. Čorbi. Dejal je, da je seminar pobuda, ki vabi k razmišljanju, saj postaja v specifičnosti tržaške stvarnosti priložnost za primerjanje različnih izkušenj s skupnega področja vzgojne problematike, s katero se danes ubadajo učenjaki in šolski operaterji slovenske in italijanske jezikovne skupnosti tako v Italiji kot v Sloveniji. "Nesporno drži," je dejal dr. Čorbi, "da je v današnjih časih zahteva po kakovostnejšem izobraževanju odvisna od čedalje večje zapletenosti področij, na katerih deluje človek kot posameznik in kot skupnost." Poudaril je tudi, da je med odgovornimi za šolsko politiko opaziti vse večje zanimanje za spodbujanje k mednarodnemu sodelovanju. Prav v tej zvezi se poraja neko prenovljeno in zrelejše zanimanje za pedagogijo miru, ki naj bi jo obravnavali v sklopu didaktičnih dejavnosti. Vzgoja k miru sicer nima v šolskem okolju kakega prikladnejšega ali učinkovitejšega obravnavanja kot v preteklosti, treba pa je upoštevati dejstvo, da vlada v tržaških šolah kulturno vzdušje, ki s soočanjem z drugimi kulturami in ustrezno izmenjavo neposredno preizkuša vsebinske osnove, ki so potrebne za oblikvanje pedagogije miru. Med te osnove pa uvrščamo zavest o narodnostno-jezikovni istovetnosti, zmožnosti medsebojnega občevanja z zunanjim okoljem, odprtost do različnih kultur, čut za sodelovanje in, nenazadnje, doživljanje konfliktov na nerazdiralen način. Predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije Franci Pivec je svoj govor začel z daljšim citatom ameriškega pedagoga Thomasa Gor-dona, ki je šolo jutrišnjega dne zgradil na novem odnosu med učiteljem in učencem. "Vzajemno razvijanje in uspešno zadovoljevanje lastnih potreb je temelj sodobne šole, odnos mora biti obojestransko zadovoljujoč. Učenec in učitelj lahko postaneta to, kar sta zmožna biti, drug drugega pa lahko še naprej obračata s čustvi obojestranskega spoštovanja in ljubezni, prijateljstva in miru," je citiral Pivec. Po njegovem mnenju citat presenetljivo pojasnjuje posebno poslanstvo slovenske šole v zamejstvu. Razkriva namreč, da je prava kvaliteta šole nenadomestljiva vaja za pristno sožitje med ljudmi, za kulturo dialoga, za strpnost in medsebojno spoštovanje. Šola je eno tistih področij, ki jih ni mogoče nikoli urediti, kjer en rešen problem odpre vrsto novih vprašanj. Upadanje šoloobveznih otrok, naglo spreminjajoče se socialne značilnosti šolske populacije so problemi, ki jih Šolski skrbnik dr. Čorbi med otvoritvijo seminarja te, življenjskega smisla tako znotraj lastne etnične skupnosti, kakor tudi ni mogoče enostavno rešiti. Odločilna pa je vloga učitelja in profesorja, od katerega odvisi, ali bo šola ostala hrbtenica družbenega in narodnostnega razvoja. Potrebna sta zato visoka strokovna raven in human pedagoški pristop, ki bosta slovenski šoli zagotovila nesporno konkurenčnost in torej pogoj za vzgojo mladih Slovencev v osebnosti, ki bodo odločne in trdne, ne pa zbegane in nerazsodne v iskanju svoje identite- znotraj širšega socialnega in kulturnega prostora, v katerega je ta skupnost vtkana. Goste in udeležence ter predavatelje na seminarju je pozdravila tudi prof. Laura Abrami, ki je dejala, da ž£ sama številčnost udeležencev priča, da je seminar pomembna in koristna pobuda, ki jo bo treba še naprej kakovostno razvijati. Kmecl: »Svet naj se brani z mislijo in ne z vojsko« V sejni dvorani Tržaškega velesejma je bila včeraj zjutraj uradna otvoritev 23. seminarja slovenskih šolnikov. Se pred tem je imel profesor Matjaž Kmecl predavanje o kulturi za sedanjost in prihodnost. Kmecl, ki ie docent na Oddelku za slavistiko Filozofski fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je v tem predavanju predstavil svoje misli o oblikah in pomenu kulture za posamezne narode in za celotno človeštvo. Predvsem je poudaril pomen kulture za slovenski narod, ki je bil od nekdaj maloštevilen. S pomočjo kulture, ki je temeljna samodoločba posameznika, še pogosteje naroda, so Slovenci nadomestili tisto "fizično" moč, ki naj bi bila po zakonu najmočnejšega jamstvo za preživetje. In vendar se po naši mentalni naravnanosti, neke vrste defektizmu, sprašujemo, če ima še smisel vztrajati, npr. z jezikom, ko pa živimo v času z le nekaj res široko rabljenimi svetovnimi jeziki. V nas še živi logika 19. stoletja, v katerem je bila silno močna težnja po združevanju narodov v nacije, iz katere so nastale vse večje evropske sile. Zavedati pa se moramo, da imamo tudi mi s svojo kulturno drugačnostjo in svojim kulturnim ustvarjanjem kaj nuditi svetu. V logiki 21. stoletja bo moral svet preživeti in braniti svoj obstoj z mislijo in ne z vojsko. Da bi se Slovenci na tak način še v bodočnosti formirali, smo izoblikovali tako imenovani skupni slovenski kulturni prostor, ki je marsikje vzburil duhove in marsikoga prestrašil. Tem, ki se bojijo tega, po analogiji nastalega pojma, lahko odgovorimo, da se sami zavedamo, kako nesmiselno bi Matjaž Kmecl bilo v sedanjosti in v prihodnosti katerokoli fizično širjenje, ki bi za naš narod v vsakem primeru pomenilo samomor. Za stare probleme je potrebno dandanes dobiti nove rešitve. Prav tako bi lahko namreč začeli graditi neki skupni jugoslovanski kul-lurni prostor, ki pa bi ne smel pomeniti izenačevanja in uničevanja narodnostne specifičnosti, saj je pri stapljanju in unificiranju težko še govoriti o kulturi. V prihodnosti bo moralo verjetno tudi celotno človeštvo stopiti na pot nekega skupnega svetovnega kulturnega prostora, kjer bo temelj ustvarjalnosti drugačnost, da bo lahko še naprej delovalo in obstajalo. ŽP Dela mora oddati pred prihodnjo pomladjo Pokrajina razpisala natečaj za ureditev bivše umobolnice Tržaški pokrajinski upravi se mudi izvršiti preureditev komprenzorija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, da se to področje v ožiji mestni periferiji vendar postavi spet na razpolago za družbene, šolske in rekreativne potrebe vsega prebivalstva. Ta možnost se je ponujala že takoj potem, ko je bila pred leti umobolnica dejansko ukinjena, priprava idejnih osnutkov za drugačno uporabo zgradb in obsežnega zemljišča pa je vzela mnogo dela in časa, tako da je bil okvirni načrt odobren v pokrajinski skupščini šele 26. aprila letos. To je bil prvi korak k uresničitvi programa, ki seveda terja za uresničitev velika denarna sredstva. Ta so prišla od deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine, ki je že konec junija dodelila v ta namen 9 milijard lir na osnovi svojega zakona št. 36 iz lanskega leta za preureditev in ovrednotenje degradiranih mestnih območij. Toda za njihovo uporabo je postavila zelo ozke roke: dela za izvršitev načrta preureditve območja pri Sv. Ivanu morajo biti oddana v 6 mesecih od objave v deželnem uradnem biltenu (27. avgusta), to se pravi do 26. februarja prihodnjega leta. Zato je tudi tržaški pokrajinski svet na svoji pred-sinočnji seji odobril ustrezne doku- mente o razpisu natečaja za oddajo del po hitrem postopku. Upoštevajoč obsežnost načrta, ki predvideva skupen strošek 10 milijard lir, od katerih bodo skoraj 6 milijard porabili za preureditvena gradbena dela, 3 milijarde za ureditev zelenih površin in 1 milijardo za dela na notranjem cestnem omrežju ter na električnih in plinskih napeljavah, so sklenili razpisati natečaj v obliki »konkur-za in prevzema del«, ki jamči tudi možnost čimširše udeležbe podjetij, ki bodo tekmovala na njem. Tako izbiro pokrajinskega odbora je pohvalil tudi načelnik komunistične svetovalske skupine Martone, ki se je zavzel še za določnejšo opredelitev namembnosti največje zgradbe (bivši paviljon T), da bo namreč preurejen za potrebe šol. Po predsinočnji odobritvi sklepa (zanj so glasovale vse stranke večine, vzdržali so se komunisti, misovca in neodvisni Omero) se torej začenja tekma s časom: pokrajinska uprava bo morala sedaj hiteti pri pridobivanju vseh ustreznih urbanističnih dovoljenj tržaške Občine, ter izpeljati natečaj med podjetji. V ta namen bodo na prihodnji seji tudi imenovali ocenjevalno komisijo, ki bo izbrala najboljše načrte in ponudbe, tako da bi se mogla dela zares začeti še pred prihodnjo pomladjo. Posegi predsednika Pokrajine in Zveze trgovcev Vprašanje brezcarinskih kontingentov v ospredju Vprašanje brezcarinskih kontingentov za Tržaško je že več časa živo med tukajšnjimi gospodarstveniki. Tokrat je ponovno na dnevnem redu številnih obravnav, še zlasti, ker 31. decembra zapade veljavnost posebnih kontingentov za Goriško, medtem ko jih Trst se ni bil deležen. O tem vprašanju je predsednik Pokrajine Locchi poslal ministru za industrijo Battaglii pismo, v katerem omenja ugodnosti, ki jih brezcarinski kon- Drugi Trst po Radiu Opčine Napovedani shod istrskih beguncev ob štiridesetletnici eksodusa in vse, kar sodi zraven ter buri duhove našega provincialnega in v prikazni preteklosti zazrtega Trsta, bo spet glavni argument drevišnje oddaje po Radiu Opčine. Oddaje »Drugi Trst — L'Altra Trieste« ni treba več posebej predstavljati. Pričela se bo okrog 20.40, vodijo pa jo Paolo Parovel, Samo Pahor in Bogdan Berdon, ki bo pred tem vodil oddajo »Pogovor z odvetnikom«. Vsi, ki bi radi posegli v razpravo, lahko zavrtijo številko 212658. Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo spored sezone 1987/88 Trinajst abonmajskih predstav v novi sezoni Predstavniki Teatra Slabile - Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine so včeraj predstavili na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku gledališko sezono 1987/88. Najprej je predsednik odv. Zennari izrazil zadovoljstvo, da se je število abonentov povečalo na več kot 13.000, prav tako tudi število gledalcev predstav zunaj abonmaja. Zaradi tega lahko imamo tržaško gledališče za največje in najpomembnejše gledališče v Italiji. Predsednik je nato poudaril finančne probleme, s katerimi se mora gledališče vsak dan soočati. Omenil je tudi potrebo po njegovi prenovitvi, ponovnem odprtju Avditorija in hitrejši prenovitvi Verdija. Z zadovoljstvom je tudi oznanil, da bodo letos, 18. in 19. oktobra, v tržaškem gledališču Rossetti priredili v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Združenjem italijanskih gledaliških kritikov 8. Nagrado gledališke kritike, na kateri bodo nagradili najboljšo gledališko predstavo v letu. V okviru prireditve bo tudi okrogla miza z naslovom Italijanska literatura in oder v 19. stoletju: odrski čar od Sveva do danes. Predsednik je nato predal besedo Sergiu D'Osmu, ki je predstavil letošnjo gledališko sezono, ki obsega 13 predstav v abonmaju. Poleg treh predstav, ki jih izvaja Stalno gledališče, je na programu deset predstav gostujočih skupin. Letošnja sezona je torej zelo raznolika in popolnejša, saj ima kar trinajst predstav za deset kuponov (problem so rešili s predstavami na izbiro). V tržaškem gledališču bodo gostovala bodisi druga Stalna gledališča kot zasebne skupine, ki veljajo za najbolj popularne. Prva predstava v gledališču Rossetti bo od 16. oktobra do 1. novembra, tržaško Stalno gledališče bo uprizorilo komedijo Arthurja Schnitzlerja »Casanova a Spa«. Od 3. do 15. novembra bo Stalno gledališče iz Turi-nauprizorilo »najlepšo komedijo na svetu«, to je »Veseli dan ali Figarova svatba«. Med igralci naj omenimo Giuseppe Pambierija in Lio Tanzi. Od 17. do 29. novembra bo na programu Goldonijeva komedija »La putta ono-rata«, ki jo bo izvajalo Stalno gledališče iz Genove. Pod četrti kupon spadata dve predstavi na izbiro: »Euforia notte« Brachettija in Gaberja, ki jo izvaja ATER — Gledališče Emilije Ro-magne ter »Begunci« Jamesa Joycea, ki jo med drugimi igrata Aroldo Tieri in Giuliana Loiodice. Od 8. do 20. decembra bo Rimsko gledališče uprizorilo Plautovo komedijo »Casina«. Šesta po vrsti od 19. do 13. januarja je tragedija »Macbeth« VJilliama Sha-kespearja, ki jo izvajata Gabriele La-via in Monica Guerritore. Od 2. do 14. februarja bo Teatra in Societa S.r.l. uprizorilo komedijo Eduarda de Filip-pa »Filumena Marturano«. Skupina Glauca Maurija pa bo od 16. do 21. februarja uprizorila v alternativi z »Beckett koncertom«, ki ga izvaja naše gledališče od 26. februarja do 6. marca, »Fausta« VVolfganga Goetheja. Od 8. do 13. marca bo Walter Chiari iz Stalnega gledališča iz Turina igral komedijo Marca Perriera »Six heures Z včerajšnje tiskovne konference au plus tard«. V alternativi pa bo od 15. do 20. marca drama Henrika Ibsena »John Gabriel Borkmann«. Zadnja predstava v okviru abonmaja bo drama Luigija Pirandella »Šest oseb išče avtorja«, ki jo bo pripravilo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. ■ Združenje Italija-SZ prireja začetniški tečaj ruskega jezika. Tečaj bo brezplačen, lekcije pa bodo vsak dan za teden dni in bodo trajale približno poldrugo uro. Za eventualne informacije lahko telefonirate vsak dan od 17. do 20. ure na številko 60158. tingenti lahko predstavljajo za že itak razmajano tržaško gospodarstvo. Posebne ugodnosti zlasti za naftne derivate bi pripomogle k delni rešitvi težav tukajšnje ekonomije, še posebno če pomislimo, da so v preteklem letu v Trstu prodali 9 milijonov litrov manj bencina, ki ga prebivalci raje nabavijo onstran meje po ugodnejši ceni. V denarju pa to pomeni približno 70 milijard lir izgube na leto. Locchi nadalje omenja zemljepisno lego Tržaške pokrajine, ki je nekako stisnjena ob svoje zaledje, kar brez dvoma negativno vpliva na splošen* razvoj ozemlja. 'Brezcarinski kontingenti bi torej veliko pripomogli k razvoju turizma, trgovine, prevozov in splošne gospodarske rasti. Nenazadnje pa bi tak ukrep odražal temeljne principe sorazmernega porazdeljevanja prispevkov s strani države tako Goriški kot Tržaški pokrajini. Isti problem sta te dni obravnavala predsednik Zveze trgovcev Donag in predsednik Združenja upravljali bencinskih črpalk Di Ilio. Strinjala sta se s pomembnostjo brezcarinskih kontingentov, ki bi temu sloju delavcev omogočili boljše življenje in primernejše dohodke. Nemara bi se odprle tudi nove možnosti zaposlovanja, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo ne samo na krajevno gospodarstvo, temveč na celoten gospodarski sistem, saj je znano, da se v tujino iztekajo velike vsote denarja prav zaradi visokih cen bencina in naftnih derivatov. Strinjala sta se tudi glede potrebe, da se še pred iztekom veljave posebnih kontingentov za Goriško izpelje učinkovita in enotna politična akcija v korist tržaške gospodrske stvarnosti. Brezcarinski kontingenti za Trst in njegovo pokrajino so bili v središču vladnih pogovorov, vsi predlogi pa so propadli zaradi letošnjih predčasnih volitev. Dosedanjo neutemeljeno diskriminacijo je treba po njunem mnenju, čimprej odpraviti. O tem problemu in o možnosti njegove čimprejšnje rešitve bo Zveza trgovcev obširneje in poglobljeno razporavljala še ta teden na seji izvršnega sveta. ■ Tržaška Trgovinska zbornica sporoča, da je bil sprejet odlok, ki se nanaša na usposobljenostni izpit za zavarovalne agente, ki se želijo vpisati v državni seznam. Pismeni izpiti se bodo pričeli v torek, 14. oktobra, v palači za izpite v Rimu v Ulici Induno 4 ob 8.30. Ustnih izpitov pa se bodo lahko udeležili le kandidati, katerih ocena ni nižja od 60. Zainteresirani naj se do konca tega meseca .prijavijo na ministrstvu^za industrijo, trgovino in obrt v Ulici Čampama 59/c v Rimu. Novi poveljnik orožnikov obiskal dolinskega župana Prejšnji teden je bil na vljudnostnem obisku na županstvu v Dolini novi poveljnik orožnikov v tržaški pokrajini polkovnik Elio Toscano. Z županom Švabom sta v sproščenem in prijateljskem razgovoru obravnavala razne probleme in se zadržala na vlogi, ki jo imajo orožniki v sedanji družbi. Polkovnik Toscano je povabil župana Švaba na obisk na tržaško poveljstvo orožnikov. Predstavilo ga je včeraj tržaško vodstvo Dvoumen predlog Liste za Trst o zaščiti slovenske manjšine Novoizvoljeni poslanec Liste za Trst Giulio Camber je predstavil včeraj na tiskovni konferenci zakonska osnutka 0 zaščiti Slovencev in brezcarinskih kontingentih, za katera je dejal, da sta Prva in edina, ki sta bila o tej problematiki predložena poslanski zbornici v novi zakonodajni dobi. »V pripravah imamo še druge zakonske predloge, vendar pohiteli smo s tema, ker je rok za kontingente zelo skrčen, glede zaščite Slovencev pa smo hoteli biti Prvi, da bi pokazali, kako je treba to Problematiko obravnavati,« je pojasnil. Kako si listarji domišljajo »zaščito« manjšine, je znano. Zanje so Slovenci v Italiji povsem dovolj zaščiteni, potrebno bi bilo le zbrati in poenotiti obstoječa zakonska določila ter jih z določenimi kriteriji posodobiti. Tako Brezcariski kontingenti tudi na Tržaškem Zakonski predlog o brezcarinskih kontingentih, ki ga je Camber predložil v razpravo poslanski zbornici, obsega dva člena in je tesno vezan na zakon, s katerim je ta olajšava priznana goriškemu prebivalstvu. Za tako obliko so se listarji odločili, da bi zadnji hip skočili na vlak, saj bi sprejemanje novega zakona odložilo ugodnosti na nedogleden čas. Zato Camber-jev osnutek predvideva v prvem členu podaljšanje zapadlosti omenjenega zakona na konec prihodnjega leta (zakon zapade decembra letos), v drugem pa določa, da se iste ugodnosti razširijo tudi na tržaško pokrajino, kjer pa mora biti količina kontingentov sorazmerna številu prebivalcev in torej višja kot na Goriškem. briti parlamentarni odbor desetih poslancev in desetih senatorjev, ki naj jih imenujeta predsednika posameznih zbornic. Sestavljalec je bil premeten, saj v osnutku ni omenil preštevanja manjšine. Vendar tako Camber kot preostali listarski prvaki (Cecovini, Gambassini, Staffieri) so včeraj trdno zagotavljali, da se ta njihova neovrgljiva zahteva skriva v drugem odstavku, tam, kjer piše o efektivnih potrebah prebivalcev. »Opredelili smo se za postopnost, zato bomo o preštevanju govorili, ko bo stvar zrela. Vlada naj kar začne z delom: ko bo prišla do denarnega vprašanja, bo sama udarila z nosom ob to neizbežnost.« Vsekakor pa gre tu podčrtati dvojnost Liste: parola preštevanje je bilo bojno geslo vse njihove volilne kampanje, kazalo je, da bo tudi vnaprej njeno politično geslo, toda v zakonskem osnutku začuda ni o njej več sledu. Če je Camber skoparil pri sestavi zakonskega predloga, pa tega ne moremo reči za dolgi uvod, v katerem se sprehaja po resnicah in neresnicah v zvezi z našo manjšino. Trdi, da sicer točnega števila Slovencev v Italiji ni dano vedeti, toda na osnovi podatkov o šolskih vpisih bi se lahko okvirno računalo, da je v tržaški pokrajini okrog 7 odstokov Slovencev, v celotni deželi pa ne več kot 4. Pri tem izraža izredno zanimivo »prepričanje, da mora biti slovenska jezikovna manjšina zaščitena in zavarovana v vseh njenih kulturnih aktivnostih, kakor tudi zajamčena pred vsemi nevarnostmi asimilacije: to v duhu 3: in 6. člena italijanske ustave, statutov Evropskih skupnostih in posebnega statuta Londonskega memoranduma oz. Osimskega sporazuma.« Toda ta velikodušnost je le prehodnega značaja. Takoj za tem odstavkom namreč poslanec ugotavlja, da zaščita jezikovnih skupin ne predvideva gospodarskih in političnih privilegijev, ki bi oškodovali italijansko večino. Piko na i postavlja tudi pri terminologiji: po njegovem namreč ustava ne predvideva »nacionalnih« ali »etničnih« manjšin, kar je izredno pozitivno, saj bi taka terminologija vnašala nacionalistične ali še huje, rasistične koncepte. Zato se govori le o jeziku in glede tega je slovenska manjšina več kot dovolj zaščitena. Camber našteva naše šole, ustanove, športne in kulturne krožke, teater, dnevnik itd. K temu dodaja z naše strani že neštetokrat demantirano trditev, češ da naj bi, od druge svetovne vojne sem, na različnih zakonskih in upravno-političnih nivojih sprejeli v prid Slovencev več kot 100 zakonskih določil, ki jih je sicer treba združiti, poenotiti in posodobiti, vendar nič več kot to! (nf) Začel se je 28. seminar o prevozih inštituta ISTIEE Vlak z visoko hitrostjo bo povezoval novo Evropo »Hitrost premikanja ljudi in stvari je eden izmed osnovnih dejavnikov gospodarske in družbene integracije. S tega vidika postajajo vse bolj upoštevanja vredne možnosti, ki jih nudijo železnice z vlaki z visoko hitrostjo. V prihodnjem stoletju bodo takšna prevozna sredstva brez dvoma povezovala najpomembnejša evropska središča, saj se je izkazalo, da so za srednje razdalje daleč učinkovitejša od ostalih.« Tako je dejal prof. Matteo Materni-ni, ko je včeraj zjutraj odpiral mednarodni seminar o organizaciji prevozov v evropski gospodarski integraciji. Gre za študijske dneve, ki jih tržaški univerzitetni Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski in- enostavno, da bolj ne more biti. Zato nič čudnega, da obsega Camberjev osnutek le en sam člen, ki pravi takole: »Vlada je poverjena, da v roku petih let od vstopa v veljavo tega zakona izda zakon, ki naj vskladi vsa obstoječa določila na področju zaščite slovenske jezikovne manjšine in jih združi v enotno besedilo, z možnostjo, da jih dopolni in spremeni ob upoštevanju sledečih kriterijev: a) poenostavitev norm ob odpravi vseh dvojnikov,- b) posodobitev norm na osnovi efektivnih potreb zainteresiranih prebivalcev; c) revizija in tipizacija postopkov; d) določitev različnih oblik posegov in enotnega postopka za načrtovanje in finansiranje; e) prilagoditev normative pristojnostim Dežel in še zlasti pristojnostim Avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Zadnji odstavek je namenjen formalnemu postopku in med drugim določa, da mora osnutek predhodno odo- Predlogi miljske KPI za reševanje občinske krize Mutton naj bi prevzel županstvo z večino Lista Frausin-PSI-PSDI Miljski komunisti si prizadevajo, da bi pred petkovo sejo občinskega sveta, ko bi morali vzeti na znanje odstop starega in izvoliti nov odbor, dosegli sporazum z drugimi političnimi skupinami, ki naj bi odvrnil nevarnost predčasnega razpusta skupščine in bi nasprotno omogočil sestavo trdne večine za vodenje občinske uprave in reševanje najnujnejših problemov Milj. V ta namen so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili župan in novoizvoljeni poslanec VViller Bordon, načelnik svetovalske skupine Liste Frausin v občinskem svetu Galliano Donadel in pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. Kot je znano, je že nekaj mesecev zašla politična dialektika glede rešitve vprašanja uprave v Miljah na slepi tir, saj so se od konca julija povsem prekinili pogovori med KPI, PSI in socialdemokrati, ki so že kazali, da se bliža sporazum. Nasprotno, od tedaj so se hudo zaostrile polemike zlasti med županom Bordonom in socialističnim podžupanom Rossinijem, obenem pa so tajniki koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, izrazili namen, da tudi v Miljah sestavijo alternativno večino, ki naj bi jo sestavljali KD, PSDI, PSI, PRI in Lista za Milje. Toda tudi ta možnost se je izkazala za nerealno, saj je neodvisni levičar Russig-nan (ki je bil pristopil k socialdemokratski skupini) jasno povedal, da se ne prišteva k taki večini. Navzlic zastoju v pogajanjih in zaostritvi odnosov s PSI, je dejal na tiskovni konferenci Bordon, se je torej položaj nekoliko razjasnil, »saj se je dokazalo, da ni mogoča nobena alternativna večina, ker Lista Frausin bi z Russignanom premogla 15 glasov, ostali pa, če ne sprejmejo glasu neofa-šista, komaj 14«. Miljska KPI pa hoče prispevati k nadaljnjemu zbliževanju stališč in pozitivnemu izhodu s tem, da delno pomladi svoje zastopstvo v občinski skupščini in da predlaga za župana neodvisnega kandidata, ki ga je tudi včeraj prvič uradno predstavila. Že v petek bosta namreč zapustila miljski občinski svet, v skladu z že davnimi sklepi krajevnega vodstva stranke, svetovalca Campagna in Nicolini, ki ju bosta zamenjala dr. Livio Soldini in kmetijski izvedenec Claudio Mutton. In prav tega, ki je kandidiral na Listi Frausin kot neodvisen, predlaga miljska KPI za novega župana na čelu koalicije, ki naj bi zajemala KPI, PSI in socialdemokrate. Miljski komunisti namreč potrjujejo predloge za rešitev občinske krize, ki so jih odobrili že na svojem februarskem krajevnem kongresu, da je treba namreč »sestaviti občinski odbor, ki naj temelji na treh zgodovinskih komponentah italijanskega socializma«, ne da bi izključevali prispevka tudi drugih političnih sil, predvsem republikanske stranke. »To so naši predlogi: neodvisni Mutton za župana z odborom Lista Frausin-PSI-PSDI,« je naglasil Bordon, »toda pripravljeni smo sprejeti tudi druge rešitve, ki naj jamčijo enak ugled in trdnost uprave.« Sicer pa morata biti vprašanji župana in sestave odbora drugotnega pomena v primerjavi z nujnostjo dogovora o programu, ki mora sloneti na reševanju problemov navtičnega pristanišča Marina Muja, krize v Aguili ter metanizacije in oskrbe z vodo. Pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli je svojo prisotnost na tiskovni konferenci označil samo kot znamenje zavzetosti in podpore vse tržaške federacije (v soboto je o razmerah v Miljah razpravljal tudi pokrajinski odbor KPI) prizadevanjem miljskih komunistov za ugodno rešitev krajevne politične krize, toda je poudaril, da prepušča tržaško vodstvo popolno avtonomijo miljski KPI, da izrazi in izvaja ustrezne sklepe, kar bi morale storiti tudi druge stranke, ki se nasprotno vmešavajo iz Trsta v miljske zadeve. Prihodnji teden si bodo lahko občani ogledali sedež ustanove Trud Inštituta za socialne posege v korist najstarejših Tržačanov Tržaški inštitut za socialne posege bo v četrtek in petek, 24. in 25. septembra, odprt širši mestni javnosti. Obisk ustanove bo možen od 11. do 13. Ure. Uprava inštituta se je odločila za to pobudo, da bi Tržačani lahko bolje spoznali delovanje te ustanove, ki se ze dolgo vrsto let ukvarja s socialno oskrbo; prav tako si bodo obiskovalci Jahko ogledali poslopje, v katerem inštitut trenutno deluje in načrt za nje-govo preureditev, ki bi morala biti nared v petih letih. Od ljudskega štetja iz leta 1961 do štetja iz leta 1981 se je število prebivalcev našega mesta, ki imajo nad 65 tet, zvišalo od 13,1 do 21,4 odstotka, v Primerjavi s številom prebivalcev enake starosti v naši pokrajini. V Furlani-ji-Julijski krajini pa se je zvišalo od H,5 na 17 odstotkov. Trst je danes uiesto, ki ima 22 odstotkov prebivalstva nad 65. letom starosti in 15 odstotkov nad 75. letom. Ti podatki jas-Uo kažejo, da je staranje tržaškega Prebivalstva vse večje in da je celo Uesorazmerno s staranjem prebivalstva v deželi, ki pa je ena "najstarejših" italijanskih dežel. Ni torej težko razumeti, da so sploš-Uo znani problemi z ostarelim prebi-yalstvom v Trstu in njegovi pokrajini še toliko večji. Komisar Giorgio Satti podčrtuje, da je treba največ pozornosti posvetiti nesamostojnim starčkom. Srednja starost ostarelih, ki vstopajo v oskrbo inštituta, je osemdeset let, ko že obstajajo tudi problemi higienskega značaja. Gostje inštituta in njihove potrebe so se v zadnjih letih korenito spremenili. Iz tega izhaja potreba po preoblikovanju prostorov in spremembi delovanja, da bi to lahko bilo vse bolj učinkovito in popolno. Zavest o sedanjih pomanjkljivostih je privedla do izoblikovanja preure-ditvenega načrta Inštitut '90. Z njim naj bi zagotovili stalno oskrbo za nesamostojne in stare ljudi, takšno oskrbo, ki bi obenem tudi spoštovala človeško dostojanstvo ostarelih. S temi izboljšavami bi hoteli tudi preprečiti nadaljnje ustanavljanje zasebnih domov za ostarele, ki pogosto izkoriščajo pomanjkljivost državne ponudbe na tem področju v prid lastnim žepom. Predhodnik današnje ustanove je bil Inštitut za jeveže, ki je bil ustanovljen leta 1818. Že tedaj je bila to dobro delujoča ustanova, zato želi Inštitut za socialne posege tudi v prihodnosti najbolje delovati v smislu vse večje človečnosti, vendar s podporo političnih in družbenih sil ter vsega prebivalstva. Jutri v Ricmanjih zadnje slovo od nesrečnega Lucijana Cergola Mladega alpinista Lucijana Cergola, ki se je v soboto zjutraj ponesrečil med plezanjem stene Strme peči v skupini Montaža, bodo jutri zadnjič pozdravili sorodniki in prijatelji. Njegovo truplo bodo že danes prepeljali v Trst, pogrebni sprevod pa bo jutri ob 12. uri krenil iz ricmanjske cerkve proti vaškemu pokopališču. Truplo priznanega plezalca bi bili morali iz mrtvašnice v dolini Dunji pripeljati že pred nekaj dnevi. To pa ni bilo mogoče, ker so sodne oblasti zahtevale obdukcijo. Mladoletnik se je stepel s policisti V ponedeljek zvečer so agenti letečega oddelka pripeljali na kvesturo 17-letnega Djanija S. iz Ul. Castaldi 8. Mladoletnik je obtožen upiranja in fizičnega napada javnega funcionarja. Policijo je poklical na pomoč mestni redar Fulvio Ruzzier; na Trgu Sonnino je namreč zapazil na motorju mladeniča, ki je s preveliko hitrostjo odbrzel mimo njega. Dal mu je torej znak, naj ustavi vozilo, vendar se Djani S. ni zmenil zanj. V Drevoredu D'Annunzio je mestni redar na motorju končno dohitel begunca. Ker je mladoletnik hotel zbežati peš, ga je Ruzzier trdno zgrabil, čeprav se ga je »ujetnik« na vse kriplje otepal. Čez nekaj minut so v Drevored D'Annunzio prihiteli agenti letečega oddelka in vzeli Djanija S. v svoje roke. Z divjo ihto se je fant zagnal vanje, praskal je, grizel in brcal, dokler mu niso policisti končno nataknili lisic. Tudi v avtomobilu se podivjani mladenič ni hotel vdati in je z nogo brcnil enega od agentov v obraz. Ko so ga s težavo le privlekli na kvesturo, se jim je Djani izmuznil iz rok in začel tolči z glavo ob steno urada. Agenti so se morali precej časa truditi, preden so mu preprečili takšno nesmiselno početje. Fanta, ki je bil kljub mladim letom že večkrat obsojen zaradi precej hudih kaznivih dejanj, so policisti takoj nato odpeljali v zapor. Agenti pa so se morali zaradi poškodb, ki jih je povzročil mladi razboritež, zateči po zdravniško pomoč. ■ V okviru evropskega leta za varstvo okolja je EGS oklicala teden od 20. do 27. tega meseca za teden posvečen študiju o uporabi vode. V ta namen naproša ACEGA vse Tržačane, naj kljub temu da je naša pokrajina precej bogata z vodnim bogastvom, varčujejo z vodo, kar bo gotovo vsem v korist. tegraciji (ISTIEE) prireja že osemin-dvajsetič po vrsti in ki so na svojem področju ena izmed najkakovostnejših prireditev nasploh. To med drugim s svojo udeležbo dokazujejo izvedenci mednarodnega ugleda, ki vsako leto prihajajo na seminar iz najrazličnejših evropskih, a tudi izvenevropskih držav. Kot je razvidno iz uvodnega citata, bodo letos razpravljali o visokobr-zinskih železniških prevozih, se pravi o vlakih, ki že danes na rednih progah znatno presegajo hitrost 200 kilometrov na uro in ki bodo na začetku novega tisočletja prav gotovo presegali 300 kilometrov na uro. Seveda organizacija takšnih prevozov v Evropi postavlja vrsto težav, od prostorskih, varnostnih in sploh tehničnih do finančnih in političnih. O vsem tem bodo udeleženci seminarja govorili na zasedanjih, ki se bodo v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete v Trstu vrstila do srede, 23. septembra. Ob včerajšnji otvoritveni slovesnosti, ki je potekala v »auli magni« na Novi univerzi, pa so govorili predstavniki krajevnih oblasti in drugi ugledni gostje. Udeležence seminarja so pozdravili tržaški župan Staffieri, deželni odbornik za prevoze Rinaldi (napovedal je, da bo proga Vi-dem-Trbiž v devedesetih letih kot prva v deželi urejena za visokobrzin-ski prevoz) in evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je med drugim govoril kot član komisije za prevoze evropskega parlamenta. Zanimiva sta bila tudi posega predsednika Državnih železnic posl. Ligata, ki je govoril o načrtih italijanskega državnega železniškega podjetja na področju visokobr-zinskih prog, in devinskega princa Karla Aleksandra Thurn und Taxisa, ki je govoril o zgodovini hitrih prevozov v povezavi s pošto. Včeraj popoldne so na Pomorski postaji odprli razstavo, ki ponazoruje problematiko seminarja. Na ogled so prototipi vlakov z visoko brzino, ki so jih dale na razpolago Državne železnice. Razstava, ki je delno tudi na odprtem, bo odprta do 23. t.m. Na sliki: pogled na razstavo prototipov vlakov s visoko hitrostjo, ki so jo včeraj odprli na Pomorski postaji. Oblak nad Devinom V Devinu in Ribiškem naselju so sinoči, približno ob 20.30, prebivalci opazili oblak, ki je lebdel nad vasema. Obvestili so organe javne varnosti, izvedence KZE in podjetja ACEGA, da bi ugotovili, odkod nenavadni pojav. Po približno pol ure se je oblak razpršil. Tehniki ACEGA so bili mnenja, da je oblak verjetno »ušel« iz tržiške centrale na premog. Karabinjerji so potrdili, da oblak ni predstavljal nevarnosti za prebivalstvo. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra Olga Buda vd. Caharija Pogreb drage pokojnice bo danes, v sredo, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v Trstu, v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: otroci Danilo, Marija in Zdravko z družinami ter drugo sorodstvo. Nabrežina, Trst, Ziirich, Melbourne, 16. septembra 1987 Ob izgubi drage mame Anice izrekajo Antku in družini iskreno sožalje odbor in igralke Združene ekipe Meblo Zveza slovenskih kulturnih društev izreka iskreno sožalje Antku Terčonu in družini ob izgubi drage mame. Obisk na Deželnem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja Izmaličene predstave o preteklosti poglabljajo kulturno krizo Trsta Galliano Fogar Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je pomembna ustanova, ki že dolgo vrsto let deluje na področju raziskovanja širše krajevne preteklosti. Nastal je pod vodilom idealov osvobodilnega boja, vendar svojega delovanja ne omejuje le na to vojno zgodovinsko obdobje. Z leti je namreč prerastel v inštitut, ki proučuje tudi sodobno zgodovino naše dežele. Tržaški inštitut je sicer le eden izmed številnih tako oblikovanih inštitutov, saj ima praktično vsaka dežela podobno ustanovo. V Vidmu obstaja, na primer, ustanova, ki se ukvarja prvenstveno s furlanskim osvobodilnim gibanjem. Vsi ti inštituti pa so povezani z Narodnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja, ki ga je ustanovil Ferruccio Parri in ima sedež v Milanu. Za potrebe posameznikov ima inštitut vsak dan odprt arhiv in knjižnico. Knjižnica nudi ne le strogo zgodovin- ske tekste, temveč tudi dela iz socialne, politične in gospodarske zgodovine ter demografije. Ogled arhivskih dokumentov pa omejuje pravilnik, saj so med njimi tudi pomembne listine. Inštitut se tudi, če je le mogoče, odziva na povpraševanja raznih ustanov, združenj, občinskih uprav. Za knjigo o miljski stvarnosti je prispeval poglavje o osvobodilnem boju, ker ga je za to prosil miljski občinski svet. V kratkem bo tudi sodeloval na Pazinskem memorialu s posegom o komunizmu v tridesetih letih. Druga pomembna oblika delovanja tega raziskovalnega inštituta je prirejanje izpopolnjevalnih tečajev zgodovine za profesorje in učitelje. Poleg tega ima ustanova tudi tri stalno nameščene šolnike, ki veliko pripomorejo k dobremu delovanju samega inštituta. Vsi ostali člani in sodelavci namreč delujejo prostovoljno in brezplačno. Prav pomanjkanje finančnih sredstev resno obremenjuje in pogosto onemogoča idealno delovanje. Inštitut prejema sicer deželno podporo, ki pa na žalost zadošča le tekočim potrebam. Večje raziskave so možne samo, če dobijo zunanjo finančno podporo. Zdaj poteka raziskava o zgodovini industrije na Goriškem od leta 1920 do 1945, za katero zbirajo gradivo s pomočjo snemanih intervjujev z nekdanjimi delavci, ki so nedvomno temeljni vir podatkov za problematiko, o kateri ni bilo veliko pisanega. Vendar tudi ta raziskava poteka z zelo skromnimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi, čeprav inštitut pričakuje vsaj ne-kolikšno podporo raznih goriških ustanov. Ta problem je za zdaj onemogočil začetek zelo zanimive raziskave, ki jo imajo na inštitutu že več časa na programu. Želeli bi namreč raziskati izoblikovanje tržaškega mestnega prebivalstva od konca 18. stoletja dalje. Seveda bi tako kompleksna in obširna raziskava zahtevala najmanj štiri do pet let dela, ki bi se mu morali raziskovalci popolnoma posvetiti. Pred leti so pri takem delu sodelovali tudi univerzitetni študentje, ki so si na tak način pomagali pri študiju in se neposredno spoprijemali z metodiko zgodovinskega raziskovanja. Težave z zaposlitvijo pa so v zadnjih letih mladino privedle do tega, da si takoj po zaključenem študiju poišče čimbolj gotovo delo in ni več pripravljena brezplačno sodelovati. Kljub temu pa so zadnjih osem, deset knjig, ki jih je inštitut objavil, kar skuša napraviti z vsemi zaključenimi raziskavami, napisali predvsem mladi avtorji, ki so delali s pomočjo univerzitetnih profesorjev, pogosto članov inštituta. Vendar po mnenju tajnika inštituta Fogarja niso edina ovira finančna sredstva. V Trstu je bilo resno obravnavanje in raziskovanje zgodovine od nekdaj problematično. Kdor je hotel kaj raziskati, je do sedaj vedno naletel na ovire politično zapletenega okolja. Resnejše raziskave inštituta in tudi drugih ustanov ali posameznikov se srečujejo s političnim nasprotovanjem in, kar je še najhuje, z brezbrižnim molkom ali neutemeljenimi in vse prej kot strokovnimi napadi. Nesposobnost tržaških političnih sil, da bi kritično pristopile k preteklosti in njihov molk o zgodovinskih dogodkih nista samo nesmiselna, temveč celo pripomoreta k nadaljnjemu širjenju globoke kulturne krize našega mesta. Zaradi takega obnašanja v Trstu še živijo miti in izmaličene predstave o preteklosti, kot .npr. vprašanje fojb in deportacij ali vprašanje istrskih beguncev, ki bi jim v drugih mestih verjetno že zdavnaj odklenkalo. Fogarja torej ne čudi nekolikšna nestrpnost italijanske javnosti onkraj Soče do tržaške stvarnosti in njenih problemov. Če se lahko pogosto čutimo nekoliko izobčene, ni le krivda italijanske vlade, temveč tudi nas samih. Poučen izlet v naravo udeležencev poletnega tabora Boljunec 1987 Ob koncu avgusta je v Boljuncu potekal raziskovalni tabor za spoznavanje značilnosti doline Glinščice, ki ga je pod pokroviteljstvom dolinske občine priredilo KD F. Prešeren iz Boljun-ca. Prireditelji so želeli nuditi srednješolski mladini možnost ustvarjalne zaposlitve in predvsem priložnost, da so se mladi iz dolinske občine lahko združili in skupaj preživeli nekaj pestrih počitniških dni. Pobuda boljun-skega društva je res privabila precejšnje število srednješolskih mladincev in spored poletnega tabora je bil takšen, da je uresničil marsikatero željo doraščajoče mladine: mladi udeleženci so imeli dovolj časa za zabavo in razvedritev, obenem so z raziskovalnim delom odkrili obilico zanimivosti o naravnih bogastvih neposredne okolice in doline Glinščice. Po vsestranskem uspehu prvega tabora se je KD F. Prešeren odločilo, da se bo mladini še globlje posvetilo in priredilo zanje primerne prireditve. Ena izmed prireditev boljunskega društva, ki je namenjena izrecno do-raščajoči mladini, je poučni izlet k Cerkniškemu jezeru, ki bo ob koncu tedna. Pot bo mlade izletnike zanesla na Notranjsko do Cerkniškega polja med Javorniki in Bloško planoto, kjer periodično nastaja presihajoče jezero. Mladince bosta spremljali biologinja Damjana Ota, ki jih bo vpeljala v .odkrivanje zanimivosti živalstva in Sonja Gregori, članica društva in mentorica tabora Boljunec '87, ki bo mladim pojasnjevala čudovite naravne pojave kraškega sveta in nastajanje značilnega presihajočega jezera. Vojko Slavec pa bo skupino mladincev vodil na vrh Slivnice. Planinska pot ni naporna, tako da bo pohod za naše ljubitelje narave prijeten užitek. Vožnjo v avtobusu pa bosta poživela glasba in petje, saj se bo izletnikom prav gotovo pridružil kitarist ali harmonikar. Izlet k Cerkniškemu jezeru bo v soboto, 19. septembra. Odhod bo ob 7. uri z Gorice v Boljuncu, povratek pa je predviden v večernih urah. Cena izleta je 9.000 lir. Vpišejo se lahko vsi udeleženci Raziskovalnega tabora Boljunec '87 in vsi njihovi prijatelji, ki ljubijo naravo in veselo družbo. Kdor bi se rad vpisal, naj pokliče po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 1. do 14. ure. (bb) koncerti Tržaška pokrajina — KONCERTI KOMORNE GLASBE v sodelovanju z Glasbeno matico. Kraški muzej v Repnu. Jutri, 17. septembra, ob 20.30. Skladbe Mayerja, Devienneja, de Haana, Biersac-ka. Izvaja Trio Giorgio Marcossi - flavta, Lino Urdan - klarinet in Vojko Cesar -fagot. Vstop prost. SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 18. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah klavirski recital pianista BENJAMINA ŠAVERJA. Na sporedu Bach-Liszt, Chopin, Schumann-Liszt, Verdi-Lizst in Mu-sorgski. izleti KD F. Prešeren iz Boljunca organizira v soboto, 19. septembra, izlet k Cerkniškemu jezeru. Izlet je namenjen predvsem udeležencem raziskovalnega tabora "Boljunec '87" in njihovim prijateljem. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 13. do 14. ure. kino LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, David Byrne, Gabriele Ferzetti. LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Rambo II - La vendetta, i. Sylvester Stallone. EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Arma letale, i. Mel Gibbson, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger. EDEN - 16.00, 22.00 La grande notte di Diana, pom., □ □ VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Fuga infernale, akc., ZDA 1986, r. Erič Kar-son; i. Tom Skervitt, Lisa Richhorn. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: La časa di Helen, r. Ethan Wi-ley. PENICE - 17.30, 22.15 II peccato dei sensi, pom., □ □ EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Arizona ju-nior, dram., ZDA 1987, 100'; r. Joel Coen, i. Nicholas Cage, H. Hunter. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Un'orgia con Analgisa, pom., □ □ MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri, ob 16.30, 22.00 Basil, Tinvestigatopo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker. NAZIONALE III - 17.00, 22.00 H misterio-so caso del Drago Cinese, r. Erič Gus-tavson; i. Henrik Sceele, Elizabeth Sand. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Camera con vista, kom., VB 1986, 120'; r. James Ivo-ny; i. Helena Bonham Carter, Julian Sands. RADIO - 15.30, 21.30 Police sexy story, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Javni natečaj devinsko nabrežinske občine * Občina Devin Nabrežina razpisuje javni natečaj za začasni sprejem v službo pomožnega osebja v otroških vrtcih in osnovnih šolah v občini ter v centralni kuhinji. Kandidati bodo izbrani na osnovi kolokvija ter predhodnih službenih potrdil. Na razpis se lahko prijavijo italijanski državljani med 18. in 35. letom starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Imeti morajo tudi diplomo nižje srednje šole. Prošnjo morajo interesenti napisati na nekolkovanem papirju. K prošnji pa morajo priložiti fotokopijo študijskega naslova, potrdila o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah ter vse druge naslove, za katere kandidat misli, da bi mu lahko koristili. Predložiti jo morajo županstvu devinsko-na-brežinske občine do 14. ure 17. septembra 1987. Za nadaljnje informacije in za dvig razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje, ki ima sedež na županstvu v sobi št. 20, ali telefonsko na št. 200421, int. 17. Delovna mesta za sluge Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za pet slug s polovično rezervo za stalno osebje, ki dela v Upravi. Možnost vpisa zapade 31. oktobra 1987. Prošnje morajo izročiti Tržaški pokrajini, v urad predsedništva v Ul. Geppa 21. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Urad za osebje v Ul. Geppa 21 od ponedeljka do sobote. Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike, da ima začasno SEDEŽ na Ul. Carduccl 8/II. Ker je trenutno še brez telefona, v potrebi kličite na št. 911470 - S. Škrinjar ali 299423 - Ž. Marc. Istočasno se odbor SSŠ zahvaljuje podjetju Vatovec in članom za nudeno pomoč pri selitvi. včeraj - danes Danes, SREDA, 16. septembra LJUDMILA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 00,22 in zatone ob 16.27. Jutri, ČETRTEK, 17. septembra ROBERT PLIMOVANJE DANES: ob 0.32 najnižja -23 cm, ob 10.20 najvišja 19 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 79-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Simeone, De-siree Mares, Andrea Manini, Soha Ate-len Piriz, Dora Scalici, Maria d'Ambra, Federico Bradassi. UMRLI SO: 91-letni Enrico Plossi, 87-letna Anna Bolterstein vd. Giacomini, 73-letni Olivio Corsi, 81-letna Andreina Bisiacchi, 84-letna Luigia Karis vd. Ter-zoni, 74-letni Virgilio Covacci, 71-letna Alvita Minno, 92-letna Caterina Deves-covi vd. Rismondo, 71-letni Pietro Torti, 79-letna Olga Buda, 80-letna Maria Luigia Tonon, 83-letna Elvira Vercon, 69-letna Danica Benci por. Bartoli. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14. septembra, do sobote, 19. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Upravni odbor Godbenega društva V. Parma iz Trebč obvešča, da bo pričetek pouka v društveni Vzhodnokraški godbeniški šoli danes, 16. septembra. Dosedanji učenci se bodo zbrali ob 16. uri za razdelitev urnika instrumentalnega pouka in nauka o glasbi. K pouku bomo sprejeli tudi nekaj novih učencev iz vseh vzhodnokraških vasi. Le-te bomo sprejemali od 17. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Istega dne ob 20. uri bo tudi sestanek vseh godbenikov v zvezi z načrtovanjem programa dejavnosti za sezono 1987/88. SKD Barkovlje obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 17. t. m., ob 20.30. Mešani pevski zbor M. Pertot vabi mlade, da se mu pridružijo. Srečanje z novimi pevci bo vsak četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 v Barkovljah. Društvo mladih raziskovalcev Trst-Gorica vabi vse člane na redno sejo, ki bo danes, 16. t. m., ob 18. uri v goriškem dijaškem domu. Odhod s Trga Oberdan v Trstu ob 17. uri. razne prireditve KD Vesna - Križ vabi na KONCERT mešanega pevskega zbora M. PERTOT iz Barkovelj, ki bo v soboto, 19. septembra, ob 20.30 v Križu na Kocjanovem bor-jaču blizu Kržade. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani Doma A. Sirk. KD Rdeča zvezda v sodelovanju z glasbeno zadrugo Ars Nova prireja KONCERT IN PREDSTAVITEV PLOŠČE NEW SVVING OUARTETA v petek, 18. t. m., ob 20.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni vsi ljubitelji črnske duhovne glasbe. razstave V umetnostni galeriji Barbacan bo od 19. septembra do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem urniku. V umetnostni galeriji Malcanton bo od 19. septembra do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije. Otvoritev v soboto ob 18. uri. V prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju. Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.00 do 20.00; ob sobotah in nedeljah od 11.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. V umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 19. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo goriškega umetnika Virgilia MAL-NIJA. šolske vesti Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San LuigiTl (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISO- j VANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po : telefonu na št. 573141 in 573142 Na šolskem skrbništvu je bil 12. t. m. objavljen NADALJNJI SEZNAM PROSILCEV ZA LETNE SUPLENCE na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani prosilci so vabljeni, da se zglasijo na skrbništvu jutri, 17. t. m., ob 9. uri oz. ob 10. uri za tehnične predmete. čestitke Danes praznuje v Mačkoljah EURO PAROVEL 19. rojstni dan. Veliko zdravja, sreče in mnogo uspeha pri delu mu želijo starši, sestra ter vsi sorodniki in prijatelji. Danes praznujeta v Boljuncu 48 let oroke ZOFIJA in DANILO SANCIN, e na mnoga leta jima kličejo sinova Edvin in Dušan, snahi Marija in Graci-jela ter vnuki Marina, Renato, Suzana, Martina in Federika. prispevki V spomin na Angelo Bernetič-Čufar [ darujeta Pepka in Mirko 20.000 lir za KD Lipa. V spomin na Angelo Bernetič-Čufar. daruje družina Grgič (Padriče 42) 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Stanka Požarja daruje družina Ražem 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob drugi obletnici tragične izgube ( dragega Radija Dolenca daruje žena Danica 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina strica Antona Sosiča daruje Bruno Sosič z družino 15.000 lir za mešani pevski zbor Primo-rec-Tabor. N. N. daruje 20.000 lir za SKD Tabor. mali oglasi TRGOVSKO PODJETJE išče samostojno pisarniško moč. Zahteva se: večletna praksa v knjigovodstvu in upravljanje kompjuterja ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 65383 od 8. do ; 13. ure in od 15. do 18. ure vsak dan razen nedelje in ponedeljka. 20-LETNI FANT, tiskar off-set, z odsluženo vojaščino, bi se rad zaposlil tudi izven stroke. Tel. 211703 ali 212468. VEČJO KOVINSKO OMARO s ključem in mizo nujno išče Sindikat slovenske | šole, Ul. Carducci 8/II. Telefornirati na št. 911470 ali 299423 v večernih urah. PRIVATNO prodam avtomobil audi 80 diesel, 1600, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 228145. PRODAJAM knjige za II. razred RTV za- j voda J. Stefan in knjige za prve tri razrede znanstvenega liceja ter iščem knjige za 4. razred iste šole. Tel. 753938 ob urah obedov. PRODAMO 2 soda po 2 hi, plavnik po 5 hi, mlin za grozdje in stiskalnico. Družina Tomšič, tel. 0481/21467. PRODAM kostanjeve sode, 250 1 in 350 1, v odličnem stanju. Tel. 228695 v popoldanskih urah. IVAN TERČON je v Mavhinjah na št. 42 odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. EMIL PURIČ (Jakopinov) ima odprto osmico v Repnu št. 15. Toči črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran. Darujte v sklad Mitje Čuka menjalnica 14. 9. 1987 Ameriški dolar............ 1296.— Nemška marka ............... 717,75 Francoski frank........... 213.— Holandski florint ........ 637.— Belgijski frank.............. 33,75 Funt šterling............. 2121.— Irski šterling............ 1905.— Danska krona.............. 184.— Grška drahma .................. 9,— Kanadski dolar ........... 971.— Japonski jen Švicarski frank 8.— 866.— Avstrijski šiling 101,70 Norveška krona 193,30 Švedska krona 202,— Portugalski eskudo 8,50 Španska peseta 10,— Avstralski dolar 893.—- Debeli dinar 1,15 Drobni dinar 1,15 orhlR BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 ti in morje vojko colja Ženska in njena stvarnost Mali napihljivi čoln mark I za krajše nedeljske potepe V obdobju, ko tržišče ponuja nove in nove modele hibridnih napihljivih čolnov s plastičnim dnom najrazličnejših oblik in razsežnosti, zveni skoraj bogokletno, da neki obrat ponuja novi model klasičnega napihljivega čolna, ki ima med drugim tudi napihljiv gredelj. Ko pa vidimo, da je to francoski obrat Zodiac, se lahko zamislimo. Pred kratkim smo zapisali, da so napihljivi čolni s plastičnim dnom drage igračke za nekaj izbrancev. Po vsem sodeč se še marsikdo strinja s to oceno. Novi Zodiacov model mark I je v glavnem podoben prejšnjim, ima zato že klasične oblike, značilne za ta ob- rat, ki je prvi v svetu začel s proizvodnjo napihljivih čolnov za civilno tržišče. Od prejšnjih modelov se razlikuje po obliki dna in zaradi novega materiala. Dno ima še vedno napihljivi gredelj, ki pa je globlji od prejšnjih. To daje čolnu večjo stabilnost. Katedralna oblika dna, med drugim omogoča glisanje tudi s šibkejšimi motorji. Glede materiala, ki ima trgovsko ime Strongan 202, moramo navesti, da je rezultat Zodiacovih raziskav, ki naj bi omogočile trpežen, a obenem konkurenčen proizvod. Strongan 202 je izredno odporen na mehanske poškodbe, kar je bilo navsezadnje značilno tudi za prejšnje Zodiacove »tkanine«. Tokrat so poskrbeli predvsem za ultravijolične žarke, ki so bili do sedaj glavni krivec za staranje napihljivih čolnov. Za obrat pa je še najbolj koristno, da novi material omogoča strojno lepljenje, kar seveda niža proizvodne stroške. Notranje dno sestavljajo tri lesene plošče iz furnirja, ki so obrobljene z aluminijastimi okviri. Na gumenjak jih pritrdimo z dvema prečnima aluminijastima profiloma, ki se zagozdita v okvire, da tako zajamčita izredno trdnost dna. Osebno sem bolj navdušen na kompletne aluminijaste plošče, saj z njimi popolnoma odpravimo vzdrževalna dela. Aluminijasti okvir s tirnicami, ki omogočajo pritrjevanje opreme, je nekakšen kompromis za znižanje cene in teže. Mark I je dolg 3,50 metra (bivalni prostor 1,80 metra), širok 1,59 metra (0,74), premer komor (zračnic) je 42 centimetrov, tehta pa 55 kilogramov. Kot vidimo, je to napihljivi čoln majhnih razsežnosti, ki omogoča le nedeljske potepe in lahko služi kot pomožno plovilo večjim jahtam. Notranji prostor je namreč precej omejen, da lahko vkrcamo le najnujnejšo opremo. Kljub temu, da je obrat izposloval tehnično dovoljenje (omologacijo) za pet oseb, lahko vanj zaradi omejenega prostoravkrcamo le tri osebe. Zodiac je nedvomno sinonim kakovosti. Mali mark I je torej namenjen vsem tistim, ki nimajo prostora, kjer bi lahko hranili napihnjen gumenjak, da ga morajo vsakič spakirati. To je navsezadnje glavna značilnost vseh Zodiacovih modelov z napihljivim gredljem, ki imajo ob minimalnem vzdrževanju dolgo življenjsko dobo, kljub nekoliko mačehovskemu spravljanju. Seveda moramo ob koncu sezone tak gumenjak temeljito očistiti, premazati z voskom, v napihljive komore pa vbrizgniti smukec. Prav z voskom ne smemo skopariti, gumenjak moramo premazati pred vsakim pakiranjem. Obenem moramo paziti, da ne zlagamo gumenjaka vsakič enako, da preprečimo morebitne okvare »tkanine« na pregibih. Kot rečeno, omogoča ta napihljivi čoln glisanje že z nizkimi motorizacijami. Obrat predvideva največjo jakost 20 KM, a to le za primer, da bi čoln rabili za vodno smučanje. Z 10-konjskim krmnim motorjem dosežemo 15 vozlov, kar je vsekakor spoštljiva hitrost za še kar cenen motor. Kot zadnje naj navedemo, da stane mark I brez 18-odstotnega davka IVA 2.400.000 lir, kar seveda ni malo. Cena je navsezadnje glavna hiba Zodiacovih gumenjakov, ki pa je zaradi izredne kakovosti materialov opravičljiva. Winnie Mandela: politična vdova in nositeljica črnskih pravic V južnoafriški stvarnosti, ki sloni na rasizmu in vsestranskem izkoriščanju črnske večine, predstavlja VVinnie Nomzamo Mandela steber, na katerega se lahko vsak zatiranec opre. Win-nie je temperamentna ženska s predirnimi črnimi očmi, ki se strastno zavzema za to, da bi svoj narod izpeljala iz jeklene sedanjosti. Zaslovela je že pred 29 leti, ko se je poročila z moškim, ki je potem postal legenda. Winnie in Nelson Mandela sta se vzela, ko je bila ona stara 24 let. Nelson je bil tedaj črni nacionalist v žlahtnem pomenu besede in vodja gibanja za osvoboditev, imenovanega Afriški nacionalni kongres. V vseh teh letih pa je VVinnie z njim živela le šest mesecev. Leta 1964 so ga namreč obsodili sabotaž in nasilja in mu dodelili dosmrtno ječo. Odkar je bil obsojen, ga je žena obiskovala po 40-krat na leto, vsakič po pol ure. Do leta 1985 sta se lahko pogovarjala samo skozi stekleno pregrado, in še' to pod paznikovim nadzorstvom. Danes jima je dano, da se srečujeta v isti sobi. Njuna zveza je bila od vsega začetka bolj podobna križevemu potu, saj je policija že na dan poročnega slavja razpodila svate in jih legitimirala. Po izročilu plemena, kateremu Winnie pripada, mora slovesnost potekati na ženinovem domu, vendar sta mladoporočenca praznovala samo v nevestini hiši; policija jima je prepovedala nadaljevati slavje, kot je v navadi. Še danes hrani VVinnie kos torte, ki bi jo morali svatje prerezati na ženinovem domu... VVinnie je kmalu občutila, kako zvijačno in nasilno beli gospodarji v burski republiki zamašijo usta bojevnikom proti apartheidu. Tudi njej so namreč naložili nečloveško kazen, imenovano bannorder, ki političnim nasprotnikom onemogoča, da bi lahko kdaj spregovorili. Človek, ki ga ta prepoved doleti, se praviloma ne more ganiti iz kraja stalnega bivališča, če mu pristojne oblasti tega posebej ne dovolijo. Ne sme se pogovarjati v skupini ljudi, tisk ne sme navajati njihovih besed, ne sme se udeleževati nobenih javnih manifestacij. VVinnie Mandeli je policija prepovedala tudi opravljati poklic socialne delavke, za katerega se je izobrazila. Kljub vsemu je VVinnie rodila dve hčerki. Nič kolikokrat se je izgubila med zidovi jetnišnic, kjer se je morala zagovarjati pred sodiščem, obtožena prekrškov zoper odredbe oblasti. Zapor je postal takorekoč njen drugi dom. Pred svetovno demokratično javnostjo se je izkazala leta 1976, ko so mestno četrt Soweto pretresali hudi črnski nemiri. Tedaj je izgubilo življenje na stotine pretežno mladih črncev, VVinnie Mandela pa se je postavila ob stran njihovih staršev. Na protestnem shodu je obtožila beli režim v Pretorii in mu očitala krivdo za nemire in nasilje v državi. Javnost je tudi opozorila, da dokler črnska večina ne bo imela pravic, ki ji pripadajo, bodo v Južni Afriki neprestani nemiri, ljudje bodo umirali za to, kar jim po vsakem človeškem načelu pripada. Zaradi svojih izjav je morala več kot leto dni preživeti v getu. Namesto da bi mirovala in čakala na "svobodo", je tu ustanovila bolnišnico, otroški vrtec in zavetišče. K njej so prihajali znameniti obiskovalci z vsega sveta, ki so hoteli spoznati že mitično "politično vdovo". 'Postala je junaški zgled, saj je stalno in neustrašno dopovedovala svojim rojakom, da ni pravica do človeškega dostojanstva samo pravica belih, ampak prav tako črnih ljudi. Tudi zasebno, kolikor o zasebnosti sploh lahko govorimo, Winnie Mandela živi tako, kot ji narekuje naravna samozavest. Nakupuje v trgovinah, ki so namenjene belcem, telefonira v javnih govorilnicah, ki jih večinski narod ne sme uporabljati, javno razmišlja, kako smešno je govoriti o napredku, preobrazbi in reformah samo zato, ker se v deželi počasi, po kapljicah uveljavljajo razmere, ki so sicer drugod po svetu popolnoma normalne. VVinnie, katere rodovno ime Nomzamo pomeni "tista, ki mora v življenju prestati mnogo preizkušenj", je za mnoge črnce mati ljudstva. Kot mati in žena pa ni okusila resničnega zakonskega življenja. Nad to čustveno pomanjkljivostjo modruje: "Ne vem, ali ima moj mož napake kakor vsak smrtnik. Ostalo mi je le še toliko časa, da ga imam * 1 rada in hrepenim po tem, da bi bila skupaj. Ko so ga obsodili na dosmrtno ječo, je z njim odšel tudi košček moje duše." RAI 1 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Portomatto (1. del) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: II terrore dei mari (pust., It. 1961, r. Domenico Paolella, i. Don Megowan, S. Pampanini) 15.35 Dok.: Pan - Zgodbe o naravi 16.15 Risanke: Pac-Man 16.55 Nanizanka: Taxi 16.40 Nad.: Le affinita elettive 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Portomatto (2. del) 19.4p Almanah in vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Predstavitev filma Good Morning Babilonia 20.55 Evropska nogometna prvenstva 22.45 Dnevnik 22.55 Filmske novosti 23.00 TV film: Sei mesi damore (r. Jack Bender, i. John Ritter, Karen Carlson) 0.35 Dnevnik - zadnje vesti 0.50 Šport: Mednarodni atletski miting (prenos iz Cagliarija) današnji televizijski in radijski sporedi { RAI 2 11.45 Nadaljevanka: Tempi d'oro (5. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah in risanka Dick Tracy 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nanizanka: Blondie 18.30 Športne vesti 18.40 Šport: golf (prenos iz Albarelle) 18.55 Šport: pokal pokalnih prvakov, Merthyr Tydfil-Atalanta 19.45 Dnevnik, vreme in športne vesti 20.50 Film: II elan dei marsigliesi (dram., Fr. 1972, r. Jose Giovan-ni, i. Jean Paul Belmondo, Clau-dia Cardinale) 22.35 Dnevnik 22.50 Evropska nogometna prvenstva 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Nočni film: Gli avvoltoi della metropoli (krim., Fr. 1961, r. Alfrede Rode, i. Claudine Depuis, Jean Danet, Dora Doli) A RAI 3 15.25 Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija) 16.25 Šport: nogomet, pokal UEFA, Pogon Stettino-Verona 17.15 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris) 18.15 Šport: SP v ritmični gimnastiki (prenos iz Varne) 19.00 Dnevnik 19.20 Deželne vesti 19.35 Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Special Marras (prenos iz Bus-sole Inn) 20.05 Izobraževalna oddaja: Formazio-ne di un continente - Corridoi di fuoco 20.30 Nanizanka: I professionals - Sco-perta di un cimitero 21.30 Dnevnik - nocoj 21.45 Film: Rapsodia (dram., ZDA 1954, r. Charles Vidor, i. Eliza-berth Taylor, Vittorio Gassman) 23.35 Dnevnik 23.40 Deželne vesti 23.55 Nadaljevanka: Haendel (2. del) RTV Ljubljana 10.00 TV mozaik. Integrali (pon.) 10.40 TV drama: Henrik IV. (VVilliam Shakespeare, r. David Giles, i. Jon Finch, David Gwillim, Tim Piggot-Smith, pon. 1. dela) 17.05 TV mozaik. Integrali (pon.) 17.45 Poročila 17.50 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (4. del) 18.05 Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (4. del) 18.25 Dokumentarec: Živalski svet 19.00 Obzornik 19.10 Risanka 19.25 Vreme in dnevnik 20.00 Aktualno: Mednarodna obzorja, Kitajska - Naj se razvija sto tovarn 20.45 Film tedna: Nam bog pe verjame več - 1. del filmske trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1981, r. Axel Corti, i. Johannes Silberschneider, Barbara Petrich, Armin Miiller-Stahl) 22.35 Dnevnik 22.50 Informativna oddaja: Videogod-ba (pon.) (•P) TV Koper 17.00 Šport: košarkarski turnir Alpe-Jadran, Segafredo-Olimpia 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Slovesna otvoritev seminarja za slovenske šolnike MILJE — Predlogi za rešitev občinske krize TRST — Predstavitev nove sezone Stalnega gledališča F-JK TRST — Ariana Bogateč državna prvakinja v jadranu TRST — Predstavitev košarkarske ekipe Jadran 19.30 TVD Stičišče 19.45 Nadaljevanka: Veronica 20.30 Šport: nogomet - pokal UEFA, Flamurtari-Partizan 22.00 TVD Vsedanes 22.15 Glasbeni variete: Sotto le stelle 23.30 Šport: nogomet - pokal prvakov, Porto-Vardar jfjj CANALE5 8.30 Jutranja telovadba 8.40 Nanizanke: La. grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.25 Aliče, 10.45 Orazio 11.15 Kviz: Tuttinfamiglia 12.00 Nanizanki: Arcibaldo, 12.30 Bonanza 13.30 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.30 Film: Eternamente femmina (kom., ZDA 1953, r. Irving Rapper, i. Ginger Rogers, Wil-liam Holden, Paul Douglas) 16.30 Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanke: Una fa-miglia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat 20.30 Film: Lo šport preferi-to dalLuomo (kom., ZDA 1964, r. Howard Hawks, i. Rock Hudson, Paula Prentiss, Maria Perschy) 22.50 Informativna oddaja: Speciale News 23.30 Nanizanke: Fifty Fifty, 0.30 Premiere, 0.45 Sceriffo a New York ^ RETEOUATTRO J 8.30 Nanizanka: Gunsmo-ke 9.15 Film: Milano miliarda-ria (kom., It. 1951, r. Marino Girolami, I. Tino Scotti, Isa Barziz-za) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Vola mio mini Pony 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo 16.15 Nanizanki: II Santo, 17.15 Aspetando il do-mani 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 22.30 Film: Sotto 1'arcobale-no (kom., ZDA 1981, r. Steve Rash, i. Chevy Chase, Carrie Fisher) 0.15 Nanizanki: Shannon, 1.05 II Santo t|> ITALIA1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H. 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: La fami-glia Adams 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji 18.00 Nanizanki: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch 20.00 Risanka: Pollyanna 20.30 Nanizanki: A Team, 21.30 Riptide 22.30 Šport: košarkarski turnir (prenos iz Milana) 0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Park Plače, 1.30 Ai confini della realta reneM TELEPADOVA 12.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days 16.30 Nanizanka: Fantasi-landia 17.30 Risanke 19.30 Nanizanka: I predatori delfidolo d'oro 20.30 Film: Bionda fragola (kom., ZDA 1941, r. Ra-oul Walsh, i. Rita Hay- worth, Olivia De Ha-villand) 22.30 Nanizanka: Il profumo del potere 23.30 Film: La doppia vita di Carol Letner (dram., 1981, i. Meredith Bir-ney) 1.00 Nanizanka: Sguadra anticrimine % TELEFRIULI 13.00 Dokumentarec: Bella Italia 13.30 Nadaljevanka: Marta 14.30 Nanizanka: George 15.00 Dražba: Roberta Pelle 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.45 TV film: Racconti ita-liani 19.00 Dnevnik 20.00 Nanizanka: I cercatori d'oro 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: Sherlock Holmes 22.30 Dnevnik 23.30 Variete: Il cappello sulle ventitre 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo ; TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: simfonični orkester RTV Ljubljana, pianist Frampois Joel Thiollier, dir. Anton Nanut; 11.35 Glasbeni mozaik; 12.00 Živozeleno; 13.20 Ženski zbor Collegium musieum iz Beograda; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 18.20 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina Slovenije; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel _ Borisa Franka; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Kovanščina; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Poletne glasbene prireditve; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba,- 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 17.45 High power. RADIO OPČINE 10.30 Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L'altra Trieste; oddaje povezuje glasba. Ducat ostrostrelcev na Občini spravil v manjšino Scaranov odbor Zavrnjena poveritev del za pol milijarde lir inž. Graziatu »Petnajst glasov za, šestnajst proti, pet belih glasovnic. Odbor bo proučil politične posledice tega glasovanja. Seja je zaključena«. Tem besedam vidno presenečenega in jeznega župana Scarana je na ponedeljkovi seji občinskega sveta za kak trenutek sledil popoln molk vseh prisotnih, zatem pa so se razvnela glasna ugibanja in polemike, odkod tako množično "dezerterstvo" iz vrst večine. Do presenetljivega izida tajnega glasovanja je prišlo ob sklepu o pove-ritvi vodstva del za drugi del tovornega postajališča pri Štandrežu. Predlog odbora, ki so ga spremljale predhodne polemike in nasprotovanja, je bil, naj bi vodstvo del prevzel inž. Gelserino Graziato, ki je že vodil gradnjo prvega dela avtoporta. Za ta drugi del naj bi inženir prejel skoraj pol milijarde, točneje 493 milijonov 600 tisoč lir. Ob tako izdatni vsoti je postala poveritev vodstva del dokaj delikatna zadeva. Sklep je bil prvič na dnevnem redu občinskega sveta teden pred ponedeljkovo sejo, po večmesečnem odlašanju v občinskem odboru. Očitno je šlo za kočljivo vprašanje, ki pa se mu je pridružila tudi politična igra v vrstah večine. To zlasti v KD, kjer so mnogi izkoristili priložnost, da so spravili v manjšino odbor in župana. Le na tak način si lahko razlagamo presenetljivi izid glasovanja. Udeležilo se ga je 36 svetovalcev: 27 petih strank večine (od teh 17 KD), katerih načelniki so po večurni razpravi raz- čistili nekatera nesoglasja in napovedali, da bodo glasovali za sklep. Razčlenjena so bila stališča strank opozicije: 4 komunisti in zeleni Fiorelli so napovedali, da bodo glasovali proti, trije misovci naj bi se vzdržali, liberalec pa je podprl predlog: odbora. Napovedano razmerje naj bi torej bilo 28 proti 5, ob treh vzdržanih. Pri tajnem glasovanju pa so se vrste (z liberalcem okrepljene) večine močno razredčile: 11 njenih predstavnikov je prestopilo na drugi breg, dva sta oddala belo glasovnico. Točno kolikor je bilo dovolj za propad sklepa in odmevno politično klofuto županu. Takoj je bilo jasno, da so - ob morebitnih ostrostrelcih iz vrst ostalih večinskih partnerjev - takemu rezultatu botrovale globoke razprtije v vrstah KD, ki je očitno razdvojena med pristaši in nasprotniki sedanjega župana. Slednji so tokrat izkoristili delikatno vprašanje v zvezi z avtoportom in postavili večino pred rob krize. Okrog poveritve vodstva del inž. Graziatu že pred ponedeljkovo sejo niso manjkale težave. Iz posega socialista Brunella smo namreč lahko izvedeli, da je v prejšnjem tednu že bilo v teku politično preverjanje med strankami večine, ki je posredno povezano prav s tem vprašanjem. Odložitev sklepa s seje 7. septembra so namreč zahtevali socialisti: razburilo jih je stališče iz vrst KD, da gre za zadnje veliko naročilo zasebniku, medtem ko naj bi vnaprej vodil taka dela občinski tehnični urad. »Sklepa ne bomo podprli,« je dejal Brunello, »če načelnik KD ne prekliče tega stališča.« Pojasnilo je zahteval tudi Drufuca (PRI). Odgovor s strani načelnika večinske stranke Tuzzija je bil jasen: »KD meni, tako kot je bilo dogovorjeno z drugimi strankami večine, da je treba ovrednotiti občinski tehnični urad, ki pa danes gotovo ni v stanju, da bi prevzemal tako zahtevno in obsežno delo. Trdimo samo, da bo treba posvetiti več pozornosti občinski službi, nikakor pa ne, da gre za zadnje zunanje naročilo«. Navidez je ta izjava izgladila nesoglasja v večini. V resnici pa obstajajo še drugi spori, ki niso prišli na dan med razpravo, ampak so ostali oviti v senco tajnega glasovanja. Že načeto preverjanje bo po tem izidu zadobilo širše in gotovo polemične razsežnosti. Čeprav je razplet politične igre večine postavil opozicijo v ozadje, so omembe vredne tudi kritike komunistov in zelenega na vsebinske aspekte sklepa o vodstvu del avtoporta. Fiorelli je razburil župana z generičnimi namigovanji na možnost podkupnin ob poverjanju del, katerim so namenjene tako mikavne vsote. Busolini (KPI) je ugotovil zadrego v večini, kritiziral je postopke, zaradi katerih bo Občina pri vsej gradnji avtoporta porabila več denarja, kot bi bilo treba (»tudi to lahko botruje namigovanjem o možnosti podkupovanja«). Arzenik in stare čipke v Kulturnem domu Uspel gledališki večer s skupino Terzo Teatro Lepo število italijanskih pa tudi slovenskih gledalcev se je v ponedeljek zvečer odzvalo vabilu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto. Na odru Kulturnega doma je bil na pobudo rajonskega sveta nastop goriške amaterske gledališke skupine Terzo Teatro, ki je uprizorila zabavno komedijo Otta Josepha Kesserlinga Arzenik in stare čipke. Občinstvo gotovo ni bilo razočarano ob predstavi. Deloma gredo zasluge samemu delu, ki je ena najbolj zabavnih stvaritev "črnega11 komedijskega žanra in je osvojilo tudi režiserja Franka Capro, da je posnel istoimenski film. Prav na filmske podobe so se navdihnili scenografi pri oblikovanju scene. Gotovo pa zasluži priznanje tudi dovršena izvedba s strani gledališke skupine pod vodstvom režiserja Maura Fontaninija. Čeprav amaterji, so goriški gledališčniki pokazali dobro pripravljenost in izkušenost v večletnem gledališkem udejstvovanju. Komunisti zahtevajo odstop goriškega občinskega odbora Mestno tajništvo KPI je med strankami prvo uradno reagiralo na predsinočnji presenetljiv izid glasovanja v občinskem svetu. Zavrnitev sklepa, je rečeno v tiskovnem poročilu, je izraz krize občinskega odbora in večine. Komunisti vidijo v izidu glasovanja izraz trojnega nezaupanja. Prvič, do inž. Graziata, ki je »tudi zahvaljujoč se privilegiranim odnosom z določenimi krogi KD, v zadnjih 30 letih vodil vsa večja javna dela«. Drugič, do župana in dela KD, ki ga podpira, morda tudi v vidiku manevrov pred prihodnjimi deželnimi volitvami. Tretjič, do celotnega občinskega odbora, saj je načelnik svetovalcev KD pred glasovanjem javno zahteval politično zaupnico predlogu in delovanju odbora. KPI meni, da sedanja petstrankarska večina ni sposobna upravljati mesta in zahteva odstop občinskega odbora. Da se preprečijo nadaljnje zamude pri uresničevanju drugega dela tovornega postajališča (»zaradi sporov v večini dela stojijo že osem mesecev«, ugotavljajo), pa predlagajo, naj se vodstvo del nemudoma poveri občinskemu tehničnemu uradu, sicer obstaja nevarnost, da bo dolgo obdobje preverjanja imelo kvarne posledice za Gorico. Slovesna podelitev v soboto v avditoriju Dva italijanska filma dobitnika nagrade S. Amidei za scenarij Scenaristi Ruggero Maccari, Furio Scarpelli in Ettore Scola za film »La famiglia« ter Piero De Bernardi in Leo Benvenuti za film »Speriamo che sia femmina« so letošnji dobitniki nagrade Sergio Amidei za najboljši filmski scenarij. Za nagrado se je potegovalo šestnajst filmov, po 8 iz lanske in letošnje sezone, ki so jih predvajali na Gradu. Do 4. podelitve nagrade, ki jo podeljujejo vsaki dve leti, bo prišlo v soboto na slovesnosti ob 17.30 v avditoriju. Ob nagrajenih (manjkal bo Scola, ki je kot režiser trenutno zaposlen v Sovjetski zvezi) bodo prisotni člani žirije: predsednik, scenarist Age Incocci ter Mario Monicelli, Giovanna Ralli, Aldo Bernardini in Sušo Cecchi DAmico. Ob tej priložnosti bodo prebrali uradni utemeljitvi nagrad in pojasnili odločitev o izboru dveh filmov. Na slovesnosti bo Občina predstavila dve knjigi o filmskih scenarijih Sergia Amideija, večer pa se bo zaključil v Verdijevem gledališču, kjer napovedujejo premiersko predstavitev enega od filmov z letošnjega festivala v Benetkah. Odmevi na nedeljsko manifestacijo tudi na seji pokrajinskega sveta Odmevi na nedeljsko manifestacijo v Gorici ob 40-letnici ponovne priključitve Gorice k Italiji in na razne spremljajoče pobude strank in raznih združenj so se slišali tudi na ponedeljkovi seji goriškega pokrajinskega sveta, kjer je predsednikovemu, zelo umirjenemu in zmernemu poročilu sledila vroča poldrugo uro trajajoča razprava predstavnikov štirih strank. Najbolj glasni so bili, poleg misovca, krščanski demokrati, ki so, z drugimi besedami, potrdili pravzaprav stališče misovca Cosme. V razpravo sta posegla tudi komunista Poletto in Cipolloni ter socialist Cej. Demokristjani in misovec so pokrajinski upravi, pravzaprav je bil napad usmerjen bolj na predsednika Cumpe-to, očitali, da se je zelo mlačno vključila v proslave in da v bistvu ni potrošila niti lire za tako manifestacijo. "Pokrajina je spet zamudila dvojno priložnost, kajti ni šlo samo za proslavo 40-letnice povratka Italije, ampak tudi za 40-letnico obnovitve pokrajine v današnjih okvirih", je dejal svetovalec KD Agati, ki je v nadaljevanju posega opravičeval utemeljenost izbir in stališč združenja AGI in Divisione Go-rizia. Cipolloni (KPI) je dejal, da se strinja z izjavami predsednika pokrajine in ob tem opozoril, da je žal prišlo pred in med proslavo do takih stališč strank in raznih združenj, ki skušajo kolo zgodovine zaustaviti, "kot da se v štirih desetletjih ni nič zgodilo". Opozoril je na proglas mestnega odbora KD, ki se še zmeraj postavlja v bran krščanske in italijanske civilizacije. Predstavnike KD je razgrel poseg socialista Geja. Uvodoma je dejal, da se strinja z besedami predsednika. "Kot Slovenci vsem priznavamo, da se čutijo to, kar sb, in to tudi svobodno izražajo. To tudi terjamo zase". Vendar je bilo praznovanje—manifestacija popačeno z objavljanjem raznih proglasov in stališč, ki prav gotovo niso doprinos h graditvi drugačnih, boljših odnosov med v pokrajini živečimi skupnostmi. Njegovo izvajanje je nekajkrat s tuljenjem skušal prekiniti misovec, nič boljši ni bil odbornik Gallarotti (KD). Komunist Poletto je v zelo umirjenem posegu poudaril, da bi morala Pokrajina priložnost 40-letnice izkoristiti za pripravo vrste pobud za "objektivno preučevanje zgodovinskih dogodkov", ki so še tako živo prisotni v zavesti vseh. Razpravo o obletnici je zaključil predsednik, ki je dejal, da si nima kaj očitati. Poudaril je, da je pokrajina zmeraj pokazala odprtost za sožitje in sporazumevanje. Poudaril je, da je slovenska prisotnost del tukajšnje stvarnosti in opozoril na nevarnost enostranskega prikazovanja zgodovine, ko se skuša pozabiti obdobje med vojnama in vse, kar je zagrešil fašizem. Najbolj pa je desničarje poparila njegova izjava, da pač ne čuti potrebe, da bi stalno in ob vseh priložnostih kar naprej poveličeval lastno nacionalno in kulturno identiteto. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal jutri popoldne. razstave Razstava Podgora in njeni ljudje skozi čas v novem Kulturnem domu v Podgori je odprta vsak dan od 17. do 21. razna obvestila Danes in jutri stavka v ladjedelnici Pisana množica na sprevodu vozov ob prazniku grozdja v Krminu Občinska knjižnica v Sovodnjah bo v četrtek in petek izjemoma odprta od 15. do 17. ure. Društvo mladih raziskovalcev vabi danes, 16. t. m., ob 18. uri na prvi sestanek, ki bo v Dijaškem domu. Godba na pihala Kras v Doberdobu prireja tudi v letošnji sezoni glasbeni pouk za najmlajše. Pouk se bo pričel v torek, 22. t. m. Prijave in informacije pri odbornikih. Na sedežu Mladinskega krožka v Dijaškem domu bo v petek ob 20. uri družabno srečanje z razgovorom o letošnjem delovanju. Vabljena vsa mladina iz mesta in okolice. V tržiški ladjedelnici je sindikat že včeraj oklical stavkovno gibanje, za danes in jutri pa je napovedana pol-drugourna protestna stavka, po posameznih obratih. V prihodnjih dneh je pričakovati zaostritev pretostnih dejanj, če ne bo prišlo do sporazuma, oziroma vsaj do drugačnega pristopa glede izplačila nagrade za produktivnost. V ospredju je torej gmotno vprašanje, o katerem je govor že kar nekaj mesecev, a doslej ni našlo primerne, oziroma za delavce sprejemljive rešitve. Ravnateljstvo podjetja je sicer pripravljeno izplačati nagrado za večjo produktivnost, vendar na osnovi globalnega porasta produktivnosti v vseh obratih Fincantieri. To, kar ponujajo, pa je za delavce v Tržiču nesprejemljivo. Zaostritev spora utegne povzročiti tudi večjo zamudo roka za izročitev ploščadi Micoperi. To plovilo bi moralo že v začetku prihodnjega tedna začeti poskusne vožnje v zalivu. Sindikalni svet je poleg današnje in jutrišnje stavke napovedal tudi preklic nadurnega dela. Prav ta sklep utegne povzročiti precejšnje zamude v postopku za dograditev ploščadi. Spor zaradi izplačila nagrade za produktivnost se je začel pravzaprav že konec lanskega leta. Podjetje je takrat izplačalo prvi obrok nagrade, drugi pa naj bi delavci prejeli julija, vendar sporazum ni bil spoštovan s strani vodstva podjetja. Več tisoč ljudi je v nedeljo poldne spremljalo osrednje prireditve ob pokrajinskem prazniku grozdja (in, seveda, vina) v Krminu. Glavna točka je bil sprevod okrašenih vozov na temo trgatve in grozdja. Zmagal je voz skupine »Amis dal tajut« na temo Preteklost, sedanjost in prihodnost, ki je ironično obravnaval prehod od grozdja na vsakovrstne kemikalije pri proizvajanju vina. Dobro so se odrezali tudi drugi vozovi, med katerimi je precej aplavzov žel voz o nekdanji trgatvi, ki ga je pripravila slovenska skupina s Plešivega. V sprevodu po krminskih ulicah so vozove spremljale mažoretke, skupina domačinov v zgodovinskih kostumih in kar štiri godbe: Iz Dobrovega, Milj, Vileša in Corna di Rosazzo. Praznovanje se je nadaljevalo do večera na obširnem prireditvenem prostoru, kjer so si sledili nastopi godb in mažoretk, nagrajevanje skupin, ki so opremile vozove, ter zabavna tekmovanja. Med temi naj omenimo skupin- sko tekmovanje v stiskanju grozdja, v metanju puščic, nagradno tombolo in izvolitev možakarja z najbolj razkošnimi brki. V dobro obiskovani enoteki pa je bila tudi priložnost za ogled slikarske razstave skupine krminskih umetnikov. Trzic izstopil iz konzorcija za plin Občina Tržič je formalno izstopila iz konzorcija za vodo in plin, v katerem so še občine Ronke, Turjak, Sta-rancan. Zadevni sklep so sprejeli na ponedeljkovi seji občinskega sveta po daljši in mestoma zelo polemični razpravi. Precej pomislekov je bilo tudi v vrstah večinske koalicije. Namesto bencina zapor in proces Policijska obhodnica je v ponedeljek ponoči v Tržiču presenetila dva tuja državljana, medtem ko sta iz parkiranega avtomobila skušala ukrasti nekaj bencina. Gre za sovjetskega državljana, 39-letnega Vladimirja Silt-serja in madžarsko državljanko 33-let-no Erszebet Szabo iz Budimpešte. Menda sta bila na krajšem letovanju v Romagni in sta se v ponedeljek vračala domov, ko sta se znašla brez bencina. Menda jima bodo sodili že danes zjutraj, po hitrem postopku. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Predator«. VERDI 18.00-22.00 »America di notte n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Lui, lei e mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30- 22.00 »L'amore e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Vesoljski brodolomci«. DESKLE 19.30 »Uradna zgodba«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. POGREBI Danes v Gorici ob 9. uri Ubaldo Peres-sin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Ločnik, ob 11. uri Giuliana Nemec Porsi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ladislav Golob iz bolnišnice San Giusto v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Zapis o neki bližnji preteklosti O časih, ko je Mao Zedong postal mit evropske mladine Pred 11 leti (točneje 9. septembra) je umrl Mao Zedong. Zgodovina postavlja velikega kitajskega voditelja v vedno stvarnejše okvire, kar v bistvu pomeni, da našteva tudi napake in teh očitno ne manjka. V sami Kitajski zmanjšujejo sijaj Maove osebnosti in mitične razsežnosti velikega voditelja. Pa ni, da bi pisali o tem. Obudili bi le spomin na bolj domače dogodke, ki pa so bili na svoj način povezani z Mao Zedongovo osebnostjo. Leto 1968, študentski upori, rojstvo in rast nove levice, saj se še spominjamo na tiste čase... Med zvezdami, ki so se takrat zasvetile-na rdečem obzorju, je bil prav gotovo Mao. Rdeča knjižica je postala za številne mlade upornike sveto pismo. Novi svet naj bi rasel iz tiste velike revolucije, ki jo je vodil prav pisec revolucionarnih misli. Ljubezen je bila ljubezen skozi daljavo. Daljna in ljubljena bitja so od nekdaj vzbujala goreča čustva, čudežne svetove, zmedene misli. Ljubezni do daljnih in nedosegljivih deklet so rojevale čudovite pesmi, ljubeča zazrtost v še bolj oddaljene ideologe je sproščala nesluteno silo in vero. Danes je lahko pisati s kančkom ironije, pa tudi z določeno nostalgijo po časih, ki so darovali številnim današnjim štiri-desetletnikom polno mladost. Predstava se seveda spremeni, ko razgrnemo zaveso in pogledamo ljubljencem v'oči. Prelepe kraljične imajo krive noge in dolge nosove, ideologi in revolucionarni voditelji odkrijejo neprijetno voljo do moči in oblasti. Tako je na primer Mao Zedong na vprašanje o nekem akademskem sporu odgovoril z izjemno, že mitično mislijo: »Tudi če bi bil Mara šef našega propagandnega oddelka v CK KP Kitajske, Engels pa njegov namestnik, oba skupaj ne bi mogla rešiti mnogih takih akademskih sporov. Samo po načelu razcvetenja sto svetov in boja sto šol je mogoče odgovarjati na akademska vprašanja.« Mislec je komaj leto pozneje pokosil cvetove, začel gonjo proti »desničarjem« in poslal na tisoče intelektualcev v taborišča na »poboljševalno delo«. V srcu Evrope so mnogi strastno verjeli v kulturno revolucijo in z isto strastjo pobijali uradno, represivno kulturo. Kakšni neverjetni nesporazumi! In vendar je daljna »kulturna« revolucija odmevala v Evropi kot resnica, ki vodi v boj proti buržoazni kulturi in njenim nosilcem. Maoizem je pri- hajal k nam kot mit nečesa absolutnega, kot rušilna moč, ki bo izpodkopala temelje gnile družbe. Danes je od takratnega bojevitega sanjarjenja ostalo bore malo. Mao Ze-dongov sijaj je v Evropi ugasnil, čeprav je nevarnost, d^ storimo voditelju kitajske revolucije novo krivico. Mitološko gledanje na zgodovinske junake vodi iz nebes v podzemlje pozabe, iz mistifikacije v popolno izničenje. Zgodovina bo prav gotovo lahko povedala, kaj je bilo v Mao Zedongu velikega in kaj pritlikavega. Kakorkoli že, je zapisal pomembno stran v svetovni zgodovini. Kitajska revolucija je do dna pretresla velik del sveta, današnja Kitajska je takšna, kot je tudi po Mao-vih zaslugah in seveda napakah. Konec koncev se je v sami Franciji pričela debata o Napoleonu. Številni zgodovinarji in razumniki tradijo, da je veliki mož zapustil porušeno Francijo, iz svobodne republike je napravil ponovno monarhijo, namesto pokončnih in samozavestnih državljanov je zapustil ljudi, ki so jokali za mrtvimi. Tudi to je resnica, kljub temu pa je Napoleon zavrtel kolo zgodovine, bil je njen protagonist. Resnica je seveda tudi ta, da so veliki zgodovinski ljudje dajali domovini moč in slavo, hkrati pa zapustili uničuječe korenine. Malokdo se je izognil tej usodi. Množičnemu navdušenju je sledilo pogostokrat razočaranje, slavnim trenutkom so sledila obdobja kriz. Kljub temu pa je bil svet vedno drugačen. V današnjih časih, ko se zdi, da vlada oster pragmatizem, se ponovno javlja praznina, ki je verjetno mnogo bolj nevarna od utopične vere, ki želi spreminjati svet. Izšel je Galebov dnevnik Danes bodo v Doberdobu predstavili novi Galebov dnevnik. Predstavitev bo ob 19.30 v restavraciji Siliade. Letošnji Galebov šolski dnevnik je uredil Lojze Abram, ilustriral pa ga je Alessio Petricig. Posvečen je letu zaščite okolja, prinaša pa številne izreke, pregovore, novice in zanimivosti. Dnevnik bodo brezplačno prejeli otroci in učenci slovenskih osnovnih in srednjih šol. Izdajo je omogočila Sekcija slovenskih denarnih zavodov v Italiji in članice Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka banka Gorica, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, Kmečko obrtna hranilnica Doberdob in Tržaška kreditna banka. (Na sliki vidimo naslovno stran dnevnika, ki prikazuje Sočo in njeno okolje v bližini Gorice). Italijanski prevod Saškega epa Beowulf Založniška hiša Einaudi je pred kratkim izdala italijanski prevod najstarejšega saškega epa "Beowulf". Delo neznanega avtorja je nastalo nekje med 7. in 8. stoletjem, za milansko založniško hišo pa ga je prevedla prevajalka Lodovica Koch. Dogajalni prostor epa je Skandinavija, snov pa se odvija okoli švedskega princa Beowulfa, ki je nudil svojo pomoč nekemu danskemu kralju, katerega kraljestvo je ogrožala pošast Grendel. Po krvoločnem spopadu je Beowulf staknil roko pošasti ter jo izobesil pod streho kraljevega gradu, kjer je visela vse do prihoda Grendlove matere. Ta se je polastila sinove roke ter ugrabila nekega danskega princa. Beowulf se je moral tako odpraviti v morske globine, kjer jo je s pomočjo čarobnega meča premagal, ob zmagovitem prihodu pa je kralju prinesel poleg princa še Grendlovo glavo. Petdeset let kasneje se je Beowulf ponovno odpravil na bitko, kjer je s pomočjo nečaka VViglafa ugonobil letečega zmaja, ta pa mu je zadal smrtonosne rane. Delo samo se zaključi z vedeževalsko napovedjo o bodočnosti švedskega naroda. Po besedah prevajalke Kochove, je bilo prevajalsko delo sila zapleteno, kajti delo je bilo stvorjeno v izredno stilizirani saščini. Vzlic vsem težavam pa je vendarle Kochova uspešno predelala vseh tri tisoč verzov, tako da spada danes ep Beowulf med najpomembnejše italijanske prevajalske dosežke te zvrsti. (h r \ Kitajski umetniški festival V Pekingu so 5. septembra odprli prvi kitajski umetniški festival. Gre za veliko manifestacijo, o čemer pričajo tudi številke: na različnih odrih uprizarjajo 42 predstav. V pekinških galerijah bo na ogled pet razstav umetniških slik. Skupno sodeluje na prireditvi 3000 umetnikov iz vse Kitajske. Pokrovitelj razstave je samo ministrstvo za kulturo, kar daje prireditvi tudi politično obeležje, saj lahko iz predstavljenega razberemo, kakšna bo kulturna politika sedanjega kitajskega vodstva. Na podlagi poročil, ki smo jih o dogodku brali, lahko sklepamo, da se na prireditvi pojavljajo številne tendence. Nekatere predstave in druga umetniška dela kažejo na navezanost na staro tradicijo. Drugi umetniki se soočajo z modernimi tokovi, ki so značilni za ves svet. Včasih se staro in novo spaja v originalne dosežke. Kitajski kulturni trenutek se torej naslanja na načelo stotih cvetov, sam festival pa vzbuja med ljudmi, predvsem pa mladimi, izjemno zanimanje. Predstavam sledijo številni gledalci, prav tako so številni obiskovalci likovnih galerij. Tuji dopisniki pa beležijo občutek, da se sproščajo nove, neslutene energije. V Ljubljani razstava modernega slikarstva V Narodni in Modemi galeriji v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Svetovni mojstri moderne umetnosti iz jugoslovanskih zbirk, ki jo je pripravil Narodni muzej v Beogradu v sodelovanju z jugoslovanskimi muzeji in galerijami. Razstavljenih bo 67 del umetnikov Moneta, Pissaroja, Gauguina, Utrilla, Chagala, Picassa, Severinija, Calderja, Alechinskega, Šota, Tabuchija, On Ka-wara in drugih. Razstava je bila na ogled že v Zagrebu in Beogradu. Iz Ljubljane bodo razstavo prenesli v Sarajevo in Skopje. Razstava je nekakšen pregled moderne umetnosti, saj zajema obdobja klasičnega impresionizma in simbolizma, prek ekspresionizma in kubizma, nadrealizma in intimizma, konstruktivizma in raznih variant abstraktizma. Dela so,- kot smo že zapisali, last jugoslovanskih muzejev in galerij. Vsak slikar je predstavljen z enim samim delom. Gre torej za razstavo, ki želi gledalca seznaniti s številnimi smermi, ki so označevale in označujejo moderno slikarstvo. Zbrani so seveda najodličnejši predstavniki omenjenih gibanj. Gledalcu je na voljo tudi katalog, poleg tega pa so ob sami razstavi pripravili nekakšne »legende«, ki vsebujejo osnovne informacije o avtorjih in obdobjih, v katerih so avtorji delovali. Razstava bo na ogled do 18. oktobra, vsako nedeljo pa bodo organizirali strokovna vodstva po razstavi, o sobotah popoldne pa bo vstop prost. Gre vsekakor za pobudo, ki si jo velja ogledati. Na valu družbenokritične literature Knjiga Žarka Petana o negativnih pojavih jugoslovanske stvarnosti V trenutno aktualnem obdobju, ki se v matičnem slovenskem prostoru ponaša s hrabrim in smelim razkrivanjem vsakršne preteklosti - posebno in neposredno tudi sedanjosti - znotraj katere je mogoče dobesedno otipljivo in tako rekoč direktno odkriti in razkrinkati vse »nedogovorjene«, negativne in nezaželene pojave sodobne družbe in sistema, se je s vojim odzivnim prispevkom na citirano temo pojavil tudi znani pisec aforizmov, oziroma gledališki in radijski režiser -Žarko Petan. Dve leti je obnavljal, pisaje seveda, svojo »preteklost«, »preteklost«, po kateri nosi ime knjiga v založništvu Založbe Borec, dogodke, ki so se neizbrisno vtisnili v njegovo biografijo, usodo in razmišljanja, in ki jih je bilo slej ko prej nujno objektivizirati, jih prenesti iz doživetja v stvaritev, na razpolago tudi drugim, bralcem in vsakršnim sorodnim interesentom. Kot pravi, pisatelj namreč, je knjiga nastajala v nekem smislu mukoma, po dovršitvi zadnje strani je ni nikoli več prebral, raje jo je dal v presojo in popravek prijatelju, sam pa je ugotovil neizmerno bridkost, ki jo je sprožil s svojim pisanjem oziroma obujanjem davnih dogodkov. Za kaj pravzaprav gre? Žarko Petan, katerega oče je bil pred vojno lastnik kavarne »Astoria« v Mariboru - zelo važen podatek za nadaljnjo zgodbo - je šel služit vojaški rok razmeroma zelo pozno, imel je praktično trideset let in tedaj se je zgodilo, da so se seštele, očitno povezane, zgodbe od prej: dejstvo je, da so ga 14 dni pred odpustom priprli, obtožili za širjenje lažne propagande »za namero, da spodkoplje oblast delovnega ljudstva, obrambno moč države in ekonomsko osnovo socialistične izgradnje«, med postopkom pa razširili obtožnico še na člen, da je vohunil v korist tuje sile in organiziral vohunsko službo. Kdor bi pomislil, da gre za kruta leta Informbi-roja, bi se krepko uštel, zakaj pišemo leto 1959, da bi bil leto kasneje, se pravi 1960, Žarko Petan obsojen na sedem let (!) zapora. Avtor z nenavadno mirno in strpno roko popisuje dogodke, zapis je resnično prepričljiv in globok ravno zaradi strpnega tona, blagosti in neobsoja-nja, kot je po drugi strani poln pokončnosti v dokazovanju človeškega dostojanstva, pravice do tega istega dostojanstva in širokega razumevanja do vsega tistega, kar se je dogajalo preko koristne mere v tistem svetovnem in evrop- Človekov padec v neznano... Akvatinta Andreja Jemca Padec (leto 1987) skem obdobju zaključka »hladne« vojne. Mrzličnost ob najmanjšem sumu nevarnosti, spodkopane varnosti, je verjetno ne samo v avtorjevem primeru sprožila in sprožala postopke, ki so seveda znotraj vojaške logike in zaupnosti brez popustljivosti in površnosti. Avtor je - kot je bilo nakazano - doživljal nelagodnost še zaradi očetovega »kapitalističnega« porekla, dejstvo pa, da je njegov brat takoj po vojni šel živet v Miinchen, je bilo verjetno usodno: sum je sklepal okoli njega obroč že mnogo pred vojaščino, in čeprav v imenu tržaške napredne mladine nosilec Titove štafete na tedanjem Kongresnem trgu v Ljubljani, je kasneje izstopil iz SKOJ-a, vsejugoslovanske mladinske organizacije, kar je bilo, namreč samodejen izstop, nezaslišanost prve vrste, ki se je Petanu še dolgo otepala in ne nazadnje pripeljala do vojaškega sodnega procesa. Treba je priznati, da je avtor predstavljal nekakšno spotiko že s svojima dvema dokončanima fakultetama ter tretjo na pol dovršeno, predvsem pa s svojo odrezavostjo in odkrito ter takojšnjo besedo, ki mu tudi ni bila v prid. Bridkejši so sami dogodki med procesom, ko je bil priprt 18 mesecev, od katerih jih je skoraj polovico presedel v samici, kakor tudi neljubi (tipični) pojavi okrog osrednjega akta, namreč »izdaje« znancev in prijateljev v Ljubljani, kjer so ga n. pr. takoj izključili iz Društva novinarjev Slovenije, čim je bil obtožen državno kaznivih dejanj. Pojavi, ki verjetno potrjujejo vsesplošno resnico, kako človeka v nesreči tako rekoč vsi zapustijo. - Vrhovno vojaško sodišče je obsodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in oprostilo Žarka Petana vsakršnega suma in krivde, kljub temu pa je avtor še dolga leta, posebno seveda v pričetku, bil nelahek boj za rehabilitacijo (?!)', imel probleme s službo, eksistenco, in kot sam pravi, se mu je štel dogodek v slabo desetletje, če že ne več. Prav gotovo je bila korektura obsodbe in obtožbe razveseljivo dejanje, kot je za današnjega bralca nemara še razveseljiveje, s kakšno neverjetno pristnostjo in sprejetjem obravnava Petan težke dogodke svojega življenja, oziroma s kakšnim mirnim in uravnovešenim tonom posreduje vse potrebne podatke, ki po vsej verjetnosti v pisateljskem smislu govorijo naslednje: bati se je nestrpnosti, pa čeprav v imenu visokih ciljev, probleme je mogoče obravnavati in reševati drugače - kot jih vendar več ali manj rešujemo dandanes - istočasno pa so skrajnosti vedno tudi poenostavljena linija manjšega odpora, ki se ji ravno tako moramo upreti ter jo nadomestiti z upoštevanjem vsakega posameznika kot sveta in vrednote zase, vrednote, ki ji je vredno posvetiti vso v osnovi nikakor ne obsojajočo pozornost. JANEZ POVŠE 10 □ šport Nogomet: danes so na sporedu prve tekme evropskih pokalov Real proti Napoliju in praznim tribunam V pokalu prvakov Vardar na tujem proti lanskemu prvaku Portu Lahko za Juventus, Inter in Partizan, težko pa za Milan in Hajduk Danes bodo na sporedu prve tekme evropskih pokalov za nogometne klube, ki bodo pritegnile pozornost nogometnih strokovnjakov, pa tudi navadnih navijačev vse tja do 25. maja prihodnjega leta, ko bo v Stuttgar-du na sporedu iinale pokala prvakov. Nogometni navdušenci iz Evrope bodo kar 14 sred sledili izidom evropskih moštev, razne televizijske mreže pa bodo gledalca kar »bombardirale« s posnetki, zadetki in raznimi zanimivostmi s teh tekem. To bo tretjič in verjetno zadnjič, da ne bodo v treh evropskih konkurencah prisotne angleške ekipe zaradi tragedije pred finalno tekmo pokala prvakov leta 1985 med Ju-ventusom in Liverpoolom v Bruslju. Vsekakor škoda, da so zaradi tedanjih tragičnih dogodkov iz te konkurence odpadle take ekipe kot Everton, Coventry, Tottenham, Ar-senal in Liverpool. Lani so se v treh evropskih konkurencah izkazale nekatere ekipe, ki nikakor niso bile favorizirane na papirju. Tu mislimo predvsem na portugalski Porto, ki je osvojil najprestižnejši naslov ter na Švede Go-teborga, ki so slavili v pokalu UEFA. Bodo tudi letos presenečenja? Pokal prvakov Osrednja tekma je tista, ki bi mirno lahko bila tudi finalna: Real Madrid - Napoli. Čeprav je španska ekipa osvojila toliko lovorik, da bi lahko zastrašila čisto vsakega nasprotnika, bo to dvojno srečanje prav gotovo bolj izenačeno, kot bi se lahko sicer zdelo. Favorita pravzaprav ni. V glavnem zato, ker se bo drevišnja tekma v Madridu, kot znano, odvijala za zaprtimi vrati, ne rabi pa posebej poudarjati, kaj pomeni za Real Madrid njegova vroča publika. Oba trenerja sta dala dokaj čudno izjavo, in sicer, da računata na povratno tekmo v Neaplju. Realov trener Nizozemec Beenhakker verjetno ne govori v prazno, saj- je znano, da je njegova ekipa zalo ne- varna tudi na tujem. Vsekakor bosta med Španci manjkala poškodovani Valdano in diskvalificirani Hugo Sanchez, pri Napoliju pa diskvalificirani Francini in morda celo Care-ca, ki še ni popolnoma okreval. Izredno težko nalogo bo imel jugoslovanski prvak, skopski Vardar, ki bo igral prav proti prvaku Portu iz portugalskega . Oporta. Čeprav lahko Vardar preseneti nasprotnika je seveda na dlani, da bo, predvsem danes na Portugalskem, naloga jugoslovanskih predstavnikov dokaj težka. Pokal pokalnih prvakov V tej konkurenci predstavlja Italijo nič manj kot drugoligaš Atalanta, tisti, ki je v nedeljo doma remiziral s Triestino. Ekipa iz Bergama je pri žrebu imela neverjetno srečo, saj je za nasprotnika dobila valeško ekipo sedme lige (nekakšna naša promocijska liga), ki ne bi Smel biti ovira niti za drugoligaša. Splitski Hajduk pa bo prvo tekmo igral na Danskem in sicer proti solidni, a ne nepremagljivi ekipi Aalborg. Pokal UEFA V tem pokalu nastopajo štiri italijanske in tri jugoslovanske ekipe. Juventus in Inter bi morala imeti proti ekipam z Malte in iz Istambu-la lahko delo, težje pa bi moralo biti za Milan protHŠpancem Gijona ter za Verono proti Poljakom Pogona. Milan bo moral dokaj hitro pokazati ves svoj potencial, jasno pa je, da mu je na tujem dovolj že neodločen izid. Doma pa naj bi, vsaj po trditvah Milanovih igralcev, Gullit in Van Basten odpravili španskega nasprotnika. Bagnolijeve varovance pa čaka neznan nasprotnik. Italijanske ekipe imajo s poljskimi pozitivno bilanco, ki naj bi se potrdila tudi ob tej priložnosti. Od Jugoslovanov bo imel lahko delo beograjski Partizan proti Albancem, Crvena zvezda pa se bo borila proti »sitnim« Bolgarom. Velež se po celi vrsti let vrača v Evropo. Priložnostni nasprotnik bo švicarski Sion. Tako na TV Današnji televizijski športno-no-gometni popoldan bo kar se da na- poren. Ob 14.10 bomo videli tekmo La Valletta - Juventus (RAI2), ob 15.30 pa spet po RAI2 Bestikas - Inter. Le uro kasneje (ob 16.25) bo po RAI3 tekma Pogon - Verona, po isti televizijski mreži ob 18.55 pa Mer-thyr Tydfild - Atalanta. RAI1 bo ob 20.25 predvajala tekmo Gijon - Milan, ob 21.45 pa »poslastico dneva« Real Madrid - Napoli. POKAL UEP Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Aberdeen (Škotska) - Bohemians (Irska) 0:0 30.9. Barcelona (Šp.) - Belenenses (Fort.) danes 30.9. Wismut Aue (NDR) - Valur Reykjavik (Iz.) danes 30.9. Linz ASK (Av.) - Utrecht (Niz.) danes 30.9. Severen (Belg.) - Bohemians (ČSSR) danes 30.9. Borussia M. (ZRN) - Espanol (Šp.) danes 30.9. Feyenoord (Niz.) - Spora (Luks.) danes 30.9. Tatabanya (Madž.) - Vitoria Gui. (Por.) danes 30.9. Grasshoppers (Švi.) - Dinamo Moskva (SZ) danes 30.9. Celtic (Škot.) - Borussia D. (ZRN) 2:1 30.9. Pogon (Pol.) - Verona (It.) danes 30.9. Honved (Madž.) - Lokeren (Belg.) danes 30.9. Dundee United (Škot.) - Coleraine (Ir.) danes 30.9. Spartak Moskva (SZ) - Dinamo (NDR) danes 30.9. Vitkovice (ČSSR) - AIK Stockholm (šve.) danes 30.9. Turun Polloseura (Fin) - Admira (Av.) danes 30.9. Brondby (Dan.) - UFK Goteborg (šve.) danes 30.9. Zenit Leningrad (SZ) - Bruges (Bel.) danes 30.9. Mjondalen (Nor.) - Werder Bremen (ZRN) 0:5 30.9. Sportul (Rom.) - GKS Katovvice (Pol.) 1:0 30.9. Panathinaikos (Gr.) - Auxerre (Fr.) danes 30.9. Larnaca (Ciper) - Victoria (Rom.) danes 30.9. Flamurtari (Alb.) - Partizan (Jug.) danes 30.9. Sporting Gijon (Šp.) - Milan (It.) danes 30.9. Juventus (It.) - La Valletta (Malta) danes 30.9. Universitatea (Rom.) - Chaves (Port.) danes 30.9. C. zvezda (Jug.) - Trakija Plovdiv (Bol.) danes 30.9. Toulouse (Fr.) - Panionios Atene (Gr.) danes 30.9. Besiktas Istambul (Tur.) - Inter (It.) danes 30.9. Austria (Av.) - Bayer Leverkusen (ZRN) 0:0 30.9. Lokomotiv (Bol.) - Dinamo Tbilisi (SZ) danes 30.9. Velež (Jug.) - Sion (Švi.) danes 30.9. POKAL PRVAKOV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Rapid D. (Av.) - Hemrun Spartans (Mal.) Porto (Por.) - Vardar Skopje (Jug.) Dinamo K. (SZ) - G. Rangers (Škotska) Bordeaux (Fr.) - Dinamo Berlin (NDR) Benfica (Por.) - Partizan Tirana (Alb.) Bayern M. (ZRN) - Sredets Sofija (Boi.) Steaua B. (Rom.) - MTK B. (Madž.) Malmoe (Šve.) - Anderlecht (Bel.) Real Madrid (Špa.) - Napoli (It.) Neuchatel X. (Švi.) - Kuusysi L. (Fin.) Eindhoven (Niz.) - Galatasaray (Tur.) Fram Reykjavik (Is.) - Spartak (ČSSR) Olympiakos P. (Gr.) - Gornik Ž. (Pol.) Shamrock R. (Ir.) - Omonia N. (Ciper) Aarhus (Dan.) - Jeunesse E. (Luks.) Lillestroem (Nor.) - Linfield (Irska) danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes danes 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. POKAL POK. PR\ FAKG IV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Malines (Bel.)-Dinamo Bukarešta (Rom.) Avenir Beggen (Luks.) - Hamburger (ZRN) Lokomotive Leipzig (NDR) - Marseille (Fr.) Aalborg (Dan.) - Hajduk Split (Jug.) Ajax Amsterdam (Niz.) - Dundalk (Irska) Real Sociedad (Šp.) - Slask Wroclaw (Pol.) Sporting Lizbona (Por.) - Tirol (Av.) Dinamo Minsk (SZ) - Genclerbirligi (Tur.) Rovaniemi (Fin.) - Glentoran (Ir.) Slima (Malta) - Vllaznia Shkodra (Alb.) Dunajska Streda - Voung Boys (Švi) Akranes (Is.) - Kalmar (Sve.) Vitoša Sofija (Bol.) - OFI Crjte (Gr.) Ujpest Dosza (Madž.) - Haag (Niz.) Saint Mirren (Škotska) - Tromsoe (Nor.) Merthyr Tydfild (Wales) - Atalanta(lt.) danes 0:5 danes danes danes danes danes danes danes danes danes 0:0 danes danes danes danes 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. 30.9. Tenis: Flushing Meadow Lendl tretjič prvak ZDA Na sliki (AP): Lendl s pokalom FLUSHING MEADOVV — Ivan Lendl je tretjič zaporedoma zmagal na odprtem teniškem prvenstvu ZDA. V finalu, ki je bilo zakadi dežja v nedeljo odloženo, je s 6:7 (7:9), 6:0, 7:6 (7:4), 6:4 premagal Šveda Matsa Wilanderja. Finalista sta postavila svojevrsten rekord. Čeprav nista odigrala petih nizov, je dvoboj vseeno trajal kar 4 ure 47 minut. Doslej najdaljši finale v Flushing Meadowu je bil med Borgom in McEnroe-jem (1980). Finalni dvoboj si je ogledalo samo 10 tisoč gledalcev, začel pa se je ob 14.12 pod pekočim soncem. Wilander je nasprotniku prvič iztrgal servis pri 2:2, a Lendl je izenačil pri 4:4 in tie-break je bil neizogiben. Dobil ga je Šved 9:7 po sporni odločitvi sodnika. Drugi niz je bil Lendlov monolog, trajal je namreč le 28 minut, v tretjem pa se je boj zopet razvnel. Pri 6:5 je imel VVilander dve set žogi, a Lendl je le izsilil podaljšek in ga razmeroma zlahka osvojil. Wilander se ni predal, a je v četrtem nizu pri 5:4 kapituliral, usodna pa mu je bila druga match žoga. Po dvoboju je nepremagljivi Lendl izjavil, da je bil to eden njegovih doslej najtežjih dvobojev. Košarka: medcelinsko klubsko prvenstvo Košarkarski pokal Alpe-Jadran (skupina A) Američani razočarali Ljubljančani boljši MILAN - Medcelinsko klubsko košarkarsko prvenstvo v Milanu se je začelo z razočaranjem, saj se je že v prvi tekmi med Barcellono in VVashingto-nom Ali Starš (121:103) izkazalo, da sestavljajo ameriško selekcijo vse prej kot napovedani zvezdniki. Brez dobre ekipe iz ZDA pa vrednost pokala znatno pade. V drugem srečanju je domači Tra-cer z 99:77 (46:47) odpravil argentinski Ferrocarril iz Buenos Airesa (Brown 23, McAdoo 16, Premier 15, Bargna 18). DANAŠNJI SPORED: 17.00 Ferrocarril - Washington: 20.15 Makabi - Gibona; 22.00 Monte Libano - Žaljgiris. Na sredozemskih igrah Rokoborci odlični LATAKIA — Italijani so tudi v včerajšnjem četrtem dnevu sredozemskih iger nizali kolajne kot za stavo, do pr- vih zlatih odličij pa je, po zaslugi rokoborcev v grškorimskem slogu, prišla tudi Jugoslavija. Jugoslavija je v rokoborbi osvojila tri zlate kolajne s Podleškom, Sabojem iri Trauberjem in dve bronasti s Kočo-vičem in Dedičem. Nič slabši niso bili italijanski rokoborci. Zlato kolajno so osvojili Maenza, Valguarnera in Razzi-no, bron pa Armenise. V plavanju so bili Italijani tokrat manj uspešni, kot v prejšnjih dneh, saj so dobili »le« dve zlati kolajni z Lam-bertijem (400 m prosto) in Dalla Valle (100 m prsno), tri srebrne (Trevisan (400 m prosto, Tocchinijeva 100 m delfin in štafeta 4x100 m, Jugoslavija je bila tretja) in tri bronaste (Viola 100 m delfin ženske, Pescatori 100 m prsno ženske, Cecchi (200 m prsno moški), Pozno sinoči se je končalo tudi gimnastično tekmovanje. V popoldanskem sporedu so Italjiani že osvojili tri zlate, tri srebrne in eno bronasto kolajno. Segafredo - Smelt Olimpija 81:99 (31:47) SEGAFREDO: Devetti 8, Marušič 15, Bobicchio 8, Marega, Zaban, Espo-sito 7, Lorenzi 2, Aleksinas 26, Vitez 12, Buhara 4. SMELT OLIMPIJA: Petrovič 21, Rupnik, Zdovc 4, Besedič 3, Tovornik 23, Hauptman 11, Todorovič, Vilfan 13, Čurčič, Kotnik 17, Gurijič 7. Ljubljanska Smelt Olimpija je sredi Gorice v tekmi za turnir Alpe-Jadran zasluženo premagala Segafredo. Gostje so prikazali boljšo igro in boljši met, še posebno za 3 točke. Za domačine je prvič nastopil Američan Aleksinas, ki je nekaj dobrega pokazal v drugem polčasu, sicer kaj več od njega ni bilo mogoče pričakovati. Prvi polčas je bil v znamenju premoči gostov, čeravno trener Jelovac ni j poslal na igrišče Petroviča in Vilfana. Nekoliko bolje je bilo v nadaljevanju, ko sta se pri domačinih poleg Aleksi-nosa izkazala Vitez in Bobicchio. Stefane! - Nanos 103:94 (42:57) STEFANEL: Damian, Gobbi, Fis-chetto 10, Bonino 12 (2:2), Sartori 8 (2:4), Ardessi 21, Battini, Tasso 16 (4:4), Cantarello 14 (6:8), Martini 4, Zarotti 18 (6:7). POSTOJNA: Pakiž 15 (4:5), Tiselj, Smrdelj 4 (2:2), Rojko 10 (4:6), Tiringer 22 (5:6), Nikolič 4 (2:2), Likon, Kobe 17, Šantelj 15 (5:8), Nele 5 (1:1), Martini 2. Stefanel je s težavo premagal postojnski Nanos, ki se bo tako zanesljivo udeležil finalnih srečanj v soboto in nedeljo v Postojni. Tržačani so v prvem polčasu igrali slabo, tako da je Nanos po zaslugi Tiringerja, Kobeja in Šantlja visoko povedel. V drugem polčasu pa so se razigrali Cantarello, Zarotti in Ardessi (7 trojk!), (mo) Sloga Koimpex na gostovanju v Sarajevu Enkratno doživetje Kot smo že poročali, se te dni mudita v Sarajevu prvi Slogini ženski odbojkarski ekipi, ki sta v lanski sezoni nastopali pod pokroviteljstvom podjetja Koimpex. Vzdušje med našimi odbojkaricami v glavnem mestu BiH je res enkratno. V teh prvih dveh dneh svoje turneje so si igralke Sloge Koimpex, katerim so v hotelu Holiday Inn, v katerem stanujejo, dali na razpolago vodiča in avtobus, ogledale slovito Baščaršijo, Begovo džamijo, spominski park Vrača in stadion Zetra, ki so ga odprli ob olimpijskih igrah. Naše igralke in njihova trenerja Peter De VValderstein in prof. Ivan Peterlin so povsod deležni izrednega gostoljubja, za kar ima največjo zaslugo prav podjetje Koimpex, ki je omogočilo to gostovanje. V ponedeljek sta tako prva ekipa kot ekipa under 16 igrali proti vrstnicam kluba Igman, ki nastopa v 1. republiški ligi in obe tekmi zgubili z 1:3. Včeraj pa se je prva ekipa pomerila z republiškim ligašem Famos Koran in zmagala s 3:1. Vse te tekme so pred prvenstvom C-2 ligekot nalašč, da naše igralke preverijo svojo moč in stopnjo forme. Naj kot zanimivost še omenimo, da si je včerajšnjo tekmo ogledal tudi bivši jugoslovanski državni reprezentant in sedanji profesor odbojke na fakulteti za telesno vzgojo v Sarajevu Lazlo Lukač, ki se je o konceptu Slogine igre laskavo izrazil. V naslednjih dveh dneh se bodo slogašice pomerile še z drugimi ekipami Sarajeva in okolice, ostalo pa jim bo seveda tudi dovolj časa za ogled zgodovinskih znamenitosti Sarajeva in olimpijskih objektov. (Inka) Spor med Korejama za OI Vrata še odprta LAUSANNE — V uradnem vabilu za nastop na seulskih olimpijskih igrah, ki ga bo mednarodni olimpijski odbor jutri odposlal vsem svojim državam članicam, je predsednik Juan-An-tonio Samaranch dodal pripis, da »so v teku pogovori z oblastmi iz Pyongyan-ga, da bi omogočili izvedbo nekaterih tekmovanj v Severni Koreji«. Opazovalci menijo, da je pripis ponoven dokaz volje, da ne pride do popolne prekinitve pogajanj s severnokorejskimi oblastmi, ki še niso odgovorile na zadnje predloge MOK in Južne Koreje. Kot znano, je mednarodni olimpijski odbor ponudil Severni Koreji izvedbo tekmovanj v lokostrelstvu in namiznem tenisu ter delno izvedbo kolesarstva, odbojkarskega in nogometnega turnirja, Pyongyang pa zahteva zase najmanj pet popolnih panog in odklanja vsakršno alternativo, čeprav, baje, zdaj na severnokorejske oblasti pritiska celo Sovjetska zveza, ki si ne želi bojkota seulskih iger, čeprav tudi sama z Južno Korejo nima urejenih diplomatskih odnosov. Alpe-Jadran: sinoči v Novi Gorici Visok poraz Jadrana Nova Gorica - Jadran 94:71 (47:29) NOVA GORICA: Tomažin 15 (3:5), Močnik 16 (1:2), Sluga, Arh, Kaver 10 (0:3), Jovičevič 23 (3:4), Ferfolja, M. Dornik, Miška 12, A. Dornik 2 (2:2), Kompara 16 (0:1). JADRAN: Starc, Persi 6, Corsi 2, Sosič 9 (4:4), Štoka 15 (1:2), Paulina 2, Ravbar 22 (4:10), Daneu 15 (5:6). TRI TOČKE: Jovičevič 4, Rauber 3; GLEDALCEV 200._ Že pred začetkom srečanja je bilo jasno, da se bo oslabljeni Jadran brez Bana in Čuka le stežka kosil z domačo ekipo. Sam začetek srečanja je bil dokaj umirjen, potem pa je ritem postal vse hitrejši. To je šlo vse v prid domači ekipi, ki si je hitro nabrala nekaj točk prednosti. Razlika se je potem vse bolj večala (13:5, 29:16, 35:18, 45:25). V igri Jadranove peterke je bilo vse preveč napak in nedorečenih akcij, ki jih tudi temperamentni trener Brumen ni uspel odpraviti. Sicer tudi domači košarkarji niso ravno blesteli, a so vseeno pridno polnili koš nasprotnika. Drugi polčas je bil dokaj živahen z nekaj lepimi akcijami in potezami na obeh straneh, vmes pa je bilo tudi veliko napak. Igralo se je praktično brez obramb. S to zmago so si novogoriški košarkarji že priigrali finalni nastop v tem tekmovanju. (Ervin Čurlič) Skirolke: na državnem prvenstvu Gran Fondo v Pinerolu Grmadi trije državni naslovi Andrej Antonič, eden izmed treh naših zmagovalcev v Pinerolu V nedeljo je bilo v Pinerolu (Turin) tekmovanje, imenovano Rolon- ga, veljavno za državno prvenstvo Gran fondo. Tekovanje je bilo mednarodno in poleg Italije so bile prisotne še Francija, Poljska in Madžarska. Proga je bila razdeljena na 40.500 m, 30.000 m, 10.000 m in 3.700 m. Iz dolžine prog se razume, da je bilo tekmovanje zelo naporno. Grmada je na skupni lestvici osvojila med 25 društvi odlično drugo mesto. Za naše društvo je nastopilo osem predstavnikov, ki so dosegli izreden uspeh, saj so osvojili kar tri državne naslov. Prvo presenečenje je prišlo v kategoriji cicibank, kjer je Valentina Legiša osvojila prvi državni naslov. Takoj za njo se je uvrstila Eizabeta Antonič. Za drugo presenečenje je poskrbel Andrej Legiša. Šesti v isti kategoriji je Erik lori, sedmi Andrej Mervič, 12. Dean Peric, 14. David Širca. V obeh kategorijah so tekmovali na progi dolgi 3.700 m. Za tretji državni naslov pa je poskrbel naš evropski prvak Andrej Antonič, ki je tekmoval na 10.000 metrov. VRSTNI RED Cicibanke: 1. Valentina Legiša (Grmada) 11'50 "05; 2. Elizabeta Antonič (Grmada) 12T6'00. Cicibani: 1. Andrej Legiša (Grmada) 10'44"04; 6. Erik lori (Grmada) H'46"07; 7. Andrej Mervič (Grmada) 1T47"07; 12. Dean Peric (Grmada) 12'48"09; 14. David Širca (Grmada) 14'55"09. Mlajši začetniki: 1. Andrej Antonič (Grmada) 26'35"09. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Dameno Šport Milano, 2. ŠD Grmada. ERVIN IGRI Po povratku z gostovanja v Zahodnem Berlinu Nepozabni vtisi košarkaric iz Sežane Pred dnevi so se z gostovanja v Zahodnem Berlinu vrnile mlade košarkarice iz Sežane. Sodelovale so na velikem mednarodnem turnirju v počastitev 750-letnice mesta Berlin in 100-let-nice domačega kluba TUSLI. Čeprav nastop ni imel samo tekmovalnega namena, naj najprej omenimo, da so mlade Sežanke, sicer učenke osnovne šole »Srečka Kosovela« Sežana, več kot uspešno zastopale ugled jugoslovanske pionirske košarke. V svoji skupini, letnik 1975, so v konkurenci sedmih ekip iz treh držav, Italije, Jugoslavije in ZRN, osvojile drugo mesto. Bolj kot odlična uvrstitev, je pomembna ugotovitev vseh prisotnih, da se ugled jugoslovanske košarke izkazuje tudi na uspešnem delu z; najmlajšimi. Poleg samega turnirja je bila izrednega pomena izmenjava izkušenj sodelujočih o delu z mladimi košarkaricami. Tu še vedno prednjačijo v Italiji, čeprav v zadnjih letih zelo uspešno delajo tudi v Zahodni Nemčiji. Opazen je velik napredek v tehniki in sami organizaciji igre, kar ob znanem uspešnem organizacijskem delu obeta prodor Zahodnih Nemk tudi v tej športni panogi. Ob samem turnirju so bile sklenjene številne prijateljske vezi, ki naj bi se tudi v nadalje utrjevale. Tako naj bi prihodnje leto Sežana gostila pionirke iz Berlina, Italije in morebiti še od kje. To je hkrati tudi še eno priznanje delu z mladimi, ki ga ŽKK CIMOS, že nekaj let uspešno opravlja. V Berlinu so nastopile Mojca Corac-ci, Katarina Kocjančič, Tamara Kraljič, Maja Kuret, Debora Mezgec, Tijana Novakovič, Janja Poljšak, Mojca Prešeren, Andreja Pušnik in Petra Pušnik. Za najboljšo igralko turnirja je bila proglašena Tamara Kraljič. MARJAN SUŠA Pogovor z zmagovalcem na Turnirju prijateljstva Mitja Vatovec: Tenis zahteva veliko truda Tenis je med nami še vedno malo razvita panoga. Kdor se odloči za ta šport, misli nanj predvsem kot na rekreacijo, mladih pa, ki bi se ga lotili »agonistično«, je res malo. ŠD Gaja, ki se kot edino zamejsko društvo ukvarja z agonističnim tenisom, se zavzema, da bi to športno zvrst čim več populariziralo. Zato so tudi letos priredili za mlade in najmlajše poletne tečaje, ki naj bi se nadaljevali tudi med zimskim časom in več srečanj in turnirjev, med katerimi je gotovo najkakovostnejši Turnir prijateljstva. Letošnja izvedba tega turnirja se je pravkar končala in o njej smo že obširno poročali. Radi pa bi pa še predstavili igralce, ki so se v sklepnih srečanjih potegovali za najvišja mesta in ki so s svojo igro navdušili hvaležno, čeprav ne zelo številno publiko. Prvo mesto je povsem zasluženo zasedel Mitja Vatovec iz Kopra. Kdor ga že več let pozna, je lahko sledil njegovemu kvalitetnemu napredku. Tisti, ki so ga letos prvič videli ob mreži, so se pa začudili, odkod si je 18-letni fant pridobil tolikšno znanje. In prav o tem, kje se je naučil tenisa, je bilo prvo vprašanje v kratkem pogovoru, ki je sledil nagrajevanju. »Začel sem trenirati z učiteljem Nenadom Nikoličem. Več let sem bil pod njegovim vodstvom, zadnja leta pri portoroškem teniškem klubu. Pred kratkim pa so v našem društvu nastale težave, tako da sva se razšla. Nekaj mesecev sem lani treniral v ZDA.« Mitja, kaj ti tenis pravzaprav pomeni in kaj od njega pričakuješ? »Tenis igram z velikim veseljem. To je posebna panoga, ki te popolnoma prevzame in od tebe zahteva dosti truda. Nikoli ne veš,' pri čem si. Danes dosežeš odlične rezultate, v kratkem pa se lahko zgodi, da zdrkneš na zelo nizko raven.« Katero mesto zasedaš v jugoslovanski razpredelnici in katero mesto v svetovnem merilu? »V Jugoslaviji zasedam v svoji kategoriji, to se pravi v kategoriji do 18. leta drugo mesto. V svetovnem merilu pa točno ne vem. Vsekakor lahko omenim, da sem februarja premagal Brazilca Barbaso, ki je 15. na lestvici ITF. Zato, da ohranim svojo pozicijo na lestvicah, se moram udeleževati čim več kakovostnih turnirjev, tako da sem med sezono stalno zaseden. Vaše- mu vabilu pa sem se zelo rad odzval in rad bom še zahajal med vas, če le mi bo čas dovoljeval.« Kako je s tenisom v Jugoslaviji, oziroma v Sloveniji? »V zadnjih letih se je tenis v državi zelo razširil in dosegel nekaj dobrih rezultatov predvsem na mladinskem področju. Kritiziral pa bi delovanje državne teniške zveze. Predvsem z zveznim kapetanom imam velike težave, ker ščiti slednji predvsem svoje ljubimce. Tudi pri nas v Sloveniji postaja ta igra popularna predvsem po zaslugi skupine, v kateri nastopajo poleg mene še Gregor Vehovec, Gregor Breznik, Blaž Trupel, Klemen Stranšar in še nekaj boljših igralcev.« Zadnje vprašanje pa smo namenili očetu mladega Mitja, in sicer kaj predstavlja za družino imeti v svojem krogu takega športnika? »Za starše predstavlja to velik napor, posvečanje vsega mogočega prostega časa in razpoložljivih sredstev. Celotna družina se pravzaprav prilagodi življenju športnika. Vse pa je poplačano, ko Mitja doseže kak vidnejši rezultat.« Ob tem odgovoru pritrdilno prikima tudi gospod Vehovec, Gregorjev in Borutov oče, ki še doda: »Fante moram spremljati na razne turnirje in sam se moram zanje zanimati. Ravno to je pa pomanjkljivost naših društev, ki v tem smislu premalo naredijo.« Ko smo že pri družini Vehovec, vprašanje za Gregorja in Boruta. Kako to, da sta se odločila za tenis in kdaj sta pričela igrati? »Igrati sva začela zelo zgodaj, pri petih-šestih letih. To pa tako, ko sva spremljala starše, ki sta-večkrat igrala pri društvu Slovan. Najprej je bilo to le igra, nato pa so naju vključili v teniško šolo. Pri devetih letih sva se resneje posvetila temu športu. Poleg dela v skupini sva začela še s posamezno vadbo. Vključili so naju v tekmovalno skupino in začeli so se prvi turnirji.« Kaj pa svetujeta otroku, ki bi se rad posvetil tenisu? »Najprej naj si seveda nabavi lopar. Potem pa naj kar pogumno trenira. Po možnosti naj izkoristi kako steno, da udarja ob njo. Nikdar pa naj se ne ustraši težav, ki jih bo gotovo srečal.« (Alma) 4. kolo nogometnega turnirja v Bar k ovij ah Kajakaštvo vse bolj priljubljeno tudi pri nas Izenačena srečanja Pri SK Devin želijo okrepiti sekcijo Nogometni turnir v Barkovljah se nadaljuje v znamenju izenačenih tekem, tako v A kot v B skupini. Ekipa Užitnih, ki je v prvem kolu doživela katastrofalen poraz, se je v povratni tekmi delno oddolžila ekipi simpatične mrhe. Tekma je bila precej groba, vendar napeta do konca. Ekipi sta se razšli pri neodločenem izidu 3:3. A SKUPINA Užitni - Simpatične mrhe 3:3 (1:2) UŽITNI: S. Gruden, Ferluga, V. Gruden, Gregori, Godnič, Kosovel, Furlan. SIMPATIČNE MRHE: Volk, Sedmak, Smotlak, Martellani, Kalin, Jogan, Fonda. STRELCI: Smotlak 2 (avtogol), Ferluga, V. Gruden, Gregori, Kosovel. Izključen: V. Gruden. B SKUPINA Old Starks - Tus 3:6 (1:2) OLD STARKS: Kafol, Lokar, Jagodic, Lasič, Pertot, Vodopivec, Gulič, Vascotto, Valenčič. TUS: Marion, Pelicon, Tomažič, Mesesnel, Blounfield, Brady, Udovič. STRELCI: Pelicon 3, Udovič 2, Blounfield 1, Lokar 2, Pertot 1. ZAOSTALA TEKMA (1. KOLO) Tus - Old Starks 5:3 (3:1) TUS: Udovič, Pelicon, Blounfield, Brady, Tomažič. OLD STARKS: Kafol, Lokar, Valenčič, Lasič, Dabiam, Pertot, Vascotto, Vodopivec. STRELCI: Lasič 2,.Lokar 1, Udovič 2, Brady 2, Bloumfield 1. LESTVICA A SKUPINE: 1. Simpatične mrhe 5: 2. Arniči del tennis 2: 3. Užitni 1. LESTVICA B SKUPINE: 1. Tus 6; 2. Old Starks 2; 3. Dinamo Gasperetti 0. PRIHODNJE KOLO (DANES, 16. 9.): ob 20.00: Arniči del tennis — Simpatične mrhe, ob 21.30: Tus — Dinamo Gasperetti. Šport in zdravilna sila narave sta nedvomno najboljši recept proti psihičnim naporom sodobnega življenja, ki je zaznamovano z nenehnimi skrbmi in hitenjem. Prav zato raste najbrž zanimanje za tiste športne panoge, kjer vzpostavi človek intimen odnos z naravo, se ji spoštljivo preda in z njo harmonično živi. Med te prav gotovo lahko vključimo kajakaštvo, ki je bilo do pred kratkim razvito predvsem v Skandinavskih državah in v vzhodni Evropi in doživlja danes velik razmah tudi v Italiji. Specializirane revije navajajo podatke o številnih na novo nastalih klubih, o kajakaških tečajih in mitingih. V članku časopisa Lo Sportivo smo lahko zasledili, da se je lani zabavalo na divjih vodah kar 3.000 italijanskih kajakašev. Od daljnega leta 1865, ko je Škot John Mac Gregor zaplul s svojim ka- nujem po evropskih rekah in jezerih in pustolovščino opisal v znani knjigi, ki je sprožila ustanovitev prvega tovrstnega kluba angleškega Royal Canoa Club, se je ta šport nenehno razvijal in zdavnaj premostil pionirsko dobo pogumnih pustolovcev. Tipični leseni čolni pokriti s tjulnovo kožo, ki so jih Eskimci uporabljali za lov, so danes izdelani iz raznovrstnih sodobnih materialov v številnih skrbno izbranih oblikah. Za kajak se vedno bolj navdušujejo mladi tudi pri nas, saj je pred kratkim skupina ljubiteljev tega športa celo ustanovila pri SK Devin kajakaško sekcijo. Kot smo že poročali, nudi novopečeni sekciji strokovno pomoč priznani klub Soške Elektrarne. Po uspešnem začetku tečaja v sesljanskem zalivu pod vodstvom inštruktorja Petra Černe, so mladi kajakaši okusili intenzivne občutke, ki jih daje šport na reki. Z učenjem tehnike veslanja so se poskusili spoprijeti s tokovi in protitokovi bistre Soče, ki ne prizanese napakam in mimogrede prevrne čoln. Kljub mrzlim kopelim pa je reka prevzela tečajnike, saj spada med najlepše kajakaške proge. Raznovrstnost zahtevane tehnike in čudovita, neoskrunjena okolica privabljata vsako leto številne kajakaše iz vse Evrope. Od enostavnih odsekov prve stopnje, kjer peljemo po romantični pokrajini, ki jo obkrožajo Kanin, Rombon, Prestreljnik, Krnica, Stol in Polovnik, lahko preidemo do tehnično^ zahtevnih odsekov četrte stopnje. Živahna voda s težavnimi prehodi in številnimi brzicami je mikavna in zabavna, zato nameravajo kajakaši SK Devin nadalje izpopolnjevati svoje znanje po soških divjih vodah. Poleg tega želijo v prihodnji sezoni okrepiti sekcijo, zato vabijo k sodelovanju vse, ki jih šport zanima. Sonja Sirk Še en košarkar in trener nas je »zapustil« in odpotoval v Turin Andrej Vremec: »Kot Slovenca so me v klubu prisrčno sprejeli« Andrej Vremec se je začel ukvarjati s košarko že pri sedmih letih pri openskem Poletu. Na Opčinah je igral vse do 16. leta, ko je prestopil v mladinsko in nato v člansko ekipo Jadrana. Zaradi študijskih razlogov je zapustil Jadran in šel h Kontovelu. Tu je odigral le eno sezono, lani pa je spet igral za matični klub z Opčin. Pred kratkim je Andrej odšel v Turin, kjer bo dokončal študije na višji šoli za telesno kulturo (ISEF) in kjer bo igral za mestnega četrligaša (za posredovanje pri tem pa ima velike zasluge naš bivši trener Massimo Rase-ni). Andreja Vremca smo zaprosili za kratek pogovor. Kateri je glavni razlog za tvoj odhod v Turin? »Glavni razlog je vstop v ISEF, oziroma v višjo šolo za telesno kulturo.« Kaj je še vplivalo na to tvojo odločitev? »Massimo Raseni me je povabil na Preizkušnjo za vključitev v ekipo Sa-luzzo basket, ki je komaj prestopila v U ligo. Odpravil sem se v Saluzzo, ki je majhno mestece v bližini Turina. Tu sem ostal pet dni in se udeležil treningov. Trener je bil zadovoljen z mano in me je hotel takoj v ekipo, kjer igra tudi pivot Morello, ki je že nastopal v prvi ligi z ekipo Mecap iz • Vigevana. Ker me je Massimo že prej poznal, mi je dodelil tudi vlogo mladinskega trenerja.« Ali misliš, da bi se odločil za študij v Turinu tudi brez Rasenijeve pomoči? »Zelo težko bi se odločil brez Rase-nija, saj me je prav on vključil v ekipo iz Saluzza, ki mi je ponudila ugodne pogoje za študij in športno udejstvovanje.« Kako se ti je predstavil novi klub? »Saluzzo basket je zelo ambiciozen klub. Organizacija je edinstvena. Naj vam povem samo to, da ima društvo stalen sedež s tajnico, kjer lahko srečaš odbornike, predsednika in druge člane organizacije ob vseh urah. Klub nastopa z več ekipami v vseh mladinskih kategorijah in vsaka ima tudi po več sponsorjrev.« Kakšnega sprejema si bil deležen? »Sprejeli so me res prisrčno. Odborniki, trener in igralci so bili zelo prijazni. Ko sem jim povedal, da sem Slovenec, so me še bolj gostoljubno sprejeli. Po sprejemu v moštvo so mi po- nudili bivališče, plačan študij in pomoč pri izpitih na ISEF.« Koliko časa boš študiral? »Do diplome je še tri leta študija. S klubom iz Saluzza pa bom morda podpisal dvoletno pogodbo.« Cilji tvoje nove ekipe? »Klub si je kot cilj zastavil obstanek v D ligi, glede mladinskih ekipe pa čim več novih igralcev. Izvedel sem, da so lani po Rasenijevi zaslugin dobili kar 200 fantov, oziroma deklet, saj se v Saluzzu ukvarjajo tudi z žensko košarko.« Kako boš vsklajeval športne obveznosti in študij? »Predavanja bodo v jutranjih urah na šoli v Turinu. Popoldan se bom posvetil igranju in treniranju mladinskih ekip, pod večer pa bom lahko mirno študiral.« S katerimi izkušnjami se boš vračal iz Piemonta? »Poleg življenjskih si bom nabral tudi mnogo izkušenj kot igralec in trener. Upam, da se bom čim več naučil ob tako dobri organizaciji, ki jo ima ta klub.« MITJA ČEBULEC obvestila ŠD SOKOL - ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo v nedeljo, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni! SK DEVIN vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor. ROKOM. ODSEK ŠK KRAS -TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku. KK BOR obvešča, da bo zbor in trening druge članske ekipe (1. divizija) v petek, 18. t. m., ob 21.30 na stadionu »1. maj«. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska M zrr Trst Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 16. septembra 1987 V Italiji vedno več aidsa RIM — Tudi v Italiji se aids, kot sicer v svetu nasploh, nevarno širi. Višji inštitut za zdravstvo je namreč včeraj izdal epidemiološki bilten, iz katerega izhaja, da je v Italiji preko tisoč oseb okuženih z aidsom, kar je kar dvakrat več kot pred desetimi meseci. Ob koncu prejšnjega leta je bilo okuženih z aidsom 608 oseb, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v letošnjem letu povprečno zbolelo za aids 58 ljudi na mesec, v drugem polletju prejšnjega leta pa le 38 ljudi na mesec. Število infekcij povprečno raste pri narkomanih (610 primerov, kar je 59,5 odstotka vseh obolelih), pada pa pri homoseksualcih (226 primerkov, oz. 22 odstotkov obolelih). Raste tudi število okuženih heteroseksualcev, med obolelimi z aidsom pa je kar 827 moških, žensk pa le 198. Otrok, do 12. leta starosti, okuženih z aidsom je 41, izmed teh jih je 33 otrok sieropozitivnih narkomanov, šest hemofilitikov in otrok, ki so se okužili pri transfuziji krvi, dva pa sta otroka mater, ki sta zboleli pri heteroseksualnih odnosih. Statistike pravijo, da je doslej umrlo 53 odstotkov okuženih z aidsom, zelo verjetno pa bodo umrli tudi ostali, saj je bolezen zaenkrat neozdravljiva. Največ obolelih z aidsom je v severni Italiji • (693), nato v srednji Italiji (212), najmanj pa v južni Italiji in na otokih, kjer je zbolelo za aidsom 120 oseb. Potrebujejo takoj milijon ton živil Etiopijo pesti katastrofalna suša ADIS ABEBA — Izredna suša je spet prizadela Etiopijo kot že leta 1985. Padavin je bilo tokrat celo manj kot v letih 1984/85, ko je umrlo milijon Eti-opcev. Tokrat tvega isto usodo kar pet milijonov prebivalcev te najrevnejše države na svetu. Etiopska vlada je že zaprosila mednarodno skupnost za milijon ton živil pomoči. Če ne bo v Etiopijo prispelo do januarja najmanj 200.000 ton živil, bodo, po izjavah predstavnikov vlade, začeli ljudje umirati. Da je situacija resna, potrjuje tudi dejstvo, da je ameriški ambasador v Adis Abebi nujno zahteval od Was-hingtona, naj pošlje 115.000 ton živil. Američani celo mislijo, da ne bo zadostoval niti milijon ton živil, za katerega je prosila etiopska vlada. Vendar je položaj Etiopije na kmet-jiskem področju tudi brez klimatskih problemov izredno težak. Če so namreč suše, kot so dokazali znanstveniki, na tem delu planeta ciklični pojav, pa je etiopsko kmetijstvo tudi za afriške pojme izredno zaostalo. Samo 2 odstotka obdelane zemlje namakajo, le 5 odstotkov zemlje pa gnojijo. Vsemu temu je treba še dodati demografski problem, saj prebivalstvo Etiopije na-rase za 2,9 odstotka letno, tako da je danes Etiopcev že 45 milijonov. Po podatkih Združenih narodov in Svetovne banke je samo zaradi preoblju-denosti razpoložljivost žita na prebivalca padla v zadnjih desetih letih za 22 odstotkov. Kronični deficit pa bi lahko v odsotnosti odločilnih ukrepov leta 1990 dosegel dva milijona ton let; no. Na tem področju pa je sedaj mnogo odvisno od ukrepov in reform, ki jih bo sprejela vlada predsednika Men-ghistuja. Do sedaj niso podržavljenje kmetij, ustanavljanje zadrug in podobni ukrepi dosegli zaželenih rezultatov. Prav zaradi nezaupanja v vladne reforme pa ostajajo v bankah velike vsote denarja, ki so jih pomoči Etiopiji namenile EGS, Svetovna banka in druge mednarodne ustanove. Nesreča? Ne, umetnina Umetnini na sliki (za happening je poskrbel švicarski kipar Franz Posinger) je naslov »Parkstone«. 15-tonsko umetniško delo je naprodaj (Telefoto AP) V prihodnjih dneh bodo znani točni dokončni podatki Everest baje ohranja svoj primat MILAN — Počakati bo treba še kak dan, a že sedaj je lahko vsakomur jasno, da bo Everest (Čomolungma) ostal streha sveta, drugo uvrščena gora pa bo K2 (Cogori). Po vsej verjetnosti pa bodo morali v atlasih spemeniti dosedanje podatke, ki so Everestu pripisovali 8.848 metrov nadmorske višine, K2 pa 8.611 metrov. Krivec vsega tega je 90-letni Milančan Ardito Desio, geolog, ki je leta 1954 vodil italijansko opravo na K2. Prav po zaslugi tega v gore zaljubljenega človeka so z najsodobnejšo tehnologijo ponovno izmerili višini obeh gora. Z današnjimi sateliti ne ugotavljamo samo premikov vojske, določamo zemljepisno širino, temveč lahko natančno merimo tudi nadmorsko višino. Če je že sedaj popolnoma jasno, da bo Everest ohranil svoj primat, pa bodo geografi na točne številke počakali še nekaj tednov. To je včeraj novinarjem povedal Ardito Desio, ki jim je opisal potek letošnje italijanske odprave ob vznožju obeh gora. Uradne številke bo 6. oktobra sporočil predsednik Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR), ki je finansiral od-, pravo. Desio pa je včeraj ob sodelovanju inženirja Maria Zambona prikazal glavne tehnično-znanstvene značilnosti sedanjih meritev. GPS aparat, neke vrste sprejemnik, ki s svojo anteno natančno izmeri razdaljo do satelita, so najprej ponesli na bazni tabor pod Everestom na višini 5.500 metrov, nato še na bazni tabor pod K2 na višini 4.300. Tu so točno izmerili obe geodetski točki in nato s teodolitom in trigonometriranjem še relativno višino obeh vrhov glede na geodetski točki. Ta podvig pa ni samo športne narave, saj bodo izkušnje koristno porabili pri domačem kartografiranju, predvsem za potrebe civilne zaščite. Nasilje zaradi poviška cen Poslabšanje stanja v indijskem gospodarstvu je povzročilo viden porastek nakupnih cen najosnovnejših dobrin. Vladna odločitev finančnega značaja je povzročila veliko nezadovoljstva med prebivalci, policija pa je kar s trdo pestjo udarila po demonstrantih, ki so skušali protestirati pred predsedniško palačo (Telefoto AP) V sončni Kaliforniji kjer je Santa doma GLENDALE — V tem prikupnem kraju sončne Kalifornije živi Roberto George, ki je, kljub svojim 63 letom, ostal v duhu pravi otrok. Svojo hišo je namreč preoblikoval v kraljestvo Santa Clausa, ameriškega Dedka mraza. Hiša in vrt se bleščita v 50.000 pisanih lučkah, streho prekriva debela snežna odeja iz stiropora, medtem ko se na travi pasejo severni jeleni iz... fiberglasa. Kič vseh kičev, hiša je odprta 24 ur dnevno, naj si ljudje kar ogledajo, kako je pri radodarnem svetniku doma! JOHANNESBURG — V Južnoafriški republiki so se odločili, da bodo tesneje nadzorovali tisk in bodo predvsem čimbolj omejili pisanje alternativnih dnevnikov in revij. Minister za notranje zadeve in telekomunikacije Stoffel Botha je namreč naslovil na uredništva sindikalnega tednika Work in Progress ter napred- Žal pa je v sončni Kaliforniji marsikdo temeljito skregan z Georgeom. Sosedi so se naveličali mimohoda radovednežev, iznenadeni vozniki pa se kaj radi zabijejo v drevesa ob cesti, ko zagledajo Santa Clausovo domačijo. Ni ga prometnega znaka, ki bi primerno obveščal ljudi, na »prikazen« skrito za ovinkom. Nekateri so sprožili tudi sodne postopke proti božično navdihnjenemu Robertu, ta pa se jim je postavil na rob, češ, da ga daje stres. In je zahteval odškodnino. nim revijam Weekly Mail in Sauth prošnjo, naj mu pošljejo v pregled nekaj primerkov, da bi lahko sam preveril, če revije »objavljajo prispevke, ki spodbujajo revolucijo v Južni Afriki«. Po pravilniku, ki zadeva izključno alternativne publikacije, lahko namrei cenzorji preprečijo objavo »nevarnih« člankov. V Rotterdamu legalizacija prostitucije? ROTTERDAM — Pobuda rotterdamske občine o odprtju prve občinske javne hiše na Holandskem je dvignila val polemik. Nizozemska je pravzaprav znana po svoji liberalnosti; v tej državi na primer prosto prodajajo lahka mamila, vendar pod strogim nadzorstvom oblasti. Uradnik rotterdamske občine Rene van Cleei ugotavlja, da bi ta poteza onemogočila delovanje organiziranega kriminala na tem področju, kot se je že zgodilo v preteklosti z razpečevanjem mamil, ko so zabeležili občuten padec uporabe težkih drog. »V tem primeru,« pravi van Cleef, »hočemo ustvariti varne pogoje delovanja bodisi za stranke kot tudi za številne ženske, ki se š to dejavnostjo ukvarjajo.« V Rotterdamu je vsaj 2000 prostitutk, ki se redno ukvarjajo s tem poslom, veliko več pa je takih, ki to delo opravljajo le ob prostem času. Ker v Rotterdamu ni posebne četrti, v kateri naj bi se te dejavnosti osredotočile, je prostitucija razširjena po celem mestu. To trenutno ne vznemirja ostalega prebivalstva. Občina bo vsekakor skušala oddaljiti manjše število prostitutk iz nekaterih mestnih predelov, nuditi pa jim bo morala novo delovno področje; tako se je porodila zamisel o občinski javni hiši, ki naj bi bila vzorno urejena. Temu načrtu se zoperstavlja šest velikih domačih družb; njihovi voditelji so izjavili, da bodo z vsemi močmi upirali občinskim načrtom, kajti nastanek take hiše v neposredni bližini sedežev firm, bi lahko, zelo škodovalo njihovemu ugledu. Vulkanologi na Vulcanu LIPARI — Na otoku Vulcano so se zbrali že priznani vulkanologi pa tudi skupinica bodočih diplomirancev, ki so se z velikim elanom lotili vprašanja sožitja z ognjenikom. Prva točka na dnevnem redu je bila gradbeniškega značaja. Na Vulcanu, pa tudi na drugih italijanskih otokih, kjer so ognjeniki še aktivni se namreč še vedno dogaja, da gradijo ljubke vikend hišice na izredno nevarnih krajih. Nevarnost ni izključno v morebitnem bruhanju lave pač pa v usadih, plazovih, hudournikih. Turiste to bolj malo zanima, zato pa bi morali poskrbeti javni upravitelji, ki jim je zaslužek očitno pomembnejši od varnosti domačinov. Večja kontrola nad tiskom