91. številka. Trst, v sredo 23. aprila 1902. Tečaj XXVII „Edinost" • 7}) tja •■krat a» it«, ritan ••dal) 1« P racnikov. ob 4- ari tvečer. VarojliM i Bata : zrn celo leto ........ 24 kros *a pol leta.............iS „ z i četrt leta ........ <„ za aa mesec . .......1 krosi *>ro5nino ja plačevati naprej. Na ne-t )č.->e brez prlintene narnAntns h« oprava as o«lr*. _ i*3 tobakamab v Trstu ae predajajo po-tmmeeae Številke po 6 stotink (B avčj; «vea Int» pa po 8 stotink (4 avč.) Telefoa ItT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ▼ edinosti j« ■•!! 0(l«n s« vačuajo po vrstah v petitu. Za »eč-kratao uročilo a primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-■ ■d Oflaei itd. se računajo po pogodba YaJ dopisi naj ae poSiljajo nrednlltva Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokoplal ae na vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre* Jama apravalltv«. Naročnino in oglasa ja plačevati Incc Trst. Uredništvo in tiskarna se nabajata v alici Oarintia Siv. 12. 1'pravailtv*, in •prejemanj« Inaeratov v ulici Molia piecolo Stv. 3, II. nailo iz nas, ako bi ne bilo Vas ?! Vi ste pravi angelj varuh naši rodbini !c »Ne hvalite me preveč», se je nasmehnil Topolkovic, »pri tem je tudi nekaj egoizma, ker želim imeti Lucijo. No, ali bo ona res hotela ? To mi treba znati na vsaki način.« »Kako ne? Menda ni znorela. Mora«, je zabrbljala Klara povsem vesela. »Prepustite le to meni!« »Dobro! Jutri pridem po odgovor. Adieu, Klara !« je rekel Topqlković, stisnil ženi roko in odhajal z gracijoznim poklonom. Veselim korakom je stopala Klara po svoj! sobi. Vse je rešeno, ona si obdrži v družbi dostojno mesto. Te in take misli so se motale po glavi tej stari koketi, mej tem ko je Dobranic v svojem zakotju obupa val od peklenskih muk, mer! tem ko je Lucija, zaglobljena v minole dni, delala v svoji sobi. Klara se je postavila pred ogledalo, poravnala si svojo koifuro, utrla ostanke solz ter odšla naravnost k Luciji. Deklica se je nekoliko začudila temu obisku, ker mati ni nikdar prihajala k njej. Dobranidka je sela na stolčič, začela povsem mirno bobnjati po mizi i<) je spregovorila : »Draga hči! Imam ti reči resno besedo. Ali prosim te, bjdi mirna in razsodna !« »Kaj je; za Boga, mati?« »Gre za tvojo bodočnost, za srečo tvojih starišev. Tvoj oče Be je- postaral in tudi jaz nisem več mlada. Ti si dospela do let, ko se druge deklice možć, ti vidiš oelo, da je mnogo tvojih vrstnic in prijateljic pomoženih. A neoženjena ne moreš ostati, ker si vzgojena gosposki in ne za delo. Tvojim atarisem pa vendar treba podpore, moje dete. Na nas je prišla velika nesreča, veča, nego si moreš misliti. Tvoj oče je izgubil službo.« »Izgubil službo! Za ime božje!« je zakričala deklica, skočivši na noge. »Da, tako je, vrgli so ga v pokoj. Mesto nekoliko tisočev imel bo dvesto goldinarjev na leto; to je toliko, kakor nič. Mi smo poprej več plačevali tvoji guvernanti. Mi smo zadolženi, jako zadolženi, upniki zahtevajo svoj denar; mi ga pa nimamo. Pro- mev, ali kdor hoče svojemu narodu res dobro, ta ima dolžnost, da se oglasi in da zastopa svoje prepričanje tudi tedaj, kadar ima zavest, da njegovo menenje ne najde odusev-ljenega pritrjevanja.« In potem : »Naj ima naš nastop glede celjskega vprašanja kakorsenkoli končni uspeh, naj se že doseže kompromis, ali ne, na vsak način imamo zavest, da smo izpolnili svojo narodno dolžnost«. Glavno, odločilno v tem konkretnem spornem slučaju, esencijelno je torej vprašanje : ali smo res mi tista »us na telesu slovenskih politikov in časnikarjev«, ki hoče terorizirati slovensko novinstvo in oktroirati svoje menenje vsej slovenski javnosti, ali pa smo se le poslužili tiste svobode, neoporečne vsakomur, katero smo označili ravnokar kakor temeljni pogoj razvijanju modernega političnega življenja v narodu ? ! Smo-li res »us«, ali pa smo narodno glasilo, ki se zaveda svoje pravice in svoje dolžnosti ?! Za odgovor na to kočljivo glavno vprašanje nam danes ne treba izgubljati besed, ker smo že anticipando odgovorili v III. teh člankih z izjavo: »Povdarjamo torej, da tudi v teh člankih nam ni niti na kraj misli, da bi hoteli pisati kake pol;tiške dogme, nepremične zakone in neoporečne nauke; da bi hoteli koga mojstrovati ; da bi pretendirali, naj se nas priznava nezmotljivimi: da bi hoteli, ker se čutimo nekako vzvišene nad vse druge (to se nam kaj rado očita), drugim diktirati nazore in oktroirati svoje stališče! Ne, mi se hočemo v teh izvajan jih le posluževati pravice, ki pripada vsakemu javnemu glasilu in katero je posebno glasno in opetovano reklamiral za-se ravno »Slov. Narod» v svojih polemikah radi celjskega vprašanja. Pravico namreč do svojega lastnega menenja in do svo bodnega, neomejenega izražanja in zastopanja tega menenj a.« Podavši še enkrat to izjavo našo, moremo mirnim srcem in ponosnim preziranjem iti dalje v svojih izvajanjih mimo raznih za-sramovanj in insinuvacij, in to v zavesti, da jih naš list ne zaslužuje. — Potrebno pa je bilo neizogibno potrabao nekoliko porazgo- dajo nam hišo, prodajo nam vse, da, tisto j vzglavje, na katere tvoj oče poklada svojo i trudno glavo. Propali smo!« »Mati ! Mati !« je zaječala devojka v jok, »za ime božje, to je strašno, strašno! Ali ni pomoči, ali nima prijateljev?« »Nima jih, hči ; samo srečni ljudje imajo prijatelje. Da, tvoj oče ne bo imel kje počivati. Ljudje bodo kazali na nas s prstom.« »Nehaj, mati, za božje ime, nehaj ! Zno-rim ! Ali, ne ne, jaz sem mlada, krepka, imam zdravi roki ; jaz hočem delati, jaz Vas hočem hraniti.« »Ne varaj se, hči moja, tvoji roki nisti za delo ; ti ne znaš ničesar, s čemer bi nas mogla hraniti.« »Ali nas ne more nikdo rešiti ?« » More.« »Kdo, za Boga?« »Ti, Lucija!« Lucija se je umaknila plaho, pogledavši , mater. »Jaz ? Jaz, mati ? Saj hočem, hočem ! Ali ne umejen te. Reci, kako !« »Enkrat si živo ljubila, a samo enkrat se ljubi resnično, a to samo za časa. Mi smo ti storili po volji, hoteli smo te dati Vladi-mirju. Ali ni ti bil usojen, ugrabila ga je smrt. Vem, da druzega ne boš več ljubila.« ! vora o vprašanju svobode v izražanju in zastopanju svojega menenja, kajti to vprašanje je v tesni zvezi z vprašanjem : kakova bodi slovenska politika?! Politični pregled. V Trsta, 23. aprila 1902. O položaju. Kakor je razvidno iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev, je bila državna subvencija za Prago vsprejeta z veli&o večino, blizu 100 glasov. Dobro smo torej prognosticirali. V s peh tega glasovanja kaže, kako je vlada porabila ne le Bvoj vpliv, ampak je tudi deloval ves aparat obljubljanja na vse strani, ker se je vlada hotela na vsaki način izogniti konfliktu s Cehi, dobro vedoča, da ta konflikt bi bil silen. Eden nemških govornikov je rekel sicer, da bo dovoljenje državne subvencije mestu praškemu — ker to da je narodno-politična koncesija Čehom — oviralo delovanje parlamenta in je s tem namigoval na možnost zopetne nemške obstrukcije. No, mi ne verujemo v to in smo uver-jeni, da je dotičnik rekel t^iko, ker je sploh moral nekaj reči v markiranje tiste dozdevne nemške opozicije. Neposredno torej — po naši sodbi — ni posebne nevarnosti za parlamentarno delovanje. Ako namreč način, kakor se letos vleče proračunska razprava, sploh zaslužuje ime »delovanja« ! Situvacija je torej rešena tja čez do prve nove zadrege, do novega ozlovoljenja med Btrankami. Za tako nezadovoljnost pa je ravno g. K<"»rber te dni položil kali na vse strani. Da potolaži Nemce je obljubljal in podpisaval menice na vse strani ! Bo-li mogel ustreči vsem danim obljubam ? Kolikor poznamo Nemce, se ne motimo, ako rečemo, da niso bili te dni ravno skromni na svojih pogajanjih s Korberjem in stavili bi glavo, da so zahtevali stvari, radi katerih, če jih bo hotel uresničiti, pride do skrajnega odpora od tlovanske strani... Potem bo moral vnovič tolažiti Slovane in v ta namen vnovič obljubljati Nemcem. Ali more priti kedaj do pomirjenja, do normalnih odnošajev po politiki, ki za vsako mrvico pravice, ki jo daje ednim, daja dvojno odškodnino drugim, ki niti ne potrebujejo mrvic, ker so že ne le v polnem, ampak v prekomernem uživanju vseh pravic?! Tako se le širi propad, »Tudi ne bom, mati!« »Ali možiti se moraš!« »Ne bom Be možila, mati, nikoli se ne bom.« »Moraš, Lucija, pravim ti. Poslušaj me burno. Stariši te ne morejo rediti, niti ti njih, cel<5 Bame sebe ne moreš ti hraniti. Da si bogata, ne bi te silila; možitev ni naj-veča sreča. Kaj hočeš tako brez škorjice kruha? Živeti moraš! Služkinja ne moreš biti, služba bi te ubila. Mogla bi se zakopati v samostan. Ali uvažuj : ti imaš očeta in mater, ki bosta stradala brez pomoči, ti imaš atariše, ki so ti življenje dali. Imajo li ti stareji pravico zahtevati, da jim vračaš milo za drago ? Imajo, tudi božja zapoved nalaga otrokom to. Žrtvuj se za očeta, ako se že nočeš za-me! Pa to niti žrtva ni. Ljubezni ne moreš dati, zato ti ne treba tudi, da bi jo žrtvovala. Omoži Be in boš preskrbljena za vee življenje svoje, a s.taboj bodo preskrbljeni tudi tvoji stariši. Polagoma se priučiš prijateljstvu svojega bodočega tovariša : mesto slasti ljubezni bos uživala slasti sveta. In koliko se jih ženi brez ljubezni !« Klara je obmolknila in pogledala hčer. (Pride še.) ker eni jKjsiajajo oblastneji bolj in bolj, drugi pa ogorčeni l>olj in bolj. Dispozicija za resnično pomirjenje pa je tako med dvema mlinskima kamenoma, ki jo drobita vsaki dan sproti. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Med došli mi spisi včerajšnje seje se nahaja predlog posl. Pacherja glede iz vedenja zakona za varstvo zdravilnih studencev in glede ustanovitve posebnega urada za var stvo gorskih studencev. Po-I. K 1 1 e n b o g e n in tovariši bo interpelirali radi uničenja socijalističnih glasov o volitvah trgovskih pomočnikov na Dunaju. Interpelantje so vprašali minister-skega predsednika, da-li hoče preprečiti tako nasilno postopanje dunajskega magistrata? Zbornica je prešla na-to k nadaljevanju razprave o naslovu čar3tvo« pioračuna prekliče, ker se bo sicer delalo na to, da se temu odpomore potom zakonodaje. Resolucija, ki je bila na tem shodu jednoglasno vsprejeta, izvaja, da so novine duševen proizvod onih oseb, katere jim dajejo vsebino, v kateri vsebini se izraža duševna in moralna individualnost izdajateljev, piscev is urednikov ter obstoji med novina mi in temi osebami tako ozka vez, da je vsako zasramovanje novin tudi zasramovanje njenih sntrudnikov. Položaj ▼ Belgiji. Splošna stavka v Belgiji je končala, kar so socijalistični voditelji naznanili s posebnimi manifesti. Očevidno je, da so socijalistični poslanci igrali hazard. Bili so prepričani, da jim bo sreča mila ter da dobe igro, vsled česar so vso svojo imovino stavili na eno karto. Nadejali so se, da uprava blagajn in nov-; njih odločni nastop in njih grožnja s splošnim finančnega ministerstva. štrajkom in slednjič z revolucijo vstraši kle- Posl. dr. Tavčar je izjavil, da treba rikalno večino in vlado, katera da se je na porotni razpravi Podmenik-Krstic dal zavesti do izjav, ki naB silijo, da se stavljamo na odporno stališče nasproti njemu, in ki prinesejo tudi parlamentarno akcijo proti njemu!! Slavospev v »Piccolu« more gospoda svetovalca poučiti, kako pripravljene so bile rok*, ki hočejo njegov nastop — politično iz-k o r i š Č a t i. Najneljubše pa mora biti — po našem mnenju — gospodu svetovalcu Pe-derzolliju to, da so s slavospevom njegovi osebi spojene najpiramidalneje — bedastoče, supozicije in trditve, ki naravnost zanikujejo visoki namen sodnih razprav ustmeno in direktno občevanje se strankami — in ki odrekajo neizogibne pogoje za zanesljivost pravosodstva. Kajti tudi nejuristu mora biti jasno, da neizogiben pogoj zanesljivosti pravosodstva je ta, da sodniki in drugi sodelujoči na razpravi govore z obtožencem di-! rektno in v tistem jeziku, katerega ima po- pohvalno priznati vladino pomočno akcijo o strahu — ustreže njih želji po splošni volilni slednji popolnoma v svoji oblasti ! priliki potresa v Ljubljani. Govornik je pri- pravic'. Do splošnega štrajka je sicer res prišlo, ' »Piccoloc trdi nasprotno, to je, da poročal vi c dobrohotnosti in prijenljivosti o a ker je vlada kljubu temu ostala trdna na- mora *>iti le italijanščina posredovalka med iztirjevanju potresnih posojil in je obžaloval, sproti vsem grožnjam in je večina zbornice j»stico in ljudstvom, brez ozira na to, da to da so za povračevanje istih določeni pre- odklonila predlog radi revizije ustave, so so- j ljudstvo ni italijansko, potem ni to le goro-kratki roki. Dr. Tavčar je govoril dalje o cijalistični poslanci retirirali, ne da bi bili | staana krivica, ampak tudi piramidalna Negospodarski krizi na Kranjskem, ter je zatr- izvedli svoje pretnje z revolucijo. Jasno je torej, dastoča. V sakako pa mora biti gospodu jeval, da ee je vsega prebivalstva jM>krajine da socijalisti niso mislili resno z revolucijo, svetovalcu jasno to, zanj poprijel obup radi tega. Ljudstvo je prisi- temveč da so porabili to le v strašilo, da gotovo ne ravno prijetno dejstvo, da so pritisnejo na vlado; mogoče je pa tudi, da politični motivi diktirali »P i c-so zadnji hip spoznali, da so preslabi za tako colu« slavospev njegovi osebi! nevarno akci o. Poprej so namreč zatrjevali, »Picoloc govori opetovano o »komedi- da je meščanska garda na njihovi strani in jah«, ki jih uganjajo slovenski odvetniki in da tudi velik dtl vojaštva potegne z ijud- se sklicuje o tem na apostrofa gosp. s veto-stvom, pozneje pa se je pokazalo, da temu valca Pederzollia do odvetnika Staniča, češ, ni bilo tako, vsled česar so šanse socijalistov da on, predsednik sodišču, ne bo dopuščal v ljeno iz-eljfcvati se, vsled česar so je Lati, da se dežela opustoši zbok prevelikega izseljevanja. Govornik je podpiral resolucijo poslanca Povšeta, naj se roki za povrnitev vseh potresnih posojil podaljšajo do 1. 1900. Izjavil se je nadalje za subvencijo Pragi ter Schwe- glovo resolucijo, ki priporoča, naj bi se postale dokaj slabejše. sodni dvorani političnih demonstracij. Mi pa ljubljanski občini odpisalo na potresnih posojilih in je slednjič zahteval subvencijo tudi za Ljubljano, ki mora izvesti velike asana-cijske naloge. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik pl. R o z a, je govoril o velikih - gradnjah, ki so potrebne za asanacijo Prage in katerih občina nikakor ne more sama izvesti, vsled ®® 1Z teh ^ ne da poBneti skoraj nič važnej-česar je bilo potrebno, da pride država na sega. Mirovna pogajanja so s«, kakor vse pomoč. kaže, razbila, ali vsaj pretrgala in sicer radi Posl. dr. pl. F u e h s je izjavil, da bo ker Kitchener ni hotel ustreči za- Poraz socijalistov o tej veliki akciji bo moramo izjaviti na polna usta, da političnih vsekakor demoralizatorično deloval na mase ; demonstracij ne uganja oni, ki se poslužuje v ni pa izključeno, da bo ta odločni nastop sodni dvorani sredstev in pravic, ki mu jih socijalistov vendar koristil istim v nadaljeva- dajejo ustavni zakoni države, in ki so z ozirom nju boja za splošno volilno pravico. na faktične narodne razmere neizogibni instru- Vojna ▼ južni Afriki. Iz južne menti za dobro in zanesljivo justico, pač pa Afrike dohaja zadnje dni jako malo vesti, in pomenja politično demonstracijo, ako se take njegova stranka glasovala proti predlogu proračunskega odseka. Predlagal je resolucijo, s katero naj bi se pozvalo vlado, da ista prej ko mogoče predloži zakonski načrt, s katerim bi se sanirale deželne finance. Pos). dr. S c h ii c k e r je menil, da bo predlog glede subvencije Pragi zopet oviral parlamentarno delovanje. S tem predlogom hoče se Cehe samo odvrniti od obstrukcije, če tudi nima češki narod nikakega povoda v to. Govornik je opozarjal na krizo v sladkorni industriji in na nevarnosti, ki prete v trgovinski pogodbi z Nemčijo ter v nagodbi z Ogersko, o čemer so najbolj prizadeti interesi češkega naroda in mora biti ravno Cehom najbolj na tem ležeče, da se ne zaustavi parlamentarno delovanje. Nemci so vedno pripravljeni priznati kulturelna stremljenja češkega naroda, ali vedno le braneči svoje naredno stališče. Posl. dr. K r a m a f je polemiziral z govorniki na levici in je zavračal trditev, da htevi Burov, da bi se za čas mirovnih pogajanj sklenilo premirje. Buri so bržkone pogodili, da lord Kitchener misli vrhovne burske poveljnike pridržati pri sebi toliko časa, dokler bi angležka vojska potolkla burske komande, ki bi bili ostali tako brez svojih izvrstnih voditeljev; Buri pa se niso hoteli dati voditi za nos. Da-li 82 mirovna pogajanja zaprično zopet, o tem ni nič znanega. Lord Kitchener poroča zopet svoje običajne tedenske izkaze o ubitih, ranjenih in ujetih Burih, katerim izkazom pa živ krst ne veruje več, ker se je že tolikokrat dokazalo se številkami, da najužnoafričanskem bojišču ne bi bilo več nobenega živega burskega vo- pravice odrekajo >n se potem to zlorablja v namene, ki očevidno tiče v vsem slavospevH »Piccolovem«. Će bi bilo tudi res, kar trdi »Piccolo«, da je bila italijanščina po tistem »secolare suo di-ritto d' esaere la sola intermediaria fra la giustizia ed il popolo«, lahko odgovorimo mi zahtevanju in obrambi pravic našega jezika v sodnih dvoranah. Sredni Tr/ačani! Pišejo nam: Oesar ne bi bil nikdo pričakoval in kar po drugih mestih, kjer je že, propada — to ustanoviti se je posrečilo nam Tržačanom ! In upamo, da se da tudi trajno ohraniti ! Na trgu pred novo poštno palačo je dalo naše slavno mestno starešinstvo — o čemer se lahko vsakdo prepriča na lastne oči — napraviti »inonumentalen« vodnjak. Ta vodnjak je stal snažno svotico, tU5.t M H) kronic. Nič ne dene, ker ima v bogato odškodnino na sebi to posebnost, da je — brez vode ! Mi in — to bodi povedano v naše opravičenje — z nami vse pošteno meščanstvo smo svoječašno silno zabavljali proti takemu gospodarstvu. Ali sedaj moramo spokorjeno obžalovati in preklicati vse tiste napade in prosimo tudi ostale soobČinarje, Daj popravijo kar so zagrešili Da škodo časti in slavi naše mestne uprave. Kaj se je pa neki zgoddo — tako bo povpraševal ta in oni —, ki je napravilo iz Savlov same Pavle : da sedaj Uar naenkrat hvalijo, kar se je prej silno grajalo ? ! Mi ne bi hoteli, da bi si kedo ubijal v kakor sodni ka, glavo in belil lase z raznim ugibanjem ; zato povemo takoj vzrok tej spremembi ! V Ljubljani, v Gorici in tudi po drugih mestih, ne izvzemši Tista, so že večkrat ustanovljali in ustanovili mestne godbe, ki so pa, žalibeg, vse propadale prej ali slej. — Mi Tržačani pa smo danes v tem obziru srečnejši od drugih zemijanov ! Mi imamo — odkar eo nastali toplejši večeri — vsako noč popolen koncert na poštnem trgu ! Slava torej našemu magistratu, ki nam je dal postavit vodnjak, v katerem muziei-ciiajo sleherno noč slavnoznane — regUe ■ Na obenem zboru ženske ponižni ce sv. Cirila in Jletodlja minole nedelje je prečitala tajnica, gosp'ca Reichman-n o v a, nastopno poročilo: Slavni občni zbor ! Velecenjene gospe in gospice! Dolžnost in naloga je odboru, da po preteku leta zopet stopa pred Vas ter Vam poda kratko poročilo o društvenem delovanju. Na zadnjem občnem zboru deloma na novo izvoljeni odbor se je v svoji prvi seji meseca aprila 1901 konstituiral kakor sledi : na kratko z Iheringom, a) da tudi tisoč let Fredsednica : g.a Karla Ponikvar-jeva, nakrivi ee ne vstvarja niti trenotek pravice, b) me8tDica. gg. Matilda dr. Pertot ova, tajnica : da taka krivica ubija najelementarneje čio- g ca A Reichamannova, namestnica : g.ca Ma-veško pravo, in c) da stare navade ali razvade tilda Skuk-ova ; blagajničariea : g.a Maša se morajo po vsem božjem svetu umikati pred Grom-ova ; namestnica g.ca Lucija Ćerne-novimi zakoni! A v Avstriji imamo vsi v [ tova zakonih zajamčeno narodno jednakopravnost Smoter društvenemu in podružničnemu tudi na sodiščih. delovanju Vam je, čestite družabnice, že itak Če pa »Piccolo« hoče, da morajo glavni znan in ne treba mi še nadalje razpravljati o interesiranci na razpravi odrekati se svojim pra- njem ; naj omenim in povdarim samo, da ae vicam radi porotnikov — per i quali la unica vsled naših posebnih razmer isto osredotočuje lingua obligatoria fc V italiano — je to fri-volnostf skrajne vrste; če se »Piccoloc roga s resnici. jaka, ako bi Kitchenerjevi izkazi odgovarjali takoimenovanim deželnim jezikom, je to per fidija in zasramovanje vseh tistih instancij, ki so pravokrepno konstatirale faktično ebzi-3tenco dotičnih deželnih jezikov ; a če se »Piccoloc sklicuje na to, da mnogi naši znajo tudi italijanski in če zahteva, naj bi se zato Tržaške vesti. Imenovanji v sodni službi. Više de-češki Nemci plačujejo več davkov nego Cehi. želno sodišče je imenovalo sodna praktikanta vsi naži — 111 t sta ogromna večina, ki S subvencijo Pragi ne gre za kako darilo, 1 dra. Emanuela Pečica in Josipa Sanci na ne umeje laski -- morali odrekati pravice temveč, kakor priznava vlada sama, za pra- (iz Skednja) avskultantoma. svojega jezika : je to izbruh skrajnega zbe- vico tega mesta. Govornikova stranka bo Za kongres slovanskih novinarjev V vedno pripravljena podpirati Nemce, kadar Ljubljani priporoča splitsko »Jedinstvoc na- pojde za tako opravičeno zahtevo Nemcev. Po nekaterih stvarnih popravkih je zbor- stopne resolucije : 1. Vsi slovanski novinarji se obvezujejo, niča prešla na glasovanje in so bile vse točke da bodo v svojih listih vzdrževali živo agi-naslova, nahajajočega se v razpravi, vsprejete tacijo, da se po vseh katoliških cerkvah, po slovanskih krajih, prepeva slovanski ter u vede naša narodna liturgija. 2. Vsi slovanski novinarji se obvezujejo, da bodo v svojih listih opisovali naše sta- potom navadnega glasovanja, izvzemši postavko o subvenciji Prage, ki je bila v sprejeta na posebnem poimenskem glasovanju in sicer z 218 proti 135 glasom. Zbornica je prešla potem k razpravi o inje v Is'ri, tej mrtvi straži avstrijskega slo- vanstva ter da otvorijo posebne rubrike za nabiranje railodarov za istrske hrvatske in slovenske šole. 3. Slovanski novinarji se zahvaljujejo presv. dr.u S tad le rj u in onim škofom, ki so nasluvu »direktni davkic. In se je potem, ko je govorilo nekaj govornikov, seja zaključila. Čast novin. Dne i 2. marca t. iz- dalo je dunajsko najvišje sodišče rešitev, v kateri je obsežena razsodba, da novine ne morejo biti predmetom razžaljenja časti, ter da vsled tega njdi uredniki ne morejo tožiti, ker da so novine jednostavno blago, katero se prodaja. Te dni je bil vsled te razsodbe na Dunaju sestanek časnikarjev in pisateljev, katerega ee je udeležilo tudi več državnih poslancev in drugih odličnjakov. Zastopani so bili neinštci in slovanski novinarji brez razlike strank. Shod je protestiral proti zgoraj-navedeoi razsodbi, zahtevaje, naj se ista snelega naiodnega šovinizma, s katerim >Piccoloc in družba dan na dan skrunjajo naše sodne dvorane! Kajti dvojno moramo imeti na umu: 1.) da ga ni zakona, ki bi dolačal, kakov »razpravni jezike, in 2.) da je gorostasna laž, ako se hoče uverjati, kakor hoče »Piccoloc, da namreč interesi meščanov zahtevajo izključno italijanski razpravni jezik ! ! Mari je deželno sodišče v Trstu samo za mesto tržaško ? Mari nima v svojem območju tri povsem slov. sodne okraje ? Mari niso drugi okraji jezikovno mešani in večina teh s slovanskimi večinami? In če vzamemo tudi samo mesto tržaško : ni - Ii tu mešano prebivalstvo "? ! Na kratko: kar je »Piccoloc stlačil v zvezo s slavospevom g. svet. Pederzolliju, to podpirali žnjim znani protest Vatikanu, na pomenja zanikanje zakonov, gaženje najele-poštenem in junaškem zavzemanju za svoj mentarnejih človeških prav'c, preziranie sve- rod. — »Jedinstvo pripominja : tosti in namenov justice, preziranje praktične »Brez govorov, brez razprave, mogle bi 1 potrebe! ! se te resolucije vsprejeti v 5 minutah, a vaa-1 Gg. svetovalec Pederzolli pa bodi kdo prizna, da bi tužni Istri donašale neko- uverjen, da bomo z vsemi sredstvi branili liko tisočev na leto, da bi se staroslovenska' pravo našega jezika v sodni dvorani —proti liturgija povspešila, a episkopat hrvatski bi njemu in proti vsakomur. dobil moralno zaslombo — ker jo zaslužuje.c Da bo o tem govora v parlamentu, smo Naš jezik na porotnih sodiščih. Go- že omenili. Ob enem pa poživljamo toliko spod svetovalec Pederzolli je na dobrem glasu naše občinstvo kolikor nase gg. odvetnike, kakor jurist in sodnik. Tem bolj se čudimo, 'naj bodo železno vztrajni in neiprosni v v nabiranju doneskov za glavno družbo in v vzdržavanju, oziroma podpiranju otroških vrtcev v okolici. Prva in glavna naloga podružničinemu odboruu je torej pridobivanje gmotnih sredstev. Izvrševanje te naloge pa postaja, žali-bog, čimdalje težavneje, kajti doslej običajne prireditve so se tekom časa obrabile, tako-rekoč izerpile in je zato vsakako težavno izumiti kaj novega, kaj posebnega in — pred vsem — kaj privlačnega ! Lani v maju jo priredil odbor bazar s pošto in ribarjenjem v »Narodnem domuc v Barkovljah. Za bazar nam je došlo mnogo okusnih, celo dragocenih daril, za katera se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim čestitim narodnim damam. Cdeležba je bila nepričakovano lepa in videlo se je, da zaba ve te vrste posebno ugajajo občinstvu in da bo torej na mestu, prirejati jih tudi v bodoče ; saj ob razmerno majhnih stroških prinašajo vendar lepih dohodkov. Nadalje je priredil odbor s sodelovanjem gledaliških diletantov in slavnega »Slovanskega pevskega društva«, Jurčie-Govekarjeve »Rokovnjače« dne 2. in 11. junija in 1. novembra 1901 ter 1. januvarja 1902 in sicer tudi v Barkovljah. Kakor dramatične predstave v obče, imajo tudi »Rokovnjači« v nas tržaških Slovencih privlačno silo in so nam štirikrat napolnili dvorano docela. Zalibog pa je bil čisti dohodek vseh predstav razmerno naravnost minimalen — radi velikih stroškov, nastalih z nabavo novih dekoracij, kulis, kostumov ter z izplačanjem tantijem pisatelju-dramatizatorju. Dne 7. julija smo imeli veselico v Ro-colu, dne 15. avgusta pa pri sv Ivanu. Obe ste bili prirejeni v korist naši podružnici ter sta vspeli vsestranski. Dne 7. decembra je priredila deška šola družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu podružnici v korist običajni Miklavžev večer. Meseca februvarja pa so imele tržaške dame, tudi v korist ženski podružnici, kcstumiran plesni ve «ček. To je bila prva jednaka prireditev in je imela v vsakem pogledu najlepši vs}>eh. Kakor lani, tako so se tudi letos razposlale po mestu in okolici znanim rodoljubom tiskane nakaznice za takozvano »božičnico«, katerim se je odzvalo lepo število blagih rodoljubnih src. Da se moči preveč ne razcepijo in da se do radodarnoati slavnega občinstva ne stavi prevelikih zahtev z večih strani, je ženska podružnica letos opustila nabiranje Ciril-Metodijevega daru na lastno roko ter odstopila isto popolnoma moški podružnici. Vse to skromno delovanje pa bi seveda ne donašalo podružnici toliko gmotnih sredstev, da bi zamogla zadoščati mnogostranskim potrebam njenim, ako bi je tudi letos, kakor vsako leto, ne bili posamični rodoljubi in društva podprli prav izdatno z večimi doneski. — Tako ie g.a Ivana ud. Kalister podar la 2<>0O K j>ovodom smrti svojega soproga, slovenskega mečeta in našega posebnega dobrotnika, blagodušnega g. Frana K a 1 i s t r a, čegar prerano smrt je morala prebritko občutiti v prvi vrsti naša podružnica. Hvala blagorodni g. darovateljici in slava opominu našega pokojnega podpornika 1 — Nadalje nam je g.a Antonijeta ^abec o priliki svoje |Hjroke z g. Ant. Foeeterjem ml. blago-izvolila nakloniti lep da od 200 K. Bodi presrčna hvala tudi tej zvesti prijateljici, ki se nas še vedno in često spominja v daljni tujini ! Istotako se na tem mestu še posebno zahvaljujemo cenjenemu listu »Edinost«, ki nam je brezplačno objavljal razne oglase in darove; dalje »Slovanski Čitalnici«, ki nam je drage volje prepuščala svoje prostore za mesečne seje in za občni zbor ter vsem društvom in posamičnikom, ki so na ta ali oni način pripomogli našemu delovanju. Tako, čestite gospe in go3pice, sem Vam načrtala način in pota, po katerih je podružnica dobivala svojih gmotnih sredstev : sedaj pa dovolite, da Vam v kratkih potezah še povem, kako se se ista porabila. Osrednjemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani sj je poklalo 500 K in — kakor novoletno darilo — ves dar g. Ivane udove Kalistrove, t. j. 2000 K. Dijaški kuhinji v Tratu smo dale 50 K. Najpotrebnejšim učencem in učenkam na družbinem zavodu pri sv. Jakobu se je nabavilo ob novem letu 167 parov obuval. Povodom praznika slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metodija seje mladina iz otroških vrtcev v Rocolu in pri sv. Ivanu pogostila s sladkim kruhom in malinovcem ; opustilo se je pa, vspričo preobilih stroškov pogoščenje otrok pri sv. Jakobu. Naša podružnica vzdržuje nadalje povsem otroški vrtec v Ricolu, katerega vodi g.ca Carga, ter izdatno podpira onega pri sv. Ivanu in v Skednju, katera vodita g.a Grmek in g.ca Gregorič. S tem, sl&vna gospoda, sem izvršila nalogo poročevalke, zagotovljaje Vas, da si je odstopi vsi odbor prizadeval, izpolnjevati svojo zadačo po svojih najboljših močeh ter tla vsled tega po preteku svoje poslovne dobe z mirno vestjo izroča v Vaše roke poverjeni mu častni mandat, želč novih moči, ki bodo še mnogo intenzivneje in vspešneje delovale v prid in blagor naše 'skreno ljubljene družbe sv. Cirila in Metodija ! V to pomozi Bog! Nedeljski počitek uslužbenec v v zalogah Oirlja. Lastniki zalog oglja so ugodili zahtevi svojih uslužbencev po nedeljskem počitku, počenši od nedelje 4. maja do ušte-tega meseca septembra. Beleže ta hvalevredni sklep lastnikov zalog oglja, opozarjamo torej občinstvo, da bodo zaloge oglja ob nedeljah v označenem času zaprte. Dragoceno pri poznanje. Zadnja »Soča« priznava izrečno, da v polemikah z »Edinostjo« pobija le znano »domišljavo« — o se b o in da se z nami sploh ne spušča v stvarne polemike. Zabeleženo bodi ! Toda s pripombo, da bi se »Soča« morala že enkrat sramovati svojih smešnih naporov v mamljenje občinstva, kakor da je res vse to, kar je pisano v »Edinosti«, zgolj zasebno me-nenje jednega samega »domišljavega* človeka ! Porotno sodišče. Včeraj zjutraj se je zapričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava proti 31-letnemu Antonu Chirico iz Italije, obtoženemu umora svoje soproge. Predsedoval je svet. Petronio, sodnika Vesti iz ostala Primorske. T Boljanca so ustanovili pevsko dru- „ Štvo »Prešeren« našemu najveČemu pesniku sta bila Crusiz in vit. Mamji. Državno» _ , . , , .,, . . na čast m spomin. C. k. namestnistvo je že pravdništvo je zastopal dr. Pancrazi, branitelj |K>trdilo pravi,a DruSfcvo ^ gojilo petje in dr. Breitner. prirejalo veselice v tej narodni unijatski vasi Iz obtožnice je posneti, da ee je P^-jtef « 4e sedaj priporoča blagonakionjenoeti cijski nadzornik Rudolf na poziv obtoženega , , ... J r o • slovenskega občinstva. Chirico podal na stanovanje istega, kjer je t y odbor go ij6voljeni. pred8ednikoin našel Chiricovo soprogo s prerezanim vratom, j Anton žerjal (>odpredBednikom Ivan Qta, Chirico je trdil, da se je njegova soproga j blagajnikom Matj> Bandij ^^ Fran sama umorila, ali razne okolnosti in Ch.n- ! £d y nadj50rnik0m Ivan 0ta, pregledoval-covo vedenje so dovele do suma, da je brž- i cema računov ^ .q Joaip Kozina kone Chirico umoril svojo ženo. Chirico je živel v napetih odnošajih se svojo ženo in se je- morala ista prost i t u i r a t i, da mu je preskrbljevala Po ustanovnem zborovanju so nabrali za družbo sv. Cirila in Metodija 4 K 10 štet. Tudi na nadaljnjem svojem zborovanju noče društvo — kakor nam pišejo od tam — »po- denarja. Chirico da se je poprej tudi večkrat ■ nbiti na Qaša 8V brata> ki gta biU zače,_ izrazil, da umori s*ojo ženo, kadar je ne bo * nika ^^ Bvetinji naši _ s)oveD9{emu mogel več prenašat.. 1 bogoslužeoju.« K ljubu vsemu temu pa je Ch.rico na x y 0pat|j| je bilo od x 9eptembra včerajšnji razpravi zanikal vse to in trdil, da 19Q1 do uk|ju5no 16 aprila 1902. L 11.055 se je žena sama umorila. oseb. Od 10. aprila do uključno 16. aprila Razprava se nadaljuje tudi danes in se je prira8tlo 520 ^^ Doe 1G. apr£la je bilo bo bržkone nadaljevala še par dni. Samoaor jeduolctnega dobrovoljca. V svojem stanovanju pri Sv. Jakobu ustrelil se je sinoči 21 -letni jednoletni dobrovoljec 97. pešpolka, Anton Jerič. navzočih 1863 oseb. vlado, da-li je o obnovitvi nagodl>c z Oger-sko in trgovinskih pogodb z drugimi državami pripi a vijena upoštevati interese kmetijstva in ozirati se na želje zastopnikov istega. Posl. Klieman in tovariši so interpelirali vlado radi dejstva, da interesentje pri sladkornem kartelu uporabljajo vei:ke svota v ta namen, da bi se v listih in razpravljalo o škodah, ki jih provzroča sladkorni kartel. Jn-terpelantje povprašujejo vlado, da-li je pripravljena uporabiti vsa sredstva proti sladkornemu kartelu. Zbornica je na to prešla na dnevni red t. j. k razpravi o naslovu »direktni davki« proračuna finančnega ministerstva. Pričel je govoriti posl. Soukup. Umorstvo ruskega ministra Sipja- ina. PARIZ 23. (B) Vsled umorstva ruskega ministra Sipjagina je tukajšnja policija izvršila hišne preiskave pri 15 tu bivajočih ruskih begunih i a je o tem zaplenila spisov, ki naj dokažejo zveze dotičnikov z morilcem Sipjagina. Gradnja novih vojnih ladij. ^ASHiNGTON 22. (B.) Komisja za mornarico v hiši raprezentantov je sklenila predložiti zbornici gradnjo dveh bojnih ladij, dveh križarjev in dveh topnjač. Ruski naučni minister odslovljen ! BEROLIS 23. (B ) Jutranji listi javljajo, da je bil rmki naučni minister Va-novski minole nedelje odslovljen. Car Nikolaj da se je po prizadevanju Pobedonosceva branil podpisati načrt za preosnovo srednjih šol, na kar da je minister Vanovski podal svojo ostavko. Vesti iz Kranjske. * Efektno tombolo s 7O00 kartami je Ob 9. uri zvečer se je mladenič podal dovolilo ministerstvo delavskemu bralnemu | v svojo sobo, iz katere se je pol ure pozneje društvu v Idriji ondotnemu dijaškemu pod- začul močan strel. Ko so njegovi stariši in pornem i društvu na korist, vsa družina planili v sobo, ležal je mladeniči * Zadrugo za prašičerejo ustanove pri- ves v krvi mrtev na svoji postelji. — Dva hod njo nedeljo v Ribnici. Na shodu bodo zdravnika, ki sta kmalu prihitela z zdrav- razna predavanja, ki bodo v zvezi z nameni niške postaje, nista mogla več pomagati mla- nove zadruge. Shod prične ob 3. uri popo- deniču. I u Ine in se bo vršil v prostorih gospoda An- Yrzrok samomoru je bila — nesrečna dreja Podboja, ljubezen. YTsevedni »Piccolo« pa pravi, da se * Roparski napad. Dne 11. t. m. je je mladenič usmrtil, ker je padel na Častni- bila 63 letna Marija Btec s Studenca, ko se škem izpitu in bi bil moral še jedno leto slu* je vračala iz Prevoj v preserski občini, na žiti v vojakih. cesti napadena in oropana. Iz gosda je pla- Ivako bedasta je ta trditev, spozna se nil nanjo neznan človek, jej nastavil nož na takoj, ako povemo, da jednoletni dobrovoljci prsi in velel: »Denar sem, ali te pa zako- Žalostnim srcem naznanjamo znan- delajo častniške izpite še-le proti ko jcu ok- ljera«. Napadalec je ženico vrgel ob tla, jej 1 ceni ill prijateljem, (la je sinoči, pre- tobra, sedaj smo pa še-le v aprilu!! vzel ves denar, kar gaje imela, namreč 13 videna S Sv. zakramenti za umirajoče, Draibe premičnin. V četrtek, dne 24. K 40 stot. in zbežal v gozd. ! umrla aprila ob 10. un pred pol udne se bodo vsied - Tib*tuk- ? i Vesti iz Štajerske. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ^ J ^ ^ v na VTrdeli št. 857, hišna oprava; v ulici del ( — Tožiti hočejo celjsko »Domovino«. Llovd št. 2.b, hišna oprava; v ulici Mal- Celjstti policaji namreč, ker jim je to canton št. b, usnje in kopita; na velikem glasilo očitalo, da se ti možje povodom zad-trgu, oprema v zalogi + Ersilija ČoH, • * hčerka ranjcega učitelja Andreja < Oka, v 12. letu svoje dobe. Pogreb bo jutri dne 24. t. m. glasovir; v ulici njih naborov niso vedli tako, kakor se mo-i ob 4. in pol uri popoludne na Ka- Miramar št. 11, hišaa oprava; v Skednju št. rajo čuvarji javnega miru in reda. »Domo- , tinan. 322, hišaa oprava; na Korzu št. 47, hišaa vina« pa jih pozivlje: Le naprej, le ovadite oprava in ročna dela; v ulici Barriera štev. nas> tako dokažemo vsaj resnico naše pi- 29, hišna oprava. save ! ! Vremenski Testni k. Včeraj: topi imer — Na zadnjih vojaških naborih se; ob 7. uri zjutraj 17° 5 ob 2 uri popoludn- j« prav dobro opažalo, kateri kraji celjskega 23.7 C.c — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.8 okraja so v narodnem oziru najbolj zavedni. | — Danes plima ob 9 5 4c») strani cerkve sv. Petra). J JJ KoakortaM nemogoča, ker je blago JJ JC li prve roke. K X X X X X Književnost in umetnost. Zadoščenje Pogačnik-Navalu. Dne 20. t. m. je naš rojak, slavni tenorist dunajske Barkovelj in *>Zirja« iz Bojana prirediti (,vorne °Pere' P o g a č n i k-X a v a 1, dne G. julija veliko skupno vrtno veselico Priredil na Dunaju koncert v slovo, ker v Rojanu. Toliko na znanje dni-im bratskim vsled nekeSa konflikta z ravnateljstvom gle- J* X društvom. (dališča — kakor smo že sporočili — zapusti XXXXXXXXXXXXXXXX Pevski zbor bratovščine sv. Cirila dunajsko dvorno opero in se poJa v Pariz, j--- in Metodija nam javlja, daje polovico či-, Koncertna dvorana je bila natlačena odlič- stega prihoda svoje veselice dne 31. marca, De&a obč,ofitva> ki Je & Pogačniku prirejalo jg gj 41 K 11 stoL, odposlal dijaškemu podpor- ^ezkončne, navdušene in demonstrativne ova- ^ i^v.-^lp- T „„j V^ni ® nemu društvu v Pazin. CIJe za lzborno P«fcJe- Pridodati je ^ Al U & 0 d 11U V 1 LUM Jllllfil g) Isti pevski zbor nam naznanja ua dalje, moral mnoS° todk k dolgerau programu ^ da dne 1. junija priredi svojo vrtno veselico in > biI kar obsiPau s cvetjem ia vflak°- (g ter prosi druga društva, da bi to blagovoljno vr8inimi draSimi dragocenimi darovi. ^ vzela na znanje. | Vsi dun®i®ki l'8fci elave Pogačnikovo ^ Na občnem zboru ženske podružnice umetnost ter izražaJ° nado> da ee umetnik (fg sv. Cirila in Metodija dne' 20. t m. so kmalu zoP®fc P°vrae oa DunaJ» ker da 80 % ustopnino preplačali: gdč. Štefanija Nusdor- , tokl telenti ^ Bilno redkL © fer 1 K, ga. Zinka Rvhaf 3 K, ga. Dekleva! A mi SIovcncl 8memo blti ponosni, da ^ 1 K, g. Turk L> K, gdč. Pož. 40 sL, N. N > ^tnik, ta talent izišel iz našega na- & Vel|k fabor Upecmiljt ircal ^ ^ 40 st. Ker se ni mogla udeležiti občnega roda* Nje?3va sl ava ~ naša ****! (g ^.je n«o«be mdl po posebnih načrt*. (S Ceno biti konkurenoe. Prva ta aajveija tovarna pohlltva t teh vrst. •J T R S T f TOVARNA: Via Teta, vogal Via Unitarna I ZALOOK: Piazza Rosarf« it 2 (šolsko poslopje) la Via Riberit it 21 Telefon it. 670. 4- 5 i Sf 6 & & a en se ni mo; zbora ; podarila ga. Duška Mankoč '2 K, iz domače pušice ge. dr. Zinke Rvhaf 3 K, iz domače puš ce gdč. Milke Mankoč 8 K, ga. Kati Keada darovala 2 K. Presrčna hvala blagim darovalkam in darovalcem ! Blagajn:štvo. Brzojavna poročila. Država! zbor. DUNAJ 23. (B.) Zbornca poslancev, (g — Poslanec Prašek, H rub v in tovariši so predložili interpelacijo, v kateri vprašujejo 1LU1TB0TAII ČUK I AS TO IJ II FE1II0 Predmeti postavio se na pat obrod aH železnico rmnKO, Javna zahvala. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem onim blagim dušam, ki so nam bile s svojimi izrazi sočutja v veliko tolažbo v teh težkih urah. Srčna hvala vsem onim, ki so za časa bolezni obiskovali blagopokojnega ter mu s tolažilno besedo lajšali trpljenje, nam pa veliko žalost. Srčna hvala vsem onim, ki so spremili zemske ostanke blagopokojnega k večnemu počitku ; sploh bodi hvala vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili svoje sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini na izkazani ljubezni do blagopokojnika, kakor tudi pevcem uglednih društev ,,Zarja44 in ,,Adrija" za ginljivo petje na domu, v barkovljanski cerkvi in na gomili. Bog Vam piati ! Družine pertotove. I i roj 1727. Natečaj U izvržen ju zaključka ohrinskoga zastupstva od dne IS. novembra 1U01 (proračunska razprava za godinu 11)02) razpisuje se ovim natjeraj za mjesto obeinskoga zemljonierca (geometra), kojemu re lnti zadaća izmjeriti i proeie-niti obrinsku zemljišta prigradjena od obe i nara iza zadnjih izinjerenja u obeini Kastavskoj. te n pridruženih obeinah Berguda. Skalnima i Studena a even-tualnv i Klana. Godišnja j»la«'a zemljomereu djeljena je na kruna 2000 hiljade.) Molite!ji imaju podnieti svoje molbo podpisatomu obeinskomu glavarstvu do 15. maja 1902. a svjeki : Savinski venec, II ; Fran Zgur : Pesem mladine ; Dr. Laza K. Lazarevie : Šolska ikona, IT ; J. S. Machar — I)er-mota : Magdalena, III. sped. Listek : Nove knjige: — je: »Magdalena«, zvršetek ; Dr. J. T: xKoledar družbe sv. Mohorja« ; »Mala biblioteka ; J. F : Jambrišak Marija : : Znamenite žene u pov jesti i pričama«; »Novi akordi«. — Beležke. Naroča se pri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu ul. Molin piccolo o. IT., kjer se dobe tudi posamezne številke. ---Cena : 6 K za celo leto, 3 K za pol leta. -- „SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma. ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilnstrovani ceniki s« franko na razpolago. Velik dohod elast čnih trakov, zajamčeno prve vrste, rti-dečih in činih, za cepjenje trt. Za razpro-dajalce po znižani ceni. Tudi sem prejel toli zahtevano fosforjevo apno (Fo«-forkalk in tudi Futterkalk imenovan«) za jačenie ž 1 in pitanje živali. Cena 80 siot. kigr. Za veo klgr. po znižani ceni.. Pošilja t ve po povzetju. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — ul. Belvedere TRST Filijalka na OpČioah 212. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst (Nasproti „Isola Cliiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, Buepenzori, elektroterapevtični aparati, aparati ta umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Cepiči na amerikanskih trta!i, '2 i n .">-letn:, cjiKernet in teran, se prodajajo po jako nizkih cenah. Ponudbe je pošiljati na »Vodstvo otoka Brioni«. Brioni pri Pulju. FILIJALKA c. ti pri?, avstr. MWnn zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/4°0 30-dnevni odkaz 2°/0°/t. on o 3-meaeČni „ 2,/4°/c, n t, O 4 o J. 91, O J n n 10 □a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks=-p krepost z -9& 1 ,H32-248-2-> 49.46507 5fX>.000-— ;>o 822-42-24;i.331-& 5iX».0tXJ-— 1,187.164-86- ie! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jftetodijevo cikorijo.