: - ■ m : ;..... * :v ARODA list slovenskih delavcem T Ameriki. rz Slovenian DmSj I U.U— g Issued every day except Sundays a I and legal Holidays. $ TELEFON: OOSTLANDT 2876 Eatsrsd m Second Clan Matter, September 21, 1908, at the PostOftlce at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2870 NO. 126. — STEV. 126. NEW YORK, TUESDAY. MAY 29, 1928. — TOREK, 29, MAJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL NOBILA NE MOREJO NAJTI POSADKA POLARNE EKSPEDICUE SE JE NAJBRŽ PONESREČILA Dosedaj še manjka natančnih poročil o/'Italii" in njeni posadki. — Radijske klice na pomoč so čuli ob pacifični obali. — Materinska ladja je zapustila Spicberge. — Združene države bodo mogoče poslale ladjo Los Angeles na poizvedovanje. SAN FRANCISCO, Cal.f 28. maja. — Klice na pomoč, ki so prihajali baje od zračne ladje "Italia", je ujela Radio Corporation of America in več amaterskih postaj ob pacifični obali. Pozicija zračne ladje ni bila navedena, a se je izjavilo, da je "Italia" v stiski in da je nujna pomoč potrebna. LONDON, Anglija, 28. maja. — Brodovje nekako tridesetih ladij na kite se bo napotilo v ledeno Severno morje, da prične s poizvedovanji po "Ita-li-i", koje radio je utihnil od petka naprej. Sporočilo, da je odposlala zračna ladja v soboto klic na pomoč, se je izkazalo kot neutemeljeno, kot so javljala včeraj poročila s proviantne ladje Citta di Mi-lano, ki je medlem že odpliila iz Kings Bay ter dospela k otoku Amsterdam. Govori se o več načrtih za pomožne ekspedicije, vendar pa se ne veruje, da bi mogle te ekspedicije dosti opraviti, če je bila "Italia* prisiljena spustiti se na led. Zadnja radijska sporočila v petek zvečer so javljala, da je zadela "Italia" na meglo in močne vetrove in da se pusti gnati, da varčuje s kurivom. Pozicija "Italie" ni bila navedena v onem radio-gramu, a general Nobile je omenil, da se nahaja najbrž v bližini rta North Cape. Razven tridesetih lovcev na kite, bo odšla danes tudi ledolomska ladja Hobby proti Tromsoe. Norveški polarni raziskovalec, kapitan Riisen Larson, bo najbrž vodil ekspedicijo ladje Hobby, kateri se bo najbrž pridružil tudi norveški letalec Lut-zow Holm. Vprizoril bo poizvedovalni polet seve-loiztočno od Spicbergov, predno bodo pripravili kaj definitivnega za reševalna dela. Amaterske radijske postaje na Norveškem in Švedskem so bile pozvane, naj prisluškujejo signalom z "Italie". KODANJ, Danska, 28. maja. — Italijanska vlada je najela ledolomec Braganza, da se ga uporabi pri poizvedovalnih delih glede "Italie". Kapitan je dobil ukaz, naj se drži navodil z ladje Citta di Milano. Poročila iz Osla pravijo, da se ni napotila ledolomska ladja Hobby na Spicberge, temveč na rob premičnega leda. W. Z. FOSTER JE KANDIDAT KOMUNISTIČNE STRANKE Komunisti so izbrali Foster ja za predsedniškega kandidata. — Gitlowa pa za podpredsednika. — Voditelj je ožigosal socijaliste. Po dvajsetih minutah demonstracij, tekom katerih so delegati kričali, prepevali in trgali papir na koščke, je bil William Z. Foster nominiran predsedniškim kandidatom Združenih držav na narodni konvenciji Delavske (komunistične) stranke v Central Opera House a iztočni 67. cesti v New Yorku. Za podpredsednika so delegat je soglasno izbrali Benjamina Git-lova, prejšnjega državnega -poslanca iz Xeiv Yorka. ki je bil leta 1920 &poznan krivim kriminalne anarhije, poslan v ječo, a bil par let pozneje pomiloščen od gover-nerja Smitha. Čeprav je bil rojen v Elizabeth-port, X. J., ni Gitlow državljan, radi dejstva, da mu ni governer Smith vrnil državljanskih pravic, ko ga je pomilostil. Medtem, ko je bil v ječi, je bil Kir low ikandidat Delavske stranke za mesto župana v New Yorku leta 1921. Leta 1926 se je potezal za mesto governerja in eno leto pozneje, ko je skušal priti v državno zakonodajo, je bilo njegovo ime izbrisano iz seznama kandidatov, ker ni bil državljan. Imena obeh mož je predložil konvenciji Robert Minor, urednik '"Daily "Worker" in načelnik nomi-nacijskega komiteja. Takoj se je pričela demonstracija, in oba kandidata so odnesli po dvorani na ramenih. Program ali platforma zahteva strmoglavi jen je kapitalističnega si ZAMOREC KI ZVABUEN V PAST Blondinka Je zvabila črnega lastnika nekega kabareta na zapadni strani New Yorka v molilno past. jMMMMMMMMMMM >69*MHMMRMMRKSMRMMRM«* Zastran postavnega praznika "DECORATION DAY", ne JStT* izide jutri Glas Naroda. Pri-Ijer3 liodnja številka izide v četr-JSP^ tek dne 31. maja. Uredništvo. TRUPLO DEKLICE NAJDENO Truplo odvedene deklice iz Ohija, katero so pogrešali dva tedna so našli. — Truplo Beatrice Rosenbaum, stare deset let, je bilo le deloma pokrito z obleko. PEKINŠKA VLADA JE BAJE V SPORAZUMU Z JAPONSKO Nanking je objavil v dokaz te trditve prestrežena poročila, ki kažejo, da delata Jaoonska in Peking skupno. SANGHAJ, Kitajska, 28. maja. — Nankinšlti vladni svet je objavil celo vrsto brzojavlc, katere so izmenjali agenti maršala Cang Tsolina in japonski ministrski predsednik Tanaka. ZAHTEVA VEČ OTROK Naka čedna mlada blondinka je zvabila Jese Blunta, 35 let starega črnega lastnika Lenox Avenue kluba v past, nastavljeno pred hišo 134 na Ilaven Ave. Tam je bil obstreljen Blunt, ki je stopil zgodaj zjutraj iz xaksi-kaba, od nekega belega moža. .Štiri krople so nvu prodrle hrbet, in odveden je bil. na smrt ranjen, v Columbus bolnico. Detektivi so vztrajali ob njegovi postelji, da ga zaslišijo, t"e bi se mu vrnila zavest.* SALEM", O., 2S. maja. — Deloma oblečeno truplo Beatrice Ko-senbaum, stare deste let, ki je izginila pred dvema tednoma, so našli v neki zaseki na farmi John Lippatta, dve milji od tukaj. Pomožni šerif Kindsbatter je rekel, da je po njegovem mnenju odvajaiec pripeljal deklico na Lip-pattovo farmo, jo odnesel v zase-ko, ji zlomil tilnik ter jo pustil tam. Te brzojavke dokazujejo, da je j bilo v zadnjih par mesecih skle- Ivi I Ixxfll INT njenih več tajnih dogovorov, na! VkJkJVljUlI temelju katerih se je maršal Cangj praktično izjavil pripravljenim, da postavno prizna 21 japonskih zahtev iz leta 1015, s katerimi bij se zgradilo japonski protektorat i nad Mandžurijo ter podalo Japoncem izključne pravico in privilegije v p.rovinci Šantung. Če bi postal ta dogovor polno-moeen, bi se s tem razveljavilo washingtonsko konferenčno pogodbo iz let 1922, ki jamči vsem trgovskim narodom odiprta vrata na Kitajskem na temelju enakih pravic. MRS. KNAPP JE BOLEHNA 110 Mehikancev padlo v^ boju. MEXICO CITY, Mehika, 28. maja. — Pri poskusu, da zavzame Manzanilo, glavno pristaniško me- O napadalcu Blunta in blondin-stema, uveden je sistema socijalne'ki-ki j« zvabila v morilno past, zakonodaje ter odpoklicanje aine- ni dosedaj še nobenega sledu. Temu nasproti pa se je glasilo, da obstaja majhno upanje, da se ohrani črnca pri življenju. Bhnit, ki ima v Harlemu tudi političen vpliv, stanuje na zapadni 120. cesti. Detektivi, ki so sprejeli poročilo taksifošerja, so izjavili, da se je pripeljal >par na št. 14S Haven Ave., kjer sta oba izstopila ter je Blut plačal šoferja. Takoj nato pa je črnec ipadel, zadet od štirih krogel, na tla. Voznik je videl, da je stopil neki mladenič iz majhnega -kupeja, ki je sledil taksiju, ter oddal štiri strele, nakar je zopet takoj sedel v svoj avtomobil ter od-dirjal. Tudi blondinka je medtem že izgrinila. Mrs. Knapp, ki je bila pred dnevi spoznana kri-^sto ob obali lihega oceana, kate- vim tatvine, je Sedaj ba- je vprizorilo SOO vstašev, je ______________, . je zelo bolna. - Kazni.p™10 v Pe^k do odločilne bitke ernan iz soeijalistične stranke leta ni nastopila. riških čet iz Centralne Amerike in Kitajske. Ena planka zahteva zavarovanje proti nezaposlenosti ter določa petdnevni delovni teden po »štirideset ur. Nadaljua planka zahteva preklic osemnajstega amendmenta in Volsteadove postave ter označuje prohibieijo ko "bolezen kapitaliz- „ _ M rn a . •— Mi moramo zgraditi sovjetsko vlado Združenih držav, — je rekel Foster v svojem sprejemnem govoru. — Prišla bo in za njo bo stala rdeča armada. Obsodil je laži-konference glede razoroženja in povedal delegatom, da morajo biti pripravljeni "da iapremene naslednjo imperialistično vojno v državljansko vojno". — i>ocijalLstiena stranka, — je rekel, — izdaja interese delavcev". Ameriško delavsko federacijo je označil Foster kot "avodnieo dela". Platforma zahteva nadalje neposredno priznanje sovjetske Rusije ter pravic za črnce. . Foster, ki je star 47 let ter je bii rojen v Taunton, Mass., je bil iz- Coroner Van Fossan je završil včeraj aveečr avtopsijo, a objavil, da bo pridržal svoj pravorek. Co- Pollska deset roner je rekel, da ni v stanu defi- no Kltajsko. nitivno določiti, če je bil vrat de-kliee zlomljen. Najbolj značilna je brzojavka, v kateri se glasi, da zasleduje Japonska s svojim vmešavanjem v Santung v resnici namen, da ovira prodiranje južnih čet proti Pekingu. Če bo sprejel maršal C'ang 21 zahtev Japonske, — se glasi nadalje v brzojavki, — bo vrgla Ja-di vizij v sever- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVftIK V ZDR. DRŽAVAH. Razkritje je končalo iskanje, pri katerem je bilo ob gotovem času zaposlenih na stotine meščanov iz Youngsrtowna. Beatrice je izginila v jutru 14. maja, a njeni srtariši so sporočili slučaj policiji naslednji dan. Ona je bila duševno zaostalo dete in ker ni mogla govoriti, 111 obiskovala šole. Izginila je že večkrat poprej. Truplo sta našla dva sinova Lip-patta, približno dvesto jardov od mesta, kjer sta baje videla v petek ponoči farmer in njegova žena ča-Icajoč avtomobil. Xekaico na pol poti med cesto in dostično zasek o sta našla dečka suknjo deklice. Dalje naprej sta našla/čevlje in del spodnjega ]>e-rila. Nato sta v neki duplini našla truplo, lo ipovršno pokrito z obleko. Truplo sta identificirala David Rosenbaum. .star osemnja.«it let in Mrs. Amelia Goldstein, brat in sestra mrtve deklice. Stariši so bili istotako pozvani semkaj. Mr. in Mrs. Lippat sta rekla, da je bil avtomobil zelo majhen. Opis kare je kazal, da je bil to najbrž roadster, o katerem sta rekli dve ženski, sosedi Rosenbaumovih, da je bila Reartiee odvedena v njem. Baron Tanaka se je izjavil pripravljenim, da prepusti ("angii kontrolo Šautiinga, če dobi Japonska za to izključne pravice v fSan-tungu, vključno pristanišče Tsing-tao. Xadalje se je zahtevalo, da konca Čang protijaponske demonstracije, v svojem ozemlju ter se odreče svojemu namerni, da naprosi skupno z nankinško vlado za mednarodno preiskavo dogodkov v Tsinanu. Mussolini zahteva od svojih podanikov več c-trok, a fašistični list o-pozarja na gospodarske nezmožnosti. TURIN, Italija, 28. maja. — Tu-rinski fašistični list Gazetta se je v nelkem članku glede delavskih proračunov, ki je vzbudil splošno pozornost, odločno uprl roosevelt-ski doktrini Mnasoldnija, ki hoče i meri sobe italijanskih delavskih domov prena7>olnjene z otroi-i. Gazetta dokazuje, cla si ne mor.-privoščiti uiti najboljšo plačani italijanski industrijski dela ve«* treh otrok, da no govorimo št- o večjem številu. Gazetta je objavila oficijelne sezname cen živi jen -skill potrebšiai, katere so č it ale i lista kritizirali kot popolnoma nezadostne. Za obleko družimo petih glav • so postan-ili seznam smešno nizko skupno svoto trinajstih dolarjev na mesec. Gazetta izjavlja ]K>vsem neprikrito, da predstavlja 121 j lir — ali približno $63 —'eksistenčni mmimunu proletarske družine, obstoječe iz petih oseb. Tega mini-'muma pa ne dosežejo niti najvišji sloji delavstva, ker zaslužijo na.j-Iz narfaljnih (brzojavk je raz- j boljše plačani kovinski delavci po vidno, da sta obljubila governer v ,$32 na mesec. Žena takega kovln-Šantungu in vlada v Pekingu Ja- skega delavca zasluži laliko k več-poncem posebne privilegije v Šan- jem po 75 centov na dan. tungu, kot nagrado za vojaško po-| Vsled tega je jasno, da bo zade-moč Japoncev proti poveljniku (la teorija Mussolinija pri delavcih južnih čet, generalu Cang-Kaj-§eku. V odgovor na japonsko poslanico, v kateri se je glasilo, da ne bo Japonska trpela nikakih bojev v Mandžuriji, — seveda v interesu uiim, — je izjavila vlada v Nan-kingu, da je Mandžurija kitajsko ozemlje, za katero nosi odgovornost Kitajska. Kitajska je pripravljena dovoliti inozemcein varstvo, če se ne bo poslalo nikakih čet v notranjost dežele, kar bi povzročilo nemire. Vmešavanje Japonske je nespametno in nepotrebno. ALBANY, X. Y., 28. maja. — Mrs. Florence E. Knapp, prejšnja državna tajnica, ki je bila v soboto »poznana krivim veletatvine denarja. določenega ia ljuds'ko štetje, trpi baje daues na popolnem opevanju živcev. N jeni zdravniki so se pričeli posvetovati, da določijo, če bo mo- med zveznimi četami in vstaši. Uradno poročilo generala Charts predsedniku Callesu pravi, da so pustili vstaši na bojnem polju 82 mrtvih in 75 ranjenih. Zvezne čete so ižgubile 29 vojakov, \ned njimi enega majorja in enega kapitana. Kot se glasi v poročilu, so vstaši pred bitko prerezali brzojavne ži- 1019 ter se je pridružil Industrial Workers of the World. 'Vodil je jeklarsko stavko v onem letu. Njegov tovariš. Gitlow, je pomagal organizirati komunistično delavsko stranko. e zn a m . To je temam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno-is, ako bosta rpoiterali naflo sa-nesljivo ter točnp »postrežbo. gla zapustiti Albany, da najde požgali mostove ter razdrli že-odrejeui ji trimesečni počitek. jlezniške tračnice, ki vodijo iz Man-Sodnik fallaghan je objavil, dai zanillo v Colimo, glavno mesto bo proglasil dne 4. septembra sod-j države Colima. bo, a dotedaj bo ostala Mrs. Knapp proti jamSčiai na prostem. 30 mož broječa posadka iz Man- )a se bo lahko glasila od Kanill° je s pomočjo policijskega dae do desetih let v okraj- čolna Progresso nudila odločen I odpor Ž ; ' Ženska s padalno pripravo padla v smrt. ATLANTA, Ga., 28. maja. — Pred očmi več kot 15,000 gledalcev, med katerimi se je nahajal tudi njen mož, je padla včeraj ▼ smrt prcfesijonalna skakalka s padalno pripravo, Mrs. Louisa Gardner iz Bostona. Že spre je je pogosto vprizarjala drzne skoke, a v tem slučaju se ji padalna priprava ni odprla, in žena je skočila iz ^yiftue 500 čevlje? t smrt. _____n_ k Di* 1.000.......... $ 18.40 Di*. 2,500 ..........$ 40.76 Din. 9(100..........$ 91.00 Din. 10,000 .......... $181.00 Din. 11410..........$300,00 Lira 100 .............$ 0.M SOO...............H1.M 800 ...............fiejf 800.............fn.t8 Ur 1000 . POSEBNI PODATKI Pristojbin* srn izpis mm ameriških dolar Je? ▼ Jugoslaviji in Italiji mate kakor sledi: ss $25, sli ■tsnji znesek 15 cen. tov; od $25. naprej do $3M. ps 3 cents sd vaškega dolarja. Zs vetje srsts ps na gluha uiesa. Od žene do dekle pri možu. CHICAGO, IH., 28. maja. — Mrs. Lillian Speyer, ki se je hotela ločiti od svojega moža radi okru-tega postopanja, jp sklenila s privoljenjem sodnika Čuden kimtrakt. Da lahko ostane pri otrocih, katf-rih ne more sama preživljati. lio-Če ostati pri svojem možu kot g<>-spodinja, za kar bo dohila po $1D na teden. Aeroplan ubil tri. ORLY, Francija, 28. maja. — Aarorplan, ki se je udeležil a vi jat i-žke predstave v dobrodelne svrhe, je zavozil včeraj v prvo vrsto gle-dalcev^Tri osebe so bile ubite in tri nadaljne težko poškodovane. Poljsko-litvinska konferenca neuspešna. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, pimm: cjobtlandt ssst New York, N. Y. | YAR&AYA, Poljska, 28. maja. Poljsko-litvinska konferenca glede gospodarskih in prometnih vprašanj, se j« razšla brez sklepa in uspeha. Neuspeh je treba pripisovati okoliščini, da se je -vrtela razprava večinoma krog brzojavnih, telefonskih in železuiškotpro-metnih zadev "ob meji" in da so vlekli Litvinci meje drugače kot pa P vJuo v^f. J ^ ^^^ ^ * ^ pii+ih '.zasledoval prekoeeanske -jh>- Imamo ukreniti ver važnih seljaka JSvetozara Ivj't iea Lu njej^j- vo ženo Milko. Občinski beležmk je Takoj odšel z orožniki na kraj ! zločina. V spainiei seljaka Krti-ča se jimo je nudil strašen prizor. lete. za katere se zelo zanima. Vi prostem času rita časopise, da ve. kaj se godi po svetu. Ko je Lind- stvari. Odbor. Issued S very Day Except Sundays and Holidays. 2id dobil nagrado za 'la telo leto velja list ta Ameriko in Kanado______$6.00 Za poi leta_______$3.00 Za četrt Uta--- Na popelji je ležal 70J*ni star«.^*"**4* ^di seljak , Za New York ta telo Me $7J00 Krtie z osmimi velikimi ranami na oboževalec. Ko.je . krscanskl značaj.' _ zf-JJ_____: i is*___* , , - , črtal, da je Lindbergh odklonil v.- 1 .'prsuh- Kraj njega ie ležala njetfo-'^""'7 Je . like svote denarja, ki so mu jih Za vol leta .____Hi. _ I Za inoeemstvo ta telo Uta JffM va žena 64-letn* Milka. Imela je |lfee SVOte <*™"3*> ki so mu jih' MADISON, Wis.. 28. maja # Za tnI leta............. »f^ dve globoki rani na prsih. Poste- boteh P«1«**. ** skleaii- mu I"«« i« Rodkford. I!., židov-i Subscription Yearly $6.00. 3ja je biia popolnoma razmetana podari palieo, ki jo je izdeloval ^ki dijak vseučilišča Wisconsin, je! New York Edison Ur« 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 3-O Meters 920 Kilocycles The Edison Ensemble JOSEF BON'IME, Dim ur Stalita radio-izJoiba za uat Hudih od jem.tU-* v in Javnosti iii 12» W. ,42nd Sir«-«. "fioJbffii zemljt-vid sveta" itu.-iri-ran, opisuije skupine programov. l»*r bo ikj.--1.iii nu htt-vo. The New York Edison Company Van na razpolago. Peter Zgaga Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvtemii nedelj in pratmkc*. Dopiai bres podpiaa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj ae „ H . " „ , „ T .. j___• - ____._. liarja jii bilo vei- v srbi in so ga blagovoli pošiljati po Money Order. Pn spremembi kraja naročiti-. J. kav. proaimo, da ae nam tndi prejfajo bivaliiSe naanani, da hitra je. „ . r , , , najdemo^n^ovnika!__I ZPriW ,.rvi j»vi, s.r«- s<-n ziotrin m cigar imenu poln-ija Musffoliniju že mora iti za nolite. ker si jo začel u- še noče izdati. ;in omare s silo o^^te, Zločim-i so'?0,1"? ^ ^^ K° S° Vpra-/lobil Kenneth Sterling Day nagra- Strela ubila 0«eitl Žensk. .iskali denar, ker je kmet dan pre-,**'1 kak° bo ^^ Ve,ike-,<1<> v^Hieili^a za "krščanski zna- je prodal žito za 5 tisoč Din. De- Um letakl1' je deja1' (la V krat-,<*aj. uspehe in študij". kem vrne v Ameriko neki njegov _ znanec, ki vzame seboj palico za ^ # Lindberjrha. Palica je ?»4 em dolga Ženske m otroci ranjoni V in 350 gr težka. Na palici je nmet-| demonstraciji. niško izrezana alegorična slika' _ uietno iLstvarjati svojo popularnost. Tstvarja j«) z anekdotami, katere razpošiljajo nje-povi agent je v svet. \ieno. Ta metoda je bila že pri Avstrijski cesarski gospodi1 Osumljenec je tndi v sorodu z jiiko priljubljena, jUmorjehim starcem in je edini nje- iiii • • g°v naslednik. Izjavil Je. da jt* Si da ril so nt ali v svoiih čitankah, kako je naprmiei* , - J *' (vstopil okoli j. ure v hiso nmorje- t-c-sar Franc Jožef, preoblečen v lovca, srečal ubogega dijaka, da bi ga prebudil. Ivinetiča ter mu dal par dvojač. .Zločin je pa prijavil šele tri ure C"h. IJndhtir-hovega i>olWa Vreko HKRLIX. Nemčija. 2*. inaja. — oceana. Na palici se vi> kača z od-( V ('harlottenebnrg okraju je sku-prtiin žrelom. Xad n|o so stihi: šala včeraj policija ustaviti skn-'' UJ Ovako če mnogo da strada glava, pino korakajoč iti komunistov jx>d LAXDSBEIIO. Nemčija. maja. — Skupina ]>oIjsk»h delavk jp poiskala pod drevesom zavetja pre.I bližajočo se nevihto, ko je naenkrat udarila strela v drevo. Osem žensk je bilo na mest« ubi- Laiiko je streljati izza ^lota. nikakor ni častno in pošteno. To nuj -i predvsem zapomnijo tisti dopisniki, ki uimaju korajže pois. Iz daljave in izza plota ozuierati je lahko, dočini je iz bližine vse drugačna nujuara. Kn SiUU primer. Kot znano, j,' bil Napoleon izgnan iu> otok K!bo. Pa je možak kmalu |>r:Š4'l k moči .tor se odpravil nazaj proti Parizu. Parižani [tega niso in niso mogli verjeti. Jim ni šlo v glavo in basta. 'I resniee ni bilo mogoče prikrivati. Knoindvajset oJeonovo potcwrnje. In tekom tega časa je objavi! neki pariški li^r N|iNle»"-.»: 1. maja: Krvoločna zver je ušla tih in tri nadaljne so bile težko [iz pekla, kamor je bila jxre^nana. Pet ostalih je bilo lahko nih. Policija je dobila dokaze. b tla v bbžmi seljaka. Na podlujri teira "dejstva" je moral učitelj napravi-.kasneje. Ko so preiskali njegovo stanovanje, sc našli okrvavljene Nemci splezali na 6300 < Kraljica Marija stara 60 let. Radevorinwald. '2. maja: Ivorzijska nenasitna hijena -e je včeraj izkrcala v zalivu Juan. •V maja. — Tširer. zver. morilec je dospel v < iap. H. maja: — Ljudo/erec, krvoločen lev je v fJrenoble. 10. maja: — M.-sto Lyon je od l»rh. tiranu svoja vrata. 13. maja: NasUnik je v Anrerre. ll». maja: Hoimparfe se bliža P;»-rizti. toda v Pariz g» nikdar ne bo. 1 maja: Naj>oleon bo jutri metrov visoko Sorato. ri otrokom dolgo pridigo o neizmerni dobrosrčnosti viso- blažine Ommiieneo jedeM da s0 kega gospoda. jih pcmesnažlli otroei. Mussolini ga posnema. Pred kratkim je objavilo! ameriško časopisje nasledilo brzojavko iz Milana: I Krvava svatba pred sodiščem. v . * i--- • Pred meseci se je vršila v selu e hočeš imeti erno srajco, kar Mussohmja prosi, Bogojevo pri Sombom kmetska ]>a ti jo bo dal." Tako govore otroei po tem mestu. Dc- sv^-t-ba. ki je zelo žalostno končala, vetletni Al srajeo, s katero bi se postavljal ob svečanih pw-Jvsblj„liU jt. bilo velLko ^vilo go-likah. Kaj je storil mali Aldo { Vzel je papir ter napisal sto v in med temi Emerik Gordg in Mussolini ju pismo, V katerem mu je potožil svoje teža- njegov sin. Pozneje je prišel še .Join kaj je storil Mussolini ? Fantu ni poslal samo žef KalocK Gr,ri* vHanjen v ra' i LiONDON, Anglija, 27. maja. —| škodo van Kraljica »Marija je bila včeraj sta-, ra eno in šestdeset let. a ker je nameravala oditi na poletno kra- . . I . i I i . I |. 1 . . ^ . I | > 1 > " ' 11 III) J I I I i Pilot in dva potnika sta bila U- . * . i prefi- . I j 21. maja: Njegfivo cesarsko kra LA PAZ. Bolivija. 28. maja. Nemškim hribolazcem se je ravno- Ijevsko bivališče v Sandringham, kar j>csrcčilo »foseči vrhtfliec Sora- je proslavila svoj rojstni dan dan te, navLsjegn vrha Kordiljer. S jmprej z uhedotu v Buekingliain snci^rotn ]»okriti vrh Sora te je vi>>ok palači/ Dijaki izzvali romunsko vlado. Xeni g<>stje so bili kralj Jurij, sveds'ki prestolonaslednik Gustav Adolf, princesinja Ingritl. jirine iz Walesa in- drugi člani angleške' kraljevske družine. ve. ........ „ _____________________ _________ ,___________________. . * ' : dikalni stranki m to mu je Ivoloei srajce, pač pa vso fašistično opremo. In tako je danes\.ethlo 0-ital DriCAIiKSTA. Romunska, 28. mali Aldo na j ponosne j ši fant v Milanu. I Tudi med to svatbo, ga je napa-~ 28000 <*,anov - , » . i m i • • i tii' wf"unija kršeaiLskih dijakov" ,j)od Kadar se začne nasihuk iiosluževati takih propagand-,del in mu očital, da je raihkal. Ker, ' J ' i r ,, "1 *» i ni"il (»n no (vodstvom Aleksandra t iizasa, se nih sredstev, nehote dokazuje, da se mu majejo tla pod imt J(> 111 1 "rw/1 • J<1 11 « . ":je odt0čno branila pokoriti se raz- kdar neprestano nitriti razburjena nogami. gosta. Pi večerji je odšel Or.rog s I>l^tJlemn 'lovH-in vla bH Ugovor vlade na agitacijo za oprostitev 22 aretira- nili dijakov, ki so zaprti v trdnja- MRS. KNAPP šo k plesu. Kaloci jim je sledil in se je začel zopet ]>repirati z ustila na cedilu. j Slava junaka oceana Charlesa Bližajo se namreč predsedniške volitve, in to je Y!Lindb«-gha. ki pe šele 26 let star 4 „ „i„» • j v vi *an je prvi preletel ocean, je prodr- tem slučaju nerodno za republikance. ^ ^J. y vasicp S!avonije. v vasi Ce ))i bila Mi^s. Knapp oproščena, bi kovala demo-|Klakar Brodu je seljak Ivan kratska stranka v volilni kampanji iz njene oprostitve ^Milošinčič pripravil za junaškega političen kapital. (Lindbergha oiajheil dar. ki ga je tr i i i v c ' , . , . isau3 izdelal. To je umetniško izrez- Kakorhitro ne bo vec Smith governerski kandidat, Jjjana lesena paiica, ^ ^ je seljak ► demokratje le s težavo spravili svojega človeka v vdelal iz gabrovega lesa. Seljak A*i Szilagv. Angleška delavska delegacija podala poročilo o razmerah v Indiji. VAŽNA KONFERENCA. -bode državni kapitol. Toda Smith je spretno razpredel svoje mreže. Republikanskemu državnemu pravdniku Ottingeru, ki pride kot republikanski governerski kandidat vpoštev je poveril vlogo javnega obtožitelja. Sodnik Callaghan, republikanec, je vodil proces. Če bi bila Mrs. Knapp oproščena, bi nastal v demokratskem taboru velikanski krik in vik, čes, glejte jih, republikance, svojo zaveznico so oprostili! Kaj takega se v letu volitev seveda ne sme zgoditi. Ni pa treba, da bi se Mrs. Knapp komu smilila. Najbrž ne bo niti enega dne preživela v ječi. Sodniki so že poskrbeli za to. Takoj po obsodbi je sodnik zaslišal dva zdravnika,, ki sta prisegla, da je Mrs. Knapp preveč bolna, da bi se V ječi pokorila za greh. In ko bo ta termin poteke!, bo kaj lahko najti kakega usmiljenega in človekoljubnega zdravnika, ki bo prise-segel, da je njen želodee še vedno preveč detikaten za ri- se je pred dnevi zglasil v uredništvu zagrebškega "Jutarnjega lista". Mirno je čakal na hodniku, dokler ga niso vprašali, kaj bi rad. Hilosinčie je visoke rasti i« zdravega obraza. V roki je držal dolg zavoj, v katerem je imel shranjeno palico. Plaho je povedal, kako se piše rn jo pripomnil, da ima seboj .palico, od vodstvom elana parlamenta. Pureella. je se- _ v . , . ' , ilr. Jean Tillier, pomožni gene- stavila po svojem i>ovratku iz ln- • . /-, 1 . , , iralni upravitelj Campagnie Ge- dne poročilo, v katerem povdsirja« . „ • ' .. , . . ... . .nerale TraiLsallaintirme ' hreneh spojitev angleškega in mdijskega' . . i , . iLine) v .New Yorku. m brat gene-1 strokovnega gibanja. I . ^ .. , ... ... . ralnega ravnatelja Air. Maurice Delegacija je .nudila mrko sli-' ! , , ., ,. .iTilliera v Parizu, se od pelje v Pa- ko nagnusno'bednih razmer pni . , „ , pretežni večini indijskih prebivalcev, ko jih dnevna plača ne znaša več kot en šiling. SMRTNA KOSA. V Kewarku, N. J., je umrl vče- rrz na važno konferenco s predsetl-ntkom in ravnatelji družbe. ^Ir. Tillier je bil pred kratki A počaščen od poljske - trgovinske y.bonnice ter je bil iznova izvoljen ravnateljem. !Mlad, čvnst in delaven, posveča ves svoj čas interesom družbe in raj znana rojak Anton Murn. Po- . ... ... , ...... . i .. „-0 vsi soglasajo v mnenju, da je on grab se vrsi iz hise žalosti , . . ....... . . o ... ,, ,, . ^ r, .eden njenih najboljših lzvrseval- South 11 St. na Fairmont f eme-' „ J. . x . , , .., , , rnh uradnikov, terv v četrtek ob desetih dopoldne. Globoko potrti družini izrekamo iskreno sožalje! , Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu-jejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste ustregli vsem. Uprava Narol1. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI xa leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRATIKA u leto 1938; HlSA v STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN PREROKL (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV N^vrii J9% caneje kot drugod. - POTEXBUJEM ljudi xa delat pri Chemical Wood, dober gozd, pipa stoječe drevje; plača $1.80 od Corda. Joe Kocjančič, Bos 1, Tira* Pa., Warven Co. (2x2^431) CENA VSEM ŠTIRIM ?150 Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Clanaranina za člane je samo $1.00 na leto Naročila pošljite na: — "Glas Naroda" 12 Cortlandt Street. -New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil 1 " Dr. F. J. KERN Cena 8 poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za ačence angleščine; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko aa gleSki besednjak (4000 besed). i Naročila pošljite mat "GLAS NARODA" 82 Cortlandt SL New York Jljevo veličanstvo Xapolt-cm Fiona-[}uirt<- je včeraj v svojem gradu milostno sprejel vdanostim izjavo svojih zvestih podanikov. * In tako je bilo vedno in je povsod. Ko so Rad ie a žandarji za pete vlekli iz njegovega skrivalisOa, so ' '_rri jusroslovanski listi označevali s ' sledevhni in podobnimi izrazi: j"Pijanee*'. "I,o]m>v", "A v št ri jak" ["Izdaja"Koinnnist". *'Straho-]>e1n-". "Prodana duša" itd., itd., itd. Danes? Danes pije, kdor le more. bratovščino ž njim. in jra ni li-Kla v vsej vesoljni Jugoslaviji, ki bi tlrugoče nazival kot "gospod PVtjepan Radič". Kajti danes ali jutri utegne biti Radič jugcwlova-nski ministrski predsednik. ritatelji mi bodo seveda oprostili. ker sem jra imenoval istočasno z Xapoleonom. Toda primera je d<»bra. in že vt>aj po mojem mnenju drži. * Kot vam je mogoče znano. >o prinei jako knnštni ljudje. In morajo biti kun&tui. ker bi drugače pri>i<*i Tie bili. Jako kunštni, tako strašno kun-štni, da se mora navadnemu Zemljanu kar v glavi vrteti, če se hoče le v mislih primerjati ž njimi. Tak -prine torej — ne vem, čc je bil angleški, italijanski ali nemški — pa ^aj >r> vsi enaki. — je vprvič potoval na parniku v dalj-no deželo. Kapitan je imel pri sebi v svoji kabini, in mu je, hoteč mu prikupiti, razlaga! t<» in ono stvari kako obdrži parnik -ivojo stner, po katerih zvezdah so včasi mornarji usmerjali svojo |>ot. kakšne signale je treba dati v nesreči — in druge take stvari. Toda kaj je treba prineu dopovedovali? Princ je vedel vse. Oziro nut tako malomarno je kimal in pritajeval kapitanu kot dabi vedel vse. Nekega dne ga je vprašal: — Povejte mi. kapitan, koliko vozlov na uro napravi vaš parnik? — Triindvajset vozlov na uro. Vaša kraljevska Visokost. — .se je glasil uslužen odgovor. — Koliko čžsa boste ostali v pri-stauiaeu ? — je vprašal. — Samo tri dni, Visokost. — Koliko mornarjev imate na parniku ? — Tristodvajset, Visokost. Tn krajevska Visokost se je za-misilla. nazadnje ipa vzela svinčnik v roko teT pričela računati. Dolgo časa je računal prine. Xi mu in mu ni šlo v glavo. Slednji« je rekel kapitanu: — Xevrjetno. Xi mogoče. V treh dneh ne bodo mogli mornarji vseh teh vozlov razvozljati... Eifekilr - (►LAS NARODA, 29. MAJA 1928 I* : - V. C AT V LIE MEXDE8: 1. SRCE IN NJEGOV SPOMIN V \><*j državi je v hi dala žalost in {»(.iiitfcst. ker mladi kralj ni ver brigal ux državne (M^le. odkar j.* ovdovel. \o<* in dan j«- samo prejokal pred )>od<»ho ljubljene po. ko.jn iee. Podolio je bit nekoč sam naslikal : da, prav zato se je naučil slikati, ker hi nežno ljubeči soprog ne prenesel, da bi obličif kdo drugi c'-art* njene Ijnbljenke. Slikarji motrijo svoj -model na poM'beii način, ki ue more ugajati IjuluMsjtinneinu. in končno ne upodobijo vsega, kar ko v id t ; v očeh jim mora kaj (Wati. če ne eelo kaj v -reu. je menil kralj in ne bi tega nikomur za ves svet ne dovolil. Tako je hilii kralj edina tolažba podoba, ki je ni mogel opazovati, ne da bi jokal. Te svoje ža-luMi ne bi zamenjal za vse ,>lad-ka>ti življenja. Zaman prihajali ministri in poročali: "Gospod, vznemirjajoč".' vesti dobivamo; novi kralj v Ormuzti zl»ii*a velikansko vojska, di) bi napadel našo državo." Kralj je. kot da'ni sli-| šal in naprej strmel v ljubljeno podobo. Nekega dne pa se kralj silovito raztogotil in bi skoraj pobil nekega dvornega svetnika, svojega zaupnika, ker si je upal najponižneje izraziti, da tudi še tako opravičena žalost ne traja verno in naj bi kraljevi gospod mislil na to, da bi v/veselil svoj narod z novo kraljico. pa fiaj bi bila že prineezinja ali pri prosta kmetiška hči. "H rožno/' je vzkipel kralj, prevzet Oil žalosti in jeze, "grozno. kak podel svet si nii upas dati! Jaz, jaz naj bi pozabil na na.j-Ijifcbe/.nivejšo vseh kraljic in ji postal nezvest! Izgini ali prej tej priči urnrei! Preden pa greš, si zapomni in razglasi vsepovsod: Xi je ženske, ki bi z menoj kraljevala razen, ako povsem sliei oni, ki sem jo izgubil in gleda name iz o-nrga okvira." Prav dobro je vedel, da se ni vezal, ko je to govoril, ker kje na >vetu naj bi živela ženska, ki bi se mojrla primerjati njej, edini, je bila tako nedosežno lepa! Narava lie nudi dvakrat take lepote. Ali. njene velike, baržunasto-črne oči, njeni čudoviti, tekoči ebenovini enaki lasje, ki so jo temni in dolgi krasili kot kraljico nori, njeno visoko, slonokoščen obe] o čelo. iepo izrezana usta z nežnim smebjajem, oh katerem sta se odkrili vrsti bleščečih >se zo1>! O, njej enake ni na svetil, pa če bi bila tudi prineezinjo, ki so ji po-konile oh rojstvu vile najdragocenejše darove, ne. tako temnih las, takih oči, takega čela, takih ust ne more imeti. REŠENA VSEH NJENIH BOLEZNI IN NEREDOV "IČf-ite in Ixwtete homU." — k s. febr.: "Tri RMMM-ee je pretek!o kar s«*in naročila O Mteklenir Triuerjev<*tra jn-enkejra vi-l»ii zn moje nereilnnsti. nejirelwivo, pline v ielotlcu. in uensi jeter. Jaz prl|M>r.H:in) Trlnerjevo jrreuki, vino vsakemu, ker Je v resnici uajltoljše sdravilo,- ki me je r< silo vseh teli ne-rednoHt! in holertn.** Tttill vsi« t»» rešilo. le jhiskusite! Pilite na Jošmine. KUPON ZA BREZPLAČNT VZOREC Ime ................................ Naslov ............................. Mesto .............................. No. 4 Minili so meseci, minilo je leto in še in še, a žalost je ostala. Ve.sti iz Orrnuza so bile vedno bolj vznemirljive, a kralj se ni blagovolil zanimati za rastočo nevarnost. Ministri so sieer v kraljevem imenu razpisali vojni davek. a mesto bi ž njim opremili vojsko, je šel v njihove malhe in dežela je ostala nezavarovana pred sovražnikom, čeprav je plačala za svojo obrambo grabežljivim težke novre. Nezadovoljnost je rastia in dan za dnem je oblegala kraljevo palačo množica, ki je prihajala, da hi tožila in prosila. Nesrečni kralj se ni zmenil za ljudstvo, zamaknjen je bil v podobo. ki ga je s svojim tihim čarom priklepala neodoljivo nase. Pa se je primerilo nekoč, da je kralj, bas ko se je mlado jutro sinje in rožnato razlilo v sobo, stopil k oknu, ker je prihajalo s ceste pet je. Bila je jasna popevka, lepa iu sveža kakor škrjančkovo žvrgolenje. Kralj se je zavzet nagnil čez okno in gledal in komaj se je vzdržal. da ni veselo vzkliknil. Ne, kaj tako dražestnega kakor je ona pastiriea. ki Žene tam spodaj svojo redo, ni še svoj živ dan videl. IJila je blondinka in izgledalo je. ko da bi. soJnre pozlatilo njene lase in ne sama. Njeno nekoliko nizko čelo je bil rdeče nadalinjeno kakor pravkar vzcvetela vrtnica, njene oči so bile svetle kakor mlado jutro iu usteca odobo in jokal in se ni več spominjal, da je gnala tam doli pod oknom pastirica svojo čredo in pela. * 'O," je vzkliknil, prevzet od neznanske bolesti. ' 'saj veš, da -bo moje žalostno srce vedno ie tvoje, ker ni je žene, ki bi ti sli čila. Kraljico hočejo, toda za to bi se odločil le tedaj, če bi oživela tvoja podoba!" x T 3. Pa se je zgodilo, da je kralja zelo mučno iznenadilo ko je opazoval drug dan podobo umrle kraljice. Pomislil je nekoliko in potem rekel:1"Čudo prečudno! Ali je mari soba vlažna ? Zdi se. da zrak. ki «ra tu diham, podobi škodi. Podoba je grozno počrnela. Saj vendar prav dobro vem, da niso bili lasje moje ljubljene kraljice tako črni, kakršne vidim tu. Xe, prav zares niso bili tako črni ko tekoča ebenovina, prav točno se spominjam, da so se zlato sve-likali. Boginji svetlobe je sličila in ne kraljiei noči." t Dali si je takoj prinesti čopič in paleto in hitro je popravil, kar je skvarila vlaga. "Hvala TJogu, spet so oni vonji vi zlati lasje ,ki sem jih taki ljubil in jih bom večno!" In poln bridkega veselja je pokleknil pred podobo, ki je zdaj šele sličila povsem dragemu vzoru in obnovil je prisego večne zvestobe. . Resnično, zli demon se je moral norčevati iz njega, zakaj ko so pretekli trije dnevi, je moral zopet popravljati podobo. 41 Le kdo mi jo pokvari," je vzklikni! jezno, **kdo si upa dotakniti se podobe moje kraljice! Odkod nenadoma to visoko, slo-nokoščenobelo čelo ? Hvalabogu, dober spomin imam in vem, da je bilo njene nizko čelo rdeče nadalinjeno in sveže ko pravkar vzcvetela vrtnica." Par potez s čopičem in izpod zlatih las je zardelo nizko čelo. Zdaj šele je bil zadovoljen in sr-ee mu je vzkipevalo ob popravljeni podobi. Toda jo j in prejoj, drugi dan je bilo še slabše. Jasno mu je bilo. da mora imeti kak copernik svoje prste vmes. ker kako bi bilo sieer mogoče, da bi se tako zelo spremenile oči in usta. Xe, nikdar ni imela ljubljenka oči črnih ko noč, nikdar tako širokih ust, da bi se videli skoro vsi zobje. Nasprotno! Svetle in modre kakor jutranje nebo so bile oči, ki so ga, ah. tako sladko gledale, in usteca so bila tako majčkena, da je bilo videti le par bisernih zobčkov, ko so se razmaknile rožnate ustne in je pela ali se ljubeznivo nasmehnila. Mladega kralja je prevzela to-gotna jeza ob neokusnih podobi, ki se ni prav nič skladala z njegovimi najdražjimi spomini. Če bi mogel zalotiti onega eopernika — strahovito bi se maščeval. Toda eopernika ni bilo in znosil se je nad podobo. Malo je manjkalo, da je ni snel s stene in jo poteptal, ko je bila tako lažnjiva. Pa se je polagoma pomiril in pomislil, da lahko še vse popravi. Lotil se je dela, slikal po svojem dobrem spominu in posrečilo se mu je tako zelo, da se mu je čez par ur zasmehljal s platna rožnat obraaek s svetlem od rimi očmi in majčkenimi ustei. Kralj je ginjen zavzet gledal svoje delo in je žalosti!d vzkliknil: "Da, to je ona, tako je izgledala moja ljubljena, nepozabna' kraljica!" Ko" je nekega dne oni dvorni svetnik, ki je imel navado, kukati Š IZGNANI ROMUNSKI PRINC UNOCRWOOO * UMOCRWOOO. N. Yl Karol in njegova žena madama Lupeseu. Princ je bil izgnan iz Anglije radi svojih političnih delavnosti. Prva ženska usmrčena v Srbiji. V STARI KRAJ! • HI. SKUPNO POTOVANJE V DOMOVINO z velikim parnikom < C 6 DNE 1. JUNIJA 1928 (Zvečer) * Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna. Najugodnejša prilika za vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik prav v Jugoslavijo. Nikakega presedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb. Za natančnejša pojasnila se obrnite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Marija, vdova ^farina Laudano-viča in njen zet Jo van St o j ko vi č sta bila obsojena na smrt in -sta bila te din i v Negotiuu ustreljena. Jovan i>tojlrovie se je leta 192G oženil z Marijino hčerko, vnukinjo imovitepra Dimitrija Džetiča. Temu je umrla žena in odločil sc je, da se oženi drugič, ker je rabil gospodinjo. Xjegova hči se je na vse načine prizadevala, da bi ga od tega načrta odvrnila, starec se pa ni dal pregovoriti. V dogovoru s svojim zetom je skleivila, da bo ;s silo preprečila starčevo ženitev. Meseca marca je Dimitrije oral njivo daleč od va-si. 28. marca ni prišel domov, kakor običajno, ker se je zakasnil in je zaspal kar v majhni kolibi na njivi. Zločinska hči in zet sta izrabila to priliko in sta pohitela na ujivo, XašJa sta starca v kolibi. Jovan ga je udaril s sekiro po glavi in ker je o-bnpno kričal, mu je hči še z nekim topim predmetom razbila glavo. Zločin ni ostal skrit in sum je takoj padel na Jovana In starčevo hčerko. Policija ju je aretirala in zaslišala. Sprva sta tajila, slednjič sfta pa strašen umor priznala, izgovarjajoč se, da je starec zapravljal dnear s sumljivimi ženskami in sta bila prisiljena narediti temu konec. Sodišče v Negotiuu pa je ugoto- lo vzdržal joka in je bil ves bled tor se je tresel po vsem telesu. Mirno je pustil, da so ga privezali na kolee ob jami. Na svečeniko-va vprašanja je odgovarjal kratko in je ponavljal, da se kesa. Marija je bila že napol onesveš-čena iu se je branila, ko so ji zvezali roke. Ječala je: Kaj sem dočakala, liesrernrca! Potem se jej pomirila. Orožniki so^se postavili-v vrsto i>o šitri, je Jovan požele-i tlel. toda bil je popolnoma miren,I Marija je pa postala nemirna in' se skušala osvoboditi. Hotela je še nekaj reči. »las ji je pa zamrl v grlu. Na povelje; streljaj! so o-rožniki sprožili in iz prs obeh zločincev je brizgnila kri. Bila sta pa še živa in poveljnik je zapovedal še enkrat: streljaj! Zdravnik je ugotovil smrt obeh ustreljenih. Ljudstvo, ki je prisostvovalo izvršitvi smrtne obsodbe, je ostalo popolnoma mirno. Marijina hči In sin sta mirno in hladnokrvno gledala. kako je bila ustreljena njuna mati. Pratik in Koledarjev imamo ie nekaj v zalogi. PratikajBlaznikova Pratika je našim roja-stane 25 centov. Koledar pa 50 kom jako priljubljena. Še v sta-centov. Koledar ima letos izredno (rem kraju so je bili vajeni in je zanimivo vsebino: razprave, po-i tudi tukaj ne morejo pogrešati, vesti, slike, Sala, zanimivosti itd.; Naročite takoj. Blovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City. v NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE Nemiri v Indiji. 25082F 25083F G8005F 10 inehes po 75c. ANTON SHUBEL, Bariton, s spremijevanjem orkestra. \ Rod' Moja. Roil' Moja ( Nebeška Ženitev MARY I DOVICH in .JOSEPHINE LAl'SCHE Skladba 1 >r. \\'m. J. Lau«ehe ) Sladki Spomini. l>uet > C'ez Savfo v Vas Hodiš. Duet 12 inch £1.25 ČLANI .JADRANSKEGA KVARTETA s spremi je van jem Orkestra. I Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 V Kalkuti je izbruhnila stavka' domačih železničarjev. Prišlo je do krvavih pouličnih bojev, v katerih je bilo več oseb ubitih in nad vilo, da sta Jovan in Marija ubila;50 ljudi ranjenih. Končno so obla- Dimitrija iz koristolovstva in ju je obsodila na smrt. Zadnje dni pred smrtjo sta obtoženca .preživela v srezkem zaporu. Prišla sta v stik s svetom in občutila njega zaničevanje. Jovan je bil zelo -potrt. Marija je pa neprestano jokala. Včasi je začela razbijati po vratih ječe in kričala, naj jo izpuste. Preklinjala in molila je in se kesala, pe tem pa zopet dolžila zeta in očeta. Na predve-, čer justifikacije so jima javili, da je ministrstvo pravde potrdilo smrtno obsodbo. Pričakovala sta pomilostitev in sta bila zelo razočarana. Marija je zajokala, Jovan je pa vadihnil: Naj bo! Saj sem to tudi zaslužil. Ko je bil v celi' i sam. se je bridko razjokal. Marija je pa saono tiho ječala. Ob treh je stopil orožnik v celico in rekel: Pripravita se, čas je že, da gremo! Oba na smrt obsojena sta zrla topo predse. Sedla sta v voz ni odpeljali so ju na kraj. kjer je bila izkopana'jama. Okoli se je nabrala ogromna množica radovednega ljudstva. Ob jami se je Jovan s si« ■ » . - v.' skozi ključavnico, in je vse videl, svetoval kralja, naj vzame za kraljico ono ljubko pastirieo, ki pojoč goni vsako jutro svojo čredo minto gradu in popolnoma Kliči podobi lepe rajniee. ie da je mogoče ie lepša — ni jkreij nič več u-CovirjaL ■ v. - v sti z veliko težavo vzpostavile mir in red in aretirale vodje nemirov. Ozdravel je od glavobolja in želodčnih bolečin. "Z zadovoljstvom vam naznanjam o čudoviti sprerembl mojega. zdravja," piše Mr. William C. Caller. "Predno sem začel rabiti Xaga-Tone sem im«-l trl-i-vobot vsako noG in trpt-1 sem bolečin* v želodcu, moja" koža je imela čudno barvo. Sedaj je izginil glavobol in bolečine Želodca, a koža je pa lepe barve " Več kot milijon ljudi je v Xuga-Tone našlo veliko pomoč in olajSavo. Povrnilo jim je zdravje in moč. odpravilo razne bolečine in nerednosti ledvic in mehurja. slabega apetita In neprebavnosti. Pridobili so mirno spanje in so se zredili. Xuga-Tone se prodaja, v vseh lekarnah z zdravili. Kupite Se danes «jio steklenico in si izboljšate svoje zdravje. Ako ga vaS trgovec z zdravili nima v zalogi, mu recite naj ga vam naroči od 7-alagatelja z zdravili —Adv't. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "0LA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI 1MEVNIK V ZDR DRŽAVAH. 25077F 10 inch 75c VOJAŠKA GODBA "KRUG* (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka HO VER BRATA . J 25OT8F (Neverna Ančka. Valček, Hoy Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN" 350C.7F uKtiti me igrati tako trapasto tdogo, ne. Molči! — je vzkliknil, ko je ona -dvignila glavo ter odprla nstniei za trpek odgovor, — ka^en je bila le pa-cvec pravična!... Moram ti priznali, — je rekel obotavljajp, — da so me dejanski že ki-beli prsti, da napišem naprimeir potne utlse in -spomine, u pni plašui poskus v obliki pisma, katero sem poslal iz Londona v domovino, se je in i je tako stra-šansko ponesrečil, da sem vrgel pero za \edno razočaran proč. Stric mi je pisal, ves ogorčen, o dolgočasnih ln breztaktnlh sporočilih glei je skoznje kcmiaj mogoče napraviti pot. To je obljudena dežela ptic, selivk, posebno pa severnih povodnih ptic. ki tu prezimujejo. Odkril j*' to pokrajino za znanost N'omec Gustav Itadde, učiteljev sin iz Gdatkska, ki je prišel v Rusijo kot ubog lekarniški pomočnik, pa se je s svojo pridnostjo in nadarjenostjo dokopal do pravega tajnega svetnika in vzgojitelja velikih knezov. Rade je raziskoval Lenkoraaske predele v zimah 1879 :n 1880 ter svoje uspehe in doživljaje opisal v svojih 1 'Dnevnikih'.* Le-ti so zvabili kasneje v- Lenko- lagal mi je tedaj, da naj nagačim ptiče & pristnim kitajskim čajem, s svilo itd., a dobiček si bova delila! Ko se »pomladna selitev bliža koncu, potem se ptičje množice polagoma razredčijo. Ob gnezdenju nastane precejšnja tišina, kajti zimski gostje so odleteli, domače ptičje vrste pa se porazgube po biče v j u, kjer se jim ni mogoče približati ne s čolnom ne pes. Sieer pa leže glavna gnezdišča dalje proti severu. Xa otoku Sari gnezdijo posebno velike vrste galebov, katerih jajc naberejo cele košare. Na kopnem gnezdijo že razne južne vrste, tako lepi škrlatni petelin (porphirio vetrnim) in fazan, čegar pradomovina so prav ti predeli. Pokrajina je čisto svojevrstno lepa. Valoveče morje spira ob o-bali verige pritlikavih sipin iz svišča in zdrobljenih školjk. Po teh sipinah stoje leno prebavlja-joči kormorani. Xa sipinami se tod in tam prazprostirajo plodna polja ; med pšenico- in ječmenom pa ne ran nemškega raziskovalca dr. rastejo kakor pri nas plaviee in objfl mlado ženo krog bokov. — "Mama mi jo zvečer, predno sem šel »>pat, vedno obljubila, da me bo vzela s seboj k stricu Magnusu in teti Ulrikj, ko bo enkrat potovala v RudLsdorf. — Kako! Odkod pa veš že, da bo šla mama v Rndisdorf? — je vprašal Majnau, ves presenečen. — Gospod dvorni pridigar in mama dednega princa sta go volila o tem pri lovski hišici, čisto pritajeno, — a midva sva vendar slišala, detlui princ in jay.... — Kaj ne, mama, ti me vzameš s seboj? — Ti moreš la]>o prositi papana, da ti včasih dovoli obtsk. — je odvrnila z globako po veš enimi omi. u s trdnim glasom ter pogladila kodre otroka s svojimi lepimi, vitkimi prsti. Videli bomo, — je rekel Majnau na kratko in robato. — Vidiš tukaj. Julijana, tvoja najljubša izjava od danes popoldne ima očividno učinek električne iskre, — že jutri si bodo pripovedovali vrabci jih strehah naš«' ijube rezidence, da ima njegova svetost v Rimu vse roke polne dela, da loči dva človeka, ki se ne moreta medsebojno najti... Ilm, samoposebi umevno, ne boš odšla pred mojim od potovanjem * — Klanjam »e v tem impoliioma tvojim naredbam. — Če ti jc prav. bom zapustila Senvert šele potem, ko bo ležal za teboj že cel daosta\uti v podstrešje, ker so preveč zav-ilarjali po svežem usnju in sijajni poslovilni banket, katerega je hotel prirediti Majnau članom kluba v prvem hotelu glavnega mesta, je bil začasno od}>ovedan___ V splošnem pa se je storilo vse, da se zamori govorice v mestu oj od počitka. XDtlit pr&odBj&l Kurta Floerikeja. ki poroča o tem svojem znanstvenem potovanji^ v časop Lsu '1 Kosmo' \ Dr. Floerike piše: Ko sem leta 1896 Lenkoran, ki ga. označujejo prijazni vrtovi in mnogoštevilni jag-nedi, so bi a moja pričakovanja zelo velika, ki jih je pa resničnost še nadkrilila. Ruske oblasti, ki so mi šle z največjo prijaznostjo na roko, so nakazale m^ni in mojima dvema spremljevalcema dve sobi v poštni zgradbi vasi Kurn-bašinsk. ki je oddaljena od Len-korana približno 21 km. Tu sem preživel blažene dni najčistejšega lovskega in razIskova 1 skega veselja. Nad pošto samo so neprestano plul orjaški orlji galebi, sme-joči se srebrni galebi, kormorani, pelikani in druge povodne ptice. Odkod to ptičje obilje? To sO ptice, ki j ill ostre zime ženejo iz tunder severne Rusije in zapadne Sibirije proti jugu do Kaspiškega morja. Ker pa v severnih delih v.sled plitke votle pozimi zamrzne tudi Kafipiško morje, se stisnejo ptičje jate v južni polovici, posebno v jugozapadnem kotu, kjer jim strme armenske in perzijske obmejne gore branijo nadaljno potovanje; te selivke namreč ne lete rade preko gorovij. Doživel sem tamkaj dneve, ko je bil morje kakor daleč je seglo oko pokrito s plavajočimi ptiči. Md vodnimi pticami so prevladovale take, ki se hranijo z ribami. Z njimi so v lovu na ribe tekmovali še morski psi. Tu mi je dala narava krepak nauk, ki sem si ga za vse življenje zapomnil: da ohranjuje namreč narava sama v sebi najlepše ravnotežje. Ako vidi človek brezkrajne jate pelikanov, kormoranov, galebov, pon-dirkov, čapelj in drugih ribjih požeruhov, bi moral misliti, da je Ka&piško morje že davno polnoma izropano vseh rib. Toda ravno nasprotno je resnica: KaspiSko morje je prebogato rib. Samo v Kumbašinsku so vsak dan ujeli 6 do 7000 rib, katerih vsaka je tehtala 5—6 funtov; poleg tega se vsak večer po več sto somov, 2m dolgih, za katerih odrezane glave in drobovje so se potem zjutraj pretepali in trgali galebi. Drsteči se somi prihajajo često prav blizu brega v plitko vodo, tako da sem nekoč takega velikana s šibrami podrl. Tudi lov na velike hrustni-ce se izredno izplača. Radde poroča, da je edini ribič na otoku Sari nekoč ujel 1620 kg težko, belu-go, ki je dala 280 kg samih iker (kaviarja). Ribolov in sploh vsi dobičakno-sni obrati v teh krajih so bili tedaj v rokah nekega Armenca. Pod Pozor, rojaki! Is udara am liitn, prejemat«, j« rarvidiao, kdaj Vam je naročnina pošla. Ho tekajte torij, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov: CALIFORNIA FooUna, A. Horbevar. 8m Franelaee. Jacob Uuila. COLORADO Dr ever, J. Scliutte. PncM«, Peter Culi«. Jobn Pr. Janesh. A. Saftl& Sftlida. Louli Costello. . WalMoburg, il. J. Barok. INDIANA Indianapolis. Louts Banlch iiretante pamikov .< Stripping ILLINOIS Aurora, J. V^rbloh. Chicago: Joseph BI lah Uri. F. Laurlcb. Clcere, J. Fabian. j. Berete, kokolj, marveč raznobarvne diole. Mnogo sade tudi broe, ki ga pa preradf. obiskujejo divji prašiči; njih sledi se vidijo tudi dospel v na sipinah, kjer ponoči rijejo za gomoljikami. Povsod i. kjer so se naselili molekanci — čudna ruska sekta — .s svojimi rdeče pobarvanimi bradami, je zemlja skrbno obdelana. Prizor zaključujejo krasni venci perzijskih obmejnih gora, katerih vrhovi nosijo še spomladi globoko segajoče snežene kape. Med temi gorami in Lenkoranom se razteza po grič as te m ozemlju pragozd, v katerega redkokdaj stopi človeška noga, dalje v notranjosti pa obširna Muganska stepa, ki je spomladi vsa pretkana s cvetočimi perunikami. Iz srebrnega zelenila se odražajo živo rdeče lisičje prosi, oglašajoč se s svojim dvozložnim trobentajočim klicem. Na tej stepi se ostro loči živalsko-zemljeplsua meja, ki je n. pr. tiger nikdar ne prekorači. Mnogo je na njej kobilic in kač, ki pa večinoma niso strupene, dasi si domačini pripovedujejo v njih strašne bajke. V gozdu je zlasti mnogo divjih sadnih dreves, prastarih orehov in gosto grmovje. Visoka prapret daje zaščito izvrstnim jagodam. Tu še živi tiger, ki so ga bi i pred vojno že zelo iztrebili. Radde je še imel priliko, da je v dveh mesecih ustrelil tri tigre. Tigri so prihajali tedaj prav do sipin in v bližino Lenkorana, kjer so zalezovali divje prašiče, ki so njihova najljubša pečenka. Se več je bilo tedaj panterjev, ki jih je Radde ustrelil 13. Divji prašiči se drže v nepri-stopnih gozdnih goščavah ali pa v bičevju, ki jim daje s svojimi mesnatimi koreninami hrano. Ker velja tamkajšnjim mohamedaneem kakor tudi ruskim razkolnikom prašič kot nečista žival, zato divje prašiče kljub njihovi škodljivosti malo love. V bičevju žive dalje risi in zasledujejo fazane in valeče raee. Na obrežju potrpežljivo preži na plavajoče ptice šakali ali pa predrzno skuša udreti v kurnike pri kmetih; njegovo zavijajoče tule-nje krši nočno tišino. — Mnogo bolj redek je volk. Poleg jazbeca najdemo še posebno vrsto lisic in ježevca. Srne so male evropske vrste in ne velike sibirske ter se mora lenkoransko ozemlje glede živalstva prištevati Evropi, ne Aziji. Zelo nadležni so poleti nešteti komarji. Vojaške postaje in bogati Tatari so si zgradili visoke, vitke ute na koleh, v katerih prenočujejo; ute so brez sten, tako da zrak jStobodno struji na vse strani. — De Pue, Andrew Spi liar. Joliet. A. Auzele, Mary Bambtch, J. Zaletel John Kren, Joseph BroTSt La Salle. J. Si«Uch. Maacoutah. Frank Augnctln. North Chiesce. Anton Kohel. Sprtncfleld, Matija Barborlc*. Summit. J. Horvath. Waukegso, Frank Petkovlefc. KANSAS Glrsrd, Agnes Močnik Kwm City, Frank Žagar. Pittsburg. John Report. MARYLAND Stejrer, J. Cerne. Kltimiiier. Fr. VodoDtrao. 30. maja: Aquitanla, Cherbourg 31. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen g. junija: New York. Cherbourg. Hamburg Pari* Havre (1 A M.) Na« iz<«t Majestic. Cherbourg MInnetonka, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen Rotterdam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam Dulllo, Napoll, Genova f. junija: BerenfurU, Cherbourg Pr«a. liardlng, Cherbourg. Bremen 7. junija: B«lf«iiland. Cherbourf, Antwerpeo MICHIGAN Calumet. M. Detrelt, J. P. KoCM Uaridt. Ant. JaueilcL 6 DNI PREKO OCEANA! i Najkrajša in najbotj ugodna pot tal potovanje na ogromnih parnikih: j Paris — 1. jtmija; 22. junija lie de France 8. junija; 29. jun.j France — 15. junija — 6. julija (Ob polnoči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kaMui 7 vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene. VpraJajte kateregakoli onnblaaeeneraagenta ali FRENCH LINE 1» State Street, New York. N. Y. MINNESOTA Chiahoim, Frank Goufe. A. Paaian.' Prank PueelJ. Ely, Jos. J. PeebeL, Fr. Sstoila. Evdeth, Loule Goufe. Gilbert* Louis Vessel. Hibbing. John Povfie. Vlrrinia. Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Lsuit, A Nsbrcoj. MONTANA Klein, Jobn R. Rom. Washoe. L. Champa. NEBRASKA P. Broderlck. NEW YORK Gowenda. Karl Bternlsba. Little Faiia. Frank Maslsw OHIO ^ Barbertsn* Jobn BaUnt, Joe HitL Cleveland, Anton Bobek. Charles Ksrllnger, Lonls Kudman, Anton Slm-clcb. Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Gtrad, Anton Nsgods. Lorain. Louie Balant In J. Knmls Ntles. Frank KogovAek. Warren. Mra. F. Raohar. Yonngstown. Anton Klkel! OREGON Orecoa City, 7. KoUir, PENNSYLVANIA Ambrldge, Frank Jakfie. Bessemer, Louie Hribar. Braddoek. J. A. Oenn. Brouxbton. Anton Ipavee. CUridfo, Fr. Tushar, A. Jerlna. Conemangh. J. B rezov ec, J. Piks, V. RovanSek- Crmfton. Fr. Macbek. Expert, O. PrevlC, Louis SupenOi. A. Skerlj. Forest City, Math. Ksmln. Fan ell, Jerry Okorn. Imperial, Val. PeteraeL Greensburg, Frank Novak. Hsmer City ia skellee, Frank Fa rencback. Irwin. Mike Panshek. Johnstown. Jobn Poianc. Martin Ko. roabeta. COSULIGHLINE Veliki izlet v Slovenijo. izlet ki ga bo vodil ljubljanski profesor Šarabon, se vrii na paradižu morja novem m. V. SATURNIA odpluje iz New Yorka 9. JUNIJA opolnoči. Vsi potniki, ki bodo tako sreCni, da se bodo udeležili tegii izlrta. bodo pod osebnim vodstvom s svojo prUj;i«o vred prav do I_jubljaii». Vožnja po i« -l»*zniri iz Trsta traja samo par ur. Nobenih stroSkov zu vizfj. Velike, zračne kabine. Soba za žensk«-, »oba za pisa-nj«-. kadšlni ca in bara. Ogromen ni salon, kopeli in prSne kopeli Godiva in kinemat<*rraf vsak dan. CENE 2A TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA do Ljubljane $106.37 — za tja in nazaj $180.74. Davek posebej. Nabavite ai zgodaj permit. Vozni listki po vseh agencijah. PRESIDENTE WILSON 26. JUNIJA 7. AVGUSTA SATURNIA 14. JULIJA 18. AVGUSTA PHELPS BROS. urg Leviathan, Cherbourg Veendaxn, Lk»uU>gi*e «ur Mar. Rotterdam Conte Biancarnano. \ui»uU. Genova 18. Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 1». junija: George Waahlngto" Cherbourg, Bremen 20. junija: Ayultanla, Churbuurg 22. Junija: Carmanlo, Havre 23. junija: Tarla, Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg Hamburg Majestic", Cherborua Lapland, Cherbourg, Antwerpeo Minnesota, Boulbgna ;ur M er N'ew Amalerduju, Boulogne aur Mer, Rotterdam Roma, Napoll. Genova 2fl. Junija: Frealdenta Wilaon. Trt trte 27. junija: Bere n ga rt a. Cherbou 29. junija: Olympic, Cherbourg 30. Junija: n« de France. Havre ft A. M ) Mauretanla, Cherbourg Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg Arabic, Cherbourx, Antwerpen &Ilnnetonka, Cherbourg America, Cherbourg-. Bremen Rotterdam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoll. Genova III. SKUPNI IZLET s paraikoa - "Parle" dna 2. tunlja. tM». Večinoma parnlkov odpluje J o pooo- potniki •« vkrcalo 'u oral. ADVERTISE in OLAB NARODA jetni mož nam je zvečer, ko smo ^ Med domačimi živalmi so posebno preparirali nastreljene ptiee, rad vidni veliki bivoli, ki se radi do delal družbo. Gledal je in zmaje-, vratu zarije jo v blato, da se obra-val z glavo. Premišljal sam na ti-'nijo obadov in komarjev, hem, kaj neki vleče k nam Armenca. Tedaj je prišel nekega dne z barvo na d^n. Bil je dovolj prebrisan, da je rekel, da carin- 20. pariški veteejm. Delovni minister Falliere, je o-tvoril 20. pariški velesejm, ki ima ska oblast znanstvenih preparatov 7145 raastavljalcev, med njimi 598 ne pregleduje prentt&učno. Pred-4 i« 31 tujih drCar« Ant. TauleU. Lonroe, Anton Oaolnlk. Mioor, Fr. Demduir. Meadow Lands. J. Koprivi* Mtdsrmy. John Žos^. Hm Kan, Fr. Podmlllek. Ftttsbargb, Z. Jsksbe. Ig. Magister, Vine. Arh la U. Jakoblcli, J. Oeria J. FogaCar. Presto, J. Demshar. Reading. J. Peadlre. StecMas. A. Hren. talUr Ste. b škatle«, J. BkerIJ, Fr. 8chlfrer. Weal Newtsa, Joseph Jovan. WBloek. J. PeterneL UTAH Fr. WISCONSIN MUmake«, Joseph Tratnik ln J