6t. 126 V Gorici, v soboto due 5. novembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek' in .soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K 78. » • • 10 „ Posamične šteVrtRe^stanejo-T&vin. V Gorici« se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu rKažipot po Goriškem . in.«Lradiš^R8kemu m dvakrat, v letu »Vozni red železnic, paniko? in poštnin zvez". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj ML »Vse 2» narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št., 7 ' Gorici v 1. riadstr. ha degftO. Upravni sivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadsir. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po.pogodbi. Večje Črke po prostora. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l afon št. 83. »Gor. Tiskarna" A. GabršSck (odgov. J. FabBc) tiska in zal. Češko - nemški sporazum in Lahi. O pogajanjih za češko-nemški sporazum prihajajo na dan sedaj več ali manj ugodna sedaj najneugodnejša poročila. Ko se optimisti že zibljejo v mulah, da je češko-nemški sporazum skoro dognana leč, pa naznanita telefon in brzojav kritičen položaj in prvo besedo imajo pesimisti. Vsi oni, ki Želijo dobro narodom v Avstriji, vidijo v češko-nemškem spora /umu mejnik za avstrijsko politiko. Ce sila dva naroda sporazumeta, bo to vplivalo najbolje na tok parlamentarnega delovanja, pred vsem pa bo ni zgled, po kaferem se imajo ravnati tudi drugi narodi, ki so navezani skupaj živeti, .ledna-ka pravica za vse. Seveda morajo Nemci sporazimt. Če se doseže, umeti tako, da pravzaprav ne velja !e za Cehe, marveč da po sporazumu s Cehi je njihova dolžnost, začeti spoštovati tudi Jugoslovane. Ce nastane na severu mir. naj bo tudi na. jugu. Od Nemcev je odvisno, ah nastane po doseženem sporazumu s Cehi mir, ki bi zuačil lepo bodočnost Avstrije. Ce ponehajo spori s Čehi, so pa tu še drugi spori in mi Slovenci smo prvi, kateri se moramo z vso močjo boriti proti nemški prepoteuci. Morda bo ta boj po sporazumu v Čehih še hujši, ako se zgodi nemška Želja, da Čehi nas pustijo »a cedilu in izročijo našo usodo v nemške grabežljive roke. Toda prepričani smo, da temu ne ho tako. To pa mora imeti zopet za posledico pritisk na Nemce, ki morajo vedet?, da končno ni drugače nego da se sporazumejo z vsemi Slovani. kajti te v tem slučaju ho trdno drža! sporazum med njim: in Čehi. Politični položaj češke dežele je vedno tak, da odvisj od njega splošni politični položaj v držav; in češki deželni zbor je nekak pred« parlament dunajskega parlamenta. Če bi nas Čehi zapustili, bi bil naš gias po jednakopravnosti in jednakovred-nosi; le glas vpijočega v puščavi; ker pa upamo, da bodo podpirali naše pravične težnje, kaže to Nemcem pot tudi do sporazuma s Slovenci. Ako jim je za resen sporazum na severu, jim je s takim po-razumom za to. da bo ta kar najugodnejše vplival na parlament, ali zajedno jim mora biti tudi še za daljnji sporazum, za rešitev slovenskega iti ž njim Jugoslovanskega vprašanja. Kajti le po rešitvi tega pride mir v državo, red v parlament m le po tej rešitvi bo imel češko-nemški sporazum polno veljavo. Tu vme-i, je zveza, ki trdno drži. to zvezo morajo Nemci upoštevati v polni meri, potem zaevete v državi jednakopravnost in jednakovrednost v največji blagor njenih narodov---- Čehi imajo priti do sporazuma le z Nemci, ali mi Slovenci smo tako srečni, da ga potrebujemo kar na dve strani. Lahi so tudi tu in kaj pravijo ti? Govorilo in pisalo se je mnogo o sporazumu v Istri. Slovani so bili popustljivi do skrajne skrajnosti in Še čez, Lahi so se kazali miroljubne — ali kmalu se je pokazalo, da Lahu ni ničesar verjeti in ničesar zaupati. Romana fides nulla fides je veljalo za Rimljane, velja tudi za njihove »potomce«, Lahe. Lahi so zadovoljni s takim položajem, kakoršen je na Goriškem, ko leži slovenski »vodja narodu« v prahu pod nogami luškega »bogu«; stališče istrskih Slovanov jim ne prija. Zato pa gledajo Lahi nekam plašno na spravna pogajanja v Pragi in strah jih je, če hi se Čehi sporazumeli z. Nemci. >Piccolo«. je povedal tako-le lepo, da po sporazumi hi Lahi pravzaprav nič več ne veljali. V parlamentu bi jih noben niti ne pogledal, sedaj pa so bili včasih celo jeziček na tehtnici. Lahi se bojijo, da če hi ponehali spori na severu, hi bilo to slabo za nje, ker bi ne mogli nič več ribariti v kalni avstrijski politiki. To pa prav kaže, kako potreben za nas je sporazum na severu z vsem. kar bi mu moralo slediti. V.:\ tak pošten sporazum s Slovani niso dovzetni, menda čakajo, da pride Nemec v Trst z vso >vojo močjo ter jih potisne v stran v Primorju, potem morda, ko bi bilo že prepozno, hi jadikovali okoli Slovanov. Pametne besede ž. njimi sedaj ni mogoče govoriti, ali naj ostanejo trdovratni, kakor hočejo, mi vidimo pred seboj važno nalogo: če se doseže sporazum med Čehi m Nemci, stopi v ospredje na p r v o m e s t o j ti g o s I o v a n s k o v p r a Š a nje. To vprašanje *e mora ugodno rešiti za nas. pa naj počno pri tem Lahi, kar hočejo. Samo važni, odločujoči trenotki naj dobijo prave može! Vidimo, da Malina c i j a Lahov še ni dosti izučila....... DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Loga pri Sv. Luciji, — (Boj za šolo.) K župnikovi opombi raz prižni-co pretekle nedelje, da se šolski otroci s!abo učijo, oziroma da so slabo poučeni, zdi se m; vredno izpregovoriti o tem vsaj toliko, da ne bo javnost mislila, da so otroci morda nenadarjeni ali celo njih stanš: kriv;. Ko je Še pred dvema letoma naša deca morala hoditi v šolo v dobro uro oddaljeno Sv. Lucijo, in to ob vsakem vremenu, se je sklenilo zaprositi za potovalno šolo. In res po dolgih prošnjah se je tej nujni in prepotrebni Želji naših posestnikov slednjič vendarle ugodilo. Najela se je v to svrho v Fratnikovi hiši za to primerila soba, katero je šolski svet tudi odobril, dasj je bilo v vasi več drugih sob na razpolago. Pričelo se je s poukom, ki ga je vodil g. učitelj iz Seia trikrat v tednu. Po preteku enega leta se na Loški šoli pouk prekine iz čisto neznanega vzroka in tako je bilo potovalne šole na Logu za enkrat konec. Treba je bilo zapet novih prošenj. Prošnja, katero so podpisali rnaiodane vsi posestniki, je potovala od Policija do Pilata a rešitve ni našla; zatorej ni bilo mogoče tudi zvedeti za natančni vzrok enoletnega prekinjenja pouka. Pomisleki, ki smo jih imeli, da je kompetentna oblast šolanje morda radi v isti hiši se nahajajoče gostilne prepovedala, niso bili pravi; kajti po enoletnem nehanju se šola premesti v drugo hišo in to pot v Kobalovo gostilno, dasi se je kakor rečeno, všled naših pomislekov v prošnji izrecno povdarjalo, da ako je Fratnikova gostilna vzrok temu, naj se šola nastani kje drugje, torej v privatno hišo ali čim mogoče v sredini vasi. Naj bi že bilo, če je šolska oblast našo prošnjo tudi v tem oziru prezrla in določila za novo šolo sobo v hiši, kjer se nahaja Ko-balova gostilna; da bi vsaj ta prostor od- j govarjal namenu učeče se mlad;ne! Ali gleji soba, v kateri sede sedaj naši otroci ali bolje Čepe in se po oknih plazijo, ne odgAarja v nikakoršneni oziru svojemu namenu. Klopi so tako nizke, da otroci dan za dnevom doma tožijo, da jih vse boli. Soba sama na sebi tako majhna, da so primorani otroci stoječ slediti pouku ali pa se po oknih plaziti. Stranišče hna ta mladež skupno z gostilniškimi gosti. Sploh se otroci vsled pomanjkanja prostora odpuščajo iz šole vže s 13. letom, pa še celo v taki dobi, ko še svojega lastnega imena zapisati ne znajo. Vsled tega ukrepa si gospodje tudi drugače pomagati ne morejo, *ic&« da odpuščajo otroke pi d postavno določeno dobo, in si tako vsled opisanih nedostntkov zračijo nebo. Če dopušča to sploh kak šolski zakon, ne vemo. vemo pa, da se mv-rodajni krogi za to prepotrebno šolo na Logu presneto malo ali nič brigajo. Pokazalo se je to najbolje o priliki ogledne komisije, kamor m došel izven g. Rakuščeka, učitelja pri Sv. Luciji in tamošnjega župnika nihče. Kaj je uplivalo, da je šola na Logu prišla pod ono streho, to tudi dobro vemo in vemo še več Toda za danes dovolj! Poživljamo pa okr. šolski svet v Tolminu, da se o stvari čim prej informira, navedene nedostatke, ki utegnejo naši deei ne-le v higijeničuem marveč tudi v moralnem oziru postati škodljivi, odpravi, oziroma potem končno odredi, da se šola odstrani iz hiše, kjer se nahaja gostilna. Upamo, da se bode pristojna oblast na to ozirala, sicer bi bili primorani se stvari še temeljiteje poprijeti. Eden izmed vseh. Iz kanalskega okraja. Iz Kala. (Vo 1 i t e v ž u p a n a k u r a t C i r h e c p :> I i t i e n i k o m i-sa r). Dne 2l). okt. je bila pri nas sklicana prva seja novega starešinstva, da bi se i/volilo župana in podžupane. Došli so vsi starešine a političnega komisarja ni bilo, čeravno je bilo c. kr. okr. glavarstvo obveščeno. Starešinstvo je čakalo in Čakalo, toda zaman, Med tem je šel sedanji župan gledat v farovž, mogoče bi bil tam gosp. glavar. Ko je kurat Orbec stvar izvedel, namreč da ni glavarja, poda se z županom na volišče, ter se predstavi starešinstvu kot politični komisar in predlaga da naj se vseeno vrši volitev novega župana ter da bode on podpisal zapisnik namesto glavarja, bo ravno tako veljalo. Predlog je pa padel in starešinstvo je odšlo brez volitve, ostal je pa kurat Orbec za eno blamažo bogatejši. Pa saj ni čuda, en tak kuratič, ki je pri »tazadnih« v goriški deželi, bi hotel postati naenkrat okr. glavar. Se ne more in ne more napraviti iz muhe konja, saj še žaba je počila, preden je postala vol. Eden. Iz kobariškega okraja. Idersko. — »Print. list« v št. 42. je odgovarjal na dopis v »Soči« št. 116. in zagovarjal tukajšnjega »poštarja«, da ima dovoljeno dajati pisma v raznašanje svoje mu 12 letnemu ottroku. Naj pove, katera oblast mu je dala tako dovoljenje? C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu menda ne! --- Naj rajše premišljuje, zakaj oddaja ljudstvo bolj važna pisma na glavno pošto v Kobarid? Iz goriške okolice, Iz Št. Andreža. (Občinske volitve.) — Bližamo se občinskim volitvam; so že pred durmi. Čas bi bil, da bi prišli tudi v naši občini enkrat do kore- . nitega preobrata ter bi se otresli klerikalnega jarma, ki žuli našo občino. Klerikalci sami so nam gospodarili pa ne v blagor občine. Klerikalci delajo povsodi le zase in za svoje, drugim hočejo samo škodovati. Po občinah, kjer gospodarijo, delajo samo škodo, da jo čutijo davkoplačevalci še v drugi rod. Naši volilci nuj si dobro ""ledujo klerikalno gospodarstvo v Št. A..drežki občini, saj čutimo gorko to gospodarstvo na svojih ledjih in praznijo se naši žepi, ker moramo plačevati nepotrebne troške, ko bi lahko tisti denar obrnili v druge boljše svrhe. Pred oči postavljamo volilcein veliko našo cerkev. V proračunu za cerkev je bilo .l?.000, toda vsi vemo, koliko je stala, ko je bila dograjena. Namreč $0.000. Je že prav. da molimo v čedni cerkvi, toda take velike cerkve s takim potroŠkom pa vendar Št. Andrež ne potrebuje. Rekli smo, naj že bo 32.000, ali plačati smo morali oO.OOO. Sedaj so si izmislili klerikalci, da naj postavi občina kasarno na Rojicah. Proračun za to kasarno znaša 150.000, ali če pojde po klerikalno, bo nas stala kasarna 300.000 K. Volilci! Oglejte si to gospodarstvo in premišljujte, čemu bi si mi devali na rame tako ogromno podjetje. Če zmagajo klerikalci, bodo zidali kasarno in mi bomo plačevali, da bomo črni. Slabo gre dandanašnji kmetu in delavcu; davki, draginja nas tare, klerikalci pa v takih časih ne mislijo na drugo nego na povišanje davkov. Kmet plačuj, če prideš tudi na boben, samo da postavi klerikalna občina Št. Andrežka svojo veliko kasarno na Rojicah. Kasarno hočejo postaviti, ali hiše za reveže, ki je bolj potrebna, ta jim še v misel ne pride. Volilci! Pazite, kako boste volili. Opozarjamo zlasti Sovodenjce, ki volijo z nami, naj imajo pred očmi klerikalno gospodarstvo v Št. Andrežu ter naj si dobro ogledajo nove namere klerikalcev. Združili smo se, da gremo v gospodarski boj proti klerikalni stranki, posebno moramo složno in možato nastopiti v tretjem razredu. Tam volijo nižji sloji. Strnimo skupaj v eno vrsto pa stopimo pogumno na volišče in zmaga bo naša! Pozor na to, da bodo v komisiji naši možje in na to volimo naše kandidate! ' Klerikalci so nas v svojem »Prismo-jencu« že nesiramno napadli ter nas oblajali z »liberalnimi petelini« in »nezadovoljnimi socialnimi demokrati«. Torej »liberalni petelini« in »nezadovoljni socialni demokratje«, skup! Volilci naši! Vsi na volišče. Zlasti apelu jemo na naše volilce iz Sovodenj. Vsi prihitite, da izvolimo dobre in razumne može v sta-rašinstvo. Naša goriška okolica se otresa klerikalnega jarma. Čas je, da bi se ga tudi v Št., Andrežu! Volilci, le pogumno na dan. Vsi na volišče! Več volilcev. Iz Ločnika. (Laški vandali-z e m.) Iz našega kraja v Vašem cenj. listu ni novic. Dostikrat je bilo kaj, kar bi bilo vredno naznaniti, pa smo molčali, ali sedaj, ko nas ne pustijo pri miru ne živih in tudi mrtvih ne, pa ne moiremo več molčati. .... ¦iiŠaiKr»je,'^a imajo v Podgori, v Solkanu, v Št/ Petru; v Št. Antiteza ni sploh povsod, kjer so zakopani Lahi, svoje laške napise'na kffžu; — aH v LoČniku so Šli Lahi in ia ptirismM vse slovenski napise na pokopališču pa ne z barvo, ampak s katrainom, da se niti Črke slovenske nI poznalo. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in .'zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron. Kai res ne bomo dosegli še v tem letu 200$Q# K za obramben) sklad? — Nemci zbirajo že tretji milijon, Čehi in Poljaki so že zdavnaj presegli obljubljen«* Kako kulturni so Slovenci in ka*K^svoto;natodTti samoobrambi, le Slovenci barbari so Lahi? Slovencem nikda'r še na^Ano tako malobrižni, da nam primanjkuje ufr»!ii: prišlo, da bi se bil kdo kedaj tako "^151 kamnov. Poznamo Slovence, ki bi daleč spozabil, da bi bil šel .na pokopa--.Jahko utrpeli po en ali tudi več kamnov; fisče mazat križ na grobu kakega Laha, ^||amo, da se kmalu oglasijo in dopolnijo Jffbg brambovcev Slovenije. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 3'60. Radodaren donesek. Neimenovani. Denar hrani g. bkigajničar D. C. in M. Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje mesto cvetja ua grob svojih starišev rodbina F. K 2. Slovenec za kaj takega ni sposoben, zL to je sposobna le podivjana laška druhal. Škandal vseh škandalov, sramota nad sramoto! Niti mrtvih ne pustijo v miru. Hujši so kot zadnji Še necivilizovani rod! Oskrunjenje grobov je naznanjeno orožnikom. Nadejamo se, da pridejo v roke pravici ter da bodo lopovi pošteno kaznovani! Moll-ov Seidlifz-prašek it s* n* želodcu trpeCe noprekosljivo Sredstvo tatero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnJJsko iasied«Je. Molle-vo Franc, žganje in sol ta ribaoje Šivata. — BoleCine olaJloJoCe In okrepCnioCe sta-rosnano sredstvo proti trganja In prehlajenju vsake vrste. g. OriR. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah le mirodilnicab. Glavna lekarna h. MOLL, c, ia kr. Mornt talointk, Dunaj, Tucalauben 9. Zaloga v Gorioi ˇ lekarnah: G. Cristofoletti A. Giionsoli. Družba sv. Cirila in Metoda. : Ciril-Metodove podružnice naj bi l tudi v zimskem Času ne prenehale s plemenitim delom. Prirejajo naj sestanke, predavanja, domače veselice itd. — Posebno veljaj to tistim,podružnicam, ki so ' iz kakšnegakoli vziroka zamudile poleti prirediti jubilejno veselico. Zimski čas pa « je tudi najpripravnejši za pridobivanje novih članov in za občne zbore. Koledar D. CM. je izšel z bogato vsebino. Razpošlje se na znane naslove. Kdor ga ne dobi, blagovoli ga naročiti pri družbini pisarni v Ljubljani (Nasrodni dom). Cena 1 K 20 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor koledarja ne misli obdržati, naj ga takoj vrne, da se ne zgodi družbi kakor lani, ko so ji vsi ko- , ledarji pošli, a plačanih še vedno ni sko- . ir-aj cela tretjina. Proti Preblavski slatini so nastopili} sedaj celo nemški časopisi. Tako piše t »Grazer Tagespost«, da je dobil to sla- « tino v zakup žid Ortner, ki je brezobzirno -zvišal cene. Ako celo Nemci niso feado-, voljni s tem podjetjem, tudi za nas Slovence ni povoda, da bi kupičili premoženje nemškemu Židu, posebno, ker imamo lastno najcenejšo kislo vodo, Tolsto- . vrsko slatino, kije pi izjavi zdrav- » nikov-izvMeneev zelo zdravilna pijača.. • Naroča se -pri o s k r b n i š t v u To Is t o-vrške slatine, Guštanj, Koroško. Oskrbništvo pošlje na željo vsakomur prospekte, cenike itd. Del čistega dobička gre v narodne namene, v prvi vrsti za družbo sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub- \ liani je imela meseca oktobra 1910 sledeči promet: Dohodki. A. redni dohodki 1) Pri- • špevki iz nabiralnikov 1.169 K 60 vin.* 2) prispevki podružnic i. s. Kranjsko 215 K 63, Štajersko X70 K 27, Koroško 55 K 26, Primorsko 377 K, skupaj 818 K 16, 3) razni prispevki 7.000 K 32, skupaj 8.988 K 08. B. izredni dohodki. 4) prispevki za obrambeni sklad 1.309 K 40. skupaj 10.297 K 48. Izdatki. A. redni izdatki. 1) plače, 1 remun. učit. osobju, razni računi itd. 11.176 K 58, B. izredni izdatki. 2) naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 3.249 K 40, skupaj 14.425 K 98, torej primanjkljaja 4.128 K 50. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Neimenovan št. 7 za november 5 K, Neimenovana št. 1 za november 2 K, Neimenovan iz N. A. 5 K, Jos. Kutin, trgovec v Gorici 2 K, Ad. Urbančič, mesar V01 K, V gostilni pri Fonu v Solkanu pri »bilškoli« nabrana 1 K,!. Črnetič plačal za kazer ? K, — Na račun mesečnine je prišlo \i-z dO K. M. Blesničar v Gorici je dal 2 K, .los. TrOšt, kmet v Podragi je daroval 180 kg krompirja. Živeli darovalci! Goriška podružnica »Društva slov. prof. v Ljubljani« ima v poslovnem letu 1910—11. sledeči odbor: predsednik: Ivan Košnik, c. kr. realč. prof., podpredsednik: Martin Mastnak, c. kr. gimn. prof., tajnik: Ivan Koštial, c. kr. učit. prof., blagajnik: Fran Povšič, c. kr. gimn. prof., odbornik: dr. Ivan Merhar, c. kr. gimn. prof. v Trstu, odborn. namestnik: Ludovik Vazzaz, c. kr. učit. prof. Odbor goriške podružnice »Društva slovenskih profesorjev« vabi vse svoje ude na sestanek, ki bo v soboto, 5. trn. ob 8. zvečer pri »Zlatem Jelenu«. Predmet: razgovor o predlo-gih k službeni p.r agmati k i. ', Koštial tajnik. Deželna norišnica. — Ravnateljem norišnice je imenovan dr. E. . Fratnich, Pajerjev sorodnik,, mož, ki nima potrebne kvalifikacije za tako mestoT Za primarija je imenovan dr. Fran Gosti, doslej piri-marij v dežeini norišnici v Ljubljani. Po-strežnrkov so sprejeli 30, od teh so jih poslali 8 v Videm, kjer ostanejo 2 meseca, da se izučijo v svojem poslu v tamkajšnji norišnici. Prošenji za službe po-strežnikov je bilo 161. Postrežnic bo 17. V zavodu bodo usmiljenke iz Brescie v Italiji; za sedaj 10. — Potemtakem bo norišnica menda kmalu otvorjena. Novo poslopje za gimnazijo v Gorici. — Čas ie res skrajni, da se zgradi nofo poslopje za gimnazijo v Gorici. Finančno ministerstvo se je baje izreklo »v principu« za gradnjo novega poslopja. Želimo, da bi kmalu slišali, da. se z a č n e graditi novo poslopje za gimnazijo! Sama laž se jih drži. — Strašno jezo bruhajo klerikalci po »Prismojencu« na »liberalce« v Št. Petru. Pa je tudi res nekaj grozovitega. Ta tako trdni Št. Peter, v katerega je zaljubljen dr. Gregorčič, kjer je že tolikrat govoril in kamor so postavili tudi komisije za konštatira-nje izida volitev za državni in za deželjii zbor v dveh kurijah, ta Št. Peter se |e stresel v strah in grozo klerikalcev. Ali fe čudno potem, da se jezijo? Kadar pa fe jezijo, takrat go.tovo tudi lažejo. In res zlagali so se; pravijo, da so »liberalci« imeli dva laška kandidata izpod Turna ter da so glasovali za nju. O, ti grdi tožniki! Takih kandidatov ni bilo v listi »liberalcev«. Zato ne morejo govoriti o nikakem narodnem izdajstvu — ampak mi lahko govorimo o nesramnih klerikalnih laž-nikih! Z dežele. — »O, ti blažena nemščina! — Te dni je prišel k meni mož, ki ima sina na gimnaziji v Gorici in me prosil, naj bi mu pojasnil, kaj pomeni' rubrici-rana pola v nemškem jeziku (Fragen an die Eltern oder deren Vertreter), katera mu je došla od ravnateljstva, kjer je bilo odgovoriti na razna vprašanja gledč otroka, kakor o starosti, morebitnih boleznih, kedaj je otrok začel govoriti, hoditi i. dr., kar potrebujejo bale zavednost o individualnosti of|pk. — »Škoda* da ne znam »emŠČme;% jezik je zelo štet, Z našfm jezikom ni mogoče nič, reče kmet. Pojasnil sem mu njegovo zmoto, na kar, je dostavil: »Tema smo krivi samil Vsi pote nazaj! Mi smo slovenski stariši«; Ali res ne more šolska oblast poslati slovenskim starišem slovenske tiskovine, pa tudi če ie gimnazija nemška? Smo li res med. samimi Nemci?!« Uniforma deželnih slug. — Garibal-dinci. — Danes sem v svoje začudenje zagledal na ulici nekega moža, oblečenega v uniformo italijanskih Garibaldincev; mislil sem si, da je mož pobegnil od italijanskih vojakov - garibaldincev, toda glej čudež, spoznal sem v njem slugo deželnega odboja! Stara uniforma, katero so imeli dež. sluge poprej, ie bila prav lepa, čepica tako napravljena s svojim ieželnim znakom, da ni mogel nobeden kaj reči, sedaj p'i, naj bi mi deželani, čeravno nismo še pod Italijo, gledali lepe podobe Garibaldincev," to pa ne gre. Kaj se že sramujejo v deželne1 d-boru, da smo še Avstrijci? Odbornika Berbuč, Stepančič; Pajer & Gregorčič kaj mislite vi k temu? Kdo je naročil tako uniformo? Ali je res postal deželni odbor bolj neodtešen kakor tržaški magistrat? Kakor se vidi, boderno morali tudi mi slov. deželani kmalu še za italijansko trikoloro plačevati, da jo da naš slavni odbor razobesiti na deželno hišo. Ž. Procesija, zapor, demonstracija. — V Turjaku v Furlaniji je šla procesija 1. t. m. popoldne mimo hiše peka Josipa Ro-mariesa. Rornanes je 'bil zamišljen v svoje delo ter se ni odkril. Duhovnik je stopil iz procesije, še! k njemu ter zahteval, naj se odkrije, Pek tega ni hotel* storiti, češ, da je Ijriž že šel mimo. Duhovnik ga je potem naznanil orožnikom, kateri 50 aretirali Romanesa,? Peljali so.ga v občinski urad, da ga tam zaslišijo. To se je hitro razneslo po vasi in mi mah je bilo zbranih okoli 500 oseb pred občinskim uradom. Dvakrat so hoteli orožniki iz urada ven, da bi odvedli Romanesa v zapor, ali množica je kričala in grozila tako, da so se morali orožniki umakniti. Množica je hotela, da se Romanesa izpusti. Orožniki so poslali po pomoč v Tržič, Ko je ptišla pornoč, so orožniki s težavo razganjali množico, -končno, ko je ukazal poveljnik ogenj, se je posrečilo jednemii orožniku, da je odpeljal Romanesa v zapor. — To posnemamo po laških poročilih. V Selcih pri Ronkih je umrl bivši župan v Gradežu Iv. Corbatto. (Dalje v prilogi). Na prodaj je bik mirodolec, križan, star II mesecev, taciran. Cena zmerna. Več se izve pri gosp. Francu Logar » Ajdovščini 23. Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pii lastniku Ivanu Ušaj, istolnm. Mnogo sreče, zaročenci! ^®*^§g Zaročni se prstan blišči že na roki in kmalu- bo treba vam iti k poroki. Gotovo vam delajo mnogo skrbi pohištvo, perilo in druge stvari: kako bi dobili po ceni blago, ki tudi okusno je, trajno, lepo. Ne belite glav si s skrbmi, kaj ne vesle, da niso skrbi m presrečne nevnste? Pred Hetižet-Karitnigtom urno po*toj, skrbi nepotrebnih otreseš se koj, oglej le, nevesta, si cene, blago, gotovo tam kupiš si balo svojo. Hedžet & Koritnik - Gorica ngal tek. Ins. Verdi it. 5 ia Šolska ulica it. 3. Ujemite (Hrvatsko). dvedvanalBiS K^n^LSm?^i)rT^ali P'* MeSinah v prsih, v vratu itd. o njegovem teka« uve dvanajstcrici K 8fl0 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Fellcr v Stubtef, Elsa-trg št 2«4 Priloga „So&e" št. 126. z dne 5. novembra 1910. Iz šolske službe,. — Pravi učitelj matematike in fizike na državni gimnaziji v Roveretu Josip Motz je imenovan na jednako mesto na tukajšnji gimnaziji. Smrtna kosa. — Danes ob 9. uri zjutraj je umrl v Št. Vidu nad Vipavo tamkajšnji posestnik, mesar in bivši župan J o ž e f , .B i z j a k. — Preostalim naše Deželni poslanec " Manfreda ni več župan v Merskem. Kakor je »poročal dopis iz Iderskega v četrtkovi štev., /Je bil izvoljen za župana v Iderskem vrli na-¦ ;prednjak Berginc.»«Btei jejžupanoval tam' deželni poslanec klerikalec Manfreda, ki je glasoval v deželnem zboru za to. da GabršČek ne sme sedeti v goriški deželni zbornici. Za iuinparijo je prišla hitro kazen in Manfreda Je strčal z županskega stola v Iderskem. Možje so sprevideli, da Manfreda ne dela časti Merski občini, zato so sklenili tako, da tiče na mesto župana naprednjak — Manfreda pa stoji tu spoznan za nevrednega, da bi še dalje županoval v Iderskem! Kdor drugemu jamo koplje, saift vanjo pade. Manfreda je že padel v njo, sledili bodo Se drugi. Vsa- , ka iuntparija.se že na tem svetu maščuje! { »Tuttl fruttl« neznansko dopadejo j posvečencem okoli »Prismojenea«. Po- j gostoma se jih spomnijo pa napišejo čla- | nek-z veliko jeremijado, prav kakor da bi komaj čakali, da začnemo zopet priobče-vati »Tuttl frutti«. Zaloga je^ precejšnja in se množi od leta do leta. Če bodo še dosti izzivali, jih začnemo priobčevati; , prizadeti naj se gredo potem zahvalit v j uredništvo »Prismojenca«. -- Nesramno soj napadali naprednjake, nesramno, peklensko zlobno so jim kradli čast in poštenje v cerkvah, po shodih in v časnikih. Stikali so za neznatnostmi ter delali iz muhe slona; satansko je bilo njihovo po- t četje in neizmerno žaljenje. storjeno na-prednjakom od poJitikujoče duhovščine. , Sledil Je na satanske hunparije iz favov-žev odpor in na dan so prišli >Tutti frutti*. Sama resnica je bila v njih. ' sama laž in hudičeva gonja na strani kle- j rikalecv. Naj si izprašajo enkrat svoje kosmate vesti, koliko zla so že prizadeli s svojo hudobijo raznim naprednjakom in ! njihovim družinam, kolikim zagrenili življenje in škodovali, Koliko obrekovanj, podlosti brez mere. luciferske hudobije je bilo že v »Prismojenen«, čegar urednik je katoliški duhovnik! To naj storijo in potem primerjajo to s »Tutti frutti«, pa bodo videli, da je na njihovi strani žival- '¦ ska pisava in živalsko divjanje. i Stariše onih. ki so zbrani, okoli »So-če<>. naj pusti v miru pisec v »Prismojena!« pa naj študira tistega očeta, ki je bil pred sodnijami spoznan za krivega nečastnih dejanj! 2 i v a ! s k o divjanje naj tudi išče tam, kjer je! Dosti! | Za uvoz živine in za odprtje mej se ¦ je izrekla tudi tukajšnja trgovska in obrt- \ ua zbornica, v kateri gospodarijo laški , liberalci* zavezniki slovenskih klerikalcev. Kdor se izreče za uvoz in za odprtje mej, je po mnenju klerikalcev »omejen« in »sovražnik kmeta«. Kako torej morejo hiti slov. klerikalci v zvezi z laškimi liberalci, »sovražniki kmeta«? — »Omejenih^ pa je po sodbi »Prismojenčevi« na milijone ljudi v Avstriji ki so se izrekli za uvoz živine in za odprtje mej — neomejeni so samo veliki bogataši in pa slovenski klerikalni slepaTji ljudstva. Hvala Bogu, da nismo med temi »neomejenimi«; v slabi družbi bi bili s slovenskimi klerikalnimi sleparji in onimi severnimi pijavkami kmečkega ljudstva! Klerikalci in dinastije. — Saksonski kralj je veren katoličan, njegovi podlož-niki so po večini protestanti. Ker so se čutili razžaljene po papeževi boromejski encikliki, se je saksonski kralj seveda moral pritožiti pri Vatikanu. Radi tega ga V posebni brošuri kruto napada curiški monsignor dr. de Mathies, češ da je bil njegov korak nesramnost, da bodo izginili prej s sveta vsi vladarji kakor pa »papeži, da bo zgodovina pač pisala o boromejski encikliki, pozabila pa bo na razjarjene protestante in protestujoče vladarje. Poznejši zgodovinarji se bodo smejali smelosti, kraljička, ki »vlada« komaj čez 15.000 km2 kulturnega sveta. Klerikalci so že taki! Kakor jim kaže! Enkrat so za vladarje, potem jih pa. tlačijo v blato. Spoštujejo le one, ki jim pokorno služijo in le toliko Qasa, dokler služijo njihovim namenom.' > ¦ . « 1100 glav j|oveJe živli*e 1% bilfo ,na zadjem živinsfoem trgu -v Gorici. Največ živine so pokupili Lahi ter jo odpeljali čez mejo. Kmet prodaja živino, ker je draga in ker je siromak — ali kako bo kupil živino, ko jo bo zopet rabil?! Poskušene tatvine sta bila obtožena 52 letni Ivan B.akarčič iz Tržiča in 46 letni .{JDjUJC . Manja, tudi iz.¦Tržiča. Hotela sta dkrasti L. vitlorija, ki je bil malo ptej prodal kravo. Bakarčič je obsojen na 15 mesecev težke ječe, Manja pa na 2 meseca. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v. času od 6. do 13. t. m. Svetujemo vam, da ne zanemarjate protinske in revmatične bolezni, bodenje, bolezni na križu in členih. Dvanajstorica Fellerjevega fluida z znamko »Eisafluid« za poskušnjo le 5 K. Vplivne sestavine ra-barberja, ki pospešujejo premembo snovi in zato tudi kri sčistijo, vsebujejo bolečine olajšajoče, tek povspešujoče in krče odpravljajoče Fellerjeve rabarberjeve krog-Ijice z znamko »Elsapillen«. 6 zabojčkov franko 4 K. Dobivajo se pri E. V. Felfer-ju v Stubici št. 204 (Hrvatsko). Prvi družabni večer goriškega Sokola se bo vršil v soboto 12. t. in. v dvorani »pri zlatem jelenu« ob 87* zvečer. Celo poletje je goriški Sokol deloval na zunaj, posebno se je potrudil in vse moči napel, da se je tako sijajno izvršila Sokolska prireditev v Šempetru. Vsak zaveden Slovenec je prepričan in vč, da je bil Sokolski zlet v Šempetru najlepša manifestacija Sokolske misli, ki se je na Goriškem tekom zadnjih dveh let zelo razširila kar priča najbolj veliko število na novo ustanovljenih Sokoskih društev in odsekov. Prišel je pa zimski čas, in tudi sedaj nadaljuje Goriški Sokol svoje tlelo. Telovadnica je polna, telovadi se pridno in obisk telovadcev, naraščaja in članic Sokolic se je zdatno povečal. Da pa goriški Sokol izpolni svojo nalogo tudi v družabnem oziru, da nudi svojim članom in njih družinam ter vsem prijateljem in podpirateljem Sokolstva priliko, se malo pozabavati in se medsebojno spoznavati, je skienil. prirejati v zimskem času družinske večere. Tak prvi družinski večer se bode vršil 12. novembra t. I. v dvorani pri »Zlatem jelenu« ob pol 9. zvečer. Da bode zadovoljil vsem zahtevam nt željam, ki se stavijo do njega od obiskovalcev teh večerov, se je veselični odsek skupno z odborom potrudil sestaviti krasen vspored. ¦¦¦- Sicer se še za danes zamolči točke sporeda, pač pa se že sedaj lahko omeni, da bode vsak, ki se bode odzval vabilu na to prireditev, zabaval prav po domače, popolnoma neprisiljeno in posebno bode bil hiid boj za živo Martinovo gos. Ta zabavni večer je namreč posvečen tudi Martinovemu in da se ga prav pošteno proslavi, se bode izžrebala Martinova gos. ki bode pač dobro teknila, kdor jo bo dobi!. -— Ze sedaj je zanimanje za prvi družabni oziroma Martinov večer veliko in že sedaj vas dragi bratje Sokoli, njih družine, prijatelje in podpiratelje Sokolstva vabimo, da to prireditev, ki naj bodi začetek toli potrebnemu družabnemu življenju v Gorici in to na demokratski Sokolski podlagi! — Na zdar! Trgovsko-obrfne in gospodarske vesti. Za povzdigo mlekarstva. -•- V četrtek se je vršila v Gorici konferenca, ki se je bavila z mlekarstvom v naši deželi. Udeležili so se je zastopniki iz minister-stva, narnestništva, dež. odbora iin zadrug. Treba bi bilo nastaviti dva veščaka, enega za slov. del dežele, drugega za Furlanijo. Sprejet je bil predlog, naj se izvoli poseben odbor, ki sestavi program za povzdigo mlekarstva, ureditev mle-karnic itd. Da bi započeta akcija le dala obilo uspeha! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme .'se: 1 kontorist, 1 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 4 .pomočniki špe- cerijske. sDroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 6.učencev, 1 učenka. '•'-.. Službe išče: 2 knjigovodja, 3 kon-toristi, 3 potniki, 1 poslovodja, 21 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3rj»qiijpčniki modne in galanterijske stlroke, 6 kontoristinj, 8 blagajničark, 10, prodajalk, 8 učencev, 3 učenke.. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Razpis nagrad. — Podpisano društvo je prejelo od visoke vlade za pospeševanje sadjereje v slovenskem delu pokneže-ne grofovine Gbr.-Grad. podporo, katera naj bi se razdelila v letu 1910 na podlagi programa, ki je bil svoječasnp ustanovljen t. j. v sporazumljenju visoke vlade z deželnim odborom in zastopniki obeh kmetijskih društev. Ta odsek je sklenil v svoji seji dne 24. oktobra t. 1., ' da se ima porabiti ta podpora za nagrade, j ki naj bi se podelile revnejšim posestnikom in kolonam in sicer: l) Ki se obvežejo vsaditi neko določeno število sadnega drevja in sicer takih vrst ali sort, ki jih določi sadjarski odsek podpisanega društva. 2) Ki se obvežejo, da vsade to drevje pravilno v sadovnjak, v plante po njivah, ob robu njiv in vinogradov, ob cesti, ob kolovozih ali pa na travnikih. 3) Ki se obvežejo, da izkopajo jame za sajenje teh dreves pravočasno. Drevesca dobi le oni prosilec, ki pripravi jame za sajenje vsaj do polovice februarja prih. leta. 4) Obzira vreden prosilec dobi b r e z pl a č n o 20 sadnih drevesc, vrhu tega pa dobi še 30 K n a g r a d e, katera se mu izplača v dveh obrokih in sicer v 2. letu posajenja 15 K, v 3 letu še ostalih 15 K, seveda pa le tedaj, če bo podarjeno sadno drevje pravilno oskrboval. 5) Med koloni imajo prednost tak* prosilci, katerih prošnje priporoči najemodajalec. 0) Društvo ima pravico odreči obljubljeno podporo onemu, ki bi gori navedenih pogojev natančno ne izpolnil. 7) Nekolekovane prošnje se imajo predložiti podpisanemu društvu do 30. n o-v e m b r a t. 1. in sicer z naslednjimi dokazi: a) Ali je prosilec lastnik ali le najemnik (kolon), b) če je kolon ali najemnik iuu doprinesti dokaz, čegav kolon je, kako veliko je v njem vzeto zemljišče, za koliko let je sklenil pogodbo in kje in v kakšni legi se nahaja zemljišče, na katero namerava vsaditi podarjeno sadno drevje in kakšna so tla. c) Če je lastnik mora dokazati, kako veliko je njegovo posestvo, kakor tudi kje in v kakšni legi se nahaja parcela, ki jo namerava obsaditi s sadnim drevjem in kakšna so tla. d) doprinesti ima druge morebitne dokaze, ki bi bili po mnenju prosilčevern potrebni. Goriško kmetijsko društvo. Potujoče kmetijske šole. — »Prim, gospodar« nasvetuje kmetijske šole, to je: Kmetijski pot. učitelj bi se preseljeval iz kraja v kraj, posebno zvečer naj bi bilo predavanje. Začelo naj bi se z zimo, spomladi bi bil pouk na polju, na šolskem vrtu, v mlekarnicah, poleti ob nedeljah. Vsekakor dobra misel ali najbrže težko izvedljiva! Koliko se popije na Hrvatskem in v Slavoniji? — 500.000 hI vina v vrednosti 33 mili j. K; domače pivovarne dajo 100.000 hI piva, toliko se ga tudi uvozi, kar stane skupno 11 milij. K; žganja in likerjev se porabi po gostilnah in privatnih hišah 160.000 hI, kar znaša 24 milij. K. »Hrvatski Branik« vprašuje na to: »A koliko se daje za prosvjetu«. Živine se je izvozilo iz Hrvatske in Ogrske v lanskem letu 421.642 komadov v vrednosti 152 milijonov K; več za 64000 komadov kot v letu 1908. Izvoz volov se je pomnožilo za 202.057. Ta pomnožitev je prip'"jvati slabemu pridelku krme. Konj ve je izvozilo 58903 v vrednosti 30'/a milijona K. dveh članov deželnegat odbora v plenarni seji lahko sjštira sklep'narodnostnega senata ter yriie cejo zadevo senatu [nazaj, v'"'. zopetno posvetovanje. Kaj bo v \slučajuV če narodnostni senat tudi pri drugem: posvetovanju' sklene iste Kakor; ^fvič1; to,se sedaj še ni določilo. ČeTiLikapfdi\ ^ernci'si? izjavili, da se situacija vidno,'boljšal Cehi'' zahtevajo se. dogovora glede minoritetne-' ga šolstva in varstva manjšin., ;'.' Državni zbor ;bo skiican V najniže" na' dan 22. ali 23. t. m. V .'.'"' .; ';' Ruski car se je seš^N. t.-mV v'Pqtš-'! damu z nemškim cesarjem! ¦! J "''"." ; Zveza z Nemčijo je v,i neizmerno,, škodo vsem avstrijskim narodom ter škoduje Avstriji na zunaj in na. znotraj; , Tudi v delegacijah je.bilo mnogo govora d tej zvezi. Najočitneje pa, jo je pokazal v pravi luči bivši minister markiz Ba-quchem, torej mož, čigar patrijotizem je vzvišen nad vsak dvom, ter je s smelo roko odgrnil sliko sajiško.;. Mož ni mnogo govoril, a kair je govoril, je bilo 'uničujoča sodba /vse do^ Sedanje avstrijske zunanje in notranje politike. Jedro njegovega govora, sicer diplomatsko stiliziranega govora, je bilo: Zveza z Nemčijo je Avstro-Ogrski direktno š k o d l j i va. i n edjno Nemčija je kiriv.a, daje morala Avstro-Ogrska žrtvovat i z a a n e k s i j o Bosne milijard e, Posredno je torej Nemčija kriva ogromnih davkov, ki tlačijo sedaj -avstrijsko prebivalstvo, in tudi neznosne draginje. Vse to je povedal markiz Baquehem vladajoči gospodi v obraz. Ali bodo imele njegove odkrite besede uspeh? Dvomimo, saj je znana in dognanu resnica, da so avstrijski državniki udarjeni s slepoto in nedostopni, vsakemu pametnemu preudarku. Politični pregled. Češko-nemška spravna pogajanja. — Najbolj sporna točkaV,v pogajanjih: < je § 42.'dež. reda.. ' v '; '' - ''*'''¦¦'¦¦ Ta § statuira dvanafrodhostna senata v deželnem zboru, določa pa- tudi pravico deželnega odbora, da na predlog enega Razne vesti. Kako vzorno ie gospodaril ljubljanski škof v Gornjemgradu na Štajerskem. — Znano je gospodarstvo ljubljanskega ško-fa na velikem škofijskem posestvu v Gornjemgradu. Sedaj to gospodarstvo zopet odkrivajo v Ljubljani, kjer se vrši razprava pod civilno s>dnijo na tužbo bivšega škofovega oskrbnika Dicenta, ki toži škofa za svoto 146.000 K. Prečitali s^ sodbo izvedencev o knjigah. Sodba izvedencev je naravnost uničujoča; knjige so bile v velikem neredu, pomanjkljive in zmedene. Cela vrsta postavk sploh ni bila vknjižena, druge spet kar s svinčnikom, ali pa korigirane. Zaključkov večinoma ni, ne letnih, še manj pa mesečnih. Konto poštne hranilnice naenkrat nekje preneha, akoravno se zveza s poštno hranilnico ni metrgala. V Gornjem Gradit so .imeli dvojno laško knjigovodstvo, to, kar so pa v Gornjem Gradu počeli, ne odgovarja v nobenem oziru temu sistemu. Knjigovodstvo je bilo, kakor pravijo . izvedenci, »durchaus schleuderhaft und mangelhaft, hochst oberflachlich und unvollstaridig!« Vsled tega zanemarjenega knjigovodstva sploh ni bilo mogoče nikdar spoznati pravega stanja gornjegrajskega gospodarstva, in napraviti kako bilanco! Tako uzorno zna gospodariti katoliški škof Jeglič, na katerega' je pokazal »božji prst«, ko je bila prazna škofovska stolica v Ljubljani ter ga je »božji prst« tudi tje privede!!! Razsodba se razglasi v kratkem. Nemški prestolonaslednik potuje. — Ako slučajno nemški cesar ne potuje po svetu, gre pa njegov sin malo po svetu. Te dni se je odpeljal nemški prestolonaslednik s, svojo soprogo iz Genue. Obiskali hoče Indijo, Kalkuto, Singapore, Bang-kok, nadalje Batavijo, Hongkong, Kanton, jlz Kitajskega pojde na Japonsko, in se Vrne sredi maja čez Sibirijo v domovino. Ajcad. društv. slov. agr. »Kras« na Dunaju si je na svojem.\bred.'obč; zboru izvolilo 'ža tekoči zimski tečaj 1910/1 L naslednji' odbor: predsednik; Ivan Domi-celj kulturni tehnik, podpredsednik: Ru-,,pe»t ;sfi»t: gozdarski^$ehniki;vt#jnilž:'; fralri^flMerlechticf ftMfhi 1eHiW:bla--giijnik: Srečko ^Lajpajne gozdarski..teh-. lte^itt^^l^an#4K#Je#lsfef; tehnik, namestnika: Franc Hrastnik goz- darskr'tehniki/ Lev KnafelHidturtti tehnik/ pr6gji6ttnrfea * Vbjk6 Kdprfvtiilc'- toz^ iarskr tehriiig"' ; Antbff 'Šoffhft '* tolarski tehnik. /, '..' .', ' »Akaffemično4 društvi) slovenskih tehnikov na Dunajii«, si je izvolilo sledeči odbor:' čand.irigC Ladislav Be ve, predsednik, studV irig. LadislaVGeržina, podpredsedniki stud, ing: Janko Sčhweiger, tajnik, stud. ing. Maks Slejko, blagajnik, stud. cheiil^Srečko Ferjaricič; krhffžničar, stud. ing. Božo Srebre, odbornik. Akad. društvo siov. agron. »Kras« na Dunaju priredi Skupno z bratskima društvoma hrvat.. agron. »Upa« in »Srba agronoma«-dne 5. listopada ob S. zvečer v lokam »Občanske založny« XVIII. Staitd-gasse 57. svoj prvoletniški večer. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi 5.-listopada svoj 2. redni občni zbor z običajnim vsporedom. Lokal: Hotel Wandl, L Kiihfussgasse 2.. Avtomobil in kure. — Ob prometni cesti na Francoskem je imel svojo hišo perutnigar. Nekoč mu povozi neki avtomobil lepo kuro. Lastnik avtomobila je rad plačal za kuro trikratno ceno. Perut-iiinarja" je pa to spravilo na novo idejo. Navadil je svoje kure na avtomobilska znamenja; tako da so kure kar na cesto letele/ko sO slišale avtomobil, ker so mislile, da jih bo gospodar krmil. Tako je bito Vedno vse polno kur povoženih, kar je dondšalo perutninarju zelo mastne dohodke. Zaviden sosed je pa naznanil \t-najdljivega špekulanta sodišču. Jugoslovansko akademično društvo »Sloga« v Ljubnem si je izbralo 29. 10. t. g. na opčem zbora sledeči odbor: predsednik: asb. iur, Miroslav Radivovič stud. mont. I. tajnik: Stjepan Consolari, stud. mont., II. tajnik: Milan Dlustuš stud. mont., blagajnik: Mantred Grof Borelli Vranski stud. mont, knjižničar: Friderik Janežič stud. mont. Revizoriji: Dragutin Tibold, cand. mont., Veljko Jovanovič, stud. mont. Iznajdljiv soprog. — Na policijski ko-misarijat v Parizu je prišel neki gospod, predstav ! se za Gonnette in izjavil, da je moritec lastne:žene. Policija ga je uklenila in vsi so šli na njegov dom, odprli z vso silo zaklenjena vrata in našli gospo Son-nette zdravo in veselo v družbi svojega ljubčka. Gospod »morilec« se je opravičil, rekel, da bi trajalo predolgo časa za-slišavanje, ako bi povedal resnico, da bi v tem času lahko, aiteket ljubček njegove žene, tako pa ima sedaj vsaj priče o njeni nezvestobi. Res je bil kaznovan Sonnette radi zapeljevanja oblasti na 1 teden zapora, toda njemu je bil olajšan dokaz nezvestobe in ločitev se je vršila v kratkem. Dvojni samomor v vlaku. — Neki trgovec iia Dunaju je naznanil policiji, da mu je utekla žena s prostovoljcem Don-nerjern. še prej si je pa prisvojila precej denarja. Blizu Dunaja p postaji Haders-dorf sta se dva .pasaži,..! ustrelila v br-zovlaku. V teh samomo. ileih se je spoznalo ženo trgovca in prostovoljca. Bila sta na mestu mrtva. Velika sleparija v Lvovu. - V Lvo-vu so zaprli, grško-katoliškega duhovnika Leona Poloszynowicza, trgovca Abrahama Goldberga in posredovalca Jakoba Verlierblerja. Duhovnrk in oba zida so izkoriščali blaznost posestnika Stanislava Ossolinskega, kupovali zanj posestva, jih zopet prodali/dokler niso spravili posestnika, Heleno Lewandovsko m Marijo Os-solinsko na be/raŠko paiicp, Osleparili so jih za več kot en. milijon kron. Leon Po-loszynowicz je v resnici en far terrrble. Kraljfca Marija PTa v proganstvu. — Stara mati portugalskega kralja Manuela, Marija Pia, živi sedaj v Italiji. Sedaj se nahaja v Livorno. Ker ji je dolg čas, osrečuje vsak rfari prodajalne in nakupava blago, trak ., čipke. Mnogo škatelj prinese vsak dan domov. Cez čas se misli na seliti v gradu Caserta, sevelrno od Ne-apolja kot gos;: kraljiče-matere Margerite, svoje svakinja«... Debeli pasažif. — Na neki ruski po* staji-,liso mogli spraviti nekega debelega gospoda v Vlak; Vsaka vrata so bila pre- tesna*. V tOVottiem vozu se ni hotel peljati;'ker sr je kupil listek-za prvi razred. Slednjič so ga spravili v sanitetni* vagon. Kontrolor mu'je med vožnjo odrekel pravico, uporabljati cel vagon in se pritožil na prometno ministerstvo, ki je vso zadevo skupno s finančnim minister-stvoiti razsodilo tako, da mora plačati debeli " pasažir 12 listkov I. razreda za uporabo celega vagona. »Hope«-dijamanf je zopet na prodaj. — MOdri Hope-dijamant je svetovnoznan ne toliko radi dragocenosti, pač pa radi prokletstva,' katero se ga drži. Prejšnji njegov lastnik draguljar Habib bi kmalu izgubil življenje. Ladija je zadela ob skale blizu Singapora v Vzhodni Indiji, vse dragocenosti je izgubil, samo Hope-dijamanta ne. Prodal ga je pod ceno, samo da se je rešil prokletstva. Sedaj ga prodaja neki draguljar v Londonu za 600.000 K. Izdajatelj lista Punch umrl. — V Londonu je umrl sir William Agnevv, izdajatelj znamenitega angleškega šaljivega lista' Punch. Pridobil si je velikansko premoženje. Pred 30 leti je kupil zname-ftito podobo za 250.000 K. 18 dni pozneje mu je bila podoba izrezana iz okvirja in ukradena od neznanega storilca. Čez 25 let je dobil Agnevv podobo nepokvarjeno fiazaj iz Amerike od anonimnega pošiljatelja. Požar v Aleksandri]!. — V Aleksan-driji je zgorela velika zaloga bombaža, last neke nemške družbe. Požar je uničil 5000 bremen bombaža. Škoda znaša. 6 milijonov kron in je krita z zavarovalnino. Velikanski boji proti podganam. — Ker so se pojavili v nekaterih obmorskih mestih na Angleškem slučaji kuge in ker so najhujši razširjevalci kuge podgane, so se začeli pečati po mnogih krajih z odpravo te nadloge. Bakterijolog dr. Heath v Ipswich-u je dognal v podganah in celo v mačkah bacile kuge. V mestu Suffolk so pričeli temeljit boj proti podganam. Udeležuje se ga celo prebivalstvo. Vsak dan se usmrti 10.000 podgan. Radi tega so se začele podgane izseljevati in osrečijo kako drugo mesto. Mis Le Neve pri Crippenu. — Dr. Crippen, ki je bil pred londonsko poroto obsojen na smrt, si je želel obiska svoje ljubice. Mis Le Neve ga je obiskala v ječu ostala je pri njem tri minute-in on ji je poveda nekatere svoje sklepe za slučaj usmrtitve. Z ladje na suho. — Zrakoplovec Me Cnrdv namerava vzleteti z parnika «Au-guste Viktorija« s svojim letalnim strojem v New-York, kakor hitro se približa ladija luki na 50 milj. Socijalni demokrat Schtihmeier naslednik dr. Lueger-ja. — Odkar je umrl dr. Lueger, gre s krščansko socijalno stranko navzdol. Ker je bilo spraznjeno poslansko mesto v drugem dunajskem okraju Leopoldstadt po dr. Luegerju, so se vršile v četrtek deželnozborske volitve, pri katerih je zmagal socijalni demokrat Schuhmeier. Dobil je 1136 glasov več kot njegov nasprotnik Preyer. Krščanski socijalci so se pri volitvah ravno tako obnašali kot se obnašajo naši klerikalci. •Schuhmeier je bil naslikan kot liz-bonski revoucijonarec. Laž, obrekovanje, sleparije, podkupovanje, to je bilo klerikalno orožje. S takim orožjem se pa ne zmaguje dolgo časa, to naj si zapomnijo naši in 'pa kranjski klerikalci. lc/o tarifne doklade se dovoli Južni železnici do leta 1917. — Vlada, kakor poroča »Neue Fr. Presse«, dovoli najbrže Južni železnici 7c/< tarifno doklado do leta 1917 pod pogojem, da Južna železnica ne bo pobirala doklade od nekaterih predmetov, katere določi vlada. Češki profesorji proti streljanju. — Češki srednješolski profesorji so imeli dne 1. novembra v Pragi zborovanje, na katerem so se na najostrejši način izrekli zoper pouk v streljanju na srednjih šolah. Mali oglasi. Najmanjia pristojbina stane «0 vin. Ako Je oglas obaein^jli se rafiooa sa vsako besedo 3 vin. RajpripravnejSe inseriranjeia trgovce in obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorioi, katerih pa detuli (la celo v mostu) nihto ne potna, ker nikjer ne innerirajo. Skoda ni majhna. Težkd je dandanes živeti, se kolera širi strašno! (Je nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z Spretnega krojaškega pomočnika sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster v Solkanu. Ruto* brivec rE&Sfr"¦&! občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in čista. V zalogi se dohi razne toaletna potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa j lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase jod K 12 naprej kg. Proda se nova sokolska obleka po ugodni cnni in proti gotovem plačilu. -Viktor Koletuk - (Jorica. Vin Rastello »t. '.i", j Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Cuvte d* ©r, ('»rte blaiiclie, Asti spiimautc, Bakaivska vodica. Gennaro Ossoina.k odlikovana klet šampanjca Gorica, Oia fi* Carducci 51. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. | Ciril.-i „0H0!" '. s. - T\nlka .1. .\Jril\i-d |iliir:> z;i \si.k<. m. •no Liin» - i-e\ljih ,.U1K)" 'Ji) vin. „ 1 u zračne blazine in vsi gumijasti i '*' predmeti. j g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za j « zobe, ogledala, čevlji za deževno j p vreme in nepremočljivi dežni! 1 ploščr. ! Bretelle. Bretclle. POZOR! le v Gledališki uliei št. 14. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno tn deboo Globin Vrlika izbor žimim*, blazin za pod glavo, >*n- ogledal, slik. okvirjev, sto lic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker predaja blago lastnega Izdelka. si zalego i« prepričajte se! kot priznano *«™*> Slogan 11655,1 HO t tovarniško znamko mliiii Pridatek / VttSl za kavo! V TRGOVSKEM DOMU V GORICI L največja »bera na novo vloženega blaga na Goriškem kakor: SUkna, atlgležkega Vdlnenega ;Mggg 1 ___ .. -m* »• ms___14__— Z i-S TVJ",^~ i^nlnn in vran xri»a+«s :a kostume, volne za obleke in bluze. Hermelin. Flanelin, Tiroline itd - Maje, jopice in nejat; pletenin po tovarniški ceni ' Lastna izdelovalnica srajc za dame in gospoda Poživlja tok krvi, delovanje živeev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti 1^1 M zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIAM" Daš zdraunik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinf ciranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov Franc! žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri -nakupu- pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. GENE: t mala steklenica . K —'50 1 srednja „ . . „ 1'20 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava (rane. žganja družba z. o. z. Dunaj, L, HolicnsUuipLeiig 30. IR. Suligoj, v Goric«, Via della Barriera štev. 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Pu6h», «Steiyerwalfenrad» itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov. Vse pod večletno garancijo.____ i t j Lekarna Gristofoletti 11 i v Gorici. $ • ŽELODČNE KAPLJICE J znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. ^ — Te kapljice vredijo • redno prenavljanje, t če se jih dvakrat na dan ~ po jedno žličhjo popije, v Okrepe pokvarjeni že- J lodec, storč, da zgine ˇ I Jesen "»o-®« Zima Velikanska izbor zadnjih novosti za možke in ženske obleke. I Ivančič & Kurinčie Gorica — Gosposka ulica št. 11. - Gorica Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseli potrebščin za šivilje in krojače. I Novi dohodi I Vmikovratno volnenega angležkega blaga za moške žensko perilo kakor: srajce, spodnje I j obleke. — Najfinejše bele in barvane | | hlače, spodnja krila, predpasniki! I srajce, spodnje hlače, naramnice, ovrat- I jttj jt(j niče, ovratniki, zapestnice itd. Velika-izber j ' Perilo j I volne, žime, perja in sploh vsega, kar I vtiika izber raznega platna in kotenine j spada k posteljni opravi. I za namizno in posteljno opravo. Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rakovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okra-I šenje oblek. — Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. j Vsakdo naj zahteva uzorcerkatere dobi proti vrnit-,'; poštnine prosto in zastonj na dom. (Varstvena znamka). y fcfatkOIIl Č&Stt 0IH0- ^ i tica in žifotna lenost (mrtvost). Te % ˇ kapljice tudi store, da človek raji je. | J Cena steklenici 60 vin. ^ 5 - * j Srlstofolsltijeva pijača iz kine ¦ V A f 11» 7Plp73 najboljši pripomoček pri { 9 111 LHlVlM, zdravljenju s trskimm oljem, v zdravljenju Eaa steklenica stane 1 krono i oljem. Ivin. 5 i Varstvena znamka: „Sidro" liUTJ iiniment. Capsici e—. Rjjg Nadomestek h I | Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti preMajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko si-$rom"> ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „tlateta leva" ? fragi »botbgiiHBe Štev. j uc Bmtho raipoftU]an)«. I| ur.Kiuu WSL I . isabo idlikovana pekarija in slad&na • indrej lajf Gorica Tekal išče Frana »Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Municipio št 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše ajdove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naroČila izvršuje točno in solidno "po • želji naročnikov. . Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudnD naznanjam, da sem prevzel zasto; stvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, Ki se peča z barvanjem, pranjem in čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd. Za barvanje se uporabljajo le take barve, Ki so vstrajne in se dajo prati Močenje sukna, čiščenje oblek in dru zega blaga se vrši na parno silo. Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in z največjo natanjčnostjo Pranje in koclranje peres. Cene zmerne. Za obila naročila se toplo priporoča Anton Jug — Gorica ulica VeUurini štev 3. WYYYWWYWY9YYYWvM Ustanovljena tvr«lk» 1866. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zuloija usnju ter potrebščin za čevljarje. Usnje, za sedlarje in knjigoveze i. t. «1. JL,a5taa ^frojarna v (Čsrnieail. Odlikovana tovarna nadplatov. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V testni hlil,Qoapo*kaulic« M. 7, I. nadsftr.) — Talafon it. 79. RaCan poštie hrandnlcc Iter, 837,315. Na občnem zboru dne 30. aprila 1910. «0 je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil- mca sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. "'„.' P»«o|Ha se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'L%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni oelaiš se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. oCo-,?tf,,,• 31 dLc# 1909': Zadružnikov 1891 z deleži v znesku ififliir°n* ~DHrui1?8 vl°še: 1.664.661-17. Posojila: hvrMr*:r' *"~ Re8ervni zaklad: 91.740-5». — Vrednost hiš: 354 416 72. Recite vsem damam da je I H H 0 i .¦» naiboliše $¦> in najfinejše toaletno milo, katero dela polt nežno In krasno. I eleg. karton s 3 kosi velja 2 kroni in se prodaja v Gorici pri tvrdkah: Toroš, Drobnič in drug, Ivančič