Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 58.	V umni, v
so&oto, n. moren m
Volja po pošti:
Za	oelo leto naprej ,
u	en meseo „
za	Kameljo celoletno
aa	ostalo Inozemstvo
K 2B--
» J"20
„ 29--„ 35--
V LJubljani na Is eelo leto naprej . , ss en meseo „ . .
* opravi prejemali mesečne
B Sobotna izdaja: ss
ss oelo loto......K 7'—
M Nemčijo oeloletno ss ostalo inozemstvo
dom:
K 24*— „ 2--„ 1-80
9--12--
Inserntl:
Enostolpno petitvrfcta t72 miu široka ln 3 mm viEeka ali aja
prostor) za enkrat . . . . po 2') v za dva- in večkrat . . 15 „ pri večjih naročili*! pnmeion popust po dogovoru.
Poslano:
EnoEiOipua pctitvi-ata po 4C. vin.
Izhaja vsaii dan lzvjomšl nedelje ln prazniku, ob 5. url pop.
Kedna letna priloga vozni red
0
tia- Uredništvo jo v Kopitarjevi ulioi štev. 6/I1I. Rokopisi se ue vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Oredntikoga teleiona štev. 74. =
n
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi žt 8. — Rr.ctm poStae hranlLiios avstrijske St. 24.797, u|jrake 28.511, j bosn.-herc. it. 75G3. — Upravuiškena telefona št 138. '
izpoi Sv. Gsrt.
Goriško, marca 1916.
Lemenatarji! . . .
Kaj pa pravzaprav delaš vse dolge 'dneve v fronti? mi je pisal te dni prijatelj iz Istre.
Lemenatar sem postni! sem odgovoril .. . Dnevi so res postali dolgi in dolgočasni tu pri nas, ko so šole zaprte, ni več popoldanske nedeljske službe božje, je na dan nedelje samo mal »sermoncino« in še tisti tako, tako, počiva skoro vse ura-dovanje in ni obiskov in posetov, ni sprehodov pa tudi bolnikov ni — je vse lepo zdravo ter smo kakor internirani, ki še do svojega glavarstva ne moremo, kadar bi hoteli, pa naj bi imeli tudi na stote zlata za c. kr. penezni urad na Dunaju. Zato pa smo povabili v goste zorni novomašniški ali bolje lemenatarski program, ki noč in dan žre knjige in, menim, da mnog drug sobrat enako meni dela — študiramo kakor v lemenatu.
Po 14, letih sem naročil najnovejšo izdajo Aichnerja; Telchove Epitome s skrajno dopustnim probabilizmom mi prav izborno služijo za vojaške izpovedi; v Er-kerju študiram svoje liturgične napake, in teh, žal, ni malo; sv. Pisma še tudi nisem vsega predelal, sem šele pri Sofoniji, kajneda, prečuden tak dr.? in pa časniki, pomeniti, ugibanja z raznimi mojimi gesti, zvečer pa blagoslov, spovedovanje, ob 9. uri počitek.
Tako pa nam ni prav nič dolgčas, še prekratek je dan in vedno še kaj na dolgu ostanemo.
Najljubši nam jc pa večerni blagoslov, katerega ne bi maral pustiti za nobeno ceno ne! Če ni ljudstva, odprem tabernakclj, pomolim s strežnikom in par ženicami, časih so vojaki zadržani, vse prekrasne molitve matere sv. Cerkve za čas vojske. Dodam še večerno molitev z mnogimi prošnjami za vre tekoče in pekoče potrebe, se končno globoko poklonim ter brez kadila in blagoslova zaprem sveto hranišče; ako se je pa h koncu nabralo precej ljudstva, dam tudi brez kadil itd., kakor je pri zasebnem počeščenju dovoljeno, sv. blagoslov, in zdi se mi: da dneva nisem zapravil!
V vsaki cerkvi in kapelici v fronti bi bila vsakodnevna privatna izpostavitev Najsvetejšega koristna in iz premnogih ozirov naravnost — notrebna!
Kurat Čubej in župnik Fabjan sta padla; pravijo pa, da v tretje rado gre; torej
Kdo bo tretji? . . .
kdo bo — tretji? Ta misel me vedno spremlja in ne morem se je odkrižati, — Mati cerkev nas uči moliti in. prositi: »N a-gle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!« Toda smrt v fronti more biti nagla, ne more pa biti n e p r e -videna. Naj si torej kdo želi nagle smrti! »Ein kraftiges Schlagele?« Jaz si je ne želim in še posebno ne, odkar sem bral pismo č. g. župnika R., v katerem mi je sporočil, kako se je rajnki g. Fabjan ponesrečil. »Granata manjšega kalibra, najbrž 8 cm, je priletela skoz okno v spalnico, katera je prebila pod in strop in eksplodirala. Pokojni gospod je takrat stal v veži nasproti vratom, katera so bila zaprta. Kosci granate so prebili vrata in zadeli gospoda. En kos mu je prebil roko, prsi, pljuča in je prišel na hrbtu ven, drug kos mu je zdrobil nogo nad členom, tretji je šel skoz ledie v irebuh, četrti naravnost v trebuh. Po treh urah ie izkrvavel v bolnišnici v Kinvžah: ni bilo pomoči za njega!«
Kdo naj si želi take strašne smrti? — Če je pa usojena? — Če je pa usojena— hvala Bogu! Junaškemu župniku Fabjanu v spomin pa rečem:
»Ko v družbo neheško bo srca jemal — Gospod, n&jv^čio ljubezen — najvišje dejal -r— posadil bo junaškega svetolucijskcga župnika — med kneze!«
Domorodni glasi.
Prejeli smo najnovejši pesniški proizvod »Domorodni glasi« g. pesnika iz Aouedotta v Trstu. Tega pesnika, ki je doma tam:
»Pod Škofjo leži dvajset hiš, na kraniski meji malo viš« . . .
dobro poznamo. Iznašel je tri nore muze: eno, xki brska in grebe v zemlji,« to je muza z lopato; drugo »gorsko ropno vilo«, to je muzo roparico, in tretjo »smrtno muzo«, ki podira ljudi na tla . . .
Muza roparica je g. pesniku ušla čez lužo in se šopiri v taboru g. Cadorne; muzo z lopato naj bi g. pesnik izvolil poslati na našo fronto, da bi pomagala kopati jarke in tako pospešila zmagoslavni konec; smrtno muzo pa, če ga kaj uboga, naj pošlje g. pesnik v Idrijo, o kateri piše v »Domorodnih glasih« na strani 160.: »V
Idriji sem dihal z muzami zefir, živega srebra — z nardo pojen vir« ... pa bo vojske kmalu konec! — Hotel sem že zapisati na ovitek nazaj, ko me je radovednost premagala, in brskal sem dalje do strani 221, kjer sem naletel na stihe, kakršnih doslej ne pozna naša slovenska literatura. Vredni so, da se tu ovekovečijo:
»Trenta trentatre — ura teče
vsaka: (reete: pesem... vsaka!) Traka trikatraka: — smrt na, srno skaka. — (reeta: vsaka [sc. pesem] literarna spaka! . . .)
Naočnike dol in robec v roke ... pa smejal sem se do solz. Moj gost me je začudeno vprašal, kaj imam, da se tako predpustno smejem, in razložil sem mu. Sekundiral mi je, da sva prevpila mimoidoče Dalmatince, ki so pevali: neko koračnico.
»Ako se spomnim: umirajoč se bom smejal!« je dejal. — »Domorodni glasovi« — pa so romali nanrej v Aquedotto v Trst.
Bojna kronika.
Na goriški fronti vlada — mir. En par se je osokolil in stopil pred oltar. Ženin Alojzij Reščič je vojak, a radi bolezni, katero si jc nakopal v fronti, za boj trajno nesposoben. Njegovi trije bratje Jožef, Peter in najbrž tudi Ludovik so padli v boju za domovino. Oče ženinov, ki je toli žrtvoval za dom in cesarja, je tukajšnji hišni posestnik Jožef Reščič, hiš. št. 180. Nevesta je bila domačinka Marija Travi-žanova. Bog daj srečo!
Bog in Marija z nami!
Vaš dr. Marijan,
oraovino — —
Goriško v marcu 1916.
Nedelja popoldne! Pomladansko solnce se je bližalo zatonu. Rdela so slemena v krvavozlatih solnčnih žarkih, vrbovje ob reki, smehljajoče se s prvim pomladanskim brstjem vzhajajoče pomladi je drhtelo nemira in se svetlikalo v solncu kot niz ble-stečih biserjev, In tam nad vasjo prva drevesa odeta v praznično obleko cvetja, kot en velik neusahljiv smeh, kot življenje samo.
A tam od zahoda so pretresali ozračje težki udarci ognjenih žrel topov, da so ječale iz kraškega kamna zidane stene do-
mov, žvenketale šipe, da so padali udarci kot velika teža na dušo.
Župnik je slonel ob oknu. Nehote je skoraj zasanjal v tej budeči se pomladi, zasanjal sanje mladosti, mladosti, ki se več ne vrne. Vzbudilo ga je iz teh opojnih, čarobnih sanj vedno naraščajoče bobnenje topov, bobneče vedno hujše. Vzdramil se je, potegnil preko oči, kot bi hotel oclpoditi nekaj tako bolestno grenkega, a domisliti nekaj lepega. Eh, vojska, vojska pred samim pragom — bridko spoznanje, resnica
—	in človek naj sanja pomlad.
A pod njim po cesti je — kakor vedno
—	vrvelo življenje. Pestra množica bojevnikov, ki so se borili že na vseh bojiščih, vsi narodi, vsa plemena, so se neprestano premikali gor in dol po cesti, sam Bog ve kam. In ž njimi je šlo hrepenenje pomladi, življenja. In ž njimi jc šla pesem, pela so jo najrazličnejša srca, najrazličnejših vetrov, plemen, ki je imela cn in isti izražen ali neizražen reiren — o domovina. Pehota, vrsta za vrsto, četa za četo, nepregledni motorni tren, konjeniške patrulje dra-goncev, ulanov, bazarjev, oči bradatih mož in mladih fantov, vse se je zdelo, kot da hiti nekam daleč, daleč, nekam, kar je vsakemu nedosežno. in topništvo, mišica pri mišici, pri možu in konju, vsak jermen kot izlikan in te rumeno sc žareče cevi topov, nosečih sovražniku smrt, en sam udar, en sam junak, ves v jeklu, pripravljen, da zada sovražniku smrtni udarec. In težko ječanje avtomobilov, zavitih v prah,
j in pesem deklet tam ob cesti, in njih smehljajoče se oči — o domovina.
In topovi so čimdalje hujše bobneli, tam v dalji se je čulo sičanje padajočih sovražnih granat, kot bi kalil žareče železo v mrzli studenčnici,
Župnik je zaprl okno, Vsedel se je k mizi, obloženi s knjigami. Davidovi psalmi so počivali pred njim odprti, zraven pa slovnica scverno-slovanskega jezika, poglavje ravno o glagolu. Številna množica vojakov, vseh narodnosti je oblegala rano in zvečer spo-vednice, prihajajoč po tolažbo srcu, hrepeneč po Gospodu, preden stopijo pred žrela bruhajočih topov, med življenje in smrt. In kolikerim plemenitim, blagim dušam rod sivo vojaško suknjo je zrl župnik iz oči v oči, jim govoril iz srca v srce. Kolikerim je delil tolažbe, miru. A da se zamore popolnoma razumeti z njimi, se pogovoriti kot brat z bratom, se je oprijel temeljitega študija doslej še nc popolnoma znanih jezikov. In segel je globoko v omaro za knjige, po slovnice.
LIS
A JiZ
Pesem \m\mm imolrincev.
To mi, sinovi smo Triglava — planinkc bele nas krase; kaj brhkost je, korajža prava — za kapo pera govore.
Železne naše so desnice, duh naših vrst — jeklen obroč; sovragu smejemo se v lice: Le pridi skušat našo moč!
Tu, tam naj ogenj se zabliska, tu, tam zatuli naj vihar — srce v pogumu vednem vriska: Življenje, kri za Te, vladar! . . .
Kot gora skalna se ne gane, tako ne ganemo se ini — cesarski strelci iz Ljubljane, slovenski rod, planinska kri.
Premnogega, ki v vihri pade, z dobroto plačaj ga nebo: Po »Ifriungo« gre iz navade — železo zmenjat za zlato . . .
Na grobu pa planinka bela junaku naj v spomin vzcvete: To domovina je velela,
vsak zanjo rad živi, umrč! , . .
Leopold Turšič.
Pet mesecev je minulo, odkar so nam zadnjič skupno zapeli v »Slovencu«, In danes? Ni jih manj, ampak vedno več.
Pa še jim ni dosti ne petja, ne pevcev.
Zatorej dramijo še nove pevce, pa tudi pokojne bi radi poklicali iz grobov,
Vekoslav Blažek n. pr. stoji ob Soči, gleda proti Krnu in kliče Gregorčiča:
»Vstani, pozovi še enkrat jo ti!
Naj svoje prestopi bregove,
sovrage naj klete vse potopi
in reši nam naše domove,«
Četovodja Vid Ambrožič straži ob Soči in pogumno poje:
Lepa naša je Gorica in Primorje in naš Trst, — rod pa, ki mu gre pravica, tu je kakor skala čvrst.
Se razume, da se morajo ob tej skali, razbiti vse nade Italijanov. Svetlinič Franc se jim hudomušno smeje:
Viktor glavo ponižuje, vidno mož mu primanjkuje; Avstrija odnehat neče, v kot bo vrgel svoje meče.«
Vojak I. V,, ki nam je poslal	»par
kratkih vrstic z bojnega gorovja«,	ludi
misli, da so kraška tla za Italijana	ore-vroča.
»Si hotel Gorico, primorsko obal, močno si opekel od kraških se skal.
Ker kraško sc solnce preživo blešči, Gorice in Trsta moč' videti ni.«
Sedaj smo se od soških pevcev hoteli obrniti še k drugim, pa neznan »preprost vojak« nas prosi, »ako vam je prostor na razpolago«, naj ga ne zavrnemo.*Zapel bo eno od »četrte ofenzive« — Cadornovc.
»Spet vpije: Avanti! Ne gre in ne gre. Tud zdaj se je zmotil -,prebite* gore.
Res ni nas veliko, a trdni pa smo, Cadornove čete pom&ndrane so,«
Slovenca in Hrvata druži vera, upanje in ljubezen do Boga, do Marije in domovine, pa zato sta nepremagljiva. Hrvatski vojak I—ič poje:
»Vjera, ufanje i ljubav ako ne vlada, bez ovih krieposti narod propada. Nek ljubav vlada izmedju brata i brata, o tome ti nam pomoži Kraljice Hrvata.«
Korporal F. Pečenko, Slovenec, pa ima o tei bratski vzajemnosti tako misel;
»In dokler Dalmatine, Slovenec in z njimi hrabri se Hrvati za ldvorov borijo venec, se Avstrija nič nima bati.«
Zase in za svoje življenje so naši junaki ne boje, da je It domovje rešeno.
Desetnik Franc Ravnikar sporoča domovini:
»Postelja mi je odbrana, tam sred skalovja, vrh gora; odeja tudi mi je tkana iz svetlih zvezdic vrh neba.
Pozdravljam te, domovja raj! Naj tebi le moj trud velja, in Gospodarju vojnih trum, ki tam kraljuje vrh neba.'
Ali ni to junaška vdanost? In takih verzov bi mogli zapisati še mnogo.
Nekateri so se vojnega križa že tako navadili, da ga njih rama že skoraj ne čuti več, ali pa pravijo s Kristusom: »Moj jarem je sladak in moje breme jc lahko.«
Pa zato so veseli in vztrajni. Vidijo sicer vojno gorje in čutijo ga, ali v solzi zaupanja jim utone žalost in veselje pri-kipi na dan. Ali ni tako, Franc Borštner? Kako si pisal svojemu prijatelju?
-Na Krasu je prazno, so bele skalč; na nebu je jasno v očesu solze.
Župnik je stopil k pultu, da spravi na svoje mesto debele posoiilniške knjige, ki so ležale tam odprte. Kakor navadno vsako nedeljo je bilo tudi danes uradovanje domače posojilnice. Nehote mu je ostal pogled nad številkami. In bolj kot je strmel v te suhoparne številke, bolj se mu je jas-nil obraz in iskrilo oko. Dolgovi, ki so leta in leta obteževali domove kot mora, so sedaj ginevali kot kopni sneg pred dihom sobica. Vrsta dolžnikov se je krčila in krčila, a stolpi hranilnih vlog so se dvigali. In spomnil se je besed voditelja zemljiške knjige, ki mu je nedavno pripovedoval, kako padajo hipotekami dolgovi, se raz-bremenujejo posestva in sledi izbris za izbrisom. Ljudje so dobro prodali svoje pridelke, postrgali kolikor mogoče stari kvas dolgov na posestvih. In župniku je bilo mehko pri srcu, Ne bo treba ljudem, kot posebno zadnja leta pred vojsko, več zapuščati rodnega krova in hoditi v Ameriko, ampak živeli bodo lahko na tvoji zemlji — oj domovina.
In misli so spletale vencc drznih sanj. Kolikokrat se je bal, da prodre tujec našo obrambene postojanke, preplavi Goriško s svojimi četami, opustoši in zarobi najlepši del slovenske zemlje. In Bog je storil čudež, obvaroval je našo zemljo pred večjo nesrečo in ni dopustil, da bi se zgodilo, kar je želel tujec. Spomnil se je na članek, katerega je čital pred par dnevi v dnevniku, kjer njegov stanovski tovariš tik ob bojni črti na Krasu v rožnatih barvah opisuje kulturno delo vojske v ožji domovini. Kar niso dosegle leta in leta prošnje poslancev
—	res kar čez noč vstajajo nove, bele ceste, se gradijo vodovodi in železnice, širijo se pota, vasi spreminjajo v trge, trgi v mesta, povsod živahen promet — vse jepre- i vzel duh tehnike. Sinovi, ki so odšli za I časa mobilizacije, niso sanjali o tem, ne bi ■ te več spoznali — o domovina.
Res, ne bi te več spoznali, domovina, i ln zakaj je zopet zadrhtelo srce bolesti, žalosti, in dobil obraz zopet težke, resne poteze. Beneški obmejni kraji, cvetoča Brda, del goriške okolice in biser sam — Gorica
—	deloma zaseden, deloma opustošen od sovražnika. Ljudje raztreseni na vse vetrove, deloma internirani po Italiji, deloma severno od nas v barakah. Tega trpečega dela naše domovine se je spomnil, ki s trpljenjem in bridkostjo nosi težko Obloženi križ, sanja o lepih nekdanjih dneh in upa in veruje v lepšo bodočnost osvobojenega doma. Pride li kmalu?
Premišljeval je o tem drugem žalostnem poglavju in o tretjem, četrtem---
Koliko domačih sinov počiva tam v daljnji galicijski zemlji, pod snežnimi Karpati, daleč od slovenske domovine, ki so jo tako ljubili. Domovi žalujejo zapuščeni po svojih najboljših. In koliko se jih bojuje — varuj jih Bog — hrabro in junaško na vseh bojiščih Evrope!
In v domovini sami, je vse tako, kakor je bilo?
Župnika je zaskelelo to vprašanje. Nehote mu je ostal pogled na besedah dr. Marijana v ravnokar došli številki dnevnika: »--Moja duša je zaplakala in tožila na glas: vlačuštvo, vlačugarstvo je
prišlo k nam--« Duhovnikovo srce je
ihtelo. Kdo te več pozna — o domovina, tvoj smeh ni več oni davni smeh, tvoja j
mladost ni več davna mladost, tvoja pomlad ni več prejšnja pomlad. Pri blagoslovu popoldne cerkev na pol prazna, in pri shodu Marijine družbe? — Tudi tu vrzeli.
—	Glej, le in one je manjkalo--in ko
je vprašal — ali ni igral čuden nasmeh na ustih onih, ki so imeli moč kljubovati viharju? In vedel je, potegnil je piš preko gora, listje pada, drevje se je omajalo in skale se rušijo. Osule so se rože prej v solncu tako cvetoče, kakor smeh! Kje je mladost? Marsikje jc odšla za en nasmeh, za mimogredoč pogled. In kako je rotil, prosil! Ali je kaj pomagalo? In krvavelo mu je srce bolesti. Pokleknil je pred podobo Križanega in duša je šepetala tiho, vročo molitev, srce je iskalo tolažbe.
A zunaj se je večerilo in mrak je legel v sobo. Grom topov je ponehaval. A župnik je molil, dolgo molil! Strežnica mu je prinesla luč, niti opazil ni, kdaj se je zve-čerilo. In tedaj je vstal tudi v njegovi duši žarek upanja. Ali so vse? O ne! Koliko jih je kljubovalo nevihti kot hrast na gori. Koliko rož s polnimi ,neosutimi cveti, koliko skritih čednosti, močnih duš tam, kjer ni niti pričakoval. Koliko jih je ohranilo svojo mladost! In ono listje, ki je odpadlo, bilo je pač gnjilo, moralo je odpasti, da ne zastrupi drugih cvetov. Prešel bo vihar, prešla nevihta in prišlo bo novo lepše solnce! O Bog, Bog, daj moči, moči — — miru!
—	— Zunaj je skrivnostno dihala bajna noč pomladi. Grom topov je potihnil, kot da je tudi njega zazibal v sanie pomladni večer. Nad vasjo so stnjala drevesa, odeta s praznično odejo pomladi — cvetja. Med brstečim vrbovjem ob reki je šel tajnostni šepet--morda sanje junakov na bojiščih, ki so romale domov, da za hip poljubijo rodni krov.
In čutil sem vzduh prihajaioče pomladi, si ga čutila tudi ti — o domovina.
—tov—
Bog z nami.
Dopis z Goriškega.
Krasen pomladanski dan me je vabil iz zaduhlih prostorov ven v mehko naravo med zvončke, trobentice in vijolice. Po-tipam, če imam rožni venec pri sebi — palico v roke, »Slovenca« v žep — in tako oborožen stopim čez hišni prag. Kar zagrmi v daljavi iz sovražne fronte dobro znani grom, ki je namenjen moji okolici in morda — meni. Koj se umaknem v hišo med vrata, ki vodijo iz kuhinje v stransko sobo. Tu se čutim še najbolj varnega pred raznimi izstrelki — sicer še ni dokazano — a si tudi ne želim takšnih dokazov. Če bi imel obokano klet — in naj bi bila polna pristnega vipavca, bi si ne štel niti v luksus, še manj pa v greh, hladiti si nervozne živce z rujno kapljico. Torej: komaj se umaknem med vrata, je že tu žvižg, ki pa hiti čez glavo — in strahovita eksplozija, da zašklepečejo okna in vrata, ob katerih .stojim ... Pot me vodi mimo hiše, kjer se je ravnokar razpočila granata. Svežo, globoko jamo zagledam le par metrov oddaljeno od zidu.
»Je kaj človeških žrtev?« vprašam,
»Nobene škode, razun da je popokalo par šip in padlo nekaj malte s stropa. Sam Bog nas je čuval!«
Da, sam Bog nas čuva! Saj se vedno igra okoli te hiše kopica domačih in sosedovih otrok, in mnogo je v hiši še drugih stanovalcev, ki se običajno prav radi soln-čijo pred hišo ob tako krasnem vremenu. Tu sem se je preselil iz mojega stanovanja gospod N. misleč, da bo tu bolj varen, ker v mojo bližino pošiljajo Italijani tako vsiljivo pogosto pozdrave razne prisrčnosti. Ko voščim gospodu N. dober tek nad ogromno porcijo laške neokusne salame, grem dalje. Iz žepa privlečem »Slovenca«, oko mi obstane na dopisu »Bog z nami«. Premišljujem ravnokar opisani dogodek, zamislim se v preteklost — in živo občutim v tej krasni — na desno in levo od raznih izstrelkov razorani naravi, kako resnična je prislovica: »Bog je z nami!« Naj zabeležim par poglavij mojega razmiš-ljevanja, ki oprti na dejstva pričajo, da je res Bog z nami.
Bilo je koj začetkom vojne z Italijo dne 26. maja 1915. Že na vse zgodaj so brnela laška letala nad nami. Tedaj se še nismo dobro zavedali, da letalci mečejo iz višave bombe, ki nosijo smrt in rušijo poslopja, zato smo bili popolnoma brezskrbni, Ravno sem hotel pred oltar ob 6. uri zjutraj, ko pretresejo ozračje zaporedoma štiri grozne detonacije, da se cerkev strese. Letalec je vrgel bombe. Dve sta eksplodirali na hiši laškega podanika, ki je pa že pred par dnevi odnesel pete in denar v blaženo domovino. Upravitelj omenjene hiše ie slonel na balkonu in opazoval letalca. Kar trešči nad njegovo glavo v podstrešje. Kosi bombe, opeke, kamenja zletijo na vse strani — udarijo v železno ograjo in kamenit tlak na balkonu — upognejo železne droge, razbijejo kamen — preluknjajo vrata — frčijo mimo ušes — zarijejo se globoko spodaj v zemljo, A čudo! Sloneči na balkonu je ostal popolnoma nepoškodovan. Druga bomba se je razpočila sredi hiše na kašči. Spodaj v spalnici je še počivala na postelji žena. Ko sliši grozni grom nad seboj, se skloni kvišku in v istem trenutku se vsuje opeka razbitega zidu na vzglavje, kjer je ravnokar počivala njena glava. Vsa je bila v dimu in prahu — zabarikadirana od opeke in malte — vse okoli nje razbito. A čudo!
—	Sama je ostala popolnoma nepoškodovana. Enako tudi služkinja. Ko so ljudje od vseh strani hiteli ogledat si to razdejanje, se je vsak čudom zazrl na votlino nad hišnimi vrati, kjer je edini nepoškodovan sameval v steklenem okvirju kip Matere Božje. Sredi razvalin je oltarček Matere Božje iz višine kakor iz prižnice molče pridigoval: »Glejte! Marija vas čuva.'«
* * *
O sv. Andreju se je razpočila sovražna granata težkega kalibra ravno na cesti, ki je vedno polna prometa. Ljudje, vozovi
—	celo po dve vrsti ste se skoro neprestano tu srečavali in prehitevali. A čudo! Ravno takrat, ko je prižvižgala in se tu razpočila granata, ni bilo nikogar na cesti — niti ljudij, celo otrok ne, ki se prav radi igrajo tod poleg ceste. Velika jama na cesti je bila edina škoda — a v hipu popravljena J
* * *
Pred Č... kovo hišo so se sosedje ču-čutili najbolj varni, ker je za njo proti la-
ški fronti še sosedova trdnejša in višja hiša, Zato so se po navadi tu zbirali, ko so semkaj švigale granate. A ravno 2. oktobra ^— na sopraznik angelov varihov — ni bilo pred to hišo nikogar. Tudi bolni gospodar, ki je po cele dneve preležal v svoji sobi na postelji, sc je pred kratkim odpeljal v bolnišnico. Edina 16-letna hči je bila doma; na kašči je skozi okno opazovala kam ietijo granate. Kar reško zažvižga granata — trešči v hišo — predere streho in pod ter se razpoči ob zidu na cesto — razbije zid — poruši celo sobo, posteljo, omaro, stole itd. In čudo! Na kašči jc ostalo dekle popolnoma nepoškodovano. — Vsa prestrašena pride skozi dim
in razvaline na prosto — rešena. * * *
Ali naj še nadalje opisujem obilne resnične dogodke iza fronte, ali naj navedem izpovedbe onih, ki so došli iz strelskih jarkov, ki nam pričajo, da z nami je Bog. Dovolj! Saj čudežne rešitve — le malenkostne človeške žrtve — a skoro neprestano z sivkastimi oblački prepreženo nebo, — pomladanska, od granat razora-na zemlja, — od šrapnelov oskrbljeni zidovi in preluknjane strehe nad nami nam molče trobentajo: Bog je z nami!
Neprestano gromenje topov, prasketanje pušk in strojnic kaže, da se započe-nja ob soški fronti nova bitka.
Danes, čeravno je megleno in deževno vreme obstreljuje sovražnik zopet — —. Kakih 30 granat je tu eksplodiralo. Človeških žrtev ni — druge škode tudi ne! V resnici: Bog nas čuva in Marija!
Sv. Matija je priromal na goriško v blatu z dežnikom v roki. Ledu ni! Bog ne daj, da bi nam ga naredil takrat, ko bo vse v cvetju in zelenju. Podgoričan.
S koroške bolne črte.
Stanujemo v zračni višini. Doli globoko leži ozka dolina. Nam nasproti se vzdi-gujejo strme stene, pokrite s snegom, poroča neki desetnik v koroškem vojaškem listu. Kadar je jasno, takrat imamo krasen razgled. Rečica se vije kakor kača skozi vasi, ki leže doli, in njena voda teče čisto neženirano skozi naše žične ovire k Italijanom. Mi stanujemo gori. Da, »mi stanujemo«, v pravem pomenu besede. Dolga, v serpentinah zgrajena pot, dovolj široka in posuta, vodi gori k našemu mestu strel-nic med visokimi jelkami, ki se pod snežno težo pripogibajo nizko proti zemlji. Pot je celo ograjena. In nato zgoraj, fino pokrita, naša naselbina. Koče so zgrajene iz debel in desk, skozi okna pa se leskeče snežna svetloba. Samo zvečer moramo zagrniti okna, da ne zapazi sovražnik luči.
Bilo je preteklo nedeljo, sedaj je ravno teden dni. Tedaj je mislil sovražni opazovalec, ki se je nahajal gori na skali, skoro tik nad našimi glavami, da je odkril enkrat nekaj pametnega. Sedeli smo ravno pred našim kritjem. Solnce, ah, to ljubko, gor-ko solnce, je sijalo tako lepo, nebo je bilo modro, dolina je ležala v zlatem miru, manjkalo je le opoldanskega zvonenja. Ti bi v nas vzbudili hrepenenje — po skoro pozabljenem, hrepenenje, kar je sedaj skoro bajka. Po cerkvi, gori na gori, po glasovih zvona, hrepenenje po domu in nedeljskem miru. Vsak je mogel skoro brati misli s sveže obritih lic.
Kakor v spanju sem gledal proti mogočnim gorskim velikanom, proti nebu se dvigajočim gozdovom jelk in proti veličastnim, golim, belim ostrim vrhovom. Nek Mažar je pel tiho žalostno pesem in mislil na najdražje. Nedelja!
Psiiiss — granatal Glave vseh se vzdignejo. Kam neki je namenjena? — Tam, doli v dolini, kjer vemo za neko postojanko — ognjeni steber, črn dim — visoko proti nebu — nato po par sekundah strašen pok. Tako se je ponavljalo desetkrat, dvajsetkrat. Štejemo. In vedno vidimo čisto lepo steber ognja in dima. Ali tudi naši niso leni. Morali so odkriti sovražnega opazovalca, kajti malo proč iznad nas se pokažejo majhni, beli oblački, Tudi ti preiskujejo skalnato višino, dobro se vidi, od leve proti desni in z desne proti levi. Sedaj ga morajo imeti, kajti sedaj padajo krogle samo na eno mesto. Tedaj utihne sovražnik. Njihov topniški opazovalec se je prestrašil. In doli v dolini, tam, kamor je meril sovražnik, tam se pokaže v postojankah v zasmeh velika rdeča zastava, dobro se je vidi in naznanja: noben zadetek! Tedaj smo se vsi naenkrat od srca za-smejali.------------
Nedelja! Sedimo pred kočo! Vsak ima svojo pipico in kadi! Napetost se je polegla. Sovražnik molči in le daljno zamolklo gromenje nam naznanja, da se bije nekje v gorah vroč boj. Ali to nas ne moti — komaj to slišimo. Premišljujemo. In ponovno nam pogled vhaja v daljave; proč, čez gore, daleč, daleč proč, čez veliko ravan k drugim goram. Vse se pogreza okoli se vijejo skozi jelke, navzgor, navzgor, in ti hočejo zaustaviti naše poglede, nam vzeti hrepenenje — in od nekod se zašli petje, priglušeno, sanjavo: ... Doma, don lam je divno .,.!
Na Krasu je luštno, topovi gromfi; po hribih se vlačijo črne megle.
Začetek je prvi, a konec poznej, pisati ti hočem prihodnjič naprej. •
Enako vesel je:
»Janez Kastelic tam iz Trnovce, služi pri trenu pa ne za — novce,'
»Tak junak je«, pile Ignacij Bregar, tudi »naš komp, trenkomandant, moj bra-tran Miha Brčan:
On tovori vse vrste blago: kruh, vino, meso in seno, oves, otrobe, rum in sir, pa tudi patrone, dokler ne bo mir.«
Topničarja, Peter Rode in Urban Žni-dar. pa tako-le premišljujeta o Italiji:
>V Italiji je mnogo premalo sveta,
zato pa ne morejo živeti doma;
ker svoj'ga načrta ne mor'jo zvršit',
jih je, najboljše, nekaj pobit'.«
To poročilo nam pošiljata »za prijaznost, ker nam pošiljale Slovenca«. No, da, hvaležnost je lepa čednost.
Desetnik Tomo Male, pri dragonskem j pol!;;:, poje s hvaležnim srcem:
Na te se obračam, moj Oče. moi Botf!
Na Te se zanašam, me varješ nadlog.
Čem hvalo Ti peti, dokler bom živel: razlagal bom sveti, kdo me je oteL«
Usmiljene sestre so našle hvaležnega pevca v osebi M. Nagliča:
»Oh, to so zlata srca, kako nam strežejo; hvaležna naša srca, kako se vžigajo.
Kot angeli nad nami vse dneve čujejo, o božji nam ljubezni ^pripovedujejo...»
Ali dasi so vojaki mnogokrat sami bolj potrebni tolažbe, pa "endar še tolažiio one, ki so izgubili svojce v boju.
Invalid Jožef Mohor nagovarja žalujočo mater:
»Zakaj žaluješ, plakaš. mati; pač sin je tvoj tam v boju pal, ostala si na svetu sama. Ne! Bog s teboj je še ostal.«
Četovodji Vidu Ambrožiču se tolažilne kitice tako gladko vijo:
■>Ne žaluj, nevesta mlada in ne mati draga, dasi sin več ne prestopi rojstne hiše praga.
Pa prestopil je že prag rajske domovine. — Mirno spavaj, srce blago, z Bogom, dragi Tinef«
»Te dni sem imel nekaj prostih uric,« lam piše Polenič. In kako jih je porabil? Skusil sem napraviti Bricem malo ve-elja*:
»Mornarju gledam v obraz, ki — razoran — v daljo zre. Ves tajen je njegov izraz. Gorje, zaveznik ti, gorj6.
Pozdravljen Brd junaški sin, krepostna žena in dekle! Pozdravljam te, ubog trpin, naj večni Bog varuje te!
Bo prišel zaželjeni dan, ko domovina prosta bo, sovrag iz solnčnih Brd pregnan — do tega dni ni niti sto.«
Veliko upanje! Ob julijevi obletnici bi po tem že imeli z Italijo — mir.
Mir! Seveda, ne brez zmage.
Tako hočejo naši padli j unaki, ki v iskreni molitvi (V. B.) prosijo Gospoda življenja in vstajenja:
•»Odpri še enkrat nam oči, da sveto zmago tudi mi uživamo med brati,.
In tedaj, tako zaključuje F. A. Trnjan svojo pesem »V goriškem predmostju«:
Iz smrti pa in ran pekočih, iz zemlje širom razdejane, iz Soče vseh valov deročih: Slovencem lepše solnce vstane.«
Vojaki — junaki — pevci: Z Bogom in na svidenje!
iz pisem našili vojiev.
Doberdob, Oslavje, Kalvarija, Soča,
Jožef Kaian od Škofje Loke, ki je sedaj v bolnišnic;, opisuje svoje vojne doživljaje. Proti jeseni je prišel maršbata-Ijon na Kras, kjer je bil po raznih vaseh več tednov v rezervi. Bliže in bliže so prihajali fronti; hodili so le ponoči. Dne 3, oktobra so prišli prvič v strelske jarke na Doberdob tt. Najhuje je bilo. od 18. do 25. oktobra. Granate in šrapneli so leteli, kakor bi jih sejal. Italijan je vsak dan po trikrat jurisal, pa prav brez uspeha, Takrat je še njega nekoliko ranil košček šrapnela. Takrat je padlo grozovito veliko Italijanov, pa tudi naših Janezov precej. Potem so šli v rezervo. Na Vseh svetnikov dan so pa zopet šli nad Laha. Marširali so skozi Gorico, kamor so že zelo padale granate. Šli so naprej v kritja. Tu je bilo pa skoraj še huje nego na Doberdobu. Malo prej so bili Ogri ali Mažari spustili Laha v naša kritja in Janezi so morali sedaj napasti, da bi naše jarke nazaj dobili. Pa takrat ni bilo uspeha. Padlo je takrat naših kranjskih fantov. Sam stot-nijski komandant je padel. Intistikraj se imenuje Oslavje. Potem so šli malo nazaj, da se odpočijejo in potem zopet v jarke. Kateri dnevi so bili to, ne ve povedati, ker si tiste dni ni nič zapisal. Samo to ve, da je bil v tretje na K a 1 v a -r i j i. Tam ni bilo hude bitke, a biti je morala prej, ker je ležalo vse križem mrtvih Italijanov, italijanskih pušk pa nahrbtnikov, vsega jč bilo dosti. Tam jc bil tako žejen, na je zajemal vodo poleg mrtvega Italijana in jo pil. Blata je bilo do členkov, tako da ga je bilo samo blato od nog do glave. Potem so bili zamenjani in so šli ponoči nazaj skozi Gorico. Slabo je bilo; tema je bila in padel je enkrat čez mrtvega Italijana, enkrat čez našega, tretjič v blato, da se iz njega ni videl. — Četrtič je prišel v strelske jarke ob Soči. Tam je ozebel v noge in 23. decembra je odšel v bolnišnico. Sedaj je že skoraj popolnoma zdrav.
Gdlikov*
Vitežki križec Franc Josipoveg^i reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil vojni kurat Josip Pintar in črnovoj. živinozdravnik dr. Karel Muha. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila črnovoj, nadporočnika 152 črnovoj. bat. Karel Mlekuž in dr. phil. Fr. Praxmarer. — Ponovno cesarsko pohvalno priznanje Je dobil črnovoj. nadporočnik 152 črnovoj. bat. Franc Novljan. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. pp. Rudolf Rubič, stotnik 5. dom. p. Leonhard Gredler, nadporočnika 5. dom. p. Karel Rossi in Bruno Calligaris, nadporočnik 27. dom. p. Ivan Fiala, nadporočnik 5. dom. p. Marcel Goldarbeiter in poročnik 26. dom. p, Jakob Plata. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. rač. podčastnik 9. polj. top. p. Alojzij Gobec. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja Vinko Glažar in poddesetnik Franc Resnik, oba pri 2, sap. bat.
Odlikovanja pri 27. domobranskem polku. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne sveitnje so dobili: desetnika Ludvik Kamnikar in Franc Oblak, infan-terista Franc Sonnleiter in Alojzij Klan-čar in rez, nosilec ranjencev Franc Podboj.
Slovenske žrlve za domovino.
Padli vojaki 17. pešpolka.
Mrtvi: Anton Maren, 1897, Vrhnika; Josip Malovašič, 1897, Vrhnika; Mih, Glatz, 1894, Glenschlag, Štajersko; Anton Kovačič, 1892, Podgora, Kočevje; Franc Buchte, 1879, Čermošnjice, Novomesto; Fr. Bremec, 1894, Lokovec, Gorica; Franc Ogrinc, 1847, Lužarji, Kočevje; Ignacij Urbančič, 1897, Trebnje; Niko Popovič, 1897, Suhor; Avgust Škerlj, 1^90, Novomesto; Kari Gergič, 1896, Kostanjevica; Josip Pi-rec, 1879, Krško; Lovre Trešin, 1876, Za-der; kadet Ferdinand Jaklitsch, 1896, Stara cerkev, Kočevje; Andrej Pustavrh, 1897, Borovnica; Fr, Tekalec, 1884, Dolsko; Janez Bombač, narednik, 1881, Rakek; Marko Smiljanič, 1890, Unec; Anton Debenar-di, Padermo, Koper, 1895; Fr, Čampa, 1891, Sodražica; Anton Koprivšek, 1889, Pod-melj, Kamnik; Alojzij Saje, 1888, Št. Jernej; Jožef Rozman, 1896, Spod. Lipnja, Radovljica; Anton Krušič, 1879, Zagradišče, Ljublj. okolica; Janez Mlakar, Ljubljana, 1893; Jcžef Orač, 1892, Zibika, Celje; Kari Skamcn, 1894, Škofja vas, Celje; Janez Ju-van, 1898, Šmartno pri Ljubljani; Fr, Kržič, 1883, Borovnica; Valentin Belec, Podkraj, Aržiše, Kamnik, 1879.
— Pcdli vojaki 27. domobranskega pešpolka. Blatnik Janez, Preval pri Žužemberku, padel 3. februarja. Drobež Jože, Dolsko pri Ljubljani, padel 13. februarja. Hudnik Anton, Dobrova pri Ljubljani, padel 25. februarja. Križman Jože, Struge pri Dobrepoljah, padej 9. febjruaria. Ogu-
lin Jože, Semič, padel 1. februarja. Rem-škar Valentin, Brezovica pri Ljubljani, padel 1, februarja. Repinc Franc, Kočevska Reka, padel 23 februarja, Skornik Pavel, Zagorje ob Savi, padel 8. marca leta 1915. Trebuša Generoz, Mekinje pri Kamniku, padel 26. februarja. Vcgrič Peter, Št. Viška gora, ekraj Tolmin, padel 9. februarja.
Vojska ml Nemčijo in Portugalske,
S Portugalsko, kateri je Nemčija napovedala vojsko, ker je zaplenila njene ladje, in ker se je sploh ves čas svetovne vojske nekorektno obnašala, smo dobili devetega sovražnika. Vojskuje se sedaj 13 držav, in sicer Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija na eni strani, Rusija, Angleška, Francoska, Belgija, Italija, Srbska, Črnagora (s to smo že opravili j, Japonska in Portugalska na drugi strani. Portugalska splošnega položaja pač ne bq izpreme-nila. Postavi lahko 100.000 mož, vendar pa mora veliko vojaštva obdržati doma, kjer vedno tli in kjer je najmanj polovica prebivalcev odločno proti vojski. Republika se na Portugalskem še ni vkorentnila, in zato sc ne bomo prav nič čudili, če bo Portugalska doma bolj rabila vojake kakor pa na bojišču.
Portugalski poslanik za pustil Berlin.
Berlin. Portugalski poslanik je odpotoval iz Berlina 10. t. m. ob 8. uri zvečer s posebnim vlakom.
V Lizboni.
Curih. V Lizboni so se vršili viharni prizori. Prebivalstvo namreč večinoma nikakor ne odobrava stališča, ki ga je zavzela vlada. Složna vlada sama ni. Vlada je izrabila svojčas nodeljeno ji pooblastilo, a ugovarja se, da so se od takrat izpre-menile razmere in da lastna korist Portugalske zahteva izogniti se spopadu z Nemčijo, ki zmaguje. Kongres se zbere na izredno zasedanje. Veliko jih je, ki zahtevajo, naj se izjavi vladi nezaupnica.
Sovražnosti med Portugalsko in Nemčijo so se že pričele.
Geni. Iz Pariza se poroča: Portugalske čete so zasedle nemško naselbino Angola, kakor tudi svojčas odstopljen del Maglie, kar dokazuje, da se ie pričela vojska tudi med Portugalsko in Nemčijo.
Izjava portugalskega poslanika na Dunaju.
Dunaj, 10. marca. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, se je dunajski nortu-galski poslanik d'Arenas de Lima o razmerju Portugalske do naše monarhije izjavil: Že nekaj časa nimam nobenih uradnih poročil s Portugalske, vendar lahko mirno trdim, da ni med Avstrijo in Portugalsko nobenega spornega vprašanja.
Umerila in Nemili.
Amerika ne bo svarila.
Washington, 10. marca. (Kor. ur.) Državni tajnik Lansing priobčuje odločno izjavo, v kateri pravi, da je vest nekaterih listov, da bodo Amerikanci dobili indirekt-no, toda krepko svarilo pred vožnjo na oboroženih trgovskih ladjah, od konca do kraja napačna.
Frankobrod, 10, marca, »Frankfurter Zeitung« javlja iz New Yorka: Večina časopisov hlini naziranje, da bo kongres podpiral Wilsona.
Haag, 10. marca. »Times« poročajo iz Washingtona: Upa se, da bo po Wilsonovi zmagi v zbornici zunanji urad imel pravico voditi pogajanja z Berlinom brez vsakega nadaljnega vmešavanja. Sicer se marsikaj prorokuje o novem kurzu, toda najbolj verjetno je, da bo zaenkrat ostalo vse pri starem in da pridejo novi koraki šele, če bi bila torpedirana kaka ladja, na kateri bi bili Amerikanci,
Nova nemška nota Ameriki.
Berlin, 10, marca. (Kor. ur.) Wolff poroča: Nemški poslanik je državnemu taj-Lansingu izročil noto, v kateri je rečeno, da hoče Nemčija prav odkrito še enkrat razložiti ves razvoj. V začetku vojne je bila nemška vlada na predlog Amerike takoj pripravljena odobriti londonsko pomorsko pravno izjavo, dočim je Angleška to odklonila in po izbruhu vojne začela ovirati zakonsko trgovino nevtralnih držav, da bi s tem zadela Nemčijo. Tem sistematičnim poostritvam določil o konter-bandi je 3. novembra 1914 še sledila izjava angleške admiralitete, s katero je celo Severno morje proglasila za vojno ozemlje. V februarju 1915 je bila Nemčija prisiljena do protiodredbe, proti mednarodnemu pravu nasprotujočemu postopanju. Izbrala si je vojna sredstva, kaferih uporaba v mednarodnem pravu še ni bila urejena. S tem ni kršila obstoječega prava, ampak je samo upoštevala posebnost novega orožja, podmorskega čolna. Ker sta obe stranki trdili, da je njuno postopanje samo povzročilo za pravne kršitve druge stranke, se je ameriška vlada obrnila na obe stranki. Nemčijo je pozvala, da naj uporabo novega orožja spravi v
sklad z določili starega pomorskega prava, Angleško pa je pozvala, da naj dovoli pod ameriško kontrolo uvoz živil za civilno prebivalstvo Nemčije. Nemčija je bila pripravljena, dočim je Angleška sporazum na ameriški podlagi odklonila. Hotela je Nemčijo zmagati z izstradanjem. Navzlic temu pa je Nemčija v nadaljni vojni, ko je pri raznih prilikah proti njeni želji in volji nekaj nevtralcev izgubilo življenje, v praktični uporabi svojega podmorskega orožja tako dobrohotno ustregla željam ameriške vlade, da Nemci v resnici niso omejevali pravice nevtralcev do nevtralne trgovine. Sedaj pa je Angleška podmorskim čolnom izvrševanje trgovske vojne, ki bi odgovarjala mednarodnemu pravu, onemogočila na ta način, da je skoro vse trgovske ladje oborožila in jim ukazala topove rabiti za napad. To povelje za rabo orožja so še izpopolnili z naročilom poveljnikom trgovskih ladij, da naj vozijo pod napačno zastavo in podmorske čolne poderejo. Zavezniki so se pridružili temu nemškemu postopanju.
Nemčija stoji sedaj pred dejstvom:
1 da mednarodnemu pravu nasprotujoča blokada že eno leto nevtralno trgovino zadržuje pred nemškimi lukami in onemogoča Nemčiji izvoz;
2.	da mednarodnemu pravu nasprotujoče poostritve določil o .konterbaudi že poldrugo leto ovirajo pomorski promet z nevtralnimi sosedi, ki pridejo za Nemčijo v poštev;
3.	da Angleška proti mednarodnemu pravu pleni pošto in tako skuša preprečiti vsako zvezo Nemčije s tujino;
4.	da sistematično zvečano nasilstvo nad nevtralci po načelu: »Moč nad pravico« ustavlja zvezo nevtralcev z Nemčijo tudi na suhi zemlji, da popolnoma dovrši blokado izstradanja mirnega prebivalstva osrednjih držav;
5.	da se Nemcem, katere naši sovražniki najdejo na morju, brez razlike, ali so ali niso bojevniki, vzame svoboda;
6.	da so naši nasprotniki trgovske ladje oborožili in zato podmorskih čolnov ni mogoče rabiti po načelih »londonske deklaracije.
Angleška bela knjiga z dne 5. januarja 1916 se hvali, da so s to odredbo skoro popolnoma ustavili nemško izvozno trgovino, njen uvoz pa pade cesto Angleški v roke,
Nemška vlada upa, da bo vsled stoletnih prijateljskih razmer, čeprav je vsled postopanja nemških sovražnikov sporazum težji, vendar ameriško ljudstvo upoštevalo to nemško stališče.
Celo Američani se bojijo Zeppelinovcev.
Rotterdam. »Daily News« in >?Leadur« objavljata vsebino pisma, ki ga je pisal listu »Sun« v Newyorku predsednik ameriške zrakoplovue družbe Macmechen, ki izvaja: Wilburg Wright se je prepričal že davno, da letala niso nevarni sovražniki zrakoplovom. Priznani angleški strokovnjak Lan-chester ni odkril nič novega in ie ponovil le znano stvar, da se ponoči sploh ni mogoče ubranili napada Zeppelinovcev, Moč zrakoplovov tiči v tem, ker se lahko izognejo boja, to je vsa skrivnost, Angleži se pa tudi ne morejo dolgo veseliti obrambe podnevi, ki jo omenja Lanchester. Letos se razvijejo Zeppelinovci v še strašnejše orožje, kakor je tvorijo dosedanji Zeppelinovci. Metanje bomb zastara. Pojavijo se nqvi zračni torpedi s strašno učinkovalno silo, ki jih že delajo, če jih že Nemci niso dogo-tovili, Priprostejšo vrsto zračnih torpedov so zasledili že ob zadnjem zračnem napadu na Angleško. Ko se uvede to orožje, lahko napadejo iz visočine 18.000 črevljev podnevi dreadnoughte, mornariške in druge zaloge z večjim uspehom, kakor z bombami. Nikake tehnične ovire ni, da lahko zgrade take vojne zrakoplove, ki prelete ocean in lahko uspešno napadejo ne le mesta New-york, marveč tudi mesta v notranji Ameriki.
Slini hoji pred Verduoom.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca, (Kor, ur.) Wolff: Iz velikega glavnega stana se poroča danes:
Ko smo čistili na zahodnem bregu Moze Rabenwald in sovražne jarke pri Be-thincourtu, smo ujeli 6 častnikov in 681 mož ter zaplenili tudi 11 topov.
Med trdnim borenjem smo iztrgali sovražniku gozd Ablain in gorski greben zahodno od Douaumonta.
Na planoti Woevre smo potisnili naše črte naprej skozi del gozda južnovzhodno od Damloupa.
Francozi so izvajali krepke protinapade na našo novo bojno črto zahodno in južno od vasi, kakor tudi pri utrdbi Vaux, Sovražniku se je posrečilo, da se je zopet ustalil v oklopni utrdbi, V ostalem smo odbili napade z močnimi izgubami
Naši bojni letalci so sestrelili dve angleški letali, eno enokrilno letalo pri Wyt-schaete (južno od Yperna) in eno dvokriino letalo severozahodno od La Bassčc; letalec orvega letala te mrtev.
Meseca iebruarja so naša letala večkrat ko kdaj prej napadala in podvzemala večinoma daljše poizvedovalne in nočne polete za sovražno bojno črto. Sledeči seznam ne dokazuje le zopet iznova naše premoči, marveč so že tudi priljubljena sovražna trditev, da so naše izgube v zračni vojski le zato tako malenkostne, ker se ne upajo naša letala poleteti čez sovražne črte.
Nemške izgube znašajo na zahodni bojni črti meseca iebruarja, in sicer v zračnem boju: nobene izgube, sestrelili z zemlje niso nobenega letala, pogrešamo šest letal, skupno smo izgubili šest letal.
Francozi in Angleži so izgubili v zračnem boju 13, sestreljenih z zemlje 5, ker so se letalci prostovoljno izkrcali v naših črtah 2, skupno 20 leta!.
Upoštevati se pa mora, da štejemo na» čeloma le letala, Id jih zaplenimo ali če padejo goreča na zemljo in da ne štejemo številnih sovražnih letal, ki jih sicer sestre-limo za sovražno bojno črto.
Vrhovno vojno vodstvo,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. marca, ob 3. uri popoldne. (K. u.) Naše topništvo je obstreljevalo dalje v Argonih sovražne zvezne ceste.
Sovražnik je poizkušal zahodno od Moze ponovno, da vzravna včerajšnje neuspehe, Naš zapiralni ogenj je zadržal, da sovražnik ni mogel razviti dveh napadov na vas Bethincourt, napada je uvajala krepka topniška priprava. V Rabcmvaldu nas sovražnik kljub svojim ponovnim naporom ni mogel vreči iz širokih, zopet osvojenih pasov ozemlja.
Boj je postajal vedno ljutejši včeraj do poznega večera vzhodno od Moze v pokrajini med Douaumor.ton in vasjo Vaux. Z močnimi silami so napadli Nemci večkrat naše postojanke. Ljuti ogenj se,-vražnega topništva in moč njegovih navalov ni mogel premakniti naših črt, sovražnika smo popolnoma odbili. Nekaj oddelkov nemške pehote, ki so vdrli trenutno v vas Vaux, smo takoj pregnali z baionet nimi napadi.
Pariz, 9. marca ob 11. uri zvečer. (K, u.) Nemci so izvedli več napadov vzhodno od Moze na našo bojno črto od Douaumonta do Vauxa. Ko so udrli iz vasi Dou-aumont, je zrušil njih napad ogenj naših topov in pehote. Ljute napade na vas Vaux smo tudi odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Nemci so končno ljuto napadli tiste naše jarke, ki obdajajo vznožje in strmine griča, na katerem se nahaja utrdba Vaux. Njih pehoti smo zadali z zapiralnim ognjem strašne izgube.
Bitka pri Verduou vedno obsežnejša. — Obstreljevanje železniške proge Pariz— Verdun.
Geni. »Echo de Pariš« poroča o položaju pri Verdunu: Bitka, ki'se bije severno, severovzhodno in severozahodno od Verduna, pridobiva vedno bolj na obsegu. Strašno obstreljevanje z najtežjimi granatami je omogočilo, da so vzele nemške čete naše nove postojanke, Nemci so uvedli ob svojih nastopih nov način. Njih generali in visoki častniki se postavijo na čelo čet in jih vodijo sami na naskok, medtem ko so korakali prej za bojno črto. Iz dosedanjih uvodnih bojev se sklepa, da izvedejo Nemci kmalu odločilen napad. — »L'Informa-tion« javlja: Ne more se več tajiti, da ob-koljujejo Nemci že zelo tesno Verdun. Nemci hočejo obkoliti Verdun z zahoda in trdnjavo odrezati. Velika železniška proga iz Pariza v Verdun se žc nahaja pod nemškim ognjem. Mesa ne preskrbujejo več po železnici, marveč potom avtomobilov,
Bern. (Kor. ur.) Herve izraža v »Vict-toire« bojazen, da se nahaja v nevarnosti železniška _ proga Verdun — Pariz. Pripo-zna, da Nemci i^pešno napredujejo, ter piše: Priznati moramo, da nemški generalni štab stvari načrta vedno velikopotezno in da ima smisel za celoto in silo. Edina naša nevarnost je zdaj, ker podcenjujemo moč sovražnika.
Strašni boji med Bethincourtom in For-gesem.
Baselj. Boji med Bethincourtom in For-gesem so se bili s strašno srditostjo in lju-tostjo. Nemci so naskakovali po krepki topniški pripravi neustrašeno z bajoneti francoske strelske jarke in jih vzeli, dasi so jih branili Francozi z največjo hrabrostjo. Nemško topništvo je namerilo takoj nato zapiralni ogenj med osvojene strelske jarke in rezerve, kar je preprečilo, da niso mogli Francozi privesti rezerv na ogroženo točko. Tudi tu se je izkazala sijajna organizacija nemške vojske. Medtem ko je še divjal boj na bojni črti, so že gradili nemški saperji nove zvezne hodnike in pokrite strelske jarke v novo zavzete strelske jarke. Ko so prekinili zvečer zapiralni ogenj in ko so hoteli osvojiti Francozi z novim, divjim navalom izgubljeno postojanko, so naleteli na tako močne utrdbe, da so bili odbiti vsi njih poizkusi s strašnimi izgubami. Bethincourt in Forges se nahaiata trdno v rokah Nemca«-
Mogočna artiljerija pred Verdunom.
Rotterdam, 10. marca. Poročevalec »Couranta« je v ponedeljek obiskal bojišče pri Verdunu, posebno pri Ornesu, Bois de Chaune in Douaumontu. Piše: Cela dežela jn kakor posejana s težkimi topovi, ki obstreljujejo francoske postojanke. Nakopi-čenje artiljerije v Galiciji pri predoru pri Gorlicah je po izjavah nevtralnih očividcev naravnost otročja igrača v primeri s tem, kar se sedaj vidi pri Verdunu. Brezkončno število baterij stoji na prostem p<> lju. Povsod, kamor smo šli, je pokalo okoli nas. Neprestano so krožili nemški letalci po zraku, ki so očividgo zadržavali francoske letalce, ki se zato tudi cel dan niso pokazali nad nemškimi četami.
Francoski protinapadi.
Genf. S francoskc meje se poroča 10. {. m.: Ljuti francoski protinapadi, izvedeni z namenom, da zopet osvoje Beihincourt, so se izjalovili na pomnoženem delovanju nemške obrambe. Francosko topništvo m pehoto pri Clumieres obstreljujejo Nemci tako ljuto, da položaj ni več vzdržljiv.
4 do 5 milijonov granat izstreljenih pred Verdunom.
Geni, 10. marca. Poročevalec Usta »Associetcd Pre(3« piše: Na obeh straneh Moze delujeta francoska in nemška ajtilje-rija brez odmora. Na odsek, ki je komaj 1000 m širok in 600 m globok, je padlo 80 tisoč nemških granat. Tu ni ostalo nobeno bitje živo. Francoski tehnični častniki računajo, da so Nemci proti Verdunu izstrelili 4 do 5 milijonov granat.
Laško časopisje o Verdunu.
Lugano, 10. marca. Laško časopisje so Aemški napadi pri Verdunu sedaj pričeli skrbeti. Popolo d'Italia« povdarja pomen francoskega poraza in se norčuje z rusko objavo, da ruska armada »z napeto pozornostjo« zasleduje potek bitke. Neodložljiva dolžnost Angleške, Rusije in Italije je, da pomagajo Francoski s tem, da njihove armade povsod prično z napadom. Temu nasproti pa opozarja »Corriere della Sera« na vzroke previdnosti in strategične nujnosti, kakor tudi na naravne ovire, ki ne onemogočujejo samo napadov Francozov, marveč tudi ofenzivo zaveznikov. Zima ni še končana, priprave omejujejo delovanje ruske armade. Solunski ekspedicijski zbor še ni tako močan, da bi mogel podvzeti napad na sovražnika. Na italijanski fronti brani 5 metrov debel sneg vsako prodiranje. _ »Secolo« napoveduje, da bo bitka
pri Verdunu trajala še tedne in želi, da bi se mogli Francozi upirati Nemcem, ki se bojujejo z nezaslišano napadalno silo.
Poincare ne obišče Verdnna.
Rotterdam. Poincarejev obisk Verduna je odpovedan, ker radi ljutih nemških napadov verdunski poveljnik ne jamči za varnost predsednika francoske republike.
Poseben poveljnik francoskega topništva pri Verdunu.
Geni. Francoski vojni minister je imenoval na željo Joffreja generala Herr, Alza-čan po rojstvu, za poveljnika topništva pri Verdunu.
General Sarrail o Verduna.
Genf. Poročevalec atenskega lista »Hestia« poroča, da je izjavil prejšnji poveljnik v Verdunu, general Sarrail: Verdun je le postojanka kakor vsaka druga med Nieuportom in švicarsko mejo. Upam, da Nemci ne vzamejo trdnjave in da se zruši niih napad na Verdun.
Važen vojni svet ▼ Londona.
Frankobrod. »Franf. Ztg.« poroča iz
Londona: Tu je zboroval važen vojni svet. Vodil ga je ministrski svet, udeležil se ga je tudi lord Ficher.
Angleži in nemška trgovina.
London, 9. marca.o(Kor. ur.) »Times« pišejo: Čas za novo trgovinsko politiko je prišel. Sovražnik se pripravlja, da ob sklepu miru vrže svoje nakopičene izdelke na trg in to bi zadušilo domače obstoječe in nameravane angleške industrije. Če hočemo preprečiti nemški uvoz, ni dovolj, da ostane državna brambna postava, kajti blago bi prihajalo preko nevtralnih dežel. Če r,e pravi, da je Angleška z nevtralnimi deželami vezana s trgovskimi pogodbami, tedaj se te pogodbe lahko razdere. To bi sovražnika spravilo v največjo osuplost.
Vojska z liaDjo.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 9. marca. (K. u.) V posameznih odsekih bojne črte v gorah so živahno delovale naše patrulje, dasi leži iz nova zapadli sneg mestoma 5 metrov visoko in so doline nevarne radi plazov.
Na bojni črti ob Soči je delovalo topništvo živahno dalje, večkrat ovirano, ker je neprestano deževalo in po megli.
Iz italijanske zbornice.
Curih. (K. u.) Italijanska zbornica je vzela v svoji seji dne 9. t. m. na znanje predlog Cicottija na preprečitev goljufij z ozirom na vojaško službo. Razpravljali so nato o vprašanju Machlisa, zakaj vojno vodstvo nadzira po orožnikih vojake na dopustu. Z vladne mize se je odgovorilo, da jih zato nadzorujejo, ker bi sicer širili med prebivalstvom svoje sodbe in razna obvestila. Poslanci so nevoljno klicali, da vlada tako nespoštljivo sodi o lastnih vojakih. Malfi je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom, a da ga veseli, ker se jasni resnica in da nastop vlade pač ne odgovarja dejstvu, da je na primer trpela cenzura 14 dni v časopisih fotografijo tistega vojaka, ki se je zlagal, da so ujeli nekega avstrijskega generala. Pri volitvi podpredsednika po umrlem demokratu Finochiaru je združil kandidat desnice in središča Arlotta 143, .kandidata levice Gualtierotti in Gallini 73 in 64, socialist Pranpolini 33 glasov. V ožji volitvi sc torej nahajata Arlotta in Gualtierotti,
Rimski posveti.
Lugano. Kralj Viktor Emanuel se je pogajal v Rimu ves čas z vlado in je sprejel tudi angleškega veleposlanika in zborničnega predsednika Marcora. Noben list se ne upa niti namigniti o važnosti dogodkov, a šlo se je gotovo za važne reči, ker ie prišel kralj popolnoma nepričakovano v Rim. Gre za ministrsko krizo ali pa za velike vojaške načrte, mogoče zopet kaj zahtevajo zavezniki. Razna poročila napovedujejo izpremembe poveljstev na najvišjih mestih, ker se je pokazalo, da se veliko poveljnikov ni izkazalo v praktični vojski.
Marcora naslednik Salandre?
Genf, 10. marca. Poroča se, da je navzočnost kralja Vitorja Emanuela v Rimu veljala razgovoru s predsednikom zbornice Marcoro, ki je izbran za ministrskega predsednika.
Italijanski kralj se je vrnil v glavni stan.
Lugano. (K. u.) Potrjuje se, da se je vrni! italijanski kralj v glavni stan.
Italijanski socialisti proti vladi,
Lugano. Milanski listi poročajo: Socialistična stranka je sklenila, da nadaljuje z napadi na vlado, da pripravi opta za odstop Salandra in Sonninu.
Plaz usmrtil dva vojna kurata.
Inomost, 10. marca. Listi poročajo iz Innichena: Dne 5. t. m. zvečer je došla vest, da je p. Emerana Martin, O, F. M., zasul plaz in da so ga mrtvega izkopali. Pokojni kurat je bil že od začetka vojske na bojišču in bil tudi odlikovan, — Z dolomitske fronte se poroča, da je tudi vojnega kurata Rajmunda Giovanizio (p. Kornelij iz reda kapudnov) zadnjo soboto zasul plaz.
Zvesti tovariši tudi po smrti.
Na jtiini bojni črti je padel junaške smrti častniški namestnik Ivančič, Njegova vdova gospa Terezija Ivančič v Mariboru, dva otroka ima, je dobila zdaj z bojišča 625 K 80 vin., ki so ji jih poslali rajnikov! tovariši in vojaki. Najbolj se je trudil pri nabiranju višji orožni mojster Jožef Strnad.
Vojska Z Kosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. marca, (Kor. ur.) Uradno se danes razglaša:
Italijansko topništvo je streljalo mestoma zmerno na primorski bojni črti, le pri tolminskem mostišču živahnejše.
Na koroški in na tirolski bojni črti se prej ko slej le malo bojujejo.
Preiskali in dognali smo, da so uporabljali zdaj Italijani v ozemlju Rombona plinaste bombe, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
Ruska armada z nestrpno napetostjo zasleduje uspehe hrabre francoske armade.
TURŠKI PRINCI NA BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana: Tisti del bukovinske bojne črte, kjer leži na zasneženem polju še 20.000 mrtvih Rusov, sta obiskala zadnje dni turška princa Abdul Rahim in Osman Fuda. Spremljal ju je njunin nekdanji vojaški vzgojitelj podpolkovnik pl. Strempel. Princa sta obiskala strelske jarke, ki so izvrstno zgrajeni in mestoma oddaljeni od sovražnih le 30 korakov.
ZAMENJAVE INVALIDOV Z RUSIJO.
Dunaj. (K. u,) Avstriski Rdeči križ poroča, da se prične zamenjava vojnih invalidov med Avstrijo in Rusijo 3. aprila. Od tega dne dalje se pripelje vsak teden en vlak invalidov, od srede majnika dalje pa štirje.
STtfRMER SE MAJE.
Dunaj, 10, marca. Kakor poročajo iz Petrograda, je stališče ministrskega predsednika Sturmerja nevzdržljivo. Skupno delovanje vlade in dume je izključeno. Dogodki na Francoskem in v Italiji so tudi precej pripomogli, da se je omajalo stališče ruskega kabineta, kateremu predbacivajo, da žene deželo prav tako v propad, kot to delata Salandra in Briand.
2, 552.537 POLJAKOV ODVEDENIH V RUSIJO.
Petrograjski listi poročajo, da so Rusi odvedli iz sedaj zasedene Poljske 2,552.537 Poljakov, katere so nastanili v osrednji Rusiji, Sibiriji, na Kavkazu in Turkestanu.
V RUSIJI INTERNIRANI AVSTRIJSKI PODADMIRAL VITEZ PL. MANLER UMRL.
Petrograd, 11. marca, (K, u.) Vpoko-jeni avstrijski podadmiral vitez pl. Manler, ki je bil interniran v Kijevu, je umrl. Počila mu je žila,
PETROGRAJSKA TVORNICA STRELIVA ZLETELA V ZRAK.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Štokholma: V Petrogradu je zletela v zrak na Nevskem prospektu neka municiska tvornica. Vojaška škoda ie velika. Mrtvih je mnogo oseb.
MM lelala upu rusko trojno nra-dovje oo Črnem morju.
Berlin, 9. marca. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Nemška pomorska letala so napadla 9. t m. dopoldne pri Kaliakri severnovzhodno od Varne na Črnem morju rusko brodovje, ki ga je sestavljala i bojna ladja, 5 torpednih rušilcev in več tovornih parnikov. Na rusko brodovje so metala nemška letala bombe. Opazovali smo, da smo rusrlce večkrat zadeli. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi so jih ljuto obstreljevali. Načelnik admiralnega štaba mornarice,
i
London, 10. marca, (Kor. ur.) Admira-liteta obvešča, da sta zavozili bojni ladji rušilec »Coquette« in torpedovka št. 11. na vzhodnem obrežju na mine in da sfa se potopili. Vtontli so 4 častniki in 41 mož.
Švica.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. marca. (Kor. ur.) Uradno se danes razglaša:
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Httfer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca. (Kor. ur.) Wolff: Iz velikega glavnega stana se poroča danes:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 8. marca. Uradno: V odseku pri Rigi je naša artiljerija večkrat prisilila Nemce, da so prekinili svoja dela. V postojankah pri Dvinsku, blizu Illuxta, traja boj za vdrtine dalje. Vse poizkuse Nemcev, da bi se polastili vdrtin, smo odbili. Južno od železnice v Ponjevjež smo Nemce potisnili nazaj in pridobili nekaj ozemlja. Severozahodno od kolodvora Olyka, ob železniški progi Kovel—Rovno, se je sovražnik dvakrat poizkušal približati našim jarkom, pa smo ga vedno odbili z velikimi izgubami. Ob zgornji Stripi srno pustili sovražnika ne da bi oddali kak strel, da se je približal na 50 korakov in ga potem z našim ognjem razkropili. Severno od Bojana so naši poizvedovalci uničili neko nemško stražo.
Mila v vojski.
pričakovali odločilnega napada. S svojimi glavnimi silami je napadel sovražnik 8. marca dopoldan na desnem bregu reke Ti-gris. Podpiran z ojačenji, ki jih je pripeljal v ta namen hitro s svojega brodovja na reki, je zasedel del naših strelskih jarkov; a naše rezerve so ga krepko in junaško napadle in osvojile zopet vse utrdbe, ki jih je zasedel sovražnik, katerega so pregnale nazaj v njegove stare postojanke. Popustil je sovražnik na bojnem polju 200 mrtvih kakor tudi velike množine orožja in streliva, Naše izgube so primeromi nizke.
Z ostalih boišč nobenih bistvenih poročil.
117 angleških generalov v Egiptu.
Rotterdam. Iz vprašanja Arturja Mackhanisa v angleški zbornici, če se res nahaja 117 angleških generalov v Egiptu, se sklepa, da biva v Egiptu izredno veliko visokih angleških generalov. Vojni podtaj-r.ik Tcnnant je odgovoril, da položaj ne dopušča pojasnil, a da mora bivati v Egiptu veliko generalov.
Resne besede. Bern, 9. marca. (Kor. ur.) V včerajšnji seji je rekel zvez, svet. Hoffmann, da nevtralnost za Švico ni bila vedno lahka, kajti na celem svetu se kršijo pravice nevtral-cev, V gospodarskem oziru je Švica odvisna od obeh vojnih skupin, zato je bilo vprašnje na obe strani enako rešiti, To sc je doseglo.
Zvezni »vet sc uradno ni mogel pečati 8 kršitvijo belgijske nevtralnosti, ker bi to moral storiti tudi v drugih slučajih. Govornik je končal: »Mi se moramo strniti pred tujino. Malodušnosti v deželi mora biti konec. Zato danes zvezni svet švicarsko ljudstvo resno kliče k slogi.«
Mm poročila.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 8, marca. Uradno: Kavkaz: Naše čete še nadalje zasledujejo Turke ob obrežju. Nnc 7. marca smo zasedli mesto Rize.
Perzija: Zasedli smo mesto Sihna severno od Kermandžaka.
Bitka v Mezopotamiji.
Carigrad, 9. marca, (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stana se poroča z iraške bojne črte: Sovražnik, stal je zahodno od Felahie, ki s svojimi nepripravljenimi napadi ni dosegel nobenega uspeha, je zadnji mesec z vsemi sredstvi poizkušal približati se našim postojankam. Približal sc je zadnje dni na 150 do 200 metrov nosim prednjim postojankam, vsled česar smo
Nemčija vzdrži.
Beriin, 10. marca. Wolff poroča: Žito za kruh je, kar se lahko odločne trdi, do nove žetve popolnoma pokrito. Rezerva, proračunana na 200.000 ton, se je celo podvojila in znaša približno 400,000 ton.
Ogrsčina na berlinskem vseučilišču.
Berlin, 10. marca. (K .u.) Napredna ljudska stranka je predlagala,, naj se ustanovi na berlinskem vseučilišču stolica ogrskega jezika in ogrske zgodovine.
Zasedene nemške kolonije,
London, 10, marca, (K. u.) V spodnji zbornici je konstatiral Bonar Lav,', da je zasedenih 750.000 štirjaških milj nemških kolonij. (Vse nemške koloniej skupaj merijo 2,952.900 km9. 750.000 angleških štirjaških milj odgovarja ozemlju 1,942,500 km'-'.
Japonska podmorska družba prekinila evropsko službo.
Haag, 11. marca, (K. u.) Nieuwe Cou-ranU poroča iz Tokia: Japonska paro-plovna družba Nippon Yuscn-Kaisha je ustavila službo v Evropo, ker nočejo prevzeti zavarovalne družbe zavarovanja in ker noče dovoliti vlada podpore za nadaljevanje evropske službe.
Amerika in Japonska.
London, 9. marca. (Kor, ur.) Reuter javlja: Pri pojedini v Tokiu, katere se jc 6, t. m, udeležil ameriški poslanik, japonski ministrski predsednik in zunanji minister, je ta zadnji rekel o ameriško-japon-skem razmerju, da to šc nikdar ni bilo tako dobro in da je od leta do leta bo'j idealno in prijateljsko.
Povodni čelni v Sredozemskem morju.
Bazelj. Četverosporazum je uvedel v obrambo svojih trgovskih ladij na Sredozemskem morju posebno spremljevalno službo. Trgovske ladje spremljajo v bodoče med Gibraltarjem in Malto francoske, od Malte do Sueškega prekopa pa angleške vojne ladje. Italijani so uvedli podobno službo na Tirenskem morju.
Dnevne novice.
— Ukaz c, kr, deželnega predsednika na Kranjskem o ureditvi prometa z obda-čenim sladkorjem določa: § 1, Od dne 19. marca 1916. leta dalja se sme neposrednim porabnikom oddajati obdačen sladkor le proti izkaznicam o porabljanju sladkorja (izkaznice za sladkor), —■ § 2, V zuiislu drugega odstavka § 2, ministrskega ukaza z dne 4, marca 1916. 1„ drž. zak, št, 61, sc določa kvota za štiritedensko prodajno dobo na 1 kg za vsako osebo. — § 3. Izkaznice za sladkor se izdajo uradno, veljajo za eno osebo in za dobo štirih tednov, H je označena na izkaznici. Izkaznice se glase na 1 kilogram sladkorja in imajo osem odrezkov po 1/8 kg. Izkaznice za sladkor veljajo samo za Kranjsko, vendar so v tem upravnem ozemlju prenosne. — § 4, Pravico, da se jim izroče izkaznice za sladkor, imajo samo osebe, ki se v njih gospodarstvu ne nahaja več kot 2j/£ kg sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo, ne prejmejo nobene izkaznice za sladkor, dobe pa pravico do nje, čim se znižajo njih zaloge pod spredaj omenjeno množino (2V£ kg). Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za sladkor, mora podati pri oddajni poslovalnici, ki jo določi politično okrajno oblastvo (§ 5.), pismeno izjavo, ki naj obsega število v gospodarstvu oskrbovanih oseb in napovedbo, da se na dan izjave v gospodarstvu ne nahaja več kot 21/i> kilograma sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo. — § 5, Določiti oddajne poslovalnice za izkaznice za sladkor in izdati potrebne podrobnejše predpise o izročanju izkaznic za sladkor, je naloženo političnim okrajnim oblastveni. — § 6. Za vpisno knjigo, ki jo morajo po I zmislu § 6, ministrskega ukaza z dne
05366331
4. marca 1916. L, drž. zak. št. 61, splsovati trgovski in obrtni obrati, oziroma zavodi, ki dobivajo sladkor proti prejemnicam, se predpisuje v prilogi razvidni vzorec. — § 7. Prestopki se kaznujejo po zmislu § 14. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916, 1., drž. zak. št, 61, — Natančnejše določbe priobčimo v ponedeljek.
-f Umrl je 10. t. m. ogrski državni poslanec grof Samuel Teleki v 71. letu.
Catalogus cleri 1916 za ljubljansko škofijo izkazuje' 17 kanonikatov (eden je prazen), 301 župnij, 31 izmed teh upravljajo župni upravitelji, ena je brez dušnega pastirja, 235 kapelanskih mest in 19 samostojnih kapelanij. Praznih kapelanskih mest je 108. Vseh cerkva je v škofiji 1336, od teh je 11 redovnih, kapel pa 230. — Duhovnikov šteje škofija 728, izven škofije jih živi 31,med temi jih služi 16 v vojaški službi. Redovnikov je 344 in sicer: 28 cistercija-nov, 61 kartuzijanov, 93 frančiškanov, 13 kapucinav, 18 usmiljenih bratov, 8 jezuitov, 16 iz misijonske družbe sv. Vinčenca Pav-lanskega, 20 iz nemškega vit, reda in 87 salezijancev. Redovnic je 634: 173 uršulink, 18 karmeličank, 339 usmiljenk, 91 šolskih sester in 13 križark. Škofija šteje 596.319 katoličanov, okrog 290 unijatov, 600 protestantov in 145 judov.
—	»Detoljuba« sta izšli 1. in 2. številka skupno z letnim poročilom za 1915. Gospodje poverjeniki jih dobe v par dneh. Pri vsakem zavoju so priložene položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti.
—	Ogri in avstrijski profesorji, Grof Tisza je v svojem novoletnem govoru govoril o nekih avstrijskih tendencah proti ogrski neodvisnosti. Na interpelacijo poslanca Rakovszkega je nato izjavil, da ta-
Ike tendence razširjajo nekateri avstrijski vseučiliščni profesorji. Ogrsko časopisje je nato začelo te može silovito napadati in zmerjati. Zveza dunajskih vseučiliščnih profesorjev je sedaj izjavila, da je prepričana, da ti profesorji streme za resnico in da mladine ne ščuvajo. Na ogrske žalitve ne dajo druzega odgovora, — Ali bodo Ogri zadovoljni?
—	Vojnim kuratom v rezervi je imenovan preč. gospod P, Beno S t r a u s s , frančiškan in ljudski učitelj v Novem mestu. Odšel je v Gradec,
—	Promocija. Iz Judenburga se sporoča, da je na dunajski univerzi promoviral za doktorja prava dne 25, februarja 1916 pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljub-
, Ijani, sedaj kadetni aspirant v Judenburgu, / gospod Stanko Sajovic.
—	Novice iz Litije in okolice. V ponedeljek se je vračal s semnja v Radohovi vasi skozi vagenšperski gozd stari Repina, podomače Tesak iz Dvora pri Šmartnem. Prodal je vola in kupil kravo, V gozdu ga napade morilec in našli so ga ubitega drugi dan v grmovju, proč od ceste. Morilec mu je uropal še 170 kron, katere so mu ostale od vdovskega kupa. Morilca še niso prijeli. — V torek je odšel g. deželnovladni tajnik Pavel Svetec v Krško in v Litiji je prevzel vodstvo in posle glavarstva g. Hugo pl. Hofbauer, — Predsednik »Kat. delavskega društva na Jesenicah« g. Ivan Krivec je izročil g. beneficijatu v Šmartnem Franc Kogeju diplomo za častnega člana za njegove zasluge tekom osmih let na Jesenicah. Čestitamo!
—	Čebelarjem. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da dobi svo-ječasno vsak čebelar toliko neobdavčenega sladkorja, kolikor ga je naročil.
—	Zaplemba premoženja. Deželno sodišče v Pragi je odredilo zaplembo premoženja inženirja Rudolfa Vosta, ki je kot poročnik 18. pešpolka pobegnil k sovražniku.
—	Sladkorne nakaznice na Štajer-
, skem, Glede na uporabo sladkorja je izda-| lo štajersko namestništvo odredijo, ki do-| loča posamezniku za dobo štirih tednov pravico, da sme nabaviti 1 kilogram sladkorja. Nakaznice obsegajo 8 odrezkov po '.'3 kg. V gostilnah in kavarnah smejo osebi pri pijačah (kava, čaj, čokolada itd.) prihajati le tri koščke sladkorja v kockah.
V	laško ujetništvo je prišel abiturijent Ivan Kropfel,
—	Umrl je v celovški bolnišnici domobranec pešec Frančišek Benčina s Kočevskega.
—	Štajerski c. kr. zdravstveni svet se
je izjavil za zakonito uvedbo cepljenja koz.
V	laškem ujetništvu se nahaja nadporočnik 98. pp. Alferd Kordon iz Maribora in sicer v Distaccamento, Casalmaggiore.
—	Skrivnosten umor v Zludnem kotu na slov. Štajerskem. V Zludnem kotu na slov. Štajerskem, sodni okraj Marenberg, so našli mrtvega nekega interniranega laškega državljana. Ranjen je rajnik na vratu, obrazu in na levem kazalcu, da ie bil ugrizen. Uvedli so sodno preiskavo.
Razne novice.
— Zaplenitev češkega grba. Češka cenzura je zaplenila češki grb s krono kraljevine češke, ki so da na naslovnem listu
mesečnika »Naš dolftov« prinašali rajhrad-ski benediktinci.
—	Požar uničil je skladišča ogrske tvornice kovinskih izdelkov in svetilk v Budimpešti, Škoda znaša nad en milijon kron,
—	General umrl v strelskem jarku.
V strelskem jarku je zadela kap 2. t. m. nemškega general, poročnika, poveljnika neke divizije Viljema pl. Mengeš. General je umrl. Bil je v 70. letu in se je že udeležil vojska 1866 in 1870/71.
Nevidne bojne ladje. Amerikanski pomorski urad je napravil zopetne poskuse, v koliko zamore povzročiti barva vojnih ladij, da postanejo iste težko ali sploh nič vidljive. Tako je bil maskiran nek torpedni rušilec kot U-čoln, in sicer tako, da so narisali na njegove sive zunanje strani obrise U-Čolnov v črni barvi. In zares, poizkus se je popolnoma obnesel. Druge bojne ladje so poslikali z črnimi madeži, ker postane tako značaj ladje na daljše distan-ce težje razločljiv. Da postane U-čoln neviden, je treba pobarvati njegov periskop z mavričnimi barvami. Na ta način nastali spektrum se združi v gotovi daljavi k belim svitlobnim žarkom in tako ni mogoče, da postane periskop opažen.
—	Plazovi na Tirolskem. V neki stranski dolini na južnem Tirolskem je mogočen plaz zasul mnogo ljudij. Doslej so izkopali 11 trupel. Nekaj oseb so rešili vendar so močno ranjene. Rešilna dela nadaljujejo.
—	Krvav sneg. Na znanem Schockel-nu pri Gradcu je 9. t. m. snežil rdeč sneg.
Zaslužena zaušnica. Vojak iz Ljutomera nam poroča o sledečem zanimivem dogodku: Na železnici Budimpešta—Te-mešvar se je v vozu II. razreda odigral nedavno sledeči dogodek: Govorilo se je o vojski. Neka črnooblečena dama začne to-žUi in jadikovati. Izgubila je v vojski moža in starejšega sina. Mlajši in sedaj edini sin se bori na goriški fronti. To Je poslušal od strani mož, fino oblečen, okrašen z bri-ljantnimi prstani, v starosti vojaške dolž-, nosti, po stanu eden izmed tistih trgovcev, ki jim ravno vojska donaša najmastnejše dobičke. Ta se začne neopravičeno pritoževati, da za svojo karto ni dobil polovico oddelka sam za-se. V tem pridrdra mimo vlak z vojaškim transportom. Dama v žalni obleki začne znova jadikovati. »Da, vojska! Tudi jaz imam moža na bojišču in sicer na Ruskem. Oh, da bi bila že skoraj na naši strani zmaga in potem mir«, pravi neka druga mlada gospa. Škiljivo je pogledal krivonosi trgovec iznad časnika, v ka-tega je bulil ves čas med pogovorom in pravi: »Ja, mi moramo vsi vzdržati, milostna gospa. Končno pa itak opravljamo vsak svoj posel. In vi dobivate državno podporo.« Naposled je z mnogopomenlji-vim smehljajem na ustih dejal: »Sicer pa zastran mene lahko traja vojska magari 10 let.« — Brkasti podčastnik, okrašen z veliko srebrno kolajno, slišavši to, se pri-ri|e do za vojno navdušenega kramarja ter mu brez vsake besede priloži od desne in leve po jedno krepko zaušnico, da mu je kar klobuk odletel pod okno. Burno odobravanje je sledilo temu činu. Star mož vstane in čestitajoč junaku, mu stisne dc-setkronski bankovec v roko. »Tega ne potrebujem«, pravi vojak, »ampak kupil bom za to cigarete, katere ponesem na fronto, v strelske jarke, svojim tovarišem. Torej lepa hvala!« — To se je zgodilo med Ki-kindo in Žomboljo na Mažarskcm dne 3. februarja vojnega leta 1916. — A. E.
22krat ni bil potrjen. Mozes Engelart — rojen v Galiciji, trgovec v Berlinu — se je leta 1907. v Litomeficah za časa orožnih vaj spoznal z okrajnim tajnikom tamošnjega okrajnega glavarstva Josipom Fischer in je že od leta 1912., za časa mobilizacije ob balkanski vojni, izrabljal prijateljstvo na ta način, da je sporazumno s Fischerjem dajal mnogim, ki so imeli oditi k vojakom, različne nasvete, posebno kar se tiče odhoda k vojakom. Odkar je izbruhnila svetovna vojna, jc vodil Engelart formalio pisarno, kar se tiče vojaških zadev. Engelart jc ponovno potoval v Litomefice, kjer se je posvetoval z okrajnim tajnikom J. Fischer. Nastanil se je pa v Karlsbadu in jc od tam pošiljal sokrivca Adolfa Baldinger, izredno slabega in ploskonogcga človeka, na potovanja, da gre ta k prebiranju namesto drugih, prebiranju podvrženih oseb, in to v različnih krajih. Sam Baldinger pa je bil, ko je šel za svojo osebo k prebiranju, vsled slabotnosti in šibkosti spoznan za nesposobnega. Engclbert je v začetku februarja 1915 napravil z Baldingerjem pogodbo, po kateri sc bo moral za gotove osebe predstaviti prcbiralni komisiji, zato pa bo dobil povrnjene vse stroške in za vsakega še 125 mark, brez razlike, ako ga pri tem spoznajo za sposobnega ali nesposobnega. Po tej pogodbi je imel dobiti Baldinger vse papirje za prebiranje in potnico za v kraj prebiralnc komisije. Od konca februarja 1915 je potoval Baldinger v nič manj kot v 22 različnih mest in se predstavi! za gotove osebe s potrebnimi izkazi komisiji, kjer jc bi! vsakokrat spoznan za nesposobnega. Enfjclortti so plačevale esebe, katere ie zastopal Baldinger |
pred prebiralno komisijo, do tisoč mark. Ko je prišla ta goljufija na dan, se je izkazalo, da je Engelart od tega zaslužka vložil v različne banke več kot 30.000 K. Domobransko divizijsko sodišče v Plznu je dne 16. septembra zaradi zločina proti oboroženi sili države obsodilo Mozesa Engelarta na 13, Adolfa Baldingerja pa na 10 let težke ječe. Obtoženca sta proti tej obsodbi prijavila ničnostno pritožbo, katero pa je najvišje domobransko sodišče zavrnilo. Obsodba je s tem postala polno-močna.
Arabski list v Parizu. V Parizu so ustanovili arabski list »Al Mustapha« (Bodočnost), kateri ima nalogo zastopati koristi entente.
Liiljanske novice.
lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«
naznanja svojemu pevskemu zboru, da se s prihodnjim tednom začno redne pevske vaje in sicer vsako sredo ob pol 8. zvečer za ženske, ob četrtkih ob pol 8. zvečer za moške glasove v društvenih prostorih na Jurčičevem trgu št. 3, II. nadstropje. Naznanjamo to. žc danes, da si do prihodnjega tedna vsak lahko čas uredi.
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. točno ob 6. uri zvečer redno društveno predavanje. Tem potom se vabijo vsi člani in članice, da se tega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže.
lj Odlikovanja v tobačni tovarni. Njegova c. in kr. Visokost presvetli gospod nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje za velike zasluge za vojaško sanitetno oskrbo v vojni odlikoval sledeče v rezervni bolnici v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani od pričetka vojne zaposlene blag. gospode in dame: g, dr. Hans Hoglerja, c, kr. tobačne tovarne zdravnika, s častnim znakom II. reda z vojno dekoracijo, takse prosto; g. dr. Peter Košenina, c. kr. tobačne tovarne zdravnika, s častnim znakom II. reda z vojno dekoracijo, takse prosto; g. Marico dr. Košeninovo s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, takse prosto; gospodično Zalko Potočnik s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, takse prosto; gospoda Ivana Habicht, strojevodja v c, kr. tobačni tovarni, s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, takse prosto,
lj Učiteljica Pezdir umrla. Z Viča se nam poroča: Danes je tukaj, Nova vas 39, pri svojih starših umrla gospodična učiteljica Ivana Pezdir. Zadnji čas je službovala v Žužemberku. Zaradi hude bolezni na roki je morala zapustiti sebi priljubljeni poklic in iti v pokoj v najlepših letih. Pokojna je bila vzor katoliške učiteljice, članica II. Mar. kongregacije pri uršulinkah. Pogreb bo jutri (v nedeljo) ob pol 5. uri popoldne. Članicc Mar. kongregacije so vabljene k pogrebu. Blago pokojno priporočamo v molitev.
lj Dobrodelni večer. Podčastniki ljubljanske garnizije prirede v ponedeljek, dne 13. marca v veliki dvorani hotela »Union« dobrodelen večer v prid zakladu za podpiranje vdov in sirot po v vojni umrlih vojaških pripadnikih tretjega zbora. Prireditev otvori pozdrav gostom s poklonitvijo Njegovemu Veličanstvu cesarju ob živi podobi, Odbrani spored zabavnega dela obsega poleg koncertnih komadov, ki jih bo proizvajala odlična vojaška godba, šaljive nastope članov ljubljanskega Cesarja Franca Jožefa jubilejnega gledališča, pevske točke in senzacijo: »Frosso«, električno čudo 20. stoletja. Vstopnina znaša eno krono za osebo. Ker je namen prireditve dobrodelen, se preplačila hvaležno sprejemajo. Pristop imajo samo povabljenci. Začetek ob osmih zvečer.
— Zgodovinski spomenik 17. pešpolka v Ljubljani. Iz Judenburga nam piše vojak: Neki enoletni prostovoljec je sprožil misel, da se naj postavi zgodovinski spomenik 17, pešpolku v Ljubljani, ki naj bi spominjal poznejše rodove na sedanje čase, v kojih je ravno 17. pešpolk prelil mnogo krvi za obrambo mile domovine. Osnutek jc napravil Novomeščan gospod Vaupotič, akad. slikar. Osnutek obstoja iz navadnega pešca vojaka, na kamenitem podstavku s puško ob nogi, čepico v roki, torej odkrit, brez telečnjaka pač pa z patronskimi torbicami spredaj; hlače ima spete spodaj s pasom. Glava mu je navzdol povešena, zamišljeno, kot pri molitvi, ter je plešasta, kar naj znači, da so bili brez razlike starosti vpoklicani. Za spomenik se pobirajo prostovvljni doneski med vojaštvom samim oziroma onimi, ki so bili vojaki, Eventualni prebitek sc porabi za vdove padlih in njih sirote, Moštvo letnika 1869, je pri neki stotniji v Judenburgu nabralo 133 kron. Moštvo pri neki drugi stotniji pa 86 kron. — Naše mnenje je, da naj se s spomeniki sedaj še počaka. Poročali smo že, da se namerava v Ljuubljani postaviti po vojski velik spomenik slovenskemu junaštvu in zvestobi do Avstrije, zato naj bi sc za sedaj s posameznimi načrti še počakalo.
!j Umrli so v Ljubljani: Radeslav Novak, rcjenec, pol leta. — Marija Bradula, kuharica, 49 let. — Jožefa Furlan, kurja-| čeva hči, 2 leti, — Hedvika Moller, šivilja,
37 let. — Leopold Svetlin, železniški uslužbenec in posestnik, 47 let. — Jernej Po-ženel, delavec, 81 let. — Fran Gratzhofer, zasebnik, 75 let. — Henrik Ambrožič, sin železniškega uslužbenca, 3 mesece. — Jakob Pikon, čevljarski pomočnik, 25 let. —■ Alojzija Lukežič, bajtarjeva hči, 13 let. — Josip Burgar, gostač, 77 let, — Marija Po-beraj, posestnica, 70 let. — Amalija Korošec, služkinja, 21 let. — Andrej Verbinc, zidar in posestnik, 58 let. — Marija Hočevar, hlapčeva žena, 41 let.
lj Tatvine na kolodvoru. Na tukajšnjem južnem kolodvoru je bilo te dni ukradeno za okolu 3000 K cigaretnih spe-cialitct.
Primorske novice.
Naši begunci na božji poti v Marijinem Celju. Iz Steinklama se nam piše: 4. dan marca 1916 ostane nam beguncem v ved-nem najlepšem spominu. Z dovoljenjem našega novega gospoda predstojnika dr. Otona Jarollineka smo šli na svetovno znano božjo pot k Mariji Celj. Bilo nas je 345 oseb. Imeii smo separatni vlak. Preskrbel nam ga je g. dr. Jarollinek po najnižji ceni. Oseba je plačala za krasno vožnjo tje in nazaj samo 1 K 20 h. Krasna vožnja, lepo vreme in na vrhu 849 m cerkev M. B. Slovenski begunci — trpin i— prišli so v bogato baziliko, jokati so začeli, ko so zagledali prekrasno cerkev, srebrn oltar M. B., čudo-bila v kapelici sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšem in sv. obhajilo. Pri sv. maši so pele najlepše Marijine pesmi Marijine hčere različnih Marijinih družb iz krajev beguncev, in sicer tako dobro, da jih je pre-častiti pater regensehori pohvalil: »Die Sloveninen singen sehr gut.« Po malem za.-. jutrku so si ogledali cerkev, posebno glavni oltar, kateri je stal 145.000 gld srebrnega denarja in predstavlja sv. Trojico. Pregledali so na tisoče spominov in spominkov, plošč, podob in zahval za uslišane prošnje v različnih nezgodah. Slednjič so prišli do zakladnice. Vse bi se bili radi natančno ogledali, pa je bilo premalo časa. Videli so med starimi dragocenimi darovi tudi najnovejše darove, namreč vojaška odlikovanja iz sedanje svetovne vojske, poklonjere in darovane M. B. od vojakov. Težka je bila ločitev in slovo od Matere Božje. Želeli so si vsi, da bi mogli še enkrat priti se pokloniti M. B. Kraljica miru, prosi za nas, da bi se kmalu vrnili domov, molili so vsi skupaj pri koncu slavnosti. Prihodnjo soboto pojdejo se pokloniti Hrvatje Materi Božji, saj so Slovenci, Hrvatje, Dalmatinci v tej vojski največ trpeli, pa zvesti ostali Kraljici nebes in zemlje in državi, katero ona čuva.
Vesti iz Gorice. Danes na pustni torek je bilo dovoljeno imeti odprte gostilne do 10. ure zvečer; drugače so odprte samo do pol osmih. Kavarne so bile odprte izjemoma do 1. ure ponoči. Ta dan zvečer okoli 8. ure nam je poslal Italijan štiri trde pustne krofe v obliki topniških krogel. Dve sta prileteli v Stolno ulico. Nekako pol ure pozneje je pa priletelo v soseščino te ulice kar osem. K sreči niso povzročile nobene posebne škode, ker so bile tudi manjšega kalibra.
Umrl je v Ljubljani g. Ignacij Novak, železniški nadrevident iz Trsta, star 47 let.
Gornja Jezernica pri Beljaku. (S m r t begunke.) V soboto 27. februarja je tukaj umrla 38letna Terezija M r a k i č. Zapušča 6 otrok, najstarejša deklica ima 15 let. Mož je na fronti. — Okoli novega leta smo brali v nekem slovenskem dnevniku o beguncih. A z besedo niso bili omenjeni oni na Koroškem. Je jih pa vsepovsod, posebno okoli Beljaka mnogo.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Kristan Mavrič iz Senika, obč. Kožbana, pol. okraj Gradiška. Piše, da je zdrav. Njegov naslov: Kristjan Mavrič, vojni ujetnik, Pa-ratski zavod, Kazanska gubernija, Rusija. — Henrik Valenčak iz Zapotoka, obč. Anhovo, pol. okraj Gorica se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu. Njegov naslov: Henrik Valenčak, vojni ujetnik, Paratski zavod. Kazanska gubernija, Rusija.
— Smrtna kosa. Umrl je v Skednju tamošnji posestnik g. Anton G o d i n a -P a č o I.
Opera v mestnem gledališču v Pulju. V mestnem gledališču v Pulju se je pela v drugič v nemškem jeziku opera »Don Pas-quale«.
Pogreša se Ivan Štemberger, bivši trgovec v Branici, pošta Štanjel na Krasu, Odšel je bil na severno bojišče, od koder se je 21, septembra 1915 zadnjič oglasil. Vse prizadevanje po njem je bilo doslej brezuspešno. Pač se je oglasil nedavno tega neki Ivan Štemberger iz daljne ruske dežele, afi tozadevno poročilo pravi, da je doma iz Voloskega. Štembcrgcrjevi v Branici mislijo in upajo, da je njih dragi Ivan še med živimi in da sc je v zgoraj omenjeno časniško poročilo vrinila pomota Volosko namesto Branica. Kdo ve?
Listnica uredništva. G. Fric: Hvala lepa. Dobili. Priobčimo prihodnjič. Večkrat kaj! — Vid Ambrožič: Istotako.
No Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. marca. (Kor. ur.) Uradno se danes razglaša:
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega slaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca. (Kor. ur.) Wolft: lz velikega glavnega stana se poroča danes:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Nemški letalci nad Solunom.
Bukarešt. Nad Solun so pripluli štirje nemški letalci, ki so metali bombe. Francozi o uspehu ne poročajo ničesar.
Sarrail ne veruje na olenzivo pri Solunu.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada: General Sarrail je izjavil ponovno v Solunu, da ne veruje v ofenzivo sovražnika, a tudi ne na ofenzivo sporazuma. V grški Macedoniji primanjkuje zml. Nemške podmorske čolne na Sredozemskem morju občutno čutijo, ker so potopili veliko parnikov. V Solunu pričakujejo, da Sarrail kmalu odstopi.
Venizelos proti Italiji Atene. 10. marca. Vodilno Venizelosovo dlasilo :>Patris« piše o Italijanih na Krfu: Grška nima volje trpeti ali odpustiti z vojaškega stališča popolnoma neupravičene navzočnosti laškh karabinijerjev na Krtu. Italija jc zasedla grške otoke proti vsakemu zakonu pravičnosti. Italijanskiprogram in nenasitna imperialistična politika ogrožal grško dedščino. Pritožujemo se pri Angleški in Franciji, ker nista dovolj pomislili, kasne misli ima Italija proti Grški.
Filipescu, Costinescu.
Bukarešt, 10. marca. Finančni minister Costinescu je obolel in leži.
Bukarešt, 9. marca. (Kor. ur.) »Epoca« poroča iz Petrograda, da so Filipescuja sprejeli načelnik generalnega štaba Alek-sejev, Sazonov in veliki knez Ciril. Vse rusko časopisje uiše pohvalno o P°tova-nju. 6, marca je Filipescu preko Moskve odpotoval na fronto.
Jonescu o Rumuniji.
Budimpešta, 10. marca. »Az Est« poroča- Jonescu je rekel nekemu francoskemu časnikarju: Rumunija sedaj noče nikogar izzivati, umakne se pa tudi ne. V tem oziru je vsa Rumunija složna. Njeno zaupanje v armado je veliko. V Bukareštu se opazi mir. Toda to ni brezbrižnost; kajti četudi stranke ne soglašajo v tem, kar se je zgodilo, vendar so glede bodočnosti popolnoma edine. Ni dokazano, da bi med opozicijo in vlado obstajala kaka pogodba, toda v življenju se najdejo dogovori, na katere nihče ni mislil in o katerih se nikdar ne govori.
Rumunija in Francozi.
Bukarešt, 10. marca. Ententi prijazna »Epoca« poroča iz Pariza: Dočim francosko časopisje z gotovostjo računa, da bo Rumunija v prav kratkem času nastopila in se najbrže moti, pa so politični francoski krogi v tem pogledu zelo rezervirani. Ne da se zanikati, da Rumunija pri francoski vladi in poslancih uživa veliko simpatij, pa ta simpatija še ne pomeni slepega zaupanja.
Soiija, 10. marca. Gešovo glasilo »Mir« piše, da nemška ofenziva na Francoskem napravlja velik vtis. Posebno pobiti so v Bukareštu, kjer so mislili, da ne bodo Nemci, ampak njeni sovražniki pričeli z ofenzivo.
Podaljšano zasedanje rumunske zbornice.
Bukarešt, 11. marca. (Kor. ur.) Zasedanje zbornice je podaljšano do 15./28, marca.
Bo^arija bo anektirala šele po vojni.
Soiija, 10. marca. »Balkanska Pošta« prinaša razgovor s predsednikom sobranja dr. Vačevom, ki je rekel: Bolgarija ne bo od osvojenih zemelj nobene izgubila in končna zmag četverozveze, ki svoje osvojitve drži z železno roko, je zagotovljena. Aneksija od Bolgarov osvojenega ozemlja se more izvršiti šele po sklepu miru. Bol-garsko-rumunsko razmerje je dobro; vsled dogodkov je pristop Rumunije k ententi izključen. Grška bo najbrže še nevtralna. Če odidejo zavezniki iz Soluna, bi se znala pridružiti četverozvezi.
Bolgarski minister Tončev o miru.
Bolgarski finančni minister Tončev je odgovoril na vprašanje, kako se bo mir sklenil: »Mir, konec evropskega požara, se
bo napravil na bojiščih. Ko bo uničena Francoska, kar se bo, kakor sc zdi, kmalu zgodilo, štirisporazum ne bo več v položaju nadaljevati vojske, kar je istovetno s kapitulacijo.«
I«!
,Slovenca."
Sprejmejo so takoj v bližini Ljubljane
V
Migreno in glavobol so lahko prežene z vpo-rabo Fellerjevega dobro dišečega, bol lajšajočega in osvežujočega fluida iz rastlinskih eseno z znam. „EUa-fluid". Z istim so pomoči čelo in senco in se pusti fluid polagoma izhlapeti, kar ima za posledico dober počutek. Kdor že iz izkušnje vo, da mu pri glnvobolu gorkota dobro dene, obveže s „Elza-fiuidom" vribane sence s suho cunjo. 12 stoklouic pristnega, bol lajšajočega „Elza-fluida" pošlje za 0 kron poštnine prosto lekarnar E. V. FELLER, Stubica, Elzatrg 285 (Hrvatska).	(-ev-)
vajene kmečkega dela. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 650.
£Danes v soboto 11. marca v
T{ino (Zenteaku
t> člež. gledališču.
Operete v filmu.
Sirardi v filmu.
Slavni dunajski komik Girardi v BO vlogah v enem filmu. — Film spremlja godba iz operet iz katerih je tilm sestavljen.
^f* Tudi za mladino primerno I
dobro obrestujočft, se pod ugodnimi pogoji proda; ima 3 stanovanja. Pil hiši je lop vrt za zelenjavo, nadalje dobra njiva na lepi solnčni legi. Natančna J pojasnila daje občinski tajnik v Mokronogu. '
Dobro izurjenega
pomočnika
sprejme V. Jeseoiek. krojaški mojster Zagorje ob Savi. oso
Sprejme se vojaSčine prost
oskrbnik
izurjen ▼ živinoreji, poljedelstvu, posebno pa \ travniStvu za večje posestvo blizu Ljubljane. Tisti, ki so bili že v vojni ranjeni, Imajo prednost Pismene ponudbe na upravo lista pod
»oskrbnik 657.«
ra	mu


Predstave za otroke v nedeljo 12. marca ob 1/211. uri. dop. in ob 2. uri pop., ter ponedeljek 13. marca ob >/45. uro popoldne.
muli, ................um....................inniiiiiiiiuiiiiiii....................................umit
Jutri v nedeljo 12. in ponedeljek 13. marca Strugi Gswa!c2s»v fiSm.
Dama s tančico.
Nova detektivska drama v 4. dejanjih iz serije Riliarda Oswald.
Kožica z zlafo l^ačo.
Veseloigra v dveh dejanjih. Za mladino neprimerno.
3*ri vseb predstavah sodeluje prvovrstni salonski orkester .J{ino Centrala."

V imenu vseh sorodnikov naznanjamo, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi svojega služabnika, ljubljenega soproga, očeta, oz. starega očeta, gospoda
Jerneja Poženel
ki se je včeraj, 10. t. m. ob pol 11 uri dopoldne, po kratki mučni bolezni v starosti 81 let, previden s tolažili sv. vere, preselil v nebeško domovino.
Zemeljski ostanki pokojnika bodo v nedeljo, 12. marca ob 2 uri popoldne prepeljani s Kongresnega trga štev. 2 na pokopališče k sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. — Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 11. marca 1916.
ŽalujoCi ostali.
Potrtega srca naznanja vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hči ozir. sestra gospodična
Antonija Del Linz
po dolgi lil mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 23 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se vrši na tamošnje pokopališče.
Hruševje pri Postojni, 11. marca 1916.
Žalujoča rodbina Peter Del Line.
Uradništvo c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu, ekspositura Ljubljana naznanja, da je gospod
IHCIJ NOlfHK
višji revident in vodja oddelka
sredi svojega delovanja, dne 9. marca 1916 po kratki bolezni preminul.
Pogreb se vrši v soboto dne 11. marca 1916 ob 3. uri popoldno lz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Dolgoletnemu, vestnemu uradniku, ki nas je tako kmalu osta,vil, našemu zvestemu, ljubemu tovarišu, ohranili bomo vedno časteč spomin.
V Ljubljani, dne 10. marca 1916.	666
Štev. 61.
NAZNANILO.
Pogreša se
dr. Oskar Bozdecft,
kadet pri 17. pešp. 4. stotnija, XIV. maršbataljon vojna pošta št. 32. Kdor bi o njem kaj vedel, naj blagovoli to sporočiti na naslov:
M. Krope], nadučit. vdova, Zid. most, Štajersko.
fia c kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične pouk v pondeljek dne 20. nwca
in sicer za sedaj v oddelkih:
1.	Ženska obrtna šola. Ta obsega strokovne šole za šivanje perila, oblek in za umetno vezenje. Vsaka teh šol traja dve leti in ima poleg tega še en enoletni atelje.
Za vstop je treba dovršeno ljudsko šolo in dokaza, da bode učenka v tekočem solarnem letu dosegla starost najmanj 14 let.
Sprejemajo se tudi hospitantke, ki se žele popolniti le v nekaterih predmetih.
Odhodno izpričevalo Ženske obrtne šole daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta,
2.	Javna risarska šola, ki je namenjena obrtnikom, pomočnikom in vajencem. Pristop pa imajo tudi dečki, ki so dovršili ljudsko šolo in ki si hočejo pred vstopom v mojstrski pouk pridobiti še nekaj znanja v risanju in v splošno izobrazujočih predmetih.
Pouk v Javni risarski šoli se vrši ob nedeljah dopoldne ob delavnikih pa v večernih urah.
Vpisovanje v navedene oddelke bode v soboto dne 18. marca dopoldne in popoldne in v nedeljo dne 19. marca dopoldne.
Vsak na novo ustopajoči učenec (učenka) plača dve kroni sprejemne pristojbine.
Pristop k ravnateljski pisarni in v iolske prostore ]• dovoljen edinole pri hišnih vratih št. 10 v Gorupovi ulici.
Podrobneja pojasnila daje ravnateljstvo ustmeno ali tudi pismeno.
Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole.
V Ljubljani, dne 11. marca 1916.
642
Gvrdka
Gricar & Wwc
SjuMjana
(Prešernova ulica it. 9
priporoča za spomlad in poletje svojo dobro sortirano zalogo
oblek sa gospode in dečke, - ■ v konfeMji ja dame in deklice.
ter milne
BVmvffiHMira
Vesti iz Gorice.*
Gorica, marca 1916. Pretekla pustna nedelja je vendar eno leto popolnoma mirno minula . . . Brez razgrajanj in ekscesov po ulicah, brez običajnega pijanstva in kravaliranja. Gotovo ni še nikoli imela policija v svojem dnevniku ta dan rubrik tako čistih, praznih, kakor letos. — Žal, da se ne more trditi, da je ljudstvo prišlo k pameti, temveč le da je postalo pametno pod pritiskom brezpogojnega in železnega »moraš«. Vojska je morala priti, vojska z vsemi najstrožjimi odredbami, z vsemi grozotami in strahovitostmi, da so ljudje opustili svoje brezpotrebne neumnosti. Človek, kako malo človeškega je v tebi! Ako imaš prostost, divjaš, noriš kot neumna žival, samo da se za hip izživiš — kaj bo jutri, pojutrišnjem, na to še misliti nočeš, če pa te vklenejo, vkujejo v razne spone in verige, potem šele postaneš pameten in krotek.
Zadnja nedelja je bila zelo deževna. Na fronti pred goriškim obmostjem vlada zadnje dneve večinoma mir. Da bi se bilo kaj v mesto streljalo, ni bilo slišati, razen posameznih slučajev, ko je priletel tudi v mesto kak izstrelek. Granata je zopet padla blizu Kostanjevice, ne ve se, da bi bilo kaj škode. Sploh so bili Lahi zadnje čase vzeli na posebno muho okolico Kostanjevice in okolico Katarinijevega trga. Sam vrag vedi, kaj iščejo in za čem stikajo s svojimi granatami tod okoli. Vsa-kočasno posetijo laške granate vilo Winds-bach, kakor da je bogvekaj v njej. Tudi uboge Solkance vedno plašijo in vznemirjajo laške krogle. V prejšnjih mesecih vojne je imel Solkan še precej miru pred Lahi, nekaj tednov sem pa zelo trpi vsled sovražnega obstreljevanja. Materi jalna gkoda je velika in tudi več človeških žrtev je terjalo to obstreljevanje. Tako je v neki hiši bila pred kratkim nevarno ranjena mlada deklica, dočim je njena mati prišla z manjšimi poškodbami izpod laške granate.
.Včeraj me je zaneslo opravilo v ulico JM. in okolico. Žalostno je tam doli. Povsod yse zrito, povsod luknje, hiše večinoma
E razne, brez ljudi. Zid ob ulici M. je vsa-otoliko korakov pretrgan, preluknjan, razkopan. Hiše ni skoro nobene, ki bi ne fmela manjše ali večje rane, večinoma pa se vidi kar velike kose zidovja porušene. Ni čuda, da je skoro vse zbežalo iz onega nevarnega rajona tja proti južni postaji, kajti tja dol treskajo Lahi z nekim posebnim srdom, in veliko mora biti vsega tistega materljala, ki so ga že zmetali v oni 'del mesta.
Vsled večdnevnega deževja je moralo felago in razna oprava po raznih nišah zelo trpeti, kajti še dobre, trdne strehe v takih nalivih rade puščajo, kaj šele pokvarjene, pretresene ali preluknjane. Na več krajih je tudi nevarnost, da se vsled pre-močenja ne podere kak kos zidu, Tako so pri nadškofijski palači včeraj podrli kos zidu nad vhodom, ker je obstajala nevarnost, da se sicer sam od sebe posuje na ulico.
V ponedeljek je bilo predpoldne vendar videti lep košček jasnega neba, in tudi solnce se je malo zabliščalo nad mestom. Proti poldnevu pa se je spet zgubljala tista modra krpa neba, zmračilo se je znova, in prej, ko se zvečeri, bo gotovo spet dež tu. Streljanje se le poredko s liSi, večjldel vlada ves čas mir.
Naši vojaki, svoječasni vojni ujetniki v Srbiji, so se pričeli eden za drugim oglašati iz Italije, kamor so jih bili spravili pred okupacijo Srbije po naših in nemških četah. Pa menda se jim v »kulturni« Italiji ne godi preveč sijajno. Te dni je prišlo nekemu gospodu v Gorico pismo nekega domačina-kadeta, ki je padel kmalu po pričetku vojne v srbsko ujetništvo. Pismo slove v prevodu: Dragi! Končno sem vendar priromal sem v Mur Lucano na daljše bivanje. Stanujemo v starem zapuščenem samostanu. Kraj leži južno od Neaplja 500 do 600 metrov visoko. Smola za nas kadete je to, cla nas tukaj ne smatrajo za častnike, vsled česar ne vlečemo ni vinarja kakih prejemkov. Navezani smo na hrano navadnega moštva in imamo samo stanovanje skupno z drugimi oficirji. Seveda gre zelo trda glede kajenja itd. V veliko olajšanje nam je bilo, ko se nam je pred nekaj dnevi prvič dovolilo čitanje listov. Drugače mi gre telesno še dobro, če izvzamem prevelik apetit. Poveljstvo ravna z nami vseskozi dobro. 18mesečno ujetništvo postaja polagoma vedno bolj težko.
Za cerkvene pevske zbore se dobi v Katoliški Bukvami:
P. Hugolin Sattner, Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Partitura 1 K 50 v., 4 glasovi 1 K 50 v. P. Angelik Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Cena partituri 2 K, glasovi po 50 v. Anton G rum, Alleluja! 10 velikonočnih pesmi (9 slovenskih in Regina coelij v čast Kristusu od smrti vstalemu, Cena 1 K 20 v.
Janez Laharnar, Velikonočne pesmi za
mešan zbor. Cena 1 K 30 v, Fran Ferjančič.Litanije sv. Jožefa. Za mešani, oziroma tudi eno-, dvo- ali triglas-ni zbor. Cena 30 v. Dr. Ant, Chlondowski, Sancte Joseph. In-vocatio una voce sola et choro ad IV voces inaequales altcrnatim concinenda. Partitura 60 v., glasovi po 10 v.
Na prodaj ima
vljudno naznanja si. občinstvu, da prodaja vsak posamezen član zadrugo premog na cole vozove ali tudi vagono, kakor drugi podjetniki. — 591
V sredi mesta se išče
pripraven za prodajo mesa. Ponudbe poste rest. »Ljubljana I B 300«.
kpif lahna
za kuho brlnjevice
v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka
Ivan Jclačin v Ljubljani.
Štiristopetdeset kub. metrov bukovih
za kur javo proda Ivan Kerin iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Cena po dogovoru. Drva so oddaljena 8 ure od kolodvora Brežice.
Lamovšek Franc, čevljarski mojster, Tržaška c. St. 11 v Ljubljani sprejme
V	V t
se preda.
Kje, se poizve pri apravništvu »Slovenca« pod St. 588.
Proda se
n
in
S® molzM krav!
na Poljanski cesti 55.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve Vl&UluG
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Oran čara, drogerija, Ljubljana-, J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koso hi r („Pri Orlu), Kamnik.	43
Prodam =
v trajno dela.
626
Najcenejše
dežnike in
solncnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
ihar, ii
100 tli fin
in
50 lil Mtm i
po zmerni ceni. Istotam se proda
nov gramofon
Kllpim pa vsako množino zdrave
Zaloge v Ljubljani: A. Šafabon in dulius Elbeft.
za kisanje po najvišji ceni. KAROL GREGORIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12/H.
Ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg h K 48 —.
Orebove tropin« (cele) v ploščah po K 84— in zmleta i K 87 — za 100 kg brez vreč.
Sezamov« tropine po K 84-— brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg & K 53-— za 100 kg brez vreč.
Krvno klafo, drobno in debelozraato v vrečah po 50 kg po 48-— za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopllenc In rapsove tropine dobi v kratkeml
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi se~ mena za jaro pšenico, Ječmen, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo ln nemško deteljo, grašico in druga travna semena.
Modro galioo G. Z. bo radi enotnosU v pova*-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
Kmetovalci! Preskrblte si od Gospodarske* zveze kajnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešana
gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— k 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dosta\ljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K i 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, proaene in druge pleve.
I, UJHUijHUU,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica i
Popravila točno in ceno.
za tukajšnjo manufakturno trgovino. Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. Natančne ponudbe se pošljejo pod »Stalina služba 603« na upravništvo „Slovenca".
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Mon Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - šlatnbilijev
Ljubljjana, SelenHurgova ni. 51. i.
Ceniki Iranko
Ceniki iranko.
Pil liranislio oodfetie za uinalno
sf9Hlarsiva in slinie na sMlo
kvačkanje, pletenje noga- afeaSft^ vic, ogrinjalk, čipk, roka- p.|aa»4iJ vic, gamaš itd. izvršuje in ti 3 £g prevzema Ana Kastelic. 1'užine št. i, p. Spod. Hru-šica pri Ljubljani.
Solidno, Učno in ceno.
litlo ve kaj *?!
Fran Jter^anf
k. u. k. Landesschiitz. Beg. Nr. 1, 10 Komp., II. Zug, Feldpost 218.
sc pogreša od 26. julija 1915.
Zadnjikrat je pisal svoji materi dne 20. julija. Vse poizvedovanje je bilo dosedaj zaman. Podpisana prosi, ako bi kdo tovarišev kaj vedel povedati o zgoraj omenjenemu, naj sporoči podpisani, katera bode radevolje poravnala vso stroške.
Helena Pider, Špitalič, p. Motnik — Kranjsko
m

LJuliIiara
Bastajska cesta štev. 13 pri Jšitm"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in shkania aa steklo, za slekiarsivo v L "uralnl in navadni ornarcentiki, stavbno ter porialno steklarstvo — Zrrocja steklenega ia porce.la-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za poUobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zaslon;.— Spričevala mnogo dovršenih del 'na razpolago.	74
^/.''.■sosai®!:
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
2371 Velika izbir
po¥ršnih iopSc
UST za dame ln deklice.
Ponudbe z ceno in množino (koliko vn gonov) ie poslati tvrdki.
J. Pogačnik, Ljubljana
Marijo Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbo brez cene se nc ozira.
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
Poiiriižnica Ivrie 8. MIKI*
FREMOfi
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
na nagone ali vozove.
3)
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. —
iiiiiiiuiiiiiii
Hiša
iiimmmiiiiii
iiiuiiitiiiiimi
tik glavne ceste kraj Jesenio na Savi,
na brvatsko-kranjski meji, oddaljena od železniške postaje Samobor pol ure, in od postaje splavov na Savi 10 minut, daje se radi odhoda vojakom v najem, eventualno se tudi proda.
V hiši je 2e 25 let dobro obstoječa gostilna in je tudi prikladna za vsako prodajalno. Hiša ima 4 sobe, 2 verandi. 2 šupi, 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji in veliko dvorišče z vrtom ln njivo.
Daljna pojasnila daje E. Presečky, veleposestnik vinogradov in veletrgovec Samobor Hrraško.	632
Pž-II—Zli_II 11-II-CT
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine ln srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo ln toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna nr
Jan Konrad, Vi »f Brux št. 1224 teko)
Nlkelnaste Roskopf-ure K 3-90, 4 20, 5 — Srebrne K 8"40, 0-50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetja. — Nlkak rizik o! Zamena Je dovoljena ali denar nazaj 1
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njlb početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S FISCHER, Dunaj, IX. 286	Wahringcrstr. 41.
Dobro idoču
restavracija
v Toplicah na Dolenjskem s 3 lokali, 6 tujskimi sobami, i vso opravo in pritiklinami, celenjadnim vrtom, kletjo, ledenico in hlevom, se radi vpoklica k vojakom takoj odda v najem. Več se poizve Ljubljana, Stari trg 24/1 levo.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 3S let
HNH HOFRHOER
imejiteljiGa zaloge cerkvene obleke In orodja bjnbljana, WoIfova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda. hine, plašče, kazalo, pluvijale, dalmatike, velame, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In nalpoStenejšo postrežbo, prosi, da s« pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domaČo tvrdko.
Ljubljana, mestni trg
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd
Na debelo in drobno.
1826
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejk mi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev las>šča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
LonCek po 4, 6 In 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
--Sna Csillag, Dnnaf I, Hofiltnariti fl. --
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj.
Prosim če mogoče mi poslati z obrat, pošto 1 lonček izvrstne in pristne pomade za lase. Spoštovanjem dr. Kari v. Seiner, Gradec, Richard AVagnergasse 8.
Tvrdka Ana Csillag, Dunaj.
Vaše blagorodje: Prosim pošljite mi lonček pomade za rast las. Pomada je res izborna in se jo lahko vsakemu priporoča.
Spoštovanjem Mina Rob.c, komornica baronice Vassilko.	Berchometh a. S.
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj. Prosim pošljite mi velik lonček Vaše Izvrstne pomade po povzetju. Spoštovanjem Fani Denk. gostiln, hčer.
Kienstock p. Rossatz.
Blag. gospa Ana Csillag I
Prosim naj se mi pošlje po povzetju škat-ljica Vaše čudovito učinkujoče pomade. Spoštovanjem Dr. A. Zepold, zdravnik
Ernsdorf, Šlezija.
Blag. Ana Csillag, Dunaj.
Kot priporočanec Vaše izvrstne pomade prosi za obratno vposlatev 2 velikih lončkov.
Spoštovanjem M, U. Dr. Rlh. Fuchs, želez, zdravnik.	Bleistadt.
Ana Csillag. Dunaj.
Prosim pošljite mi 2 lončka Vaše pomade, katero se zelo dobro obnese.
Grolica Bolcer Palffy, Tisza-Kiirt,
Izvanredno lepo
POSESTVO
z nad 100 oralov gozda, njiv, travnikov In pašnikov, arondirano, pri državni cesti, v ravnini, 2 uri od Celovca, pol ure od železnice, z dobro idočo gostilno, velikimi poslopji, a« proda pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na I. Božič pošta Grabštanj Koroško.	512
Vsakovrstne
89
slamnike
priporoča gospodom trgovoem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobn pošta Domžale pri Ljubljani.
Zanesljiv
koeijaž
ki razume tudi poljska dela, se sprejme takoj v graščino v bližini Kamnika.
Natančnejša pojasnila se dobe na Fran-covem nabrežja št. 3.	644
Proda se lep
konj-«
kostanjeve barve, 9 let star in dobrih 15 pestij visok. Kje, pove uprava lista pod št. 647.
bepe trpežne uojne ure najuečja izbira briljantou
po nizkih cenah
Uelika izbira za razna darila
za obilni obisk naJuljucJnejc uablm
i ^es U !Q E ini
Prsšemcma ulica št. 1. Ljubljana
Prstan 5uetouna
narožujte cenik z patrlotlCno prilogo uojna z redečim in s koledarjem za leto 1916 kateri križem lepo emaj-se pošilja po posti prosto.	liran K 2" 30.
Ustanovljeno 1.1893.
Ustanovljeno 1.1893.
mštvo
v Ljubljani
reglstrovana zadruga t omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7Va, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron.
Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani.
I. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani
IL podpredsednik: Karol Pollak mL, tovarnar r Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr. protesor v pokoju v Ljubljani; Ignaoij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. protesor v Ljubljani; dr. Jožei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton ftoblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnfk, protesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbio, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržlč, c. kr. protesor in kanonik ▼ Ljubljani. — Glani: Anton Oadež, katebet v Ljubljani; Ivan Mlakar, protesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rač. oflcijal v Ljubljani: Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljiijai, Miklošičevo cesto
Nasproti hotela Union Teiefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
za žgalno in briljantno slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče.
Brzojavka: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Solosna prometna tali podružnic
Centrala na Biinaln.- Ustanovllenal854. -aoisotanic, lagal ISlaiipn trg - Sin. Petru cesta. Delniški kanila« n rmm 65JQ0.0G0 ^rsn.
Preskrbovanje vseh baukovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje danarnlh vlog i a hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se labko dviga vsak dun brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznili poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depott) vrodnostniii papirjev in posojila nanje.	15
NajkulantnejSo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. ~ Najomodaja varnih predalov sainoahrambe (safes) zu ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepe m stranke —Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — 1'romese za vsa žrebanju Ustmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajošlh transakcijah vse!': lar brezpiacao, Stanič deia arntli vloti na hraullno knjižice tlna 29 lobr, 1916 K 138,519.538 —,
31. deccmbra 1912 na knjižice ln tekoči račun K 236,633-922
kakor: stroje - sejalce, pluge, valjarje 5 brane, kuitlvatorje žetvene stroje, kosilne stroje, stroje za vezanjes grablje, obracalce za seno, mlatilnlce na enostavno m dvojno čiščenje, bencin-motorje, benclii4©kamo?n!lc tn tudi vse —-	druge gospodarske stroje in orodje
Izdeluje in razpošlja priznano v najboljši izdelavi:
Ph. Magfarth & Co., Dunri,
II., Taborstrasse Nr. 71.
Katalog Nr. 824 gratis in franko.

3
Sj
i
X) j
71
I
.i! 7[
Tj
I I
M
_ posrečilo se mi je preskrbeli in iz gotovih virov ogromno množino spomladanske kon/ekcije in zalo tudi lahko svoje cenjene odjemalce postrežem še z najboljšim blagom po starih najnižjih cenah in sicer:
dame in deklice:
kostime v svili fn blagu, različne paleloje, dežne in potovalne plašče, posamezna krila, bluze, halje i. t d. iz priprosle do najboljše kakovosti y najmodernejši barvi in obliki.
gospode in dečke:
obleke, smoking, promenadne in športne, šlucerji in raglani, gumijevi plašči najboljše znamke.
^a vojake:
cele uni/orme, nepremočljivi gumijevi plašči i. dr. vse iz zanesljivega dobrega, trpežnega blaga in izdelka. 2a mnogobrojni posel se priporoča:
ls-is-
v! ji K
0.	Ijubija na - JVTestni trg 5-6
Denar mečete proč
»ko plačujete velika cen. -a flne likerje, ker morote sami pripraviti nuj-fin. vrsto z mojimi eks trakti. 1 stekl. ekstrakta z uporabnim navodilom ca napravo 5 litr. najflnej. rama ali „Alt-vatra", benediktinca, cesarčico, kuin-lovca, mogadorja, črešnjevca, ananasa, maraskina. vaniljovra, punča, poprovemete, anfjl. erendioe, kavo, feaicao, šartrez, dišečo perle, višnjo, hud. likerja, allaša, brinjevca, jerzabinte. slivovko, konjaka K 1-80) 3 stekl. K 4-60; 6 stekl. E 7-60; 12 etekl. S 13'SO franko po povzetja. Ne more se skazitil Pristen le pri
drožerija pri angoln, BRNO 93, iTorava,
jnn 6R0I.ICHU,
100 litrov zdrave domače pijače
Jan CimHcfa,
osvoinjode, dobre in žejo gaseče si labko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, Jabolčnih, grenadino, maUnoveo, poprova meta, mu-škatelco, pomerančnlk, dišeča porla, vlSnJoveo. Skaziti te no more^ Snovi z natanč. navodilom stanejo K6 60 franko po povzetja. Na 5 takih poreij dodam 1 povrhu.
drožerlja pri angoln, BRNO 93, Morava.
MoJ kosmetlSnl
petrolej za lase
Delavci v naitaradokopih in petro-lejskib rafinerijah no postanejo nikoli plešasti. Jaz sem najci-srojši petrolej predelal v kosme-
tikum za laso in dosegel i njim najlep&e uspeho pri redkih laseh m pri izpadanja las. Dobiva se
samo v moji drožorljl v Brna.
Stt-kl. stane K X'—; fl steklenio K 6-50; 13 stekl. K 10-—. Poštnina K 1-06 do K 1-16. Manj kot
2 steklenici se po pošti ne pošilja.
JAN 8R0HCH, drožerija pri angelo, Brno 93, UGrava.
Framydol
svetle m sive lasa in brado za trajno temno pobarva. L steklenica • poštnino vred K 3-36.
Rydyol ftSftf*
živo pordeči bleda lica. Učinek jo čudovit, t steklenica s poštnino vred K 2*16. Povzetje 36 v ved. Naslov za, naročila:
JAN 6R0L1GH, drožerija pri angela, Brno 93, Morava.
WMM tf«*o«iiclra /Innriririnirg y |j
e	a	(5
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnico
sprejema zava:ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, naz^odna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležb:! na dividendah pri življcuskem zavarovanju že ao prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
<etu 1V14............................K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7j2.(j2.:'76
V letu 1914. se je izplaCalo zavarcvaticcm na dividendah iz Čistega dobička . . K 452 232'66
Kdor namerava skleniti življetisko zavarovanje, veljavno za UffljjRD ZauafOOanjje, naj s'_> v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosio.	1439
Sposobni zastopniki se sprejme/o pod najugodnejšimi pogoji. ffiarlje Terezije cesta št. 12.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
'fk
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci aH kupci naj se obrnejo na zgoraj Imenovano posredovalnico. Vse vrsle posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.

DMMli m rezanje slekla
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Orolich « zraven apadajo&im milom vse aolnfine peso, maroge, solnčne opekline, ogroe, obrazno rdečloo itd. in na ohrani kožo mladostno sveto in neino. Gena K 3*18 • poštnino vred. t porcijo stanejo K 8'30, s poroij K 16-6S. Vse brez kakih nadaljnih stroskov. Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angela, Brno 93, Morni.
za steklarje ln domafio rabo,
Št. 1 za steklo v oknih K 3 40. — St. 2 sa nav. mo6no .teklo K 3*00. St. S sa vso vrste brušenega stekla K 6-60. — St. i za motno brušeno steklo, neobdelano, in za sroala K 8--. Povzetje 35 vin. vefi. Za reelno in solidno blago jami!
Varite pivo doma
po pnizkn9ecem navodilo. Snovi za j 25 litrov piva s 60 zamaški 2 K, poštnina 84 vin.; na pat takih poreij i se ena navrže in pošlje poštnino prosto. Naročite .torej sa več tovarišev.
Jan Grolich, S^M^^fvr JAN OROLICH, drozerm pri angela, Brno 93, Morava.
mšmšmšM
gjsmžzT£azz^txiBmEzrv3i:vacgz>z>a v	. -Mi; '-JcanaBanimiaiB .... m	. c:
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo 1
Himw fmtnfflll"1^ 'IFIIHI-	fT'WffHt,l,PHIIW>'>n<miimMIII 111—Ml mMIIIHI Mil Wl
s
^ Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavari
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodami 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo} 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, o;l katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln adnine, ki so znašalo 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celjn in na Prosekn, kakor tudi po vseh iaxah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev ln takojšnje izplačilo.


mr
1439
fle puščajte otpok samih, da se požari omejijo I
um.
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA SL C9
Breg, LJUBLJANA s».?eaK9oWo9tu
PROOAJA NA OEBEU0 IN DROBNO
Zahtevajte
cenike!
Prekupeem
eriporoča se :bira in nakuo na zalogi
Moderne oblike! Solidni izdelki !
Stra« 10.
805V1SNEC, Ui im im

SI 58.
Sli
DOBI SE V VSEH LEKARNAR I
HERBABNY-]ev podfosfornato kisli
apneno-železni sirup
Ta 1e že M let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, poiniijuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredsto za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih.
vin
2204
Cena steklenici E 2-50, po pošti 40 vinatjev ved za zavitek.
Edino Izdelovanl«	_ ______** ""^Motal formaoavtllkl razatavl odlikovano zvellko alato avatUJo.
HERBABNY-jer močnejši
Sarsaparilla-sirup
že 44 let vpeljan in najbolje priporočen. Izvrstno lagodno-delujoče odvajalno sredstvo. Izvrstno sredstvo proti zaprtja, baemoroidi in nabiranja maščobe. Pospešile prebavo in čisti kri. Cena steklenici K 1-70, po pošti vinarjev več za zavitek.
h^giavna^razpošlijatev: Dr. Hellmannoua lekarna „Znr Barmherzigkelt" (Herbabny-Jeu nasl.) K.isersuaLeVr! Kt
V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnjn, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkoveu in Volšperkn.
Sprejme se za takojšen nastop
prodajalka
popolno izurjena v špecerijski stroki, /, dobrimi priporočili, zmožna obeh deželnih jezikov, z lepo pisavo; dalje
e e n k a
z dobro dovršeno šest- ali večrazredno ljudsko šolo, v starosti 15 let, ki ima veselje do trgovine in je v popolni oskrbi staršev. Pismene ponudbe ali oseb. predstave pri tvrdki Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Naročajte „Slovenca"!
Izborao aa Je obneslo za vojak* v voJtU ln ■ploh ta vsakega kot najbolj i«
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, renmatlzma, gihto, infloeiel, prsni, vratni in bolesti t hrbta
Sidro-
Dr. Kiohter-ja
Nadomestilo la
i«' eaptlcl
| t\ a oompos.
Sidro-Pain-Expv3ller.
Steklenica kron. —'M, TM, 1'—. ft
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Riobter-ia lekarni „Pri zlatem leva', Praga, I., Ellzabetna cesta ».
Dnevno raspoiUJanje.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
wwwvwv\
\AAAAAAAAA.\A.
Mizarstvo.
/VVVVVVVVNVV vAAA\.\AAAW
Popolna spalna oorava ya 2 osebi 2goiovijena 13 tu-ali inozemskega oreha ah hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350
h
/•/vwvww\v
vV.\MAAAAAA.
J» Pogačnik.
j| Zaloga otroških
'I vozičkov.
Cene konkurenčne.
tflago solidno.
Ljubljana, JY(arije Jere^ve cesta (3-18.
najboljša in najsignrDegSa prilika za iisdsnje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Dnicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0 4
II
ter jih obrestuje po 4S|«°|o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za
9t>an Gričar
ulica 3
%aioc^a
izgofot>ljenil| obh\
xa (joopcGe in dečke.
Marija ličar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 26
Selenburgova ulica 1
nasproti kazine
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Prva špeci/alna trgovina
umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
J<eue$t! fleuo^t!
JCepcgcrljiua a5b«5tna štedHna luč
je najcenejša luč, prekaša vse voščene in druge nočne in štedilne svečave in gori vsakokrat ko je bila napolnjena, 10 do 12 ur svetlo, mirno in enakomerno. „Carbono" traja, ako se jo uporablja vsak dan, približno 2 leti. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. „Caibono" je glede na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapelah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
Cena brez stebla 50 užnarjgu.
se z zelenim, višnjevim, temno-belim in živordečim steklom, premerno nehaj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
taliju KJein, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
Specialni oddelek plafna
v trgovini
A. Sare lastnica Jadviga Sare
Ljubljana
Selenburgova ulica 5
nudi se priložnost k dobremu In cenemu nakupu
rjuh
brisalk
brisač
prtov
prtičev
šifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
Švicarska vezenina. Perilo za flospode se Izleta]« po meri.
(Tisk: »Katoliške Tiskarne«-
OdRovoini urednik: JTelet OostLntar, državni poslanec.