Maribor, Koroške ulice 5. .STRAŽA“ &baja T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. S aredni&vom se more govoriti wk dan od II.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Baročnina listo: Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 h 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 136. Maribor, dne 20. novembra 1911. Letnik III. Obstrukcija — nevtešljiva bolečina. Vsi naši politični nasprotniki na Štajerskem, bodisi Nemci, bodisi nemškutarji, bodisi slovienski liberalci imajo eno in isto nevtešjjivo bolečino —t obstrukcijo naših poslajncev v Gradcu. Zlnaki te bolezni se pojavljajo enkrat očividnejše pri, tem, enkrat pri onem, kakor ravno nanesejo letni 'časi,, vplivi podnebja in razni drugi — vplivj. Se ni ravno dolgo tega, ko so naši celjski liberalci, ko so bili natepem, napovedali bombastične sveto vojsko naši stranki raldd obstrukcije. Kdor pozna naše liberalne „junake“, je vedel že v naprej: ostalo je pri betted ali. Nekaj časa pozneje je začel rogoviliti ptujski „Star jerc.“ Bili so ravno Časi kislih kumare, in iz teh kislih razmer so se rodili še za razne šnopsarske nemškutarje nevžitni (članki, Drugih nesreč ni bilo. Sedaj se je oglasila) naša mariborska tetka „Marbur-gerea.“ Zadnjo sredo smo, v članku „Tujci“ postavili v pr,a|vo luč njeno postavljanje z nemštvom „južno od Spielfelda,“■ Zadeli smo v živo! V svoji sobotni številki nervozno polemizira z nami, apelira celo nakar toliške Nemce — NB. „Marburgerca‘% glasilo pastorja Miahnerta — in konečno v drugem Članku še spusti svojo jezico nad našo deželnozborsko delegacijo. Radi „(Tujcev“ se ne bomo nadalje prerekali z prijateljico iz Sohmiedove ulice, ker vsakdo, 'ki je objektiven in pozna le nekoliko zgodovine, ve, da je segala slovenska zemlja nekdaj še veliko nad Spielfeld in da so Nemci pri nas res samo tujci, ali privandraui ali pa izdomovinjeni. Tudi drugi članek nadft obstrukcije nas je pustil povsem mirne in se radi brezpomembnosti nasprotnika škoro ne splača, spuščati se v daljše razpravljanje, toda v osvetljenje metode, s katero begar jo ti ljudje svoje bralce, naj sledi par konstatacij. Štajerska dežela se nahaja v silnih zadregah. Vedno (bolj grozeče se ponavlja na raznih straneh klic: „Dežela daj!“ „Panem et circenses!“ Dežela pa nima ničedar, kakor neizmerno dolgov in prazne blagajne. Je res že'obupno stanje. Toda, kdo ga je zakrivil ? Kdo je povzročil, da dežela) ninya sedaj nikjer denarja jn nikjer — kredita?, In v odgovor nam gromi nasproti težka obsodba: sedanje, nemjšjko-nacionalna večina!« Ves sedanji žalostni položaj ima svoj izvor v dobi pred volilno reformo. T,<^ Kanja nemšfkonacional-na večina se je iz strahu za svojo neomejeno oblast in moč bala naložiti nove doklade, Brez ozira na neizogibne posledice in zaupajoč v rešitev* k^kor u-topjjenec, kj se oprijemlje bilke, je pričela lahkomiselno gospodariti z deficitom in, z dolgovi. Tifga vo-lilci neposredno ne čutijo in da so enkrat le volitve pri kraju in oni na krmilu, pptem bo Že kako Šlo, tako so si mislili gospodje. Toda človek obrača, Bog obrne. In obrnil je tudi pri naši nemŠSkbhaieionalni večini tako, da sedi sedaj v zagati, iz katere ne Ive izhodja. Že nje,ni najboljši zavezniki, srednje- in pa zgornje-jštajerski nacionalni učitelji jo zapuščajo in pričenjajo Štrajkati, ker jim ne more dati zahtevanega povišanja plač. V takih težkih časih se človek v svoji kratkovidnosti rad tolaži in slepi s praznimi Izgovori, zo-fizmi, zavijanji in magari celo z nere,sinicami. V tankem nezdravem miljeju se je narodil tudi omenjeni Članek v „Marburgerci.“ Z va bangue-drznostjo se skuša v njem 'dokazati, da je obstrukcija kriva, če no dobe vinogradniki 200.000 K brezobrestnega posojila za prenovljenje vinogradov. In kipeč hinavske ljubezni do našega slovanskega ljudstva obsoja potem člankar politiko naših poslancev, ki „jzasipljejo lastnem rfarodu vse vire, M jih rabi za svoj obstanek.“ Kako je pa z vso 'ztadevo v, resnici? —< govorili smo sicer že večkrat o tem. Prvotno je znašala podpora na brezobrestnih posojilih za vinogradnike od strani dežele 200.000 K, in ravno tako od ‘države 200.000 K. V proračunu za leto 1010 je pa nemško-nacionalna večina skrčila podporo za vinogradnike na samo 100.000 K in s tem bi eo ipso oBpadlo tudi 100.000 K državne podpore. Tega krivičnega ravnanja pa naši poslanci niso mogli prenesti in kakor že znano, je bilo Črtanje podpore vinogradnikom eden glavnih vzrokov za pričetek obstrukcije. Da pa nem-Škonacionalna večina tudi še pozneje ni hotela popraviti krivice, ki jo je zadaja našim vinogradnikom, so jasno pokazala pogajanja za kratko deželnozborsko zasedknje meseoa septembra, v katerem bi bila» naša delegacija pustila obstrukcijo in suspenso* če bi se bil rešil primeren gospodarski program, v katerem je igrala važno vlogo podporja vinogradnikom. Kakor znano, so pa Nemci naše predloge odklonili. S tem so se dovolj označili pred javnostjo in vse obračanje oči proti nebu je hinavščina.. Ker smo že ravno pri deželnem gospodarstvu, naj omenimo še neko dobro stran obstrukcije: odkar vlada v deželni hiši obstrukcija, so se tam naviadli varčevati.' Prej se je metalo denar skozi okno. Dokler je bilo še 'kaj denarja v blagajnah, dokler se je še računalo na skorajšnje zvišanje doklad in dokler je sploh Še bilo kredita, se je z proračunom postopalo zelo, zelo ležerno. Sedaj ko ni nikjer več denarja, ,so postali prej oblastni gospodje bolj previdni in skr-Čujejo proračun, kjer le mogoče, tako da znaša v zadnjih dveh letih vsakokratni preostanek proračuna skoro VA milijon kron. Ker je varčnost lepa Čednost, zato nas veseli, da so jo pričeli nemški gospoje tako {vestno gojiti. Vidi se pa iz tega tudi,, kako se je prej ravnajo z ljudskim denarjem. Tb pa gotovim ljudem, ki se jim je prej ob darežljivosti svojih nemških poslancev predtobro godilo, ne vgaja. Siri se nezadovoljnost, ker je minilo sedem dobrih let. To pa povzroča prejšnjim neomejenim gospodarjem dežele nemirno spčfaje in prijemlje se jih nalezljiva — naduha. 'Je piaS in ostane dejstvo: obstrukcija je veliko hujša boleizen za naše nasprotnike kot za nas, zato mj lahko čakamo. Med ljudstvom. Teharje. Neprijazno, deževno, mrzlo vreme je pozdravilo dan ustanovitve našega Orla. Vkljub temu se je zbrcalo dosti veliko občinstva v društveni 'dvorani, posebno fantje, med njimi 23 izvršujočih Članojv novo u-stanovljenega ocöseka. Vič. gospod dr. H o h n j e c otvori zborovanje in v prisrčnih, toplih beseGah razloži velik pomen, namen, korist in potrebo mladinskih organizacij, posebno telovadcih odsekov, Prisrčna zahvala! Se večkrat med nas, to je želja vjsakega zavtednega Tjeha/r-čana. Nato se konštituira novo predsedstvo. Predsednik je brat Ivan Razbornik, načelnik brat Ivan Ko-Štomaj, tajnik brat Franc Dimeč, blagajnik Stefan Reblov, namestnika Leopold Aram in Mihael Gajšek, odbornik Vincenc Ko(vaČ. Mohorjeve knjige. J u r či 8: „,*□ e s e t i brat,“ II, izdaja, Celo- v e o, 1912. Prodno smo mogli nadaljevati svoje poročilo o letošnjih' Mohorjevih knjigah* je izšla že druga izdaja ,„Desetega brata“, ki se je tiskala, kakor poroča dr, Lokar v zadnji številki i„jLjubljanskega Zvona“, v 3000 izvodih in ki stane za družnike nevezhna 1 krono, za neude in po knjigarnah 1 K 40 vinarjev; trdo v prt vezama izdaja stane z at družnike 1 K 50 vinarjev, za neude pa 2 K. Prva izdaja Mohorjevega „.Desetega brata“ obsega 14 tiskanih, pol, druga pa jih ima 1®. Prva izdaja obsega; torej 224 strani, druga pa 240. Druga izdaja se razlikuje od prve izdaje v sledečem: Besedilo, M je bilo v prrvi deloma skrajšano, je v drugi skoraj popolno. Razen tega pa ima letošinj a izdaja osem novih slik i&ftran 67, 83, 115, 121, 141, 149, 154) in dve novi vinjeti (stran 133 in 15:7), Zmanjšane so slike na strani 35 ter 39 in končna vinjeta stran 23. Povečana pa je slika stran 49. To je dobro, ker veliko bolj vpliva. > Istotako jo povečana končna vinjota 9. pogjav-ja, ki stoji sedaj na 108, strani. „Deseti brat“ obsega 24 poglavij; Ilustriranih £>a je tudi v novi izdaji komaj 14, če ne VŠtejemo lepih inicijaJk, kj krasijo posamezna poglavja in tako vsaj deloma nadomeščajo celostransko slike. Dvojno je mogoče. Ali se je 'družba zbala velikih izdatkov za ilustriranje, aji pa slikar Vavpotič tudi pri drugi izdaji ni storil svoje 'dolžnosti, „ker ni poznal ustroja tiskarne.“ No, pa mi nočemo zabavljati, akoravno bi lahko Vavpotiču očitali, dä kompozicija novih slik splošne zaostaja za prvimi, razen nekaterih. Slika, ki predstavlja Krjavlja, 'kako nese prašiča domov in ko ob tej priliki sreča svojo „Izvoljenko“, bo gotovo ugajala ljudstvu in vzbudila smeha ih zaibare pri izobraženem svetu. A nekaj z Sveseljem opažamo. Naša družba se trudi, da izpopolnjuje svoje edicije ter da potom ilustracij izobraža umetniški Čut našega občinstva. In če bo tako nadaljevala, kakor je začela* če bo pritegnila v krog svojih ilustratorjev tudi še več ml ar dih, čilih, domačih moči, bo gotovo vršila važno kulturno delo, ki je le ona more vspelšno gojiti, ker je demokratična, ker je vseslovenska. Pri nas Slovencih smo dolgo pogrešali lične zunanje in notranje o-prema Bnjig. Druga slovstva imajo že lepo zgodovino svojo umetnosti, ki se nanaša na opremo 'knjig. Pri nas smo takorekoč še le začeli živeti življenje umet-nosti. Poizkušali so že razni založniki — bilo je večinoma tuje blago, ki so ga nam nudili. Qppzarjamo na ponesrečeno Prešernovo in pa {Jenkovo izdajo, družba je izdala ilustrirano knjigo :„Pod lipo“ — tuje blago — Schwentner in Katoliška tiskarna sta začela; z domačimi močmi dejati in konkurirati, Kleinmayr-Bamberg je večijnoma ponujal tuje stvari. Sienkiewiczev roman „iZ ognjem in mečem“ je prinesel nekaj slovanskega, „Dom in Svet“ se je {pošteno trudil posebno za Časa Fr. Lampeta, ki je znal vzgajati dober pisateljski in umetniški naraščaj, Matica nam. je podarila prvo, izborno ilustrirano knjigo smelega Jožeta“) ki ga je slikal SjhŠai S an tel, kateri se je letos pojavil tudi vj Mohorjevih knjigah itd. Ne bom našteval vsega. Hotel sem samo opozoriti na stremljenje, ki se je pojavilo, ki se konsolidiraj in ki obeta prinesti kedaj domačo slovensko umetnost. Majhen je bil grški narod — a bil je velikan v umetnosti. Nadkriljev)al je ves stari vek. In mi? Malo nas je. Zato pa negujmo tudi umetnost! In da ima pri tem besedo „naš prvi kulturni zavod“, kakor smo navajeni imenovati njašo družbo, važno besedo — to je gotovo. Naj se v polni meri zaveda svoje vzvišene naloge! Umetnost in etika* Lepo je izrazil svojo misel o tem vprašanju Fr. Finžgar v kritiki Župančičevih poezij v. „Dom in Svetu“ (1911, stran 404): »Zupančič je lirik — stvarnik trenutkov, kakor jih je občutil on —■ kot človek in samo kot človek, pa nič drugače. S tem, bi se moderno sodilo, je kritike konec. Moje iskreno prepričanje pa pravi, da ne. In dolžnost kritika je, da se ozre tudi na idkre, ki prar skečejo iz teh kresov, iz plamenov in plamenčkov njegovega žarišča — srca. Tu Še socialni moment. Danes ne bo nihče Več trdil, da se piše za par sito ljudi — piše se narodu. Pesnik je apostol tega naroda. Zato vprašanje: Ali ni njegova dolžnost, 'da veliča Svetinje tiste, ki so narodu v blagoslov, in nikdar ne skruni svetih cjvorov“ ? Podobno je izrazil isto misel, laški estet Croce, ki sicer brani n&öelo „l’arte per Tarte“, umetnost radi umetnosti. Lomiti je treba, pravi, umetnost kot u-metnost in socialno priobčevanje umetnosti. Umetniška vizija, intuicija, notranji umetniški izraz sledi sa-P® s^djim zakonom, neodvisnim načelom umetnosti, toda drugače je, če mislimo z umetnostjo nje vnanje javljanje (estrinsecazione deli’arte): tu imata tudi koristnost in nravnost svojo domovinsko pravico. „{Zares, izmed tolikerih izrazov teh intuicij, ki jih obrar zimo v duši, ne ustalimo in ne objaJvjmo vseh: mi ne izgovorimo, ne zapišemo, ne tiskamo, ne narišemo, ne naslikamo, ne priobčimo javno vsake misli, vsake podobe. Med množino intuicij, ki se upodabljajo ali vsaj spočenjajo v naši duši, izbiramo. In našo izbiro vodijo kriteriji ekonomske uraivnave življenja in življenjske morale. In če smo ustalili kako intuicijo, mo- Nato je sledila igra: „Za križ in svobodo.“ In novi Orel je že tu pokazal, da ima v svoji sredi vrle in nadarjene igralce. Dal Bog,' da bi bil dan 19. novembra 1911 za Teharje res začetek nove dobe, dobe, ko bo vsa boljše misleča krščanska mladina zbrana v okrilju naših izobraževalnih organizacij. Igr4 sama še v nedeljo ponavlja. Na zdar! Sv. Jurij oh juž. žel. Veličasten je bil shod S. K. Z:., ki se je vršil pri nas včeraj po rani sv. maši. Dviorana Katoliškega doma je bila nabito polna. Dr. K o r o Š e c je poročal o državnem zboru in političnem položaju ter je ovrgel laži, ki se razširjajo o stranki glede sejmov in osebne dohodnine. Poslanßc Pi Š e k je razpravljal o dež. zboru, ter opisal krivice, ki se gode spodnje;ätajersjkira Slovencem. Gospod Žličar je krepko ovrgel napade liberalcev na vnovčevalno zadrugo. Nato se je na predlog častitega gospoda Blaža Dvoršaka izvolil pododbor S. K. Z. Med navdušenjem ste bili (konačno sprejeti naslednji resoluciji: . 1. Poslancem S. K. Zi., zlasti poslancema dr. Korošcu in Pišeku, se izreka popolno zaupanje in se jih pozivlje, da glasujejo proti uvozu tuje živine.. 2. Poslance S. K. Z. se pozivlje, da vstrajajo v Gradcu v najostrejši opoziciji, dokler se ne ugodi njihovim narodnim, gospodarskim in kulturnim zahtevam. t Dr. Kaspar Schwarz. N(a Dunaju je v sotjoto zjutraj umrl ustanovitelj katoliškega šolskega društva dr. Schwarz. Rojen je bil leta .184)5 v Lasbfergu na Gornjem Avstrijskem in se je po dovršenih gimnazijskih Študijah posvetil medicini in sicer z izvrstnim vspehom. Ta^oj, ko je stopil v javno življenje, se je udeleževal z .vnemo katoliškega gibanja in te navdušenjem se je lotil ustanovitve katoliškega šolskega društva 1. 1886. Ustanovil je tudi katoliški učiteljski seminar, Jda)kor tudi katoliško učiteljsko zvezo. Ž|Q iz teh ustanovitev sledi, kako požrtvovalen, kako neumorno delaven ’d(a je bil pokojnik. Se celo zadnji večer pred smrtjo, ko je čutil, da so mu Štete uro življenja, je opravil tekoče posle vodstva šolskega društva, čeravno z niajvečjo težavo,. V soboto zjutraj je mirno zaspjal. Pripravlja se mu veličasten pogreb, ki se vrši danes popoldne. Njegovo delo se najlepše kaže v kjht. Šolskem društvu. Po 25 letih njegovega obstoja šteje, več kot 160.000 članov in skoroda 1Ö00 podružnic. Kot sad društva obstojata dvja učiteljišča), 20 katoliških šol; razven tega se pa podpira Še 16 drugih. Njegovo delo se je zadostno cenilo. Bil je vitez papeškega komturnega reda sv. Jurija. 'Mesto Dunaj mu je podelilo zlato Salvator-kolajno. Imel je tudi naslov cesarskega svetnika. Vojska med Italijo in Turčijo. Kako se Arabci bojujejo. Oj bojevanju Arabcev prinašajo carigrajski časopisi spise nekega* Častnika, ki se. je sam bojeval v vrstah Arabcev. Za evropske čete ni hujšega sovra- ramo Še vedno pretehtati, ali *jo kaže priobčiti, in sicer komu, kdaj, kako. Vsi ti premisleki spadajo zopet pod koristnostno in nravnostno sodilo (kriterij).“ (Citat iz Crocejeve .„Estetica“ v wCivilta Cattolica“ 1. 1909, ur. 1420, a poganstvu; kaj bo le po vaše na primer iz Homerjeve -„(Iliade“; ? Tia ugovor sloni na napačni podstavi. Ce kritika presoja umetnost tuidi z etičnega stališča, je ne presoja zgolj s tega stališča. Koliko lor-malne lepote je mogoče, ne da bi etika sploh prišla iv poštev! Potem pa poganstvo ni samo poganstvo. Tudi v poganstvu tiče Še neki (občečloveški ‘religiozni elementi in neke občečloveške nravne idteje. Ce je umotvor osnovan na te, ga kritika) tudi z etičnega stališča ne bo obsojala. Kako lepa nravna ideja o večnem božjem Zakonu je izražena n. pr. v Solokle-jevi Antigoni! Presodimo torej s tega vidika Homerjevo „(Iliado.“ Ali jo bomo res obsodili, ker je osnbvapa na poganstvu ? Nič se ne bojte, ljubitelji Homerjeve epopeje! V Iliadi bo tudi naša estetika pokazala toliko lepega, da bo lahko vsak tega vesel. Opozorili bomo najprej pa Itako raznolike lepotne elemente, na prim. na prelepe Homerjeve primere. Kdo bi kdaj zabil tisto sliko: drvili sta vojski druga na drugo, kakor 'drvita hudournika z gore; z gore bučita in drvita, da udarita skupaj drug na ‘drugega,, a na skali sedi pastir in posluša . . Opozorili bomo potem, kako je pri Homerju sploh izveden tisti svojski zakon poezije, ki se po žnika, kakor so Arabci. ž?a- to trditev prejemajo zdaj Italijani vedno nove dokaze. Sicer so Arabci dobri jahači in znajo z vsajko moderno puš(ko ravnati, a vendar se raje bojujejo peš. Nepregledne množice se valijo proti „nevernikom.“ Drže 'drug drugega za roke in gredo v dolgih vrstah proti sovražniku. *Streli infanterije in topničarjev grozno redčijo vrste Arabcev. iToda ti se za to ne zmenijo. (Saj umrjejo v prepričanju, da gredo takoj v nebesa, ker so umrli v boju za Alahä. Vie'dno bolj in bo>lj| se bližjajo. Evropski vojaki izgubljajo razsodnost. Strah jih je pred množico, ki jej s svojim orožjem ne Ipridejo do 'živega. In tedaj so Arabci že v, vrstah sovražnikov. Se le sedaj vidijo „neverniki“, da ima vsjak Aralbec v rokah bodalo, 's katerim grozno divja in ga zna obračati kakor tiger svoje kremplje. Vsak mjuščuje svojo smrt z desetimi „gjavri“ in gorje onemu, ki bi pričakoval milosti. A' k c i j tal italijanske mornarice v Egejskem morju. „Agence d’Athene“ poroča iz Mylthilene, 'da vlada med ondotnim muzelmanskim prebivalstvom panika, Več turških funkcionarjev je poslalo svoje družine v Carigrad. Turški parnik, 'ki je prepeljal I jolne Turke iz Port-Saida v Solun, je doŠel dne 15. t. m. v Carigrad. Tu je sporočil, da ni nikjer (videl italijanskih vojnih ladij. * * * Iz Berolina poroča, da je vkljub vsem de-mentijem od strani italijanske vlade treba računati, da bodo Italijani v arhipelnu nekaj otokov zasedli. Da to namero zanikujejo, ima najbrže svoj vzrok v tem, da hočejo Itallijani z okupacijo presenečiti. Protest velevlasti. Protest velevlasti v Rimu zaradi nameravale akoie italijanske mornarice v Egejskem (morju* je vspel. Velevlasti zahtevajo, naj se vojna omeji na T;ripolitanijo. Rusija in Anglija ste že energično u-govtarjali. Velevlasti se namreč boje, da bi ne začelo še 'dajrdajnelsko vprašanje delati neprilik, kar bi pa imela nepregledne posledice. Italijanska vlada je na to zagotovil^ velevlasti, da bo Italija za sedaj opustila ‘vsak napad v Egejskem morju ; na turško posest, čeprav bi se položaj (Italije vsled akcije mornarica zelo izboljšal. Navdušenje v Italiji pojema. Iz Rima poročajo: Javno mnenje v ‘Italiji mora prestati hudo preizkušnjo. Spoznanje ogromnih tež-koč tripoliške vojne prodira v 'vedno širše kroge in napravlja nanje skrajno mučen vtisk. Časopisi so na vladni migljaj že prenehali z izmišljenimi poročili o zmagah in vedno bolj se oglaša kritika,, zakaj se ni vlada preje zadostno poučila o mišljenju Arabcev, o vojaških težkočajh vojne v peščeni puščavi in o stališču velevlasti. Tripolis. Predzadnjo nedeljo so poslali Italijani šest odličnih tripolitanskih meščanov k Arabcem, da bi se z njimi pogajali. Ti so pa odgovorili: „Ali umremo mi ali pa vi!“ V turško taborišče je došel poslanec Fenan z 800 velblodi* in z veliko množino živil in krme za konje. Italijanska vlada je izdala glede tujih častnikov, ki so na bojišču, stroge odredbe. Njihovo prosto gibanje je skoroda popolnoma omejila. Enemu oberste generalnega štaba in večim častnikom ee je poverilo nadzorovanje tujih Častnikov. njem loči poezija, od slikarstva, namreč, Via slika slikarstvo v prostornosti in zato izražaj ideje v telesnosti, a poezija da slika v časovnosti, zato da izražaj ideje v dejanjih. Slikar pi pesnik in pesnik ni slikar. Lessing je napisal o tem celo knjigo („Laokoon“ in za klasičen zgled opozarja prav na Homerja. Opozorili bomo dalje na. formalno lepoto celotnega dela, namreč kako je ideja, človeška strast v svoji tragiki — meniš, Ahilejeva jez‘a, ki* povzroči smrt najidražjega mu prijatelja Patrokla, smrt ljubez-njivega Hektorja, a tudi njegovo lastno smrt — kako je ta ideja umetniško izražena ‘in v ratevoju dejanja enotno izvedena. Vse to bomo presodili, ne da bi se nzirali na kako etiko ali religijo. Potem se bomo pa vprašali, ali Iliada v vsakem Oziru zadovolji estetični čut, tudi v nravnem in religioznem oziru?. Glede vodilne ideje ne boj težavtfi. Ideja je nravtoa, namreč tista staroznatna misel, kako človeška strast poraja le telo in zlo, torej vulgarna ideja, a umetniško obdelana. So tuintam poteze, ki jih v, nravnem ozi,ru ni mogoče ’ odobrajva,ti, a umotvoru tudi niso ifa prid. Kaj pa mitologija? Nad poganskim mnogoboštvom smo tako vzvišeni, da) nam tudi mitologija ta e kvari estetičnega užitka. Na tiste bogove gledamo kakor na njih kipe v .vatikanskih zbirkah. Sicer pa so bogovi pri Homerju izvečine personifikacije Človeških strasti in v toliko ne brez umetniškega značaja; tuintam pa: so za naš čut res le bolj umetniški 1 balast. Tako bodemo dalje presojali Homerja in. zdi se nam, ‘da|ne Homerju v nečast, ne na kvar pravi estetični izobrazbi. (Kolildo bolj objektivna bo ta estetična kritika} kar kor tista, tako navadna v moderni dobi, ki na umetnikih vse obožava, njih vrline, a tudi njih hibe! Po ,„jCasu.“ Nalivi v Tiripolisu. „lAgence Havas“ poroča iz Tripolisa,: Vsled nalivov, ki trajajo že tri dni, je '„Quer Med^onin , prestopil bregove. Voda je odnesla italijanske (utrdbe v Bumeliani in tvori nekako jezero ter odteka skozi mesto k morju. Čete so se morale umakniti in postaviti svoje straže za Bumeliano. Vsled močnega deževja je - zelo narasla reka Mengemni; celo obrežje nasproti italijanski južni črti in Sidi Mesri je pod vodo. Vodovje je prodrlo Italijansko utrdbe pri Bumeliaini in se izteka na vzhodni strani v luko. Italijanske čete so napravile provizoričen naisip. Voda je po noči vidno padla, vsled česar hite vojaki popravljati poškodovane utrdbe, Morje je še zmiraj silno razburjeno in so vse iadijo prisiljene, da se drže na odprtem morju. Živila za prebivalstvo so došlh, vendar jih vsled razburjenega morja ne morejo izkrcati. Iz Homsa prihajajo samo zadovoljiva poroeila. Poroča se o prepirih med Turki in Arabci vsled nezadostnih živil. Iz drugih krajev se poroča, da vlada povsod mir. Gospodarske posledice vojne. „)A]v.a|nti“ poroča iz Benetk, da je zbog zausiav-ljenja prometa v Orijent beneško pristanišče zapuščeno, PPeko 1500 razkladalcev je brez posla. Bos-chierijeva tovfarna vžigalic je radi pomanjkanja dela odpustila 300 delavcev. Italijanske čete v T r i p o 1 i-t a n i j i. „Zeit“ poroča iz Milana, da imajo Italijani se- daj v Tripolitaniji sledeče Čete: 16 polkov pešcev mož 48.000 3 polki bersaglierov mož 9.000 3 bataljoni grenadirjev mož 3.000 4 bataljoni alpinov mož 4.000 4 polki poljske artilerije mož 6.0,00 3 bataljoni mož 3.000 2 bataljona ženije mož 1.900 12 eškadronov kavalerije mož 2.400 3 eskadroni kairabinerjev mož 6.000 6 mešanih oddelkov, karabinerjev za službo v.ojnišftva mož 1.000 Skupaj mož 78.000 Ko bo formirana Še Četrta divizija, bo znašala vSa italijanska moč v Tripolitaniji 100.000 mož. Finančni položaj -Turčije. Turški listi priobčujejo vest iz finančne^ ministrstvih, ki zatrjuje, 'da ne bo vladi vkljub vojne ne te in tudi ne prihodnje leto treba najeti posojila. Politični pregled. Državni zbor. Duhaj, 17. nov, J911. Današnja seja je bila zelo kratka in sicer vsled posvetovanja foudgetnega odseka, ki hoče v. hitrejšem tempu končati z buflgetnim provizorijem., V draginj ski debati so govorili Vaceki, Rosner in Schraffl, ki so izvajali in navajali vzroke draginje in dajali nasvete, kako ji priti v okom. Debata je bila nato prekinjena in se je nadaljevalo z razpravo glede nujnega predloga Haber-mannovjpga. Konec seje je bil že ob 3. uri popoldne. Prihodnja seja se vrši v torek, ob 11. uri dopoldne. Proračunski odsek. Po zaključku plenarne seje je zboroval proračunski odsek. Tiakoj začetkom seje je zahteval g. dr. Korošec, da se posvetovanja odgodi j o, ali vsaj razprava >o proračunskem provizoriju opusti in to vsled krize v finančnem ministrstvu. Dr. Šušteršič je podpiral omenjeni predlog, ki je bil pa Odklonjen. V debati jie dr, Šušteršič pov-darjial dve zahtevi in Šiper: 1. Ra vlada za privo- ljenje ‘Ogrske glede uvoza mesa ne sme dati nobenih kompenzacij na železnici Košiče—0(derberg in 2. d*a naj vls(da v najkrajšem času prizna reciprocitete zagrebškega vseučilišča v Cislitvanski. Prihodnja seja proračunskega odseka v torek, ‘dne 21. t. m. Program za zbornično delo v prihodnjih tednih. Tekoči teden se bodo vršile pri predsedniku dr. Silvestru konference z Cehi, Slovenci, krščanskimi socialci in Italijani. Ko bo končana v zbornici dr,%injska debata, se bo začelo razpravo glede socialnega zavarovanja (prvo branje), nadalje glede predloga, ki §ie tiče prepovedi nočnega dela žensk in o-trok pri rudokopih in glede preosnove poslovnika. Budgjetni odsek b|o z budgjetnim provizorijem in posojili v zadnjih dneh meseca novembra mogoče gotov, nakar bo sledilo drugo in tretje branje. Rekonstrukcija kabineta. Ministrski predsednik grof Sfiirgkh je v soboto v avcftjenci cesarju predložil demisijo finančnega ministra! dr. Meyerja, kakor tudi predloge glede reorganizacije kabineta. Predloge, da postane vitez pl. Zalesti finančni, dr. Braf poljedelski in Dlugosz minister za (Galicijo, je cesar spdejel. Včeraj y nedeljo dne 19. t. m. je sprejel cesar dr. Meyerja v poslovilni avdijenci. Novoimenovani gališki minister vitez pl. Dlu-gosz je star še le 46 let. 0,n je rojen inejustrijalec. Pri gališko-karpatni petrolejski družbi je kot vodja. On je tudi ravnatelj zavarovalnice Wysla v, Lvovu in neke, tam na novo ustanovljene banke. Dlugosz je v političnem življenju še precej mlad. Prišel je še le pri zadnjih Volitvah v parlament, poprej je bil že. pet let deželni poslanec. Limanje nacionalverbanda. V naeionaliverbandu se (je sklenilo, zvišati — predsedstvo od sedem na deivjet članov in iz tega predsedstva izvoliti izvrševalni odbor štirih članov. Tla odbor bo upravičen, v imenu nacionalverbanda stopiti v zvezo z vsakokratno (Vlado in z raznimi strankami. Nadvojvoda Ferdinand Karol. Uradni list poroča, da se je nadvojvoda Ferdinand Karol pred nekaj (časom v tujezemstvu fbrez cesarjevega dovoljenja poročil. Vsled tega bo cesajr njegovo prošnjo, da se sme. odreči naslovu nadvojvo- ^ da in da zapusti svoje mesto v armadi, gotovo ugold- ' no rešil. Odslej zanaprej se bo imenoval, Ferdinand Burg. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je brat nadvojvodov, se je zelo trudil,, da bi ga odvrnil od tega njegovega sklepa. Toda ni se mu nikakor posrečilo. Nemčija. List b,[EJxcelsior“ poroča iz 'Berolina, da je pred nekaj dnevi knez pl, Pless povabil kronprinca, da se udeleži lova na njegovih posestvih. Hronprinc se ni mogel odzvati vabilu, ker je bil, kakor se je naznanilo blicioznim potom, službeno zadržan. Vzrok pa je bil drugi. O/če ga je namreč vsled njegovega nekorektnega zadržanja v državnem zboru kaznoval s hišnim zaporom 80 ‘dni. Iz Hrvaškega. Kakor hrvaški listi, smo tudi mi priobčili vest, da je med drugimi tudi djakovski ško! otr. Krapac član volilnega 'odbora iTomaŠičeve mažaropske stranke. Sedajj priobčuje „Hrvatska“ iz dr. Kmpiteve okolico dopis, v katerem se izjavlja, da je škof Krapac odkloni] izvolitev v kandidatni odbor Stranke narodnega najpredka, čeprav (je Član te stranke. Dopis dar lja zavrača očitanje, da bi ško! v političnem oziru pristransko in krivično postopal s podrejeno duhovščino, Uredništvo „Hrvatske“ izjavlja koncem 'dopisa, dfa je svojo vest o izvolitvi Škofa Krajpaoa v mažar ronski volilni odbor povzelo iz uradnih „Narodnih Novin“, ki Še do sedaj niso objavile škofove odklonitve. * * * Vlaraždinski mestni načelnik dr. Pero Magdič je prejel dekret, ki ga odstavlja od službe, in plače. Vladnim zaupnikom je imenovan vladni tajnik v Varaždinu Stjepan pl. Pejčič. * * * ^Hrvatska“ poroča, da se za gotovo smatra dneve od 20. do 29. t. m. za dneve sajboijskih volitev na Hrvaškem, Ce prav so ti dnevi pred durmi, vendar volitve še niso razpisane. Po zatrdilu pravniškega glasila so glasovi, Ki prihajajo iz dežele, za bana in njegove kandidate skrajno slabi. Bajn se he upa zaplesati prej volilnega plesa, dokler ne bo vsestransko pripravljen. UradništVo hudo pritiska) na i ljudstvo, toda do sedaj brezvspašno. Pred stanovanjem bivšega (zastupnika Stjepana Radiča stražijo že več kot deset dni Stražniki in detektivi. Kakor smo že poročali, je Radič takoj po razpustil sabora neznano kam izginil. Sedaj pa straži polic.ija pred njegovo hišo, dat bi ga aretirala, če bi od kod prišel. T;o straženje povzroča med zagrebškim občinstvom mnogo smeha 5n mnogo dovtipov pade na račun bana. Za Rajiča je pa to preganjanje največja reklama in zelo ugodno agitacijsko sredstvo. Raznoterosti. Duhovniško posvečenje. Napi prevzvišeni gosp. knezošikof so včeraj dne 19. novembra v svoji domain kapeli bogoslovca 4 leta dijakona g. Polaka Fr. posvetili v mašnika. Odlikovanje jugoslovanskega umetnika. Jury mednarodne umietnišike razstave v Rimu je prisodila prvo nagrado za kiparstvo slavnozmanemu jugoslovanskemu kiparju Ivanu MeštroviČu. Nagrada ob-tstoji iz zlate kolajne in darila v znesku 50.000 lir. Iz šolske službe. Cesar je podelil ravnatelju gimnazije v St. Pavlu, Emilijanu Hriberniku, naslov vladnega svetnika. Ravnateljem na mariborski drž. gimnaziji je imenovan dr. J. Tominšek, dosedaj ravnatelj goriške gimnazije. N,a njegovo mesto pride dr. .Janko Bezjak, dosedaj ravnatelj II. drž. gimnazije v Ljubljani. V naučno ministrstvo je poklican v službovanje gospod dr. Milko Lubeo, okrajni komisar v Ptuju. Kakor znaino, je bil dr. tLubec dalje časa vodja {politične ekspoziture v Mozirju in je ostal Savinjčanom v najboljšem spominu. V Ptfciju se je pri ljudskem Štetju dal vpisati za Slovenca, kar ga je pri tamošnjih nemškutarjih in pri nemškem Vblksratu — ; spravilo v nemilost. Tržaško-koperski škof med dunajskimi Slovenci. Z Dunaja poročajo: Nai Dunaju imamo Slovenci vsako drugo nedeljo v mesecu slovensko službo božjo v cerkvi Sv. Antona (Pouthongasse). V nedeljo dne 12. t. m. smo bili nad vse srečni, ker nate jel obiskal presvetli gospod škof dr. Andrej Karlin in imel tudi cerkven govor poln apostolske gorečnosti o krščanskem življenju in, o dušni pripravi na lepe božične praznike. Se vedno v bratski slogi. KHor le površno prebira 'zadnje čase „Štajerca“ i'n .„(Slogo“1, opazi takoj, ti'ti je ena in ist$i rudeča nit, ki vježe oba ta dva lista: boj proti našemu poslancu Brenčiču. Nespodobno ljubimkovanje, ki se je pričelo pri zadnjih ožjih državnozborskih volitvah, se torej nadfaljujle. Dober tek, na obe strani! Kakor je pa sramotno,, da se ljudje, ki hočejo veljati za poosebljeno narodnjaštvo, vežejo z n^jpristoejšimi nemškutarji, tako so tudi sramotna sredstva, s katerimi se bore ti čedni bratci proti poštenemu in delavnemu slovenskemu kmetu: laž in zavijanje. „Stajerc“ laže, da Brenčič fclvjbjbga zadnjega govora v državnem zborfu ni napravil sam in skuša pobiti njegova izvajagja z govorom nemško-nacionalnega poslanca Wastidna; zapomnite si, slovenski kmetje in delavci, ki im|ate še trohico lastne razsodnosti! „’Stajerc“, ki hoče veljati za zagovornika slovenskega kmečkega ljudstva, hoče pobiti poslanca, ki je pravi sin slovenskih st^riišev, z govorom hudega Nemca Wastivna, ki mora skrbeti za koristi mariborskih nemških meščanov in je predsednik lutrovske Sudmajrke, ki hoče našo zemljo naseljiti z lutrovskimi Prusi. „Sloga“ se dela bolj sramežljivo devico. S slabimi dovtipi in zlobnimi zavijanji bi rada izpodkopala zaupanje ljudstva v svojega poslanca. Pa bo ves trud zastonj. Poslanec Brenčič je delaven mož, ki je svojim volilcem vedno na razpolago, M jih ne pozna samo o počitnicah, zato bodo pa tudi vse spletke proti njemu zaman. Slogaši in nemškutarji, vi se pa objemajte naprej! Ljudsko štetje, v Gorici. (Sedaj je ljudsko štetje za Gorico popolnoma končano. V uradnem listu je že izšel izid štetja. Magistrat je naštel (brez vojaštva) : Slovencev 6653, Lahov 17|.85|6, Nemcev 2077, drugih Slovanov 152. Revizija pai je dognala (brez vojaštva): Slovencev 9815 (več 3186), Italijanov 14720 (manj 315)6), Nemcev 2040 (manj .37), drugih Slovanov 168 (več 16). Ce pa vštejemo vojaštvo, je v Gorici: Slovencev 10.790,- Lahov 14.812, (Nemcev 3238. Ker pa je dognano, da revizija ni popolna, ampak je o-stalo neodkritih še polno sleparij na škodo Slovencev, ter je v Gorici še Okroglo '400 prebivalcev drugih) narodnosti, iz teh podatkov sledi, da so Italijani v Gorici že v manjšini.' Skrbimo, da bodo drugo štetje ostali v manjšini že napram Slovencem 1 Čeden c. kr. deželni šolski svet. „Mir“ poroča: C. kr. deželni šolski svet avstrijske Turčije šftrajka, ker bi moral vsled razsodb državnega in upravnega sodišča in ukaza naucnega ministrstva! izvesti izpre-membo jezikovne uredbe 'šole v St. Danijelu in na Strojni. Izvršilnemu organu .nemškega Volksrata, sicer verjamemo, Via je jabolko, v katero bode moral vsled zgoraj omenjenih razsodb ugrizniti, precej kislo, toda kljub temu bi se moral („)c. kr.“ dež. šolski svet držati strogo postav in ne začeti Štrajkati, kadar, je treba (vsled višjih razsodb izvesti izpremem-be, ki nemškemu Vblksratju niso všeč. Kot zvesti državljani se držimo od cesarja potrjenih postav in zahtevamo to tudi od „e. kr.“ oblasti. Več tisoč kron bi dobila s^foveaskal Str.ajža“ na leto, alko bi vsak zaveden Slovenec zahteval po gostilnajh' računske listke iv korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru svoje ma|sprotnike! Naj bi ne bilo slovenske gostilne brez naših računskih listkov. Naročajo se *v pisarni JSlojvenske Straže“ v Ljubljani, Dninajska cesta 32, na dvorišču. Novi sneg. Iz našega uredništva se nami odpira lep pogled na naše ponosno Pohorje. Po neprijetnostih v soboto popoldne in Včerajšnjega dne imamo danes zopet prijeten, veder, jesenski dan — toda iz Pohorja nas pozdravlja prvi, mladi sneg. Štajersko. Maribor. V soboto dne ,18. t. m. predpoldne se je odigral na Glavnem trgu žalosten prizor. Mesar Vincencij Pirsqh se je sporekel s svojo ženo ter ‘jo je hotel natepsti. Da bi se ga .ubranila, je pograbila žena nož, ki je ležal na stojnici, in ga je potisnila možu med rebra. Zadeti se je na piejstu zgrudil. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Maribor. O nemškem gledališču se čujejo razna pritožbe. Zlasti vladajo nerodnosti' pri vhodih na galerijo. 'Odprte so še le četrt ure pred pričetkom predstave. Umevno, da se prej nabere pred vhodom mnogo občinstva in vlada 'silna stisfkfa. Ko .se pa le vrata odpro, drvi vse naprej, vsakdo hoče biti prtvi na galeriji in pri tem nastanejo ruvanja, ki so sko-roda smrtnonevarna. Kakor izvemo, bi bili ravno v soboto skoro zmečkali v gnječi neko dekletce. Ziahte-vamo takojšnje remedure! Magistrat, mesto da ibi Slovence šikanil — hic Rhodus — hio salta! Maribor. Včeraj popoldne je predaval v dvorani čč. Šolskih sester profesor dr. Ude iz Gradca o svojem potovanju po Švedski in Norveški. Krasni govor ilustrovjalo je 70 skioptičnih slik o najzanimivejših krajih. Predavanje ifcide razširjeno v posebni brošuri. Mnogobrojno občinstvo je zanimivemu govoru pazno sledilo in se govorniku zahvaljevalo z burnim ploskanjem. Maribor. Ziatekel se je mlad, sivkast pes. Ke-dor ga je1 izgpbil, naj se zglasi pri ‘gjosfpodu Inkretu, gostilničarju na LajterŠberŠki cesti v KarČovini. Maribor. Danes zvečer imh „(Slovenska Straža“ zopet svoj družinski večer pri gospodu Kirbišu. N,g dnevnem redu je zanimivo predavanje, za katero Se je posrečilo vodstvu pridobiti priznafnega strokovnjaka. Sv. Lenart v .Slovenskih goricah. Hine ergo iliac lacrimae! Odtod tedaj ta silni izbruh srda! Neki gospod je. takrat premalo sprejel! Za neki — „prijateljski“ odgovor na neko, v zadevi „rajne tete“ popolnoma irelevantno, poulično vprašanje je sprejel gospod 59 K, beri: petdeset kron! Tb> svota je bila tedaj premajhna! Vprašam pa sedaj 'jaz nekega, gospoda, ,ali se strinja z njegovo osebno častjo, vtakniti v žep 50 K, ne da bi — kajkbr bi bila njegova dolžnost —i meni za sprejetih 50 K bil povedal: „pravniški terminus tehnicus za slično početje;“ Foltern mi ne bi bilo potrebno staviti tozadevno vprašanje na mojega spremljevalca. Konečno še samo pripomnita, da moj tarok do zdaj Še nikomu ni izvabil kajkc kletve., in ne joka in stoka pri utjogih ljudeh, še nikoli ni pregnal kakegja. reveža iz njegove borne kočice, kar se. pa o delovanju marsikaterega drugega ne da trditi! Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Olika 'štajer-čijancev. Na Martinovo nedeljo ob 10. uri zvečer so prišli v tukajšnjo gostilno gospoda Sirka lovci iz Vukovskega dola ter začeli brez povoda; razgrajati in izzivati. Najhujši je razbijal sin župana iz Vukovskega dola, vnet šitajerčijanec Tone Šantl, kateri je z nekim sunkom gostilničarja tako težko poškodoval, da je slednji včeraj dne 19. t. m. zjutraj umrl. Čudno se nam zdi, da Šantl še vednoi pjrosto hodi s puško okrog, katere bi po našem mnenju že ne. smel več nositi. Pravica, kje si? Gospod Sirk je bil vedno blagega in mirnega značaja ter (zaveden Slovenec. N. v m. p.! Brežice. Izobraževalno društvo (vabi k svoji (prireditvi v nedeljo dne 26. t. m. ob 344. uri popoldne v veliki dvorani Nairodnjega dama. Spored: 1. „Planšarica“, Šaljiv prizor s planin. 2. Petje. 3. :„|Sv. Cita“, slika iz njenega življenja v treh dejanjih. — Običajna vstopnina je razvidna na plakatih. Rann-Brežice? Zdi se n aim posebno zadnji čas, da se nam, pošitenim Brežičanom, zaradi nemškega imena Rann naprtijo po slovenskih listih vsa zločinstva, ki so se zgodila n‘a Bregu (Rann) pri Ptuju in Celju in še bogsigavedi kje drugod. Nedavno na pr. se je poročalo o nekem v vodnjaku vtopljenem Ažmanu, o katerem mi ničesar ne vemo. Dobro bi bilo, da bi naši listi, Če kedaj po nemških listih p|rioibču-jejo kakšno vest, pred vsem imena krajev pravilno poslovenili. Krvava žaloigra na Dunaju. V četrtek se je zgodilo na Dunaju strašno grozodejstvo, kakoršnega pač more izvršiti le blazen človek. Uničenih je troje mladih, (cvetočih življenj," četrto visi le na lasu. Dogjodek se je vršil takole. V rodbino sekcij-skega načelnika viteza pl. Holzknechta je zahajal kot domači učitelj pravni praktikant dr. Matkovič. Bil je z Holzkinechtovo družino v zvezi že kakih 10 let. Vsi so ga radi imeli in so ravnali ž njim kot z domačim sinom. 'Matkovič je pa čutil do lepe 241etne Holzkne/chtove hčerke Marije globoko ljubezen in je v torek prišel oficijelno prosit za njeno roko., Oče mu je sicer ni odklonil, temveč mu je svetoval, da naj odloži vso stvar na poznejši čas in ga opozoril, da sedaj še nima take službe, da bi mogel dostojno (skrbeti za Silojo družino. Matkovič je nato ves potrt od-išel. V sredo so pa praznovali v najožjem krogu srebrno poroko zakonskih Holzknecht in k slavnosti je bil povabljen tudi Matkovič. Bil je veselo razpoložen in prav nič se mu ni videlo, da bi 'bil kaj razburjen. V četrtek popoldne so pa bili samo otroci doma, namreč 171etni gimnazijec Jurij, ßlletni jurist Robert in Marija. ObadVa stariša sta odšla na obiske. Matkovič je prišel prej, kakor po navadi, in sicer po zadnjih stopnjicah. Stopil je najprej v (učilno šobo, kjer je sedel Jurij in mu pogn'al krogljo od zadaj v glavo. Bil je takoj mrtev. V, tistem hipu je priMtelai iz svoje sobe Marija, na katero je tudi streljal in jo takoj smrtno zadel v usta. Ker ja slišal poke, jo priletel tudi Robert, na katerega je Matkovič ustrelil trikrat in ga je s prvo krojijo zadel na ustnico, z drugo v desno 'stran prs, š tretjo pa v stegno. Robert ni mrtev, pač pa sila težlčo ranjen in je malo upanja, da bi okreval. Nato si je morilec še sam pognal krogljo v glavo. Bliskoma še je raznesla) novica o krvavem zločinu po mestu in na stotine ljudij se je gnetlo pred hišo. Ko sta se vrnila stariša domov, in so jima povedali previdno žalostno vest* sta bila 'vsa iz sebe od obupa. Celo mesto sočustvuje z ubogo rodbino. Cesar sam je dal izraziti svoje sočutje, kakor tudi vsi (ministri in drugi odličnjaki. Posebno žalostno je za stariša, ker sta ravno prejšnji dan, kakor omenjeno, obhajala srebrno poroko. Poslano. Odprto pismo. Poštenim prebivalcem na (Studencih pri Mariboru bodi znano, da podpisani ni trohice kriv na odhodu SÖ. gg. misijonarjev. SVj Magdalena, 17. nov. 1911. Simon Gaber c, i , župnik, dekan, č. kanonik. Vsak gospod, ki vpoälje 50 viti. v znamkah, dobi janimivo knjižico, liohert Kra' sthwil, Toplice na deškem. Spretni kovač se spreme za samostojno drle. Orodje je v kovaČDioi. Kje pove upravništve 1103 Lepa hiša, ££ prosta, & ceno proda. — Vpraša so v Ducbitochgasae 7 v Maribora. [Sukno V«; \ J»«4d2ilSS? r, Sterne* \ i Celin- \ vzorci 28S'C*V \ Slavnemu p. n. občinstvu, ki se z»nima za umetnost, si usojam naznaniti, da sein otvori! * ■ ‘ v hotelu „Erzherzog* Johanu“ v Mariboru 1 razstavo ‘ J *’ *“ Razstava zastopa iz Berolina izvirajočo pozornost vzbujajočo iznajdbo na polju slikarstva na baržun, svilo, platno, les, steklo, glino, usnje itd. in tona tako čudovit učinek in lep efekt, kakoršnega more povzročiti edino le bautelisse-slikarstvo. Ta iznajdba, ki nadomešča istodokno slikanje z iglo, kvačkanje in aplikacijo, otvarja damam povsem novo polje za ročna dela najfinejie vrste, ki se lahko priuči brez vsakega dragega znanja, in vsaka dama si more ža v najkrajšem času brez vsakih strojev izgotoviti najlepše reči. Razstava bo otvorjena samo kratek čas in sicer vsak dan od 9. do 5. ure. K številnemu obisku vabi najvludneje velespoštovanjem Vstopnina 20 vin. Eduard Ubaci). otel pri „belemšvolu Graška cesta 8( 9 in 9a. K iSM Mesnica, volovsko meso I. vrste, teletina, svinjina, divjačina itd. po konkurenčnih cenah. Moderno opremljene sobe. Izborna kuhinja. Tu in inozemska vina. Razna piva. Točna postrežba. Sluga na kolodvoru. Za obilen obisk se priporoča Josip Stelzer hotelir, mesar in posestnik fijakarije. Eden in dvovprežni vozovi na vse strani, ob vsakem času. Cene zmerne. za cerkev, župnišče, gostilno*, trgovino ali drugai poslopja đa mali motor jfl}4Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. .Gori. lahko 20 do 80 električnih žajrnio po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za '950 K. Kje, pove upravtništvo „[Straže." n«.,h «... i i ■ mm i m / Vosek, med y satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju, vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi. Lepa stanovanja v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 sobami, kabinete m, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za sebe, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič-n, pohištvenem mizarju na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru. Ne pozabite o M « »«■* to a o Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepet, Maribor. Grajski trg. i036» Burgplatz. O M 0) 3 o 3 aT (D Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen ______sprejem v slehernem gospodinjstvo. Pravna» vu Eci« dekoraciji!», slikarski In pleskarske streke, katera Im-tujem vestno in p» nsJnUp cenah. Mihael Dobravc i Cilji Gospodska utica 5. Zahtevajte list Straža! Preselitev Vič. duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo brivnico iz Graške ceste št 22. na Ring v novo posojilnično hišo. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim tudi za naprej obilnega poseta Rudolf Anderwald, Ring. brivec. Celje maj Slovenci pozor! Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar pranio ßure£ Maribor Tegethofova cesta St. 39. TJUPSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V CELJU regtetrovana zadruga z neomejeno zavezo ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje mm obrestuje ___Vis,« po 47»% brez odbitka rentnega dirka. Spre- t branilo:: knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi toranj« prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno — nabiralnike. Sprejema po sqjnem sklepa vloge na tekoči račun in jib obrestuje od da« vložitve do dne vidi ga. /uraduje vsak torak m petek dopeidM. Prošnje ae sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne «d 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. Za rptačSa po poiti se dajejo zastonj poštno-hranilniene položnice, Mdr. 92465. Telefon ima it. 8. Za brzajave zadostuje naslov: ljudska o posojilnica Cehe, aa zearijiHa po do zastavo mĐOfnn unui Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža". Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.