n
n
Največji «1©venski dnevnik
Iv Združenih državah	j|
V*VxM TA v*« leto . . . 16.00 lu
. .	$6.00
pot leta.....$3.00 (jj
Z« New York celo leto -	$7.00 |
Z* inozemstvo celo leto	$7.00
Velja za vse leto Za pol leta - -
GLAS NARODA
J
List. slovenskih tdelavcev v Ameriki.
Ir^e largest Slovenian DaJ^nTj the United States.	|
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 graders.
TELEFON: CORTLAND T 2876.	■nUrta in Swond Clus Ki	itur, September SI, 1909, at Uw Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 187«.
NO. 69. — ŠTEV. 69.	»	NEW YORK, FRIDAY, MARCH 23, 1923. — PETEK, 23. MARCA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
CH. HUGHES 0 PRIZNANJU SOVJETOV
Državni tajnik Hughes je rekel, da mora Rusija najprvo priznati svoje ameriške dolgove, predno bo priznana. Rusko vprašanje je treba rešiti v Rusiji, ne pa v zunanjem svetu. Združene države so popustljiv upnik.
MOŽAK, KI SI LAHKO KAJ TAKEGA PRIVOŠČI.
Washington, 1). i JJ. umiva. — D<»kl<*r i <* 1"» Rusija <1< »k;i z;i l.t svoj«* s|»os«»lm«»>ti. da ii|Hi<T«*va sv«*t«»st doj^nvo-r<'\ in (|okI«*i* in- Im» zadostila svojim iii«*diiur<»<liiiiii ob-\ ♦•/no'-t ini. j<* aiut*ri>ka vl.idn n<* hotela priznati.
Stali-«*-«-. kat«*r»« zavzema adininistraeija napram pri-zn.Miiju miv'jet^k«* liusije j<* včeraj )>onovil državni tajnik IIul'Im ■-. K>> j«- .-prejel <l«'h*i:aeijo. i>l)si«»]<■»'•«. iz nekako šti-rid«'setih žeiisk. kater«* je organizirala \Vot»»en's Interna-tii.nal Leni* m* for J '«•;»«•«» and Fre«'d«mi. Ta organizacija j. «»l»u< »v i Lit "Voje na poiv. da l>i administracija izjnvmenila >v«»je stali"«"«' napram Rusiji.
Xnerika j»* nudil;« Rusiji veli-f
.•».k , ;..»*!|..*r<«. k., j.' divjala | Usnjem in konfiskacijam. paT* pa ■t	.. n t iikiijšn.ia vlada j.-1 važn.. tudi /ji p. m nit i "i, da >e
m* "in»* pu^p»-Ni*val i <»nih naporov »»vjt*t"k«- vl.id«*. ki prinesli rn-»kt-mii iiiir-nlu /.>• 11 > I; k o «r<»rja.
— Ž«di-I l»i prvprieati se, da so sovjetsko oldasti pr«-neha!e s te-mi svojimi napori.
kar
Iti l»r
[lilo V UJ*'I11 lilo-
,i <»ni<»^ro«'M pri/ininje, —. je dr/.ivni tajnik. — Mi se no-'< ■>.! \ ;t' v n< tranjf* zad«*-Mi priznavamo pravi-vki",M n«ir-'>da, da ra/vij«* svo-"-T ti» tiapr.iv**, in vsled t«"_ra In v-ako tako vmešavanje il«wjn<> in ru^dosledno. U«.-..tY-' liusiji* ni mo*roee
NAPETOST MED ANGLIJO IN FRANCIJO
Anglija je sita zavratne francoske politike, in londonsko časopisje je strašno ogorčeno vsled zrakoplovnih načrtov Francije. — V slučaju vojne bi bila Anglija skoraj brez vsake moči. — Anglija ne sovraži Francije, Francija jo pa sovraži.
kuhi	111 /oiiii j i t*r j4»	odnesti v
{ 11 S 1 j	j.- nadaljev	d dr/a\ ni
u.jlii	1 i».iiij4' RUM i»* i	i 4 -i v 1*11 k«
ik.*ij	i. kaAUM-re. ki hi	OlIlOfflM-lit'
nori*	III »kit |HllUO<*. «.»»	mpoliioiiia
k4- \	;4>ntrulo ruskih ol» lade. %	a "t i tir ru-
	Niiš.i vlada jt* p	isodila ]»o
•\««lueiji Kusiji m-kako —
I", niilijonov, — je rekel. — LaT ;<i j»'«\i iii tudi, da sm«i bili« pr\ ki mi:«, priznali vlado K -r^n--ke«ra. Ta vlada ni zasledovala politike tnlklanjanja prevzetih
i. Kaj pa *»o storile so-trbl;if»ti.' V svojem dekretu . 'in»- JI. januarja lMls so ugotovile na naslednji eno.>tavni na-• •in :
V jet
ANGLEŠKA DELAV. STRANKA ZAHTEVA PODRŽAVLJEN JE PRIVATNE LASTNINE.
London, Anplija, 21. marea. — W> London prra z včerajšnjim •Tfivoroiu parlamentarca Snowde-na. «'lana «l«'lav-k»* stranke, ki je v parlamentu zahteval, naj drža-va j>r«'vzame vv premoženje ter da j»- treba* privatno lastnino sploh odpraviti.
^Zastopniki delavcev >o mu >>tra-hovito ploskali. vprašanja j<* pa. i'-c bo«lo zastopniki drugih strank tem zadovoljni.
Na de'sni je največji hnjratin na per. ki mu iurra na kitaro.
vetu. J<;lm IR-oekeFellrr. Xa lev* je lepa mlada ijrralka Nita Har-
MNENJE BORAHA 0 OHIJSKIBUTLEGAR NOČEJO POVEDATI, REPUBLIKAN. STRANKI! OBČUTNO KAZNOVAN KDO JE MR. MARSHALL
Znani senator Borah je iz- Butlegar v Clevelandu je bil Pomožni okraj, pravdnik no-javil, da je republikanska! obsojen na dve leti ječe
ter na deset tisoč dolarjev globe.
London, Anglija, 22. marea. — Debata ule«le zraeno obrambe, ki se j«* vršila v«'era j ]u»p«>l«Iiie v gos|H>«l9ki zbornici, je našla v časopisju tlosti prostora. Ye<-ina jutranjih (listov je ugodno p«»r«H-ala <* Tej tlebati na odličnih im*>tih |glede izjav številnih govornikov, ki -o <lali izra/.a svojt-inu strahu, da bo postala Anglija kmalu i;■i"erij«»riia gl«de zračne obrambe.
Listi opozarjajo na dejstvo, da ne p«»menja to nikake-ga s«»vražnega ali sumljivega stališča na)»ram Kram-iji. ker je primera med zračnimi silami obeh dežel povsem upravičena ra«li tega, ker je razlika velikanska in ker l>i bila Anglija na milost in nemilost izpostavljena napadom francoskih letal v slučaju izbruha vojne.
Splošno se glasi v komentarjih, da mora Anglija <»ja-čiti in razširiti svojo zračno obrambo
List "Chroniele'\ eden najbolj ostrili kritikov francoske politik«^ v Ruhr okraju, gre dalj«4 kot <»stali lisi i. ko izjavlja, da sicer ni nikake sovražnosti A mrli j«' na)»ratn Franciji, pae pa preeej fram-osk«* soviažno<ti napram Angliji. Navaja zlokobue komentarje francoskih list«»v t«*r pi*avi, da je resnična francoska vlada klika stalnih uradnikov v zunanjem uradu v neprestano menja jočem s<> kalej-doskopu fmneoskih kabinetov. .
"Chronicle*' vprašuje, katera stranka v Angliji l»i bila zadovoljna s tem. če bi bila sil<* angleške mornariee i le ena osminka sil«* 1'raneoske mornari« «* ler v)»rašnj«- na-daje. zakaj bi isto ne veljalo gle«le zraetie «»bramb«'.
stranka na robu političnega moloma. — Iz zgodovine demokratov.
ROPAR OBSOJEN NA 15 LETNO JEČO.
i Xewyorska velej>or(»ta je v če-lir. /p ,tru.no m l»rez izjeme ,.aj	Ij0ui>;l A Ka->ane.
1 .. ......... ......■ la anl,'i* j |ija ju.....tnajst let težke ječe, ker
'' ' .♦ ..lavljeita.	je oropal prevažalea mleka 4"har-
/. :r ;/ ie dr/ave > . Zelo po- J,., Pip},;, /A slir,.00.
v upnik. Zdru/ene držav«*	__
htevajo denarja «h| dolžni !	»
" • » • f ' " ! ' PREISKAVA PROTI JEKLAR-
Pimii- rna iiravna SKI KORPORACIJI. pla<-. \ ,mja pa je nekaj po-	_
-	' en-.-ravno Buffalo, X. V.. 21. marea. —
"	' pi'ev/ ' ii oii Državni generalni pravdnik Kari
1 Slierman je o«lr«ilil danes, naj se N-- •• iti le na;>.i<*na politi- natančno preišče poslovanje L. R .' p 'iho ? :i k m i a/veljav-1 jeklarske korporaeije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUG08I&AVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM
Wntrt liviiij«)! im^vi, kiti« fts p« mixkik
Jifoilivtjft:
Ba^poMlJa am MdnJ« poŠta la lsplaCoj« "Ir. poAtal fekovnl ara« la
HJailr«u»ka banka'* t Ljubljani, Zagreba. Bea^ada. Kranju. Celju. Mariboru, 1 »ubruvulku, bplltu. barajeru all druftotL kt*r Ja pai aa Ultra n«Jaco(fta*Ja.
100 Din. .. $ 1.30	..K	400
200 Din. .. $ 2.40	.. K	80O
500 Din. .. $ 5.70	.. K	2.000
1000 Din. .. $11.30	.. K	4,000
2000 Din. .. $22 40	.. K	8.000
5000 Din. .. $55.50	.. K	20,000
IteHk I« ■uaJaaA HM1JB IS HUMOV
aa aataja pM ta takim "WK1 *mataT v tr*,
UvatUl la Zadn.
50 lir ................$ 3.00
• 100 lir ................$ 5.70
300 lir ................$16.20
500 lir ................$26.50
1000 lir ................$52.00
Ka pošiljal vi*. Li pravcaja tne*eh pet tisa« dinarjev *U po ivati»o< lir dovoljujeta« po mogočnost m poorbui po»u»t.
Vradu< <t dinarjem in liram se<laj ni stalna, menja se večkrat tn nerri-HkoTiDo; iz «egm rail.»g« nam ni mogotV poilali natanCoe ceue vnaprej. Hm«'iinamo |w mii imrca dne. ko nam <!o»|ie poslani denar t roke.
Akron, Ohio, 21. marea. — i^e-nHt'ir Borah, republikanee i/, dr-/;ive Idaho, j'' i/javil v nekem na-frovoru. katerega imel danes zvečer tukaj, da mora republikanska stranka prenehati s svojimi 41-•sedanjimi taktikami ter sprejeti či<t in neustrašen program. Le na ta način bodo mogli republikanski voditelji napraviti ko-nec gibanju za tretjo stranko. — "ki ni povsem nemogoča".
—	Politične razmere so skraj-n i ni'zadovoljive za obe obstoječi politični stranki. — je rekel se-) nator l»orah. — Volilei so na vznemirljiv način neodvisni. Meje ine«! obema strankama so negotove in meglene. Kljub temn pa se ljudje globoko zanimajo za vsa javna vprašanja ter hočejo in skušajo dobiti informacije glede vseh političnih vprašanj.
—	(V bi hotel omeniti glavni in
Cleveland, O.. 22. marca. — Zvezni sodnik Killits je obsodil pozno včeraj zvečer Joseph a I>le-merja iz Pittsburgha na dve leti j v zvezni jetnišnici, deset tisoč do- j larjev globe t<*r plačanje stro- j škov sodni jskega post (»panja, p'v t fin ko je zvezna porota <ib.smlila i
če objaviti imena skriv- dvel1 zjutraj, <la pa ni dobil nobe-nostnega Mr. Marshalla, a ne-a odgovora, policija pravi, %da bo umor v liaJalJ»em ie rekd -Dorothy Keenan kmalu ~ Zakaj se ni ob'avil,> imona -pojasnjen.
CUNO JE OBRAZLOŽIL POGOJE ZA POGAJANJA
kršenja prohi-
zdelo ]>otrebno i ])ri proglasitvi i
Blemerja krivini
bieijske postave.
Sodniku se je reči obtoženemu obsodbe:
-— Že pred davnini časom ste si sami spisali svoj vozni listek v i jet nišnieo. Vladi ste jtovzroeili «l<»sii <lela in stroškov. S šestimi
New York, X. Y. 22. marca. —
Dočim izjavljajo preiskovalci se-i daj javno, da 1)4» najbrž ostala — j smrt Doroteje Keenan skrivnost. , -k vendar pričele krožit i govori-■ 4 " iifgot<»vega izvora, ki pravijo. | da bodo najbrž detektivi še danes pojasnili celi slučaj ter izvedli vsaj eno aretacijo.
Policija pravi javno, da je za-i vrgla vse teorije, z izjemo dveh.' Prepričana je. 4la j«' bila dekliea kloroformiraua v njenem stano-] vanju na zapadni "i. cesti v če-; 11 rtek. zjul raj od nekega človeka, i
Marshalla? Jaz nisem bil zadnji znani človek, ki je vid»-L Dorotejo živo. Marshall j" videl za menoj. Zakaj ne 4»hjavita okrajni pravdnik in p iii ij;; njegovega imena
Kancelar Cuno je v Monako-vem obrazložil temelj za pogajanja v vprašanju
Ruhr okraja.
—	Ali poznate .Marshalla? — so ga vprašaji por-MVvalci.
—	(Gotovo ga p /nain kel.
—	Ali nam In.č.-i p . , govo ime ?
—	\4*. tega n*' b >:a formacija mora
.1*' r
i nje-
lin storil. In-ri* i • 1 fikra.in«"' ga pravdnika ;ili !u»lieije.
Pogrešana k^i/idio^ina in nak:r ■^ta dala j»«»v«s• 1	n'ijo. 4la je
zb»4:ina :••
nadaljnnui ste bdi obtoztm«, da sto i.^-, , * ; i ;i ,k . i;	moti\
7	koiega motiv je oil m p ali namen ■ • , , - ,
- i-	^ __ - ^-----_ _ i <~	J	*	'dajalec kozuhovme.
dolcro ča-
, burghom. Vi pa ste S4 ! sa usj>ešno borili proti vaši iznj-
'■n.-.n sprav-svojo kožu-
se pečali z nepostavno trgovino z; lasfiti se isen katera bi se . . . ^
žganjem med Canado in Pitts-	i i . „;swoi««rje 11 Do rot, j a
i laliko uporalnio v lzkoriscevalne i jjeno jire]-r) j j
ea"1 s vrhe in da ni imel morilec nobe- ,....., . • , -, ,
i liovino, je izjavil. 4ia je bila vred-
, nega namena usmrtiti jo.	j	, •• - •
čitvi ter s tem razkačili vlado.	, t	,, '	na Približno .>.{000. .1« -mi se je iz-
Osem detektivov je pomo vce-. rya ^^ da jo hU& yrodna
raj zvečer iznova obiskaio dotie- , ,, . + ča. Druge priče so vas imenovale! '	l deset Krat toii.v4
Niste si upali nastopiti kot pri-
no hišo. da najdejo njve sle<love.
(»snovni greh ameriške politike v',	»»"tle^arja Pitts-J 0biskjdi so vse> ml strehe pa do ;
, - , ,	i burgna . a ta naslov boste drago, i,- + „	•
sedanjem času. bi brez obotavlja- , f,. „ t ,. i , ..... ° : kleti ter govorih z vsakim elove-
, plačali. Ostali bodo dobili po dve ,_______,,	^
n |a izjavil, da obstaja v tem, da i .	. .	v htsi ter z vsako osebo, o
leti m	globe, a vi najvišjo kaferi je znano Ja ge. je mučdaL\
se vrši cela p4>litična igra preniz-k >. — globoko pod standardom inteligence in domoljubja volil-
V.
—	Po mojem mnenju nam ne manjka toliko zmožnosti in tudi ne duševnega razumevanja nalog, ki jih moramo izvršiti, pač pa | nam manjka vere v pripravljenost volilcev, da slede pogumnemu in odločnemu programu.
—	Še vedno skušamo ohraniti si<»je sile skupaj ter izvojevati bitke s pomočjo patronaže, pozl-vov na prejšnje uspehe stranke t«*r s prunočjo obsojanja opoizici-j»*. T«» je strašna napaka. Spravlja nas na rob političnega pre-pada. •
—	Volilei stoje visoko nad svojimi voditelji, kar se tiče razumevanja važnih vprašanj ter poguma. Le v slučaju, da bomo spoznali ter upoštevali resničnost tega. bomo rešili republikansko stranko iz njenega sedanjega o-pasnega pololaja ter storili deželi neizmerno uslugo.
—	Demokrat v časih. Jacksona je bil pravi Križar. Republikanee v dnevih Lincolna pa je bil apostol. Predložite narodu vprašanja ter primeren program in oni herojski dnevi se bodo vrnili.
—	Nočem razpravljati o gibanjih ca ustanovitev tretje strmn-
mero, katero določa kazen.
Pred tem pa je sodnik tudi napadel zagovornika: Rekel je:
— Nobenega spoštovanja nimam do odvetnikov, ki pled i raj o v sodišču za «>pn ščenje obtožencev, i čeprav povsem dobro vedo, da je kriv. Gabi se mi, kadar slišim prositi zagovornika za milost za svojega klijenta, potem ko je bil spoznan krivim. Taki odvetniki prosijo za milost pod pretvezo, da nima njih klijent nobenega denarja, potem ko so skolektali od njega vse pristojbine, katere so mogli dobili.
VELIK POŽAR.
Rutherford, N. J., 21. marca. — Požar je un&*il Sherovo dvonadstropno tovany> za gumbe ter napravil za petdeset tisoč dolaVjev škode. Ljudje so videli ogenj iz razdalje več milj.
Oblasfi domnevajo, da je bi! ogenj namenoma podtaknjen.
Berlin, "N.-inčija. J:', .naiva. — Državni kancelar < 'uiio je sedaj izvedel s\4#}«' že »!»* 1 ir<» časa nameravano pot ova ii jf na Bavarsko. Pozdravili >■<>	no-«! drugimi
o'Uicninii osi-bami bavarski nnni-.strski predsiilnik. župan Mona-
I k ,;i t«-r pr. «l>4-4lnik (bweliifira
zb«»ra. \*el:ka ljudska množica j«' tlala izraza za<.lov«4jstvu, ». \*-ki pro-! >la je prišel kaneelar konečn<» veii-;>ri katerem i dar na Bavarsko. Tekom sprejema je ])«>stab» ])'»v>eiu .Janini, da nima prebivalstvo Bavarske nitr najmanjšega namena otlločiti se <i«i ostali* Nemčije ali uganjati se-paisiT is! 14*11-1 polit :'ci>.
Takoj zjutraj so se pričela po-
--svetovanja vodilnih mož in vob tej
priliki je izjavil državni kance-TAKIH SODNIKOV JE MALO. lar, da j.- bila vlada «.b vsakem
--ča>a izza okupaeije pripravljena
Chicago, 111.. 21. marea. — Sod- pogajati s*-, da pa je treba paziti nik Walker je rekel Ralphu Ot- na to. da bo vladala tekom takih wellu: Priznali ste. da ste bili pi-; pogajanj popolna enakopravnost jani. Sfnlaj pa sami povejte, za vseh vdeleženili. koliko naj vas kaznujem.	Kaneelar je zaupno sporoči! po-
v dotičnem času v hiši.
Skrivnost mister i joznega Mr.
Marshall a pa še sedaj ni pojas
njena. Glasi se. da ni bogati ob-
dekli.....lost	. , .. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^
. , . .	,,	; — Jaz sem pripravljen plačati jasnda. ki 8o bila v zadnjem casn
nosti. da pa je njegova zena tem; , A , . .	.	... , -	r,, •
, ,.	. , - „	, .'deset dolarjev, m troske, — je poslana v \Va.slnngton. Glasi se,
bolj znana in ua nnce pomožni
okrajni pravdnik radi nje razkriti identičnosti skrivnostnega Mr.
in trosKe, — je; poslana v rekel izpreobmjeni pijanček. To-1 da je omenil imenovanja inedna-da dati mi morate carfare, da rodili* komisije, ki naj bi se lo-
*......grem domov po denar.	tila repara-icjskega vprašanja.
Marshalla. Okrajni pravdnik !Pe-| „ , 1	1
. ....... . .	, — D^bro. -
eora je iziavil časnikarskim po- ^ , .
...	1 i Po preteku
rocevalcem, da ga ninee ne more' , .
..,..,	m ..	. ; rekoč:
prisiliti k temu. Teorija pomoz-
odvrnil sodnik. London, Anglija. 22. marca. — urjt se je vrnil j y nekein sporočilu, katero je do-: bil Daily Express včeraj iz Koli-
ke. Tako gibanje ni nemogoče in tudi ni neverjetno. — Obe stari stranki pa lahko napravita konec takemu gibanju s tem, da se pogumno in na odkritosrčen način lotita vseh velikih problemov in nalog. —r
nega okrajnega pravdnika je ista j kot ona policije, da je bil motiv zločina rop ali pa odvzetje pisem, katera bi se lahko porabilo v iz-koriščevalue svrbe.
Albert Guimares, katerega je metuljček z Broadwayja imenoval "baby-ja", je povedal časnikarskim poročevalcem nadaljne podrobnosti. On noče, da bi ljudje verjeli, da jo je pretepjd ali da je sprejemal od nje dragoceni darove. Rekel je, da je tekom preteklega leta zaslužil £75.000. in da je večino tega denarja izdal za Dorotejo. Rekel je nadalje, da je policija sicer objavila, da ni mogla najti v hotelu Embassy, — kjer stanuje, nobenega, ki bi ga videl tam ob dveh zjutraj, da pa
— Tukaj je deset dolarjev za ( »a. se gla.-i, da so pričeli Fran-kazen, tukaj šest dolarjev za stro-; cozi graditi velike vojašnice na iz^
šlce, tukaj pa ilolar, ki ste mi ga posodili.
— Spravit«* tistih šest «lolarjev — je ukazal sodnik. — In ne na-ilju. pijte se več. Bodite še zanaprej tako pošten.
točni meji Ruhr okraja. Iz tega je na prvi pogle«l Tazviilino, da nameravajo trajno ostati v ozem-
KA CESTI JE PIL STRUP UMRL-
IN
Včeraj popoldne je stopil Iz neke lekarne v New Yorku 40-letni Emil Schuman ter izpil steklenico jodove tinkture, ki je je malo prej kupil. Neki šofer ga je videl, ko se je majal semtertja, po-
tegnil ga je ▼ svojo karo ter ga kaže teleTonski zaznamek, da je j odpeljal proti b<j4nišnici. poklical Dorotejo na telefona ob' Medpotjo je pa možak že umrl.
V SMRT V STRAHU PRED SLEPOTO.
V Bronxu se je včeraj zastrupila s plinom Mrs. Hose Kerr, stara petinšestdeset let.
Na mizi je ostavila pismo in ček za 100 dolarjeiv. V pismu je navedla, da je šla prostovoljno ▼ smrt, ker se je bala, da bo oslepela. Pripomnila je, da naj bo 100 dolarjev za stroške, ki jih bodo imeli žnjo.
^F^-r -	^	■	T	■ -	• 1 ^ .-:


GLAS NARODA"
IAN BAILV|
and Pi.oii«n«a oy
FeMisMag
(A Corporation)
^KANK IAKIIR,
Plač« of Bumlnmm M U CortlanOt ItrMt
LOUIS IKNCDIK, Tf
tt»« Corporation and •oroufh of Mtnhattan,
of Abova omili
Now York City. N. V.
"O L A I NARODA** (Votoo o« tka Poop ta)
Kvory Day Iwpt >owdoyo and Molldaya.
Co col* »to vol Jo Hot In Canodo
Zm pol loto _. Za totrt lota ...
OLA S xxmsx 23 M'ATtCA 1923
Vsaka steklenica
Subscription Yearly M-00
Advcrtiacmont on Agre«m«nt
Ola« Narcda" lihij* vsaki dan Imepiil nod olj in
bcjsiaj km podplaa ta ootbncatl so bo prlob€u}«Jo. ■tljoc »o Mousy Order. Pri spremembi krajo naročnikov, proalao. do aa tudi prejtajs blvsJlJJe nsinanl. da hltrejo najdamo naslovnika.
"O L A S NARODA** t«-«»»«i at root. Borough of Manhattan, Tolephono: Certlandt IS7t
York. M. Y.
Peter Zgaga
POMANJKANJE DELAVCEV n ^ ■ FarmProducts Co.Inc.
PBB	, , ,	Walker7300
I/. V\ ashmgtona poročajo, da bo kmalo pričelo v Z aru- ________
/.* Iliii ilržavalt manjkati navadnih delavcev.	i ve*" j i uspeh kot je bil v tem lotulf Prosi se elanstvo Slov. Doma,
Že sedaj primanjkuje najbolj važnim industrijam na-j Pa ne ho kdo mislil, da jaz da t<> vpo&teva in da se omenje-vadnili delavi-ev, in položaj je baje tak, da je treba takoj pretiravam ali da hočem vso stvar j nega dne vsak član Slov. Doma
nastopiti ter odločno izpremeniti obstoječ položai.	i**1110 nuilo.oJe^atl' naj f *>a udeleii te glavne seje. Ker bo tudi
i	• i • • x -i* * i . sam prepriča na svoje lastne oei, volitev novega odbora Slov. Do-
kot .».>< ),<HHJ premocariev, ki niso bili zaposleni..	__ i ,.„;i,i ° -	.-
* ...	.	. bodisi y Domu ah v poslovnih! ma, izberite si >z svoje sre;Ime lno-
u\< ni najbolj nevarnih zimskih mesecev, bo pritrdilo iz-j,i da delavcev v tej deželi sploh ne manjka.
►skupno število delavcev, ki so v tej deželi brez debt, znaša sedaj dva milijonar in pol.
knjigah, katere so vsakemu na j že, kateri v reraiiei imajo pravo in razpolago, ee kaj dvomi. Ta pri- j dobro vol jo do Še bol jšega napred-ložnost vam l>o dana dne 29. aprila ka Slov. Doma. Omeniti moram, ko se ho vršila glavna elan-; da novi odbor Slov. Doma*nastopi
Ilidustrijalni krvosesi izjavljajo, da ni ljudi, ki bi sk» sl<>v- Doma. Omeniti mo- takoj prvo nedeljo v maju, da ne
in«, di opravljati delo.	ralu' da «lavna flanskaseja Slov. |K) kdo mislil, da se hoče kaj za-
.>	•	• i . ixi... j,-- t - Doma bi se imela vnati 1. aprila, vi„-„v„t:
i'ovseni jasno je, da si predstavljajo mdustnjalm ko pa je ravno velikomx-na nede-i * , .
ma-nati pomanjkanje dela le v slučaju, ee prosi za delo ]ja, ne bi bilo umestno. Zavoljo! Vw**le Ul sreene velikonočne le 1 roje ljudi mesto deset ill.	I tega se je glavno člansko sejo Do-! praznike vsem slovenskim roja-
Kadar prosi dela deset ljudi, takrat postanejo OŠab-'ma preložilo na peto nedeljo v j kom ill rojakinjam želi ni in prezirljivi ter pričnejo ix>tiskati cene navzdol.	aprila.	.	Ivan Varoga.
Kadar prosi devet ljudi za isto službo, se potolažijo ter ]»ostanejo zopet ošabni«kot so bili odnekdaj.
J >elavci so v njihovih očeh le sužnji, ki morajo opravljati vedno le suženjska dela za najmanjšo mogočo plačo.; V naši državi prevladuje splošno prepričanje, da ne;
'"Edinost" se zgraža nad vsebino ženskih pisem, ki so bila objavljena v moji koloni, j Javnost se ni zgražala. Že vsa i ; uredništvo ni dobilo nobenih pritožb.
Zgražal bi se vsak pošten človek, če bi vede!, kakšne kvasijo uredniki Edinosti"'' ženskam pri spovedi in drugih podobnih prilikah.
* * i *	I
Pri jugoslovanskih volitvah so zmagali radikalei. Večine pa nimajo.
Radič bo njihov največji na- j sprotnik.	g
in Pašič bo imel z Radičem tisočkrat več opravka kot ga je imel s Kristanom, preti no se ga' bo iznebil.
^ navadnim komisarjatom Ra- I dič nikakor ne ho zadovoljen. * o *
Senator Borah iz Idaho zahteva, naj Združene države takoj priznajo Rusijo.
Razsodni svet je že zdavnaj spoznal, da je treba priznati bolj-ševiško vlado.
Senator Borah je pa prvi izmed senatorjev Združenih držav, ki to javno in odločno zahteva.
Napredek, četudi precej pozen | napredek.
iJmjnslntmuska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Srimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELV, MJNN.
Qlovhl odborniki.	•
Prsdoedalk- RUDO I.P PERDAN. KI E. ISSth St.. Clsvolond. O Podprodoodnlk. LOUIS BALA XT, Box 1M Peorl Ato^ Lurola. O. rajnik: JOSEPH PISHI.ER, Ely. Minn. BlocaJnUc: GEO. L. Bl.uZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačani* amrtnln: JOHN HOVEBN, «11 — lftft ATO. MMk Duluth. Mina.
Vrhovni sdravnlk • Dr. JO«. T. GRAHZK. lil ■ Oblo fltroot. N. a. FltUtarfh. Wm.
Nadzorni odbor:
ANTON EBaSnIK, Room m Bake well Bld*„ oor. Dlojnomd omd OrnM
Streets, Pittsburgh, Po. MOHOR MLADIČ*. 13S4 W. II Street. Cblcoco. HL FRANK EKRABEC. 4S33 Woohlnston Btroot. Donvor. OoIOl
Porotni odbor. LMONARD 8LABODNTK. Boa 410. Ely, wiw^. GREGOR J. PORENTA, Block Diamond. Wooh. FRANK BO RICH, <217 fit. Clair At*., CIotoIob«. O.
Zdruiovainl odbor. VALENTIN PIRC. Tli London Rd.. N. E.. ClorolasC O. PAULINE ERMENC. 63» — 3rd Street. Lo Salle. IU. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Puoblo. C old. ANTON CELAKC. 638 Market Street. Waukeffan. 111.
--Jodnotlno aradno rlaaUo: "Glaa Naroda**.	. , ,
Voo atvarl tikajoče ao uradnih sadev kakor tudi donarso »odlljatro
naj oo pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pri tot be naj oo poAlUa na prod-•ednfka porotnega odbora. Proftnje sa sprejem rovih tlanov ln bolailka opisovala naj se poSUJa na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska KatollBka Jednota oo priporoma vsem Jugoslovanom na obilen pristop. Kdor -eli postati član te organizacije, naj oe zglaal tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev oo pa obrnite na gl. tajnika. Noto društvo ao lahko Titanovi g I člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Iz Slovenije.
smemo še nadalje uvažati priseljencev, ki bi delali za maj-
Zopet pes ogrizel dečka.
V .Mariboru je l)il nedavno od-
hen tlenar ter s tem tlačili navzdol plače ameriških de-' rejen strog pasji kontumac. Kljub
temu se klatijo po mestu psi brez nagobčnikov in zgodilo je celo, da je bil te dni devetletni Josip
laveev.
Wliki ameriški industrijalci pa niso s tem zadovoljni.
i'v ne lx)d o dol.ili industrijalnih sužnjev iz Evrope, iilibo- ^ ^ Te, um uev<*tletni J0S1P , -	.. ,. - -»"-i. • i i- t i.. x .. ,	, Hegie od nekega psa moetio ogn-
""j*;""7"iz K,ta'ske ;i,1.1 lnd,Je- <e se .iim to ne bo, 2,„. Pes j. last žeJeznbil;,ea ,;v, pnsrerilo. bodo pa imporitrali ceneneno bla^o.
NoIk'11 kongres Združenih držav jih ne bo mo^el ovi-niti, kajti vsi konm-esniki so odvisni od izkoriščevalcev de-! lav>tva ter se bogate z njihovimi prispevki, brez ozira naj bedo, ki prevladuje med delavstvom.
I.e eno )><»t imajo delavci, da zavarujejo sanic sebe. Organizirati se morajo vzgojno, ekonomsko in poli-
denta Studenenika, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
tično.
D
opisi.
ZIJ
I >
NuVirk,
Forest City, Pa. ' <_nibili veselje do delovanja v nadoma umrla Trre-; napredku.
mati devetih otrok. I*rtil enim letom f»e je ustano-• .a i/, vasi Vrhovo, Si. vilo mladinsko tamburaako dru-)» Temenici. Tukaj /a- štvo "Ilirija", katero je v tem ■ r -a. d e vet otrok o<l 1(J kratk«*m r-a.su iuielo najlepši na-lo \") iet, dva brata in prtd.'k. kar ga moremo pri<'ako-.». v staiMiu kraju pa ma-, vati. To je v ponos temu napred- jspevki iz raznih fondov in menda vata :i štiri s. stre. Naj, ku ne le samo pittsbumki sloven-j tudi s podporo nnemŠke vlade hi-
Celjski hotel "Union",
kjer se je vršil žalostno znameniti "Jagaball", je historična lii^a. Ilutel Union je bivši "Deutsehes Ilaus", katerega temeljni kamen je bil položen "im Jahre des Heils 1905, 2018 nat*h Norela", kakor pravi ustanovna Listina. Palača naj bi imela pomen, "dean an-drjigenden Gegner in der deut-schen Siidmark-Greaizstadt Oil li jtnlen Fussbreit der vaterliindi-schen Seholle streitig zu ma-ehen*"dem Deutschum dieser Stadt ein Sammelpunkt hoclister Kraftenialtung zu sein". Lastnik hiše je bilo ]>osebno društvo "Deutsches Ilaus", ki je s pri-
l..iika auvriška pa n.i>«- /.a!j'*!
gi-uda. Dru-
IV /.«iif» .fosip Tomie je obiska-i e .-r .ja in ]>Uj%tila prvorojen-
.. u-'-erko. Čestitamo!
Pittsburgh, Pa.
ni ve'- nobenega dopis-v t< j veliki pittsburški slo-v»m nas.'H»ini, kakor etlino j / Da moram le jaz h val iti in grajati delovanje pittsburškega -.I-.venskega napredovanja? Ali le j; z m »raiu od enih pohvalo, od drugih pa grajanje poslušati? Za-k.ij 1». š<> kateri drugi ne ogla-s.!, ko jih je dosti sj>os/»bnih .st- '»:ti v javnosjt, znahdti ^e veliko b'.'jxili kot sem pa jaz.' Kaj je tej moleeenosti vzrok, bi lahko usra-nil, ali je bolje, da za enkrat pre-«ie:u. Samo toliko rečem, da ako hi f>i!<» več dobrih iii resnih dopisi »v, l>i bilo dosti v«vje zanimanje do slov.-n>.ko«a napredka, in na-Nel1! ti:i bi pf&a na tisto stopnjo, na kaferi bi morala v resnici biti. Ali tako pa leze in leze jako po-»*asi in še tukaj večkrat omahuje, kar je v rnuiei ob^aloviuija vredno. Kriva pa je vsema temu pomanjkljivost vzpodbude do delovanja potom dopisov.
Zavoljo tejra prosim vse tiste, kateri *<e znuuni stopiti v javnost, da si ve<-k rat	časa. S tem
pittsbumki -ki nas' lbiiw, ampak tudi drugim bližnjim slovenskim naselbinam na umetnost tej mladine.
Ali žaUho/.e tudi tukaj se je pokazala nekaka omahljivost in nastal nesporazum, kar bi lahko imelo slabe posledice za nadaljni n&p redek.
«o zgradilo ter jo upravljalo. Ob prevratu je bilo društvo razpu-ščeno. V zadnjem momentu pa so celjski nemški gospodje uprizorili ariginaalen trik: zbralo se jih je enajst, ki so nmogo miljonov \"reduo poslopje kupili od društva "Deutsehes Haus" za 260.000 K,
Zavoljo tega bi prosil starLŠ* te da bi na ta nf[n ^remeniU last-mladine, da bi to malenkost, ki je	vsenemskega bojnega dru-
nasTala, mirno porajali in s .po- *tva V P^vatno last celjskih medvojno močjo zopet začeli delo-	Držaji upravitelj je vati za stvar, katera je pokazala! Pr(>ti teJ	tožbo in so-jako tin uspeh. Upam, da res ne famoano kuI>11° P^bo l>oste sami podirali, kar ste pri- pred n^Kaj lednl ra^eljavilo. Načeli zidati, in svoj lastni narod pe-i pc4 na Deut^'hes Haus ^ ^ hali v nazadnjaštvo. Ako boste vi sami ovirali napredek svojega na-
si 1 "Durch muss des Kieles Erz!" V njegovih dvoranah in niti v
ro<
..Ja, kako morete potem pričako-!^1™	ki se je že takrat
vati od mladine, da bi spoštovala' Tiahfjaila v	Haus, se ni
in ljubila narodnost staršev, še ^l ^love^sk, dovek niti pojavi-
ti. Menda bi ga bili g-ladko ubili. V Deutsehes Haus Slovencev niti
Izvoz iz Slovenije.
Zadnje tedne je znatno oživel izvoz iz Jugoslavije in tako tudi rz Slovenije. Predvsem z vaza Slovenija les in sicer v glavnem v ita-l?jo. Zadnje tedne je šlo i/ Slovenije preko Jesenic nad 4<H) vagonov lesa. Povpraševanje po le.su je stalno zelo veliko. Italjanski lesni trgovski agenti so Slovenijo takorekoč poplavili. Cene lesu v Sloveniji so sedaj precej stalne. Nadalje se izvažajo iz Slovenije v precejšnji meri zaklane svinje in suho meso. Mnogo tega gre v Francijo, kjer uvaža naše blago predvsem tvrdka Lavrič v Stras-bourgu. Istotako uvaža omenjena tvrdka mnogo na-se žive pei'otnine. V zadnjem času se je izvozilo tudi nekaj jabolk in kleja v Italijo ter prediva v Češkoslovaško.
Mariborsko olepševalno društvo
je imelo svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležil v imenu "Zveze za tujski promet" tudi dr. Andrej ka, ki je v daljšem govoru razložil velik pomen tujskega prometa za Maribor in obmejne kraje. Maribor je imel lansko leto nad 52,000 tujcev. Olepševalno društvo se bo zato spremenilo po vzorcu drugih olepševalnih društev. tako da bo vnaprej tudi gojilo tujski promet. Društveno delo v preteklem letu je bilo jako plo-d on osno in koristno za olepšavo mesta, še več dela pa ga čaka v tekočem letu, ko izkazuje proračun 151,000 Dan potrebščin. Predsednik društva je Ivan Šiška.
- *f
Nasilni krojač.
Najboljše v življenju je dej stvo, da smo v popolni temi gled« naslednje /očke našega ž i vi jonskega programa.
* * *
Izza časa, ko so izkopali v Egiptu grobišče vladarja Tutank-kamena, je ponorel ves ženski svet. Po večjih mestih nosi že sko-
Železniški "specialist".
Beograjski poliriji s«- je posrečilo prijeti davno iskanega tatu in j-;' vojnega begunca MVlorada Ditui-trijeviča, specialista v železniških ! x
je hodil' k' bodo uporabile kot holniš-ni«-e za nalezljive bolezni.
Lesene hiše za nalezljive bolezni.
lieograjsko časopisje poro«"-a, da ministrstvo za narodno zdrsiv-) je iiariM-ilo i/. Ne^nčije na ra-'uii »dškcKluiiie	lesenih hiš,
---------------I i.: . i
tatvinah. Dinilt rijevi« vedno v uniformi z žebv.iučarski-ini <Klznaki, z železničarsko svetilko v roki in s«i je vozil vedno o«l postaje do postaje in ponoči. V vlaku je " razmeščal" potnike, dobijal od njih napitnino, v gnječi
pa i-.k al po tujih žepih denarnice -strstVil- razvidno, <la je Jugo-raj sleherna čevlje a la Tutank- m se tato ^pošteno" preživijal.j »lavija prejela do dne 31. decein-hamen. tutankhamske vzorce na priznal je, da s > tatvrne zelo šte-1 *>ra na '*ačun reparacij iz Bol-obleki in celo tutankhamski ple^i1 vilne, ali (Ta so tako malenkostne.I -;it !-'f>	ovac, r>(MK» konj,
so na dnevnem redu.	, da se nobene več ne spominja.
Nekaj pa ženske pozabljajo, o-
Dobava živine na račun vojne odškodnine.
Iz Beograda poročajo: Iz uradnih podatkov poljedelskega mini-
ziroma v dveh stvareh ga nočejo posnematii.
Namreč: Tutankhamen je bil
4400 volov, 6000 krav in 5000 bikov; iz Madžarske 344*1 ovac, 700 konj in	goved; iz Nemčije
konj in volov.
Ncvi češkoslovaški poslanik v Beogradu.
češkoslovaška vlada je zaprosi-j	Potres v Osijeku.
precej pameten človek; lutank- i., :...„,.	........r.-,.,. i ,	.
J . .. . " , - t la jugoslo\.msko vlado /a agiee. Kakor poif^ajo osij«-ški listi, je
hamen si ni mkdar mazal z zavbO;Tnp„t 11((Vf.'r-. M(j.|M:i;, v Ki- .m-i	• - ■ > , .. - -
. nieai /.a nove-g.i p<»sian.Ka v ie -, bil tamkaj o. tebr. ob 11. uri 45
obraza-	^	gradu Jana Šebo, dos^lanjega če-jm:.nut kratek, a precej n.o.-an va-
* *	i*škoMl o vaškega generalnega kou- |,,v;,	katerega je
Pariški listi jioročajo, da je do-1 zula v Hamburgu. I*iistanek jugo-
segel neki Francoz rekord v j»le-1 slovanske vlade je siguren in
Plesa r je štiriindvajset ur 1 ha bo v najkrajšem času imeno-
S^Jl J 11
neorenelioma.
On je ničla v primeri s fanatiki, ki se dajo slepiti od eikaške gospode.
Na njeno godbo plešejo nočfci-dan že leta in leta.
Najbolj kričav inštrument tc godbe je bil nekaj časa v Pašiče-vi službi. Pašič je pa tako hudo zatrobil vanj. da je s frčal nazaj v Ameriko.
# * *
Pa. pravijo, da nismo Slovenci temeljiti in dobri hlznesmeni.
Pred leti se je odpravil v domovino dovvntovvnski rojak. Prodal je vse svoje pohištvo in opremo za večji denar kot je pa ku-pil.
V Ameriki ima še nekaj lastnine, namreč na brooklvnskem pokopališču plačan prostor za svoj grob poleg groba svoje žene.
van. — Jan Seba je ed»*n najsposobnejših e »škili diplomatov. Star je šele 37 let, po poklicu novinar
t<-r odlireii gi»spod«ir>ki strokovnjak. Predsednik ilasirvk jra j»o-sebno \-isoko ceni. I*o prevratu je bil Seba češkoslovaški konzul v Trstu, lani je bil imenovali za generalnega konzula v Hamburgu.
S sankami v smrt.
V Vinkovcili se je sankal neki šest leti i i deček na malih sankah. Spust ivši se z brega v dolino. j»-naletel na nezavarovan vodnjak, padel vanj in utonil. S»de zvečer so dečka pogrešali. N;išli so ga mrtvega v vodnjaku.
Učiteljski cdbor pri ministru prosvete.
Tz Beograda poročajo, da je ministrstvo p ros ve t*' usvojilo prošnjo učiteljskega udruženja in for-
ljalo jHxI/eui>ko bi »1 men je.
ipreni-
Kot sem slišal, sedaj ta prostor ni;ralo poseben odbor, ki bo dajal
nasvete in -mnenja t* učiteljskih vprašanjih. V ta odbor pridejo zastopniki ministrstva in člani učiteljskega udruženja.
prodaja. V izgubo ga pa nikako* noče dati.
* ♦ *
Italjanski fašisti nameravajo
Matija Pesjak iz Laaieovega pri ustanoviti več svojih pododsekov
manje pa, da bi delovala za napredek »voje narodnosti!
v	, . , . za hlapce in dekle niso hoteli. Ka-. .	^ ™ ,
Zatorej pogum m na delo, da bo k(J draga5e je danes! Isti gospod-	= "Kot hrvaškega pre-;
imelo xtef>rtcak»van uspeh, in da ^ ^ ^ ^^ ^ ^^ siea te zakoljem, ko te dobim!";
Radovl jici .se zanima pole? svojega krojaškega poklica tudi za mesarstvo. Po glavi mu hodijo zlasti hrvatski prašiči, ki bi jili jako rad klal. Ker pa mu ne pridejo pod roke, se rad spravi na<i koga dru-gesra. France Hlade z Jesenic ga je baje nekaj opravljal. To je Pesjaka tako raztogotilo, da mu
v Ameriki.
Ameriška vlada je proti temu. Preostaja jim ena sama pot. Ku-kluksklaneem naj se pridružijo. £>met spad* na smetišče.
ia vzor vsem pstalim si oven-naselbinam v širni Ameriki I
postane pittsburška slovenska naselbina skira
Kar se pa Slovensskega Doma tiče, moram povedati, da je v tem zadnjem letu napredoval, da še v no-l>enem letu ne tako. In v tem leta je šele nastal pravi medsebojni sporazum in to je dovedlo do lepega uspeha.
Zatorej, cenjeni slovoruski rojaki
l
vorili o " serbisehe Schweine und Hunde" ter '^serbisehe Hanimel-diebe", so tokrat slovenskim hlapcem napravili eelo globok poklon, češ. pridni ste, dobri in pravični! Za smehljajočo masko p«a so režali zobje: "Serbische Bagage, windische Hunde... "
v Pittwburghu in okolici, še bolj e tudi dali norega pagrtma ti- 'tesaio še objemimo Slovenskega ■tim, ki že omahujejo in ki so iz- Doma, da bo danes leto dvakrat natelja te®a zarvoda.
Imenovanje.
Dosedanji vodja državne realne gimnazije v Kočevju g. Anton Burgar je imenovan za rav-
Svojo g^-ožnjo je tudi izpolnil. Pri prvi priliki se je zakadil v Hlade- j ta z nožem in hi se temu nedvomno godilo jako slabo, da se mu ni posrečilo pobegniti k sosedu" ki pa je pred razjarjenim nasprotnikom zaprl v svoje stanovanje in reščl tako preteče pogube. Pesjak je prišel pozneje orožnikom v roke, katerim pa se je hotel s silo iztrgati. Da si ohladi svojo \roco kri, bo imel sedaj štiri meseec časa v zaporu. Tako je razsodilo ljubljansko deželno sOdašče.
H3DOJAKE opo-kM zarjamo, da OtJ je c«na za "Slovensko-Ameri-Koledar" S-Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
PoiQite nam svo-to in naslo^ svoj prijateUa yr
" mu
Preprečena železniška nesreča.
Pri Sesvetah v zagrel>šlu okolici bi se bila skoraj pripetila velika ne-.reea. Osebni vlak Zai^reb-No-vaka je bil ustavljen pr«-d postajo
Mesvete, ker so l>i!i tiri na postaji zastavljeni z vozovi. Komaj se je bil ustavil vlak iz Zagreba, ko se je pojavil osijeski poštni vlak. odhajajoč i7. Sesvet, s polno paro, vozeč proti strvječemu za*rrel>Ake-mu vlaku. Strojevodja stoječega vlaka je zaeel voziti nazii j, d oei m je strojevodja osiješkega vlaka dal "kontra", kar je zelo nevarno, kadar je vlak v polnem teku. Potniki ot«je»kega vlaka, videči veliko nevarnost, «*> začeli skakati iz vozečega vlaka, da se rešrjo. Edino pravilnemu funkcioniranju vseh zavor in spretnosti strojevodje Iiončarja se je zahvaliti, da se je preprečila katastrofa. Le
251etnica gledališkega umetnika.
l>n«' lo. februarja je obhajal elan Xarodnega gledali«s»'a v Za-yrebu Ivo Ka..' 2-jletiiw'o svojega uiinrtniskega delovanja na omenjeni pozoniiei.
Zaljubljen par ubil nadležnega snubca.
X u Vr;i]ve v zagrebški okolici našli truplo Josipa Lonea-riea. 241etnega kmetskega fanta. Doznalo s<* je, da sta ga ubila .Marki Majdak in njegova nevesta Hai iea Skal in. ker je Ijon«"arie hodil za Skalinovo iu.skuš;il razdreti /ar««ko. Oba sta izitM-ena zagrebškemu S0tliš<''U.
Gospod in slugu pihata kašo.
Na Visokem v "Bosni je bil Os-man Kurtovie obsojen na mesec dni zapora. Ker pa mu kaša ni prav dišala, se je pogodil s svojim slugo, da ta oils.-<li, proti primerni odškodnini seveda, zaporno kazen. In r»-s je slu«ra namesti> svojega ?'>spodarja š»*l v luknjo. Toda I smola! Zacbiji »lan zapora s<» spoznali prevaro, poslediea: «0S]kk1 in sluga morata pihati kašo.
Nova sladkorna tvornica.
iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo osnovanje velike tvorni-ee sladkorja v Somboru del. družbe.
Glavnica znaša 15 miljonov Din.
Žetev v Jugoslaviji v letu 1922.
Po "Almanahu novosadske borze"' se je pridelalo v Jugoslaviji laiisk«'t£a leta: p-seniee 11 miljonov ."»69 ti«*' 740 q, koruze Oo m;_ Ijonov 510 tiso« q, rži 1 mjljon ITI tisf-e 2H8 ječmena 2 miljona 3:11 J "»4 f| in ovsa 2 iftiljofia 470 tisoč (<| p^.meni kvintal.)
ALI VESTE, —
«:a je .Tocosiovan Anthony F. Lucas,
roriom iz	f.rvi za.lel na olje v «lr-
žavi Texas ter da ca mnogoteri smatrajo očetom oUante industrije v
Texas? Ali veste, da dobite pri naku-
neznatna dietanca je Se ločila ol>a Helmar tarSkih cigarct M*tl
stroja, ko sta se vlaka ustavila.
m tobak, v dragih cigaretah pa navadnega?


Leonid Andrejev:
Povest o sedmih obešenih.
Za Glas Naroda prevel A. Žabec.
glede na omenjeni grozni žaloig- 'Zavarovalnina za izgubi je-
ri, da bo prepotoval Saharo. —	*
j Dvanajst let se je pripravljal in	[|3 PI SITI 31
vežbal za svojo nakano: spustil	* _
(Nadaljevanje.)
K-» je .lan^on začutil potrebo po /••!)>k i, j" pričel dvoriti domači d»*k . K--r ft.i je bil nizke, ne-f»kr< tne postave in ve* pegast po ♦ •t.r;. ' t. ga je dekla odbila.
Ampak, dasi je malo govoril, po-*! ii .I je Jan>on neprestano.
- ti»kov.d je tihim, zasneženim &t» p an, t ajin-it veno iolestečim go-/ i m, sonornetnu brnenju žic. j.j/p'-f h pr«*ko telegrafskih drogov. Samo on je vedel, kaj »epe-l<» otepe. kaj šiime gozdovi, kak-no pe.^m po jo telegrafske žiee. Prisluškoval pa je tudi pogovorom rno/. povestim o umorih, ropih in požigih.
Neke noči je pričalo v vaškem cerkvenem zvoniku biti plat zvo-na. (iorelo je. Malopridneži ««1 I>ogv■ UimI <o 4»rop« 1 i sosednjo kmot ,jo. I morili >o gospodarja in lijeir \ o /en<» ter zapalili hišo. To str.iv » zlmlej>tvo je izzvalo btrah tudi na kmetiji, kjer je .T;in-hon *bi/il; dan in noč so bili od-Ve/ani p> ; go»fK.dar je j »r: »Ion Ti J puško k {nedelji, da bi jo i m*-1 t .i ko j pri r<«kah. Tudi .lan-sonu je h«»t«-l dati .staro puško, a » je prej*l**da!, je zmajal t. r vrnil g'»sjN>darju. r ni mog»d razumeti, ka-tnieti .lansoti več zaupa j finski nož kakor pa v j
ta, U T (fbi
Ch
ko u nja »it ar« i
mu
e ubil, — odgovoril
in
■•j.i / !»i-.kep;i ve«*era. ko s..	i lilajM-i odšli na |>ostajo.•
je t.iisti Ivan J an soil, ki je imel s'rali pred puško, izvršil umor in rop. »ril je vse to s presenetlji-\ ) »tn-ista'.'u« siju. Ko je zaprl go-fr|KMlarjeve{fa služabnika v kuhinjo, j.« priš.-l za>pano-b'tio in j« m ;i-v| *r>e>p'*d»rjn v ozadje ter jja sunil parkrat z n»žim v hrbet.' < •<>>|N>dar se je zgrudil iu*/.i\ e«,t en na tla: njegova /ena je pričela kričati !'-r v strahu in zmešnjavi tekati po sobi. Re/eč:b zob in držeč sv».j no/ v roki, je pričel .lan-►on preobračati kovčke in odpirati Tiii/niee. Našel je denar; na-> to, Jtakor da je šele sedaj prvič
opazil go^HMlarjeVo /ei»o, ^e je vrgel nanjo. Pripetilo pa se je, da mu je odpadel nož. in ker je bila žena močnejši. se ni samo ubranila. marveč ji je skoro podle-' gel. V te mrtenotku je prišel go-hpo lar k zavesti in služabnik je medtem vdrl kuhinjska vrata ter prišel v sobo. .1 an son je jM.begnil, l jeli s.» j^a uro kasneje, in sicer so jr.i prijeli v kohtrni, kj« r je hotel po-itekniti n srenj.
< • /. ii< k;ij «lni je .Jansonov pro-
spodar za ranami umrl. Janson je bil zaslišan in obsojen na smrt. V sodni dvorani bi kdo dejal, da' Jnnsoii nima pojma, kaj se godi okoli njega; zvedavo je gledal po veliki dvorani ter si trebil nos. OUtdi vratu j«' imel zavezano u-not/atio kleklano ovratnico, ki je l>il.i iit>k<iaj r.leee barve; njegovi lasje - • bili na nekaterih mestih čriu in jrladki. na drugih pa * izgledali k.»I jMivesma slame na neobdelanem, zanemarjenem po-Iju. -
Ko je bila proglašena obsodba. ki se je glasila na smrt na ve-isalih, je J an son takoj pokazal nekaj življenja. V obraz je postal rdeč in pričel je razveza vat i in za veza vat i svojo ovratnico*, 'kakor <la «r.i tiiš<"i. Nato je pomahal z rokama, ne da bi vedel, čemu. ter rekel predsedniku sodnega dvora, ki mu je prečital obsodbo:
—	Ona je rekla, da moram biti obešen.
—	'Ona*T Katera ona? — je vprašal predsednik globokem basu.
Ja nson je pokazal s prstom na predsednika sodnega dvora in, gledaje ga v oči, jezno odgovoril:
—	Vi!
—	Nu. in ?
Spet je Jamon pogledal enega sodnikov, v katerem je menil videti prijatelja, ter dejal:
r— Ona je rekla, ds moram bi-
ti obešen. Ampak jaz nočem bitij
obešen!
—	Odvedite obtoženca!
Toda Janson je imel še vedno čas, da je ponovil:
—	Jaz i točeni biti obešen!
Zaprli so <_ra v celico, v kateri!
je prebil že mesec dni in katere! se je že privadil, kakor se je pri-: \adil in prilagodil sploh vsemu: udarcem .vodki in zasneženim stepam. Olo dobro mu je delo, ko je spet zagledal svojo poste-. 1 jo; tudi jedel je s tekom, kajti od zjutraj ni použil .še ničesar. X... ir >vo udobnost in zadovolj-' nost je kvarilo >amo ono. kar se' je prigodilo v sodni dvorani, glede česar si ni bil na jasnem, kaj naj si misli. Niti pojma ni imel, kakšna je smrt na vešalih.
delničar mu je dejal v dobrohotnem, zaupnem tonu:
—	Nu. brat, zdaj imaš; obešen
bo«!
—	Pa kedaj me bodo obesili? — je vprašal .Janson v neverjet-i nem. skeptičnem tonu.
—	Ah, počakaj, brat; dobiti moraš tovariše; gospodom se ne j zdi vredno, ukvarjati se s po-[ sAmnikiim, posebno ne s tako neznatnim možičkom kakršen si ti.
—	T.»rej. ke.Taj ? — je vztrajal Janson.
Ni se mu zdelo verjetno, da se jint ne 7*\i vredno truda, da bi pa samega obesili; temu pojasnilu ni veroval, pač pa je mislil, da so : enostavno odložili eksekucijo in da ga bodo pomdostili.
—	Ha, kedaj, ke^laj ? — je ponovil jetničar. — Tu ne gre za vprašanje o obešanju {isa. katerega se pobije z enim samim udur-ertin za Vsakim plotom! AJi bi
orda ti rad videl, da spravijo tebe tako s sveta, nbotnež
—	To ne. nikakor ne! — je o<l- !
najrlo režeeejra obraza; .Tanson. — Ona je tista, ki je rekla. da moram biti obešen, am-{>ak jaz. jaz nočem biti obešen!
In. morda prvikrat v svojem življenju, se je pričel smejati —-bil je to režeč in bebast smeli, toda strašne veselosti. Jetničar je ■■supel in presenečen gleda J .Tan-* na ter namršil obrvi: ta bebasta ve.^elost s strani moža, ki bo v kratkem obeš.»n. je bila insult same jetnišuiee, ropanje samim ve-i šalim.
—	Hudič te vzemi! — je rekel jetn-ear ter pljunil na tla. — S'rela. čomu kažeš zobe? Tu nisi v krčmi!	i
—	Ampak jaz, jaz nočem biti obešen! Hadia-lia!
—	Satan! — je dejal jetničar ter se prekrižal.
Ves večer je bil -Jasnon hladnokrven. da celo dobrovoijen. i*o-navljal je svojo frazo: — Jaz nočem biti obešen! — pri čemer se je tako nveril. da res ne bo obešen. da ni imel povoda, razburjati se. Na svoj zločin je že davno pozabil; včasih .j«' samo obžaloval. da mu ni uspelo, umoriti tudi ženske. Pa kmalu je zadevo pozabil in ni več mislil nanjo. Vsako jutro je vpraševal, kdaj bo obešen. in vsako jutro mu je jetničar nevoljen odgovarjal:
—	O. imaš še dovolj časa! — Nato pa je šel naglo \en. predno se je pričel Janson smejati.
Tako se je Janson polagoma bolj in bolj vdajal misli, da se ek-sekueija sploh ne bo nikoli izvršila; po vse dni je preležal na postelji. sanjal o zasneženih stepah, o kolodvorski restavraciji in o drugih stvareh. Ker je bil dobro hranjen, se je pričel debel it i.
—	Sedaj bi me gotovo ljubila.
—	je dejal sam sebi ter mislil pri tim na žpno svojega umorjenega gospodarja. — Zdaj sem skoraj tako velik in težak, kakor je bil njen mož.
Imel je samo eno hrepenenje
—	po vodki in pa po vpregi in konju, s katerem bi v polnem diru galopiral po cestah.
Ko so zaprli teroriste je izvedela o tem vsa jetirišniea. Nekega dne, ko je zastavil Janson jet-ničarju svoje običajno vprašanje, mu je slednji odgovoril:
—	Kmalu se bo zgodilo. Mislim, da v enem tednu.
Janson je obledel; oči so mu ostekleiiele, in zdelo se je, da bo zaspal.
—	Vi se šalite? — je vprašal.
—	Prej nisi mogel pričakati, danes praviš, da se šalim. Tukaj se ne šalimo, dragi moj. Ti si tisti, ki bi se rad šalil, n tu ne poznamo šale, — je odgovoril jetničar hladno ter odšel.
U ELM AR
"STOJTE IN GLEJTE KROG SEBE
Glejte ljudi, ki kade HELMAR turške cigarete.
Prijeten in zadovoljiv izraz njihovega lica kaže, da se vesele 100rr čistega turškega tobaka, ki je v HELMAR.
HELMAR turške cigarete vam dajo kakovost in užitek. Navadne cigarete vam dajo samo ko-ličino in ničesar drugega.
HELMAR so v lepenkastih škfct-ljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in krušenjem. Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
Izdelovale! prvovrstnih
turških in ejrfpeanskih' cigaret na svetu.
se je na devetero potovanj, na katerih je premeril nad 21.000 kilometrov, in sicer nekako polovico v novih pokrajinah. Dne 23. oktobra leta 1S93. je odrinil z ma-i jorjem Lamvjem. dospel 2. lin-; vembra 1899. v Zinder, prebro-d i visi Saharo in ogledavši si Air. in nato mahnil proti Kongu. Kk-spedicija je trajala 29 mesecev, dvanajst od njih v popolni pusti-' nji; njen popis spada med najbolj nenavadne in genljive.
Gautier ocenjuje učinek Fou-deau-Lamavjeve misije v posebni knjigi kot znaten, saj je razpršila strah in grozo,.ki je odbijala njegove rijake dolgo časa od og- j 4 romne peščene puste. Toda zad-. nje "gosenice" so končno razgrnile vso bojazen.
Srečna mati štirinajstih otrok.
Za priporočena pisma se sedaj plačuje deset centov povrh običajne poštarine; a ko se priporočeno pi<mo zgubi, poštna uprava plačuje pošiljatelju odškodnino od š.",0. Začenši pa od 1. aprila bo mogoče zavarovati priporočena pisma na $100. iu sicer proti plačilu :!0 cent o v za priporočeno pismo.
Stara pristojbina od 10 e.-ntov ostane še vedno v veljavi, tako da ima vsak pošiljatelj na izbe-ro, da-li hoče zavarovati priporočeno pismo na >."»() ali >100.
Poštna uprava j.« uvedla to spremembo vsi.si ponovne zahteve zlasti s strani juvelirjev in drugih trgovcev, ki pošiljajo po priporočenem pismu predmete v vrednosti čez. š">0. Poprej so take tvrdke pošiljale take predmete P<< paketni pošti, ki dovoljuje /a
varovalnima do šUm).
Skatlje po
10 ali 20
Dalje prihodnjič.)
Samomor ali nesreča?
V Vojniku se je orožnik Dobre ustrelil; ne ve se, ali se je to zgo-' dilo po nesreči, ali je orožnik izvršil samomor. K zavesti ni več pritŠel in je umrl, ne da bi mogel slučaj pojasniti.
Mnogoštevilne družine so v Ameriki, zlasti ob sedanjih težkih časih, prav redka stvar; družina s štirinajstimi živimi otroki pa je sploh znak takega junaštva v borbi za življenje, da je vredna posebnega pomenka. Pred leti je zdravstveni urad države New-York imel priliko čestitati materi. ko je dala vpisati v seznam rojstev svoje štirinajsto dete Ravnatelj zdravstvenega urada. Dr, Otto R. Eiehel. je pred kratkim zopet pisal dotični materi in jo vprašal, kako se njena družina kaj ima. Dobil je sledeči odgovor: '' V odgovor na Vaše vprašanje glede moje družine, Vam sporočam, da vsa štirinajstorica o-trok še živi; med temi ni nikakih dvojčkov ali trojčkov. Večinoma so otroci sedaj odrasli, in se jim prav dobro godi. Vsi fantje imajo dobre službe ali obrti, in jaz sem prav ponosna na svojo <lru-
Obvezna ženitev v Turčiji.
Kot je bilo /e p u-oeano. je Velika narodna -Uupšeiua v Angori pr«-d kratkim sklenila, da s ■ mora v-ak odrasli, zdravi in za zakon sposobni m-tški <./e:iiti. Za dijake na visokih šolali pa velja izjema, da smejo svojo ženitev odi»<»diii do d<>vrnit ve svojih študij. Francoski listi so mnenja, da se Im» najbrž v Turčiji vsled te»;t niz v i Jo mnogo --starih hiš", da se izo«mejo prisibii ženit vi.
NAZNANILO IN PBIPOltOClLO.
Cenjenim naročnikom "Glaaa Naroda" ▼ državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni last »pnik
lfr. ANTON SIMČld, kateri je pooblaščen nabirati naročnino ca nai list, zatoraj preai-Jmo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slevenic Publishing Co Takojšnja odpomoč [za
KURJA OČESA
Obravnave pred celjsko poroto.
Celje, ."». marca.
Smrtna obsodba.
Po presledku enega leta so se danes pru"el<^|>opotne obravnave, ki y.o]»et kažejo žalostmi sliko ix>-suroveiosti našega ljudstva. Xa
vrsti v»viuoiiia umori in uboji.
Ila«li hnd«KleLstva zavratnega u-iiiora ^.toji prvi <liui j>re«l poroto Kaivl lieve. 24letni ožetljeui post stu k v Virstanju. Por<»ti predseduje <lr. Kotnik, votauta sta dr. Krsuijčič in okrajni »k In i k \en-del. državni pravdnik dr. Rus, za-irovoritik dr. llodža.
Div.avno pravdništvo frbdolžuje He v ca. da je v mraku 20. novembra 1922 v Vimtanju iLsmrtil svojega tasta Janeza Smrek ar ja z že-lezuim batom na ta način, da ga je udaril po glavi ter povzročil ta-kojšnjo smrt.
Obd«»l/.enee se je priženil na do-ma/irj > sedanje žene Terezije Sairekar v Vkršffanj š«»le 16. sep-t» nrbra 1922, kjer je gospodaril doslej njen 721etui oče Janez Smrekar, ki ženit\i ni ugovarjal in s<" mu je l»odf»ei zet zelo dopa-d« 1. Nasprotno i>a je zavladala v t>bdolženeu že <qKn"etka tiha mrzli ja napram prevžitkarju. Opeto-vano .se je izjavil proti raznim pričam naravnost surovo o svojem tastu ter zagrozil, da mu bo že pokazal užirr.ki/ Po umoru v postelji v sob i j<» zavlekel umorjenca pod kozolec in pa'ir»tavil desko, da bi izgledalo, kot da je tpadel s kozol-i ca ter se uhil. Drugi dan je šel mimo hiie neki posestnik m videl
jokajočo ženo, ki mu je pokarala mt"tve«ra ««"eta in mu pravila, da
je pon«*sr»siiJ. Obdolžence je o-]H'tov:ui/> pred rugae i 1 svoje trditve. Trdil je. da je prišlo med očetom in njegovo hčerko do prepira, radi česar je sam interveniral, iz-vil oeet-u železno bat iz rok in tako ne*creči»o udaa-il ^»o glavi, da ga je usmrtil. Priznal je tudi, da je. prinesel tastu pol slatinske steklenice vina s prošnjo, naj pazi na domačijo, sam pa <Ui gre k svojim staršem v Podsredo. Resnično pa
je skr-il po<l «\-ojo po>jteljo t«T čakal, ali bo pr:<yo med tastom m hčerjo do ]>repira, kar je res .Janez Smrekar večkrat povzročil. Obdolžence je prvotno spravljal v zvezo .s tem zločinom tudi svojo ženo. ki pa zavrača vsako sokrivdo. (ir<»zil je eelo ženi, ko je hotela prest«*plti prag sobe svojega očeta, ko je zaslišala očetm* krik.
Pr; poroti se je žena odpovedala vsakemu pričevanju. Ena priča je pri razpravi potrdila, da je žena lievea par dni po aretaciji moža vseeno pojasnila, da ni bilo druge ponvV-L kot odsitranitev. ker bi se »ieer od ndadih ločil od skupne hrane.
Porotniki -so potrdili \-prašanje umora z 8 glasovi proti 4. Ker je sodni dvor spoznal obdolženca krivim hudodelstva umora, ga je <rt>sodil v smrt na vešalih. Obdolženec je nastopal p°P°lnmna samozavestno, ni kazal nobenega kesa in je sodbo mirno sprejek Zagovornik je priglasil ničnostno pta-itožbo,
Drzno potovanje po Sahari.
žino. Xikoli mi ne pripravi ja jo. brez nevarnosti infekcije
nikakih sitnosti, kajti med njimi
i ni nikakih pijancev, kvartopir-
eev ali postopačev.	t
"Tri sinove imam na železnici
v tukajšnjem mestu, vsi se učijo
dobre obrti, in moj najstarejši
sin je kontraktor in stavbenik, — Hitro, rarno. ▼ eul mlnuri iahk« o<1-
! drugi je upravitelj restavranta vT*^ ^^ T kurJ,h	"
.. .. *	.	„ I»r. Srholl « 7. Jno pad* orl pravijo rarok
Atlanti, in drugi zopet je far- kUrjih ^^ drgnjenje in priitsk oi>
mer; štiri hčerke so poročene in čfrelj.
se dobro imaio; vse imajo dobre fir. Srholl'« Zino pads bo rarne. NV
može. Imam Se eno hčerko doma	infekcije
;Dja krTl. kar Je v*»Ttrat posledtr« re**-
in tri majhne fantke; jaz sem pri rja kurjih	ali uporab« znanih
najboljšem zdravju in srečna, da|r^r«Tll. T«<'hnj.vih klallne. : sem vzgojila tako veliko druži- z-nn KlaUJo tekem r/JrarljenJa.
;	' tanke. antla^pUdne ln nepremočlji-
*	| .e. Velikosti m. knrja m. zariaka
Pokojni Roosevelt bi se bil kaj jn |)RJe. Nnharite Rl dane« Skarljo rrt
Ko se je nedavno odpravljala • buktov j nazaj grede pa so ga _ veselil nad tako družino!
misija Audouin - Dubi^euil na pot črnci ubili.	-—
da bi prošla skozi Saharo v Tom-j Dasi je Lenz povedal mnogo-	^
buktu na posebnih avtomobilih, kaj o Tombuktovu, vendar ni ve- Zasemenitev lososa v francoskih zvanih ^gosenice", je malokdo Ulek da so Evrope i v srednjem ve-:	vodah,
verjel v uspeh takega početja. j ku poznali in posečali tajno me-!	Francoskem so vsvrho po-
Poslanstvo pa je v 21 dneh dospe- sto kakor tudi glavne zelenice v! *ivli«'nja plemenite ril m- Iososji lo na svoj cilj in dokazalo, da se I Sahari. Od 13. do 16 stoletja soj ram^ko ^ inn-nuje salmon ki bodo poslej lahko pogrešali ne-' Francozi trgovali z velikimi sre 'velja kot T>os<'lwa <lellkaTesa 1,1 kt
Hctrn»rjn ali čevljarja. Km tmibI:« nadomestkov.
nrSchoiis
IcdeUoJ« jih Th« *rh..U Mtm C«..
Tal^l i»r. Prhoii i r>*jt-Fljuara. pradraa«
tov la ui'AnfUt nr>|ce in rfrxTil aa
PriIepiU> jo — o« b« t t* bftMa!
gotovi, počasni meliarji (drome-[ dišci ob Nigru in sndanskimi na-
darji), ki jih je spotoma često selbiuami. Konciere je pred krat-zdesetkala bolezen ali napor. — kim nepobitno dokazal, da so — Tako je Tombuktu samo tri ted-! španski prekupci in italijanski line daleč od Algira! Napredek je.metniki poznali pot, katerega so ogromen, ako pomislimo, da je pre is k ova tel j i v 19. veku vnovič v pdčetku tega stoletja Feliks Du- odkrili. Andaluzijski stavbeniki bois izdal knjigo "Tajinstveni so zgradili ob bregovih Nigra dvo
Tombuktov^ in da je leta 1830.. rec, katerega so slikarji iz Ge- Semestralni nčni uspehi na realni pisal Avstrijec Oskar Lenz o tem nove okrasili. Danes so zašle lili • gimnaziji v Ljubljani, mestu: — Dosihdob je malo Ev- stavbišča in vklade razpalih pa-i Od 593 rednih učencev jih je iz-ropeev moglo prodreti do Tom- lat*. Evropska umetnost je bila delalo z vsemi pozitivnimi redi
ga je zlasti v Renu obilica, v kraju Brionde položili v posebnih ! aparatih 100,000 jajc in 100,000! mladih lososov, da s<i izvrši zase-niCTiitov. Ker Nemči ja ni izpolnila
svoje obveznosti po mirovni ]*>-' go^lbi, so morali jajea nabaviti v, Rotterdaj«ii na Ilolandskem.
buktova; potniku je tfostop v ta potemtakem prodrla v kraj prav tako težak, kakor v ti-I Afriko, betansko prestolico Lhaso. —	« ^ ♦
Pred Lenzom je četvero Evrop-eev obiskalo sredino vzhodnega Sudana ali Nigrieije: dva Francoza. katerih enega so leta 1630.,
Osrednjo
Lenz našteva težkoče in ovire za ekspedicije v obmejno mesto ob Sahari in Sudanu: Xa severu«
en nezadosten red so d<»-: po dva ali več nezadost-
302; po bili 104
nih redov pa 1-81 učeneev; nere-df»vanili jih je ostalo 6. skupno število padlih zna<Ša torej 28.», vsekakor ne baš razveseljivo šte\-ilo.
• Kot \-zroki za slab uspeli se nava-1 je puščava z vsemi nevarnostmi; j ja v pt-vi Ai-sti malomarnost učen-' Arabci pobrali pri brodolomu in razbojn ške tolpe na južnem po- eev, veliko pa so krive tudi slab« ga prodali kot sužnja; drugI. Re- bočju Atlasa ; neukročeni Tvare- j gospoclai-»ke razmere, zlasti od-ne Ca lile, pa je leta 16:i2. prejel v notranji Sahari; na jugu in1 daJjenost stanovanj od šoje.
veliko nagrado 10.000 frankov in zapadu nezanesljivi črni rodovi,j-NAZNANJAMO "i
dosmrtno rento 1000 frankov, ki ki se boje pod jarmi jen ja: vse to; ..	, . . . . . ,
jo je Zemljepisno društvo name- je obrezuspeSilo večino poizku-1 "f™ 5lrankara' ^ tekom tedna) nilo smelemu raziskovalcu, ki bi tov. - Te trditve niso bile brez,n,maJ° ^ ^^ ^
, pri nas, da prevzamemo denarna podlage. Leta 1SS1. je bil polkov-; nakaxila in potniške posle tudi
nik Flatters uničen z vso svojo j v nedeljah od 9. do 12. ure dop. misijo pri gharamaskem vodnja
si upal v skrivnostno deželo.
Angleži so dvomili o resnično
sti Cailletovega popisa, toda Ne-	misijo pri gharamaskem vodnja-j za ugodnost nažih vlagateljev
mee Barth je leta 18">4. potrdil	ku. Leta 1896. pa so Ghadamesi j prevzamemo in izplačamo vloge
njegovo točnost. Razen tega je	posekali grofa de Moresa takoj tudi ▼ sobotah do 6. ure pop. proniknil še angleški major Gor- i v začetku njegovega potovanja. PRANK SAKSER STATE BANK
don Laing preko Tripolisa y Tom-	Še neki slaven Francoz, Fer- 82 Cortlandt St., New York.
Potoyanje y Jugoslavijo.
H«lor namerava potovati to spouilaU v Ktarl kraj na obisk aH
za stalno, priporočamo, da se od-lof-i za paraik "PARIS'*, najveCjl in najnovejši (>arnik franeoske pa
robro«lne družbe, ki odpluje is New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko
Franeije. Švice in Avstrije zelo
izboljšana, je za Jugoslovane potovanje Dajbolj pripravno po francoski progi, zlasti Se a pa mikom "PARIS'* in »e pride ▼ devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost ▼ Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal
potnike do Ljubljane. In bo pazil tu«li na prtljaco. «la bo Sla naprej vedno z istim vlakom, kot
potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parnlkn v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kedor želi potovati takrat na tpm parnlkn. naj nam iloposlje čim prej $10.00 are zn III. razred In $50 m d mri razred, da mu preskrbimo dobro kabino že aedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddanL
Frank Sakser State Bank
New lock, N.
S
SKARAMUS
Spisal Raftel Sabatinl
Za "Glas Naroda" poslovenil O. P.
•"►•"»	\ Xad.il ievanje.'i
— Za enkrat ne. a kmalA -»e l»oš. ko h<">N spoznala. da bi bilo j b<»ljK»*. <••■ bi «»♦» pustila v««l:ti • >■! >»vojejra >tareja očeta. Dokler je, 11 z■•»pen •! ; \ «• j m.-rkij tebi. j.- ni bilo stvari, katere bi ne mogla >T »rit h r m eejM'ein. I>.»kb r ni imel drugega k<»t konce tvojih pr-«*tov. • 1 a ill poljubi . . . t;ikrat bi lahko gradila svojo bodočnost, j Tudi «'■• b: / v«-!a *«* nadaljmlt T>i»r- l»-t. ti»* Imiš imela nikdar v ee ta-' jo zapravila. In za kaj?	j
• vedla na »t«»I. i/.an. — j.- rekla zaničljivo.
.ie rekel ter -e nerodno nasmehnil. — Dosti -v»m ni/ n.- / viš nja. Držala "i za roko, ki hi ti pre-1 e, lii -!e»l:!a mojim na^vjpluni. Izigrala si svojo em /en.,.' ' < Via m«>ja kompanija »ne je zapustila.
pn
;rh
I tke m Ti »i
»podtčna j Vi >ie um l raa/.an *
I ter vide! < k pretn'»žeii,
m kje j,» p
Štedite kurjavo.
Olprlte električno železo dve minuli [tml iijKtnilK«. in vrofe l«>. pripravno za. niN>nitio. Elektrleiia železa se hlrro segrejejo. «»b<lr/.o vmeino ter s tem >te»lijo kurjave. k:ijti lii i»otrH.no j>aliii »<enj, •In imate vri*"-a železa.
/efoza. za tfranaen uj>f»ral»o in krojat-ni«-e. >:«•	prekinjajo
|mi <»In«>sii«'ut ]ila«~lltiem naertu. Vprašajte v tin>ih *izl<./.l>:ih ali tielefonira'jte ii.o>einii Eleelrie Heatin:; Ilurenu.
ITI
The X e\v i ork Edi son
i/f/ Your Service
Klectric Heating Bureau
• o
pa
ii \
I ^o I .ast i ^th Streer
Phone: Stuyvesant ^6oo
( Extension ^ ~ >
SKLADATELJI ZAHTEVAJO ODŠKODNINO.
Kretanje parnikov - Shipping News
Boulogne In Rotter-
New York, 22. marca. — Skin- m_____
da t el j i. kojih dela razpošiljajo po	Amsterdam
svetu s pomočjo radijskih postaj.	** Arth"r'
o posebno nagra<lo. 27. marca:
Lapland. Cherbourg in Antverp.
28.	marca: Paris. Havre; Hannover. Bremen; Sam-
land. Hamburg; Prea. ilonr-.e. Cherbourg.
29.	marca:
' zahtevajo za
VLAHOV
ŽELODČNA	Roualllon. Havre; Mongolia. Cherbourg 19 apri|a.
GRENCICA H»™*>"»-g; Monut Carroll. Hamburg.' Taormlna. 31. marca:
C1j«-*1<ofis in Hamburg: Volentlam, Boulogne in Hotterdam. l^ifayrtte, Ha/re; Al. UlIh. Cherbourg.
17.	Mauritania:
Mauritania. Cherbourg; Chicago, Hay-Ire.
18.	aprila:
France. Havre; York. Brrmm; Pres. Garfield, ci.e: l«,urB. Belgenland. Cher-i bourg; Tyrrhenia. Clerb .uig In liam-■ burg.
Ham-
Dela Jo In spravlja v steklenice v
ZAORU
od leta 1S<51
Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen. 4. aprila:
Genoa; Manchuria. I burg; Bayt-rn, Hamburg. Majestic Cherbourg; Yolendam. Bou- 21. aprila-logne In Rotterdam: Orca. Cherbourg In | Majestic". Ch.-rb. ure; TY**. Roosevelt Hamburg: Relmace. Cherbourg in Ham-1 Cherbourg in Br. ,m-n; ..>„., Cherbourg tDalm»rfJa>	^Cherbourg in Hamburg; \ In Hamburg- A:,t „ia. f!„ , i^.n K
123. april«;
Bremen. Bremen. !24. aprila:
Berengaria. Ch^rltourg; C;m. pic B'-e-
... .	men.
Aiisonia. Cht-rbourK-.	j
25. aprila:
Olympic. Cherbourg: La Savole, Havre; r. Pari"; . HavrJ^ Z--lar-l. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; PrM*	Cherbourg.
Finnland. Cherbourg; O-nte Rosso, Oe- aPr'la:
ROMANO VLAHOV' vSa*onia- Cherbourg in Hamburg; Pres.
Naprodaj po vseh
Lekarnah, delikatesah ■ n grocerijati.
on Buren. Ch»rburg: Seidlitz. Bremen. 5 aprila: Minnekahda. Hamburg; Jlar.M, Hamburg; Ansmia, Cherbourg. 7. acrila-
Edlnl »centi za. Združene drtave.
i >in I'.jh.v > <aramiiN jim je vsem zmešal glave. l*o*tali 1 naenkrat m«»ralni. N«»-e_|«» vee >-^leti pri i«.ri mi/i z menoj. Postal je naenkrat -.arkastieen.
T v.. i prijat«'l.i Sk;ir;iinuš mi je dejanski ]>retil. Imenoval
spomniti, na kak naein je ob tej jiriliki nastopil Tretji stan. oeistil uliee te plemenita£ke ti»lp<*. — te plemen it aiike kanalje
V. LANGMANN, Inc.
< 97-99 Sixth Ave.. A*st- A. New York. N. Y.
(Dalje prihodnjih.)
m
. Kaj /a ?■ nastopa b
i' hru/b.i 11 i n •• t 1 m i prišla kmalu d<i spoznanja, ■'•/. itinera in njegove heerke. Ta h>povski ba-
družbe t<-r je
oropal vsega.
<<r«>pal vsega. < hi me lahko oropa eel ■ •r nieev, »bi t»i lahko storil kaj takega, e ga si i <r •: i to. je rekla gospoilietia zanieljivo
lile n« Tam
b<i vee zanimala. — je rekla so boljša gledišea k<»t pa je , i*dgovorili
protinapadom, raz- ai ■» i	»» i	i i>
.....	,.	-	i h. mil JVUH'ga, Pobegi; lv;ui lier-
ie gl.shsee g,>sp«Mi.e«e Montanier. Poleg	razsodila.-Porotniki so se	d<m Pwtlp4H, .	Hosinovi<-.
pos vet ovali skoraj c^-ui ur, seuat	Herp(>ljV; KmU Moibiaj Trebie;; pa jeza ray.VKllxi rabil tri ure. s„Ller. KoP<,r: Anton Javorje bilo oprošee-	^ Mi]jp; y^ Vadanjel. Ma-
Mogoee je eelo. da bo Hi ime-ilebelo roko ter pokril
strain ni
da lahL Mtard »e je slard lile je toliko podel t
—	Pu si it Pustiti ga.'
Strašno je bil presenečen. In kaj bova storila nat libslališka družba Itinet \' kratkem (Mlidetii v Pariz, Key da ii. V kraljevi palaei tega .»e v Pari/u <'otnedie Kraneais* la svoje lastno g|ediš«"e.
stari Uinet je zazijal. I/tegnil je svojo z njo njeno, t ulila je. da se trese.
Ali je obljubil to? Ali je re> obljubil 1 Ozrla se je lian j s smehljaj.
—	Ni »ne zavrnil, k ki je zvenelo pristno.
Ila. je vzkliknil stari liinet ter umaknili roko. Na lieu m* mu je poznalo, da je razočaran.
Ni ti zavrnil prošnje! Ce hi postopala tako. ko seru 'ii svetoval .;.i/, l»i on privolil v vsako stvar, za katero bi prosila ter ti dal na razpolago \ »e. kar ima — in tebi je dobro znano, da je bogatin in <ia ««■> njegovi \ iri naravnost neizerpljivi. (iotovost si iz.premeni-la \ »ii'tiri..st in	sovražim mfižnosti. Živel sem vedno od mož-
nosti ter -k-.ro umrl < >1 lakote <>d njih. moj llo»!
t "e bi vedela /a pogovor, ki se je vršil ravno ob istem času v gradu de Sautron. hi s,- Klimena ne -*tn«diljala tako samozavestno. Bila pa je t ii k o srečna, d ani nikdar izvedela, kaj je pravzaprav svojo nesrečo, ki jo je zadela, porušenje vseh Ii	gl *' 1 e i i o» 11 u * > ■ slave, katere je spajala z mark i jeni ter
razjms? m hinet«»ve družbe. _pripisovala zlokobiietnu umešava-!
Jugoslavia irredenta.
Razsodba v mareziganskem pro-, cesu.
I)ne 2S. februarja pozno zvečer bila v 14 dni
Pozdravi vojaknv.
Slovenski fait je vojaki pri 4. skupini ž.enijskih čet. 4. četa v
je ona v 14 Min trajajočem pro- ,, ,	^ , ...
J	i '»oiojrni, pozcu'av ljaino vsi1
Cesu i»roti 1"» Slovencem i/. .Mare- t	i; •	>»
'	J	j prijatelje m znance, r rane
nase: Droži-
zig v Islh, ki so na napad fašistov i „ " \ - Af- . ,, . . ,>-
. .	.	1	.lila. 1 adez; .Mirko Pregare, lue-
o priliki zadnjih volitev v Italiji i,	,	,,
..	.	,	nianje; l^vrelle lio/.Sc. Dolina;
em ga prosila. -
ustnici ji je obkrožal porogljiv je r«4vla s prepričanjem,
dem «»1 j tožen cev
»iih, osem pa obsojenih. Najmanjša kazen znaša 8 mesecev in 10 dni, največja ']>a S let. Enajst pr-
votno «oob t oženili faALstov je bilo] <>patiju. Josip Ma,.uUa, Tinjan ; že takoj prvi 4iau oproščenih vsa-' ke krivde, češ. da so izvršili svoje dejanje v nacionalni navdusc-
ciniec; Simon Kukot. Frane (rio-vakin, Simon Radiu, Simon Pama-siin, vsi iz Pazina: Krnil (Jorek,
najini
SV
t kazen. Vi
•de bodoče slav Hinetove družbe.
tega Skaraniuša. Amlre L...»is se je no ro ),• delil / Itodomoi
< I rumeni lom
»blaeil
LopiU. — kajti pretlšiava se n ga prir.ora / Leandrom.
-	Kaj mislite s trni? Videli boste.
Pob». .1 >e na mizo Poličinela list
Oglej si tO. - je rekel. -
letljiniml Minetnvf drtižtie. Nek« tm dokument popolnoBUi \ rei 1 u telega -.cm iniei pri vaši '»ie«bil.ški družbi.
—	\ i n;«s \endar nočete zapustiti? — j v »'s vnezm irjen.
Skaramtis je skom.gnil z ramenoma na zel
Urez. l\om.j bi morali vedeti to vnaprej. Zakaj pa bi n. lo dox.hen- c! • • v e k 11 ,.1 i .l.(/	izprenu-nil v resnično gle-
dališko dni/ho. i e mora kdo oditi, naj bo Binet.
I5«"s j". — j'* rekel Rndomont. — .Taz sem se naveličal že davno tega debelega prasea.
T'» mi je znam*. je rekel Andre Louis povsem mirno. — .la/ niM-m ne«'i muren. Zaup.im v vaše prijateljstvo. C'e bom preživel <lan.išnji večer, bomo lahko nanovo razpravljali o celi za<levi. l e boste preživeli današnji ve.'er?
* e *
Pri predstavi s.- j,, razvil na f»«lru naslednji razgovor;
—	Moj ilragi Lenader. — j«- rekel Skaramnš. — ko govorite o Tretjem stanu, je treba biti Indj podroben. Kaj pa je pravzaprav Tretji stan?
—	Nie. — je rekel Leander.
\'se je vtihnilo po veliki dvorani, a takoj je sb>ililn nasbslnje vprašanje Skaramuša :
—	To je želibog res. Kaj pa bi moral biti?
—	Vse, — je rekel leander.
Poslušalstvo je pričelo ploskati in sicer v glavnem raditega, ker se je čudilo nepričakovanemu odgovoru.
—	To je tudi re«, — je rekel Bkaramuš.
Poslušalstvo je vnovič pričelo ploskati.	•
Poličinel in Rodomont sta se spogledala.
—	Sveto božje ime, — je zamrmra! neki glas za obema. — Ali skuša ta lopov zopet uganjati svoje politične trike?
Oba sta se obrnila ter zagledala šineta, ki je prišel neslišno v bližino, oblečen v rdečo obleko Pantalona. Pozornost obeh pa je bila v glavnem posvečena Skarumnšu. ki je stopil prav v ospredje pozornice .
—	Leander dvomi v svojem srcu. da je to resnično, — je rekel. —- Ta go>pod leander je povsem sličen onim. ki obožujejo od črvov prezrtega malika Privilegijev in boji se verovati v resnico, k ije postala očita celemu svetu. Ali naj ga prepričam? Ali naj mu povem, kako je skušala skupina plemenitašev v spremstvu svojih oboroženih služabnikov, — ieststo mož v celem, — narekovati svoja povelja Tretjemu stanu pred tremi tedni? Ali vas je res treba
Peter Itrajkovič, Terviš; Josip
•lamšček. Kramberk; Josip Mat-
i	jac, Solkan: M end rat Plesnar.
no*ii m so-zato deležni kraljevega j Cml Vrh; ¥nm pah^
pom.lostntvenega odloka.	| l^pmld Perič. Bilje; Pete,- Kra-
i žel. Zatolmin ; VencesLiv Cufer.
Ponesrečen roparski napad na Rll,km-0: s.;,„. Kogoj. Trebnše. ljubljanskega trgovaa.
Trgovec I-Van Kro^.ver (menda jSlovenski in nemški jezik na god.
Krasovec) iz Ijjubljane je prišel;	nijah
prefl kratkim v Trst po opravkih.
Nekega večera se je ]>odal v ka-' Iz Rima je dobila Edinost" varno "('hiozza". Tam so se mu j vest, da sta se slovenski poslanec nenadoma ■približali nekateri nila- Staivger in nemški poslanec Tinzl deniči. ga prijazno nagovorili ter; pogajala z justičnini ministroni o ga končno povabili na izlet z a v-; rabi slovenskega oziroma nemške-! tomobilom v Miramar. Trgovee ni Pa jezika na sodnijali. Minasiter je bil za to razpoložen : zato je od- r obljtitbil. da bo zadevo proučil.
ejanju predstave vrnil v sobo, j kloni1 Pobilo. Vendar je pa po-;
vabil neznance v neki bar. V njihovi družbi ^ je mudil dalj časa.
Nato jih je pozdravil ter odšel .	.
, . ,	., , -	- ' reti v stanovanju—Bantolomeja
proti hotelu huropa , kjer se le r .	.	. . ,
.	,	.	1 (Jerneja i rerluge na <heti-Ser-
nastan-Ll. M«xl potjo j«' stopil v ka- , . „	A •	-i-
.. - , ... . hatoio st. il ). Ogenj so pf»gasili
varno Koma . t i-z nek>»liko »-asit	.	.	_
•• ,	, ognjegasci glavne postaje, škoda
sta ju'Lsla za njim v kavarno dva „ , .. , ^^ ^
, ,	, ...	(zal asa (►koli PKK1 lir.
mladeniča., s katerimi je bil malo!
prej v družbi. Trgovca so obšle;
t., je neke vrste zadnja volja ter i črne slutnje. Zakaj ga niladeniči j
s. 1*1 bil odvetnik ter vem. da je zasledujejo r Plačal je br/. svoj ra- Neznani tatovi so vdrli v skhl-
V■»»•m vam pr«*pušeam. «lelež. ka- eun ter zapustil kavarno, ('itn pa1 d;.šče rojaka Ferdinanda Simšiča
; je prestopni prag kavarne, sta se v ulici Manzoni st. 5 v Trstu ter
vzkliknil Poličinel. j ,U1> približala ima dve zasledoval- j odneslk ena.}s* hlebov sira v vred-
; ca, ga prijela za vrat in mu skupnosti sedem tisfič lir.
šala vzeti listnico s :{000 lirami.
zgovoren naein.
bi
Knjiga za dolge zimske večere.
SIorensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite gs se danes.
8LOVENIC PUBLISHING CO.
SS Cortland« St.. N«w York
kW Dob« m tudi pri UT Glaa Naroda.
■topnUcm
r.^a.
10.	aprila:
Aquitania. Cherlxi'irK; 1'itt--burgh, flre-
11.	aprila:
I"r*".s. Polk. Cherliouig.
12.	a^- la:
Mount Clinton. Hamburg. 1 i. acriia:
numeric. Cherbourg1. OeorRf VVnsh-Ingt-.n, Chcrlxwirg Eremen; '"'riluno.
Mount Clay. Hamburg; Flnnlan«l, Cherbourg.
28. aprila:
Olympic. rh*>rb..nre: NVw .Am^tprdam, Roult gr.»-: Uo. hamb.-ni. Ifavr• l'r*--Wl»-nt Arthur. Cherlx.ui k. Albania. Cherbourg in Hamburg.
t. mail:
Aqultania. <"*hrhourg; n^llance. Cher-ttourg In Hamburg. 2. maja:
Laplan.1, Cherbourg; Am^rlcx fl«nna.
Polieineloiu. Poličinel
lie 1< . treba preoblačili se. — je r«-kel Andre-lt » vršila preko prvega nasb*>lnje-
Ogenj v stanovanju rojaka.
V Trstu je z.aeelo nenadoma goret i v
Enajst hlebov sira ukradli.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKE važnosti za potnika je,
* da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki s?o v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne i^ku>nje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Prijiorofaino vedno tudi ?amo najboljše parnike, ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se nampiiilj potovati v stari kraj, nam pišite ker ao tc v Vašo korist.
Tudi oni, ki še niso ameriški držav.
Ijani, smejo potovati v stari kraj
na obisk in iim je dovoljeno vrniti
se. Na željo dajemo vsakemu tozadevna pojatnia.
Kdor želi dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške izpltifuje po našem naročilu Jadranska banka tudi
t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortland t Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
Pošljite U listek
NAGLICA!
Na ameriških ladjah
T7POSIJITK spodnji kupon, če hočete odpoto-» vati v staro domovino, ozirtrna dobiti >voje svojce. D.ibili boste knjigo, natisnjeno v vašem ^ lastnem jeziku brezplačno. Irvtilt-li b«.-te vb« glede hitrih ameriških parrgkov, ki nmlijo ne-prekosljivo vrednost za vaše doUrje. PiSite sedaj!
Vnaprej plačane vožnje.
hočete dobiti v to deželo svoje drape, pišite pO pojasnila glede v naprej plačanih vožeoj.
INORMACIJSKl LISTEK mm U. S. SbirttM «*»ri U. S. Siifpisc kili P«wi|« Di,l 5S7C1. ItltM^-M. N.W T.rk
Prosim pošljiml brc-obligacij vl»lno kajitir ntlrlo peto-vanja t*r tudi laforsiacti« clede an»«»>5klh vladnlb latdii zi Evropo.
Mojc lm>-..............................................-......
Moj« hlioi It- ali R. F. D. ...................................
MM to...................... Driava........................
United States Lines
45 Broadway,	New York City
lie B«r Dearborn Si.. Clilca«o. 111. 76 State St. Beaten. Mu> 156 ConcrfM Str««t West. Dftrolt. Mich. Managing Operator« for
,TJ. S. SHIPPING BOARD
ANCdOR
V JUGOSLAVIJO
v d dneh.
V tak torek odpluje edea morskih veliki no*
1 AQUITANIA..................46.647 ton
MAURETANIA..............30.704 ton
BERENGAR1A................62,022 ton
Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4, ;
posteljami.. Krasne obednice, kadil- i
nice In počivališča. Pokrit promenadnl j krov. Izborna hrana. Domače udobnosti. ' Nobene akrbi.
, Cl«lf .Iniprih navtulil vprašajte ii.tjl.ližje- : i iigeutii v nit stu ali okolici.
Cunard Money Ordri izplačljivi v Jugoslaviji hitro, varno in zaresljivo. ! JU N AR D-ANCHOR
LINE
K
25 Broadway i New York ^
New York. Plymouth. Havre. Paris
Hitra služba v Jugoslavijo.
LA SAVO I E
FRANC E
PARIS
CHICAGO
Kiil.ine z., -J. A
7. apr
<8. aprila
25. aprila 28. apirla
os*?b. umivalnica.
jfdiliiira. kadilnica. V:nr» in pivo br*-z plaOtio. 1 «.s«rl.ni vlak «1» Tista. Oglasi U' se pri lokalnem uKc.tu ali pri t9State Street	New York City
Napada n rr jr začel klicati na j>'»-j min-. Tt*gu sta s^ tolovaja zl>ala in j zbežala sevt-ila praznih mk. Ti*j;o-v«h* se j-* prxlal pozneje na jx»li-eijo t«kr tam povedni, kaj j«* do-j l«*tt*lo. V zvezi toni dogodkom jej 1*1 liasltnlnji dan .i^tinui Iletrr! .Majrjri, suvr 26 let. To bi liil napa-tlult«*- tr^»v<-a. Aretirani1« je zani-1-uil \-sako od «»ro v or n opit. Kljub temu mi Ka j>u odpeljali v zap<»r.
Tatvine v stanovanjih tržaških, rojakov.
Pri lielem dne^ so vdrli neznani zJikovci v stanovanje zasdtniee »Albine ]V«it janeiie v ulici S. Mar-ter odnesJi nmogo -perila in nekoliko zla t »Mline v ATedno^ti 1500 lir. — Zase(>niea Stifanija Beri-ie je pustila svoje stanovanje za liip brez nadzorstva. Ko se je vrnila, je ugratovila, da so se med tem časom prikradli v stanovanje neznani zlikovei ter odnesli ramo perilo v vrednosti okndi 1700 lir. —\ Pri h edem dnerm ao vdrli neznani j tatovi v stanovanje Antofta Čeme j v ulici Vgo Fa&eolo it. 37 ter od-f ni>?di perila v vrednosti 1200 lir. Tatvine .so naaianili policiji.
ALI VESTE, —
da je tlohilo v svetovni vojni samo 78, sawr!«kiti rojakov najvišje odlikova-l nje — Kongresno- Kolajno? Ali veste, j ua sta bila hmhI njimi twli dva Jugo- i slinnjia. new reč Jake Alex in Jamea I. Mestrovic-h? Ali veste, da vam dajo1' Hetaaar tarške cigarete kakovost. 4o>i £im vmm daj* navada* kolifiao?	1

Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Aneleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti <*el: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja«.
» Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja-
je trdo Tesana, vsebuje 250 strani,
cena s poštnino
«
Slovenic Publishing Company
Oortiaitdt Street	Mew York, F. T
BAVN0KA& JE IZiLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnstrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena ■ poštnino %Z.— 8LOVENIO PUBLISHTNO OO 83 Cort-landt Btnai Haw York Oity, BT. T.
ZNIŽANE CENE
1* NEW YORKA v TRST
(preko Genove) Naj bolj ia in najkrajša pot po Sredozem-
•kem morju z našimi veličastnimi parniki, TAORMIISIA ..
17. juhja 26. junija 31. _ul-ja
4 in
Doctor Moy
Je utpeino zdravil na>
duh... boi|a*tn« napade. padavico, za-»tr ml jen j« krvi. v»l«d zaprtja, »rečna Jetrne, ledičn« in fljuine bolsznl; bo.
Icznl v želodcu, glavi ali hrbtu; bole-čin« v prsih, unet« oil, roke, noge ali hrbet: otekline, rev-matizem; koine bolezni. erbe£ico. ogr-ce, oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabe kri; brez operacije v najkrajšem Času po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do C. zvečer. Oh nedeljah In praznikih: o4 S. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOY
Wt GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
19. aprila
AMERICA .......9. maja
COLOMBO . ... 5. junija GIULIO C E SARE 7. Julija
('doline kabine tretjega razre«!;i z 6 j»ostt-lj;i mi Ta družine in r. r-1: l'ri okusnih obelili vini« brfZ|>lari Za |-<j<lr<»bnoKll vpniNijle	:iK«-nta
v va.šeni rn»-stii :»li i-u tia.'avi.n t i»ri
Umimi EESERALE ITALIASA
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street Uener.-il. Agenti New Ycrk
NiiSi Sustnpnikl v Jugoslaviji: Jadranska
Banka, Btlgnul in njene podružnice.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glasa Naroda" v državi W. Virginia naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za na^ list, zatorpj [»rosi-mo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
UpravnistYo Glasa Naroda.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODANAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
NOVI CENIKI GOTOVI!
AKO ŽELITE NAJNOVEJŠO MOŠKO ALI OAMSKO PRAVO ELGIN ALI HAMPDEN URO. PIŠITE PO CENIK. STANE VAS DOPISNICA EN CENT. PA SI PRIHRANITE DOLARJE.
IVAM PAJK 24 MADf ST. CONEHAUOH, PA.