3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. maja 2013  Leto XXIII, št. 18 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 2. maja 2013 Porabje, 2. maja 2013 Petdesetšest lejt tauma, ka sem odišla iz Andovec STR. 4 Občni zbor in gledališki den Slovenskoga drüštva v Budimpešti STR. 6 Povej lepo, povej lepo slovensko Tudi to bi lahko bil moto zdaj že tradicionalnega vsakoletnega tekmovanja iz predmetov Slovenski jezik ter Spoznavanje slovenstva, ki ga za porabske šolarje prireja Zavod za razvoj in posodabljanje šolstva. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 9 učencev z Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika in z Dvojezične osnovne šole iz Števanovcev. Učence sta pospremila učitelja Laci Domjan in Beata Bajzek, ki sta jih tudi pripravljala na tekmovanje. Škoda, da se učenci iz monoštrske osnovne šole ter gimnazije z osemletnim programom že nekaj let ne udeležujejo tekmovanja. Učence, učitelje in člane komisije je pozdravila slovenska referentka omenjenega zavoda, Agota Merkli Kállay, ki je organizacijsko in vsebinsko odgovorna za tekmovanje, ki se je za učence začelo že pred nekaj meseci, ko so izpolnili teste in napisali spise kot pisni del tekmovanja. Na ustnem delu, ki je potekal 25. aprila v Slovenskem domu v Monoštru, so učenci pri predmetu Slovenski jezik opravili dve nalogi. Najprej so govorili o določeni temi (šola, vas, dom, družina, najljubša knjiga, najljubši film itd.), potem pa so s pomočjo članov komisije »odigrali« določeno situacijo. Pri predmetu Spoznavanje slovenstva so se vprašanja nanašala na Porabje, Porabske Slovence, njihovo kulturo, šege itd., člane komisije, v kateri sta bili profesorici slovenščine mag. Elena Savelieva in Erika Köleš Kiss ter urednica Porabja Marijana Sukič, je pa zanimalo tudi to, koliko vejo učenci o Sloveniji. Pred podelitvijo nagrad so člani komisije podali kratko oceno letošnjega tekmovanja in ugotavljali, da so bili letošnji učenci bolje pripravljeni iz danih tem, toda prosta komunikacija jim dela težave, kajti vse manj je takih, ki doma še slišijo in mogoče tudi govorijo slovensko. Smo pa na letošnjem tekmovanju imeli nekaj jezikovno nadarjenih učencev, pri katerih je bilo opaziti, da z njimi dela tudi učiteljica asistentka iz Slovenije, kar dokazuje, da so prizadevanja po učiteljih, profesorjih iz Slovenije, pravilna. Med izredno lepo govorečimi je bila tudi Vanesa Bedi (Števanovci), ki je iz predmeta Slovenski jezik zasedla prvo mesto. Druga je bila Sabina Žohar (Gornji Senik), tretjo stopničko sta si delili Anamarija Ropoš (Števanovci) in Enikő Dravec (Gornji Senik). Pri predmetu Spoznavanje slovenstva je zmagala Sabina Žohar, drugo mesto je zasedla Kristina Žökš, tretje pa Monika Domjan. Marijana Sukič Foto: S. Eöry Zmagovalki tekmovanja Vanesi Bedi iz DOŠ Števanovci čestita Agota Merkli Kállay, slovenska referentka Zavoda za razvoj in posodabljanje šolstva Vsi učenci, učitelja in člani komisije po opravljenem tekmovanju Možnosti »mehkega turizma« od Ôrséga do Porabja Če se iz smeri centra Števanovcev peljemo proti Verici, kmalu prispemo k nekdanji graničarski vojašnici. Ena od tamkajšnjih stavb je že prenovljena, in v njej deluje že nekaj let Graničarsko spominsko obeležje (muzej). Nekdanji častniški dom pa je v zadnjih časih deležen intenzivnih obnovitvenih in dograditvenih del, saj bo Direktorat Narodnega parka Őrség na lokaciji izoblikoval ekoturistični informacijski center. »Ob glavni zgradbi bo parkirišče, dogradili pa bomo majhno stransko zgradbo s skladiščem, garažo in drvarnico« - nam pripoveduje vodja ekoturističnega in okoljsko-vzgojnega oddelka pri direktoratu Albert Kevy. »V dvoetažni glavni zgradbi se bodo nahajali sprejemni prostor, sanitarije in prostor za kurjavo, nekoliko dvignjeno pa bodo majhne pisarne. V predavalnici bo možno prirediti tudi manjše programe, najmanjše obiskovalce bo čakal otroški kotiček. V prostorih se bodo vrteli kratki filmi o znamenitostih pokrajine.« Na velikem zemljevidu bodo predstavljene lokalne vrednote, in tudi tiste na drugi strani meje. Možno bo brskati med ponudbami in bo mogoče tudi digitalno rezervirati prenočišče. Samostojne turistične pakete bo možno naložiti na pametni telefon. »Potenciale Porabja in Őrséga postavljamo v ospredje. Turist, ki vstopi, lahko dobi informacije o ekoturistični ponudbi pokrajine pa tudi o tem, kje lahko prespi ali kaj poje. Slovensko izročilo Porabja in etnološke vrednote Őrséga skupaj s čudovitimi naravnimi danostmi nudijo bogato izbiro programov za oddih« - pravi Albert Kevy. Po njegovih besedah bodo na informacijski točki dajali napotke v vseh treh jezikih tromeje, na novem storitvenem mestu pa bodo nastala t. i. »Zahodna vrata« pokrajine, z vzhodnim parom pri jezeru Vadása. V madžarski javnosti so zaradi nekdanjih pionirskih taborov Števanovci znani kot letoviški kraj s krasnimi gozdovi in odličnim zrakom. »Vas je lahko izhodiščna točka izletov, kajti ima prenočitvene in gostinske kapacitete, je blizu monoštrskega termalnega kopališča, tudi učne poti niso oddaljene in hitro lahko prispemo na Tromejnik. Lahko pa izletniki od tod enostavno dosežejo tudi zavarovana območja v Sloveniji« - je naštel prednosti lokacije vodja oddelka in še poudaril: »Števanovci so dostopni tako iz smeri Őrséga kakor tudi iz smeri Verice in slovenske meje. Če pa bo izgrajena cesta Verica-Gornji Senik, bo možen prihod tudi s tretje strani.« Pri Direktoratu Narodnega parka Őrség načrtujejo, da bodo s prezidavo in dograditvijo v Števanovcih, stroški katerih znašajo okoli 80 milijonov forintov, končali do jeseni, novi ekoturistični informacijski center pa bodo predali svojemu namenu ob zaključku projekta »Od Őrséga do Porabja« letos oktobra. Omenjeni projekt je sofinanciran iz evropskih skladov, njegov skupni proračun znaša 290 milijonov forintov. Ob vodilnem partnerju Direktoratu so partnerice še občine na območju Narodnega parka, tako iz Porabja občine Števanovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Verica-Ritkarovci, Andovci in Sakalovci. Kot zunanji partner sodeluje v programu še Državna slovenska samouprava. V centru vseh omenjenih porabskih naselij bodo izoblikovali javne sprejemne objekte za turiste z info točko, počivališčem in parkiriščem za kolesa. »V vsakem narodnem parku obstajajo zavarovana in strogo zavarovana območja. Naš namen je vzpostavitev ‚mehkega turizma’ s strokovnim vodenjem, želimo usmerjati način razmišljanja. Obiskovalcem predlagamo, da zaradi celovitejših doživetij pustijo avtomobile in se znamenitostim približajo peš, s kolesom ali vozovi« - je povedal Albert Kevy in dodal: »V sklopu projekta bomo razširili tudi mrežo turističnih poti, med seboj bomo povezali ‚modre in rdeče’ pohodniške poti. Izoblikovali bomo enotni sistem turistične signalizacije.« Projektni partnerji bodo postavili 190 tabel v različih razporeditvah, odvisno od označenih vsebin. »V sklopu projekta želimo dodelati oziroma dopolniti znamenitosti na območju narodnega parka, povezati naravne in kulturne vrednote Őrséga in Porabja« - poudarja vodja oddelka in našteva: na Gornjem Seniku je že končana investicija parka ob cerkvi in se dela počasi zaključujejo na madžarski strani brega na Tromejnik, kjer bo na voljo pokrito počivališče s stoli in mizami; na Dolnjem Seniku bo postavljen razgledni stolp s 3D zemljevidom, lepim razgledom in informacijami, načrtujejo tudi obmejni tematski park; na Verici že prav tako stoji razgledni stolp, s katerega lahko spoznamo strukturo razloženega naselja; v Andovcih bo kmalu gotova čajna hiša z lokalno pridelanimi zelišči ob glavni cesti (nekdanja »Zajčja hiša«); v Sakalovcih pa bo – podobno kot v drugih vaseh – izgrajena sprejemnica. »V Porabju bo nastalo pet novih učnih poti, od Lisičkine učne poti v Števanovcih in Učne poti Tromejnik na Gornjem Seniku, preko Učne poti ob Rabi na Dolnjem Seniku, do Borovničeve učne poti v Andovcih in Učne poti Zahodne točke v Sakalovcih« - nas seznanja Albert Kevy, pove pa še, da bodo v Porabju tudi štiri nove turistične poti, ki se bodo stikale na Dolnjem Seniku. Tukaj bo obiskovalce pričakalo pokrito počivališče z mizami, klopmi in mestom za kurjenje ognja. »Destinacije v Narodnem parku bomo promovirali z izdajami v madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku. Radi bi na tukajšnje vrednote opozorili domače in čezmejne potencialne obiskovalce« - poudarja naravovarstveni strokovnjak in dodaja, da bo dostopna tudi sodobna spletna stran z vsemi pomembnimi informacijami. »Smo v dobrih stikih s sosednjimi krajinskimi parki, tako z avstrijskim kakor tudi s slovenskim. Zavedamo se, da se varstvo narave ne zaustavi na meji, zato želimo uskladiti svoje ekoturistične storitve in morda celo prireditve. Poskušajmo skupaj ohraniti svoje zavarovane vrednote – to je naše sporočilo.« Vse to si sicer težko predstavljamo brez sodelovanja prebivalcev na obravnavanem območju. »Namen okoljevarstvenikov na Madžarskem ni le ohranjanje vrednot, želimo jih tudi predstaviti. To lahko razširimo tudi na izročilo in kulturne vrednote ali gastronomijo« - izpostavlja Albert Kevy in nadaljuje: »Prodaja pridelkov, ki so pridelani na območju narodnega parka in prispevajo k zdravemu prehranjevanju ali prodaja domačih izdelkov je taka prioriteta, ki lahko ustvari tudi nova delovna mesta. Tukaj lahko prispevajo tudi turistične investicije, ob znamenitostih lahko nastajajo prenočitvene možnosti, na primer kmečki turizmi.« Pri Direktoratu pa so izdelali tudi sistem blagovnih znamk. »Izdali smo blagovno znamko Narodnega parka na primer za sire, marmelado ali žganje in bomo razpisali natečaj tudi letos. Pričakujemo vse, ki se želijo prijaviti s kakovostnim, doma izdelanim in doma prodanim izdelkom.« Pozitivne učinke podobnih pobud so že spoznali v sosednji Sloveniji, poudarja Albert Kevy, in zaključuje z upanjem, da bo načrtovana turistična infrastruktura privabila čim več obiskovalcev tako v pokrajino Őrség kakor tudi v Slovensko Porabje. -dm- Investicija v Števanovcih V Andovcih bo v tej obnovljeni stavbi čajna hiša Terakota in keramika VEČNA ZGODBA BARVE IN MATERIALA Glina je material, ki lahko spregovori nešteto jezikov ob dotiku nadebudnih umetnikovih rok. Že sama barva žgane gline ali z drugo besedo terakote je dovolj skrivnostna in upravičeno rečeno večna, da nas pritegne. Mokra, temna, siva gmota se je s spretnostjo, znanjem in domišljijo v ognju že od nekdaj spreminjala v oblike opojnih tekstur. Iz nje so ljudje v visokih kulturah starega sveta izdelovali predmete, ki si jih danes lahko ogledujemo v številnih svetovnih muzejih. Glina je že od časa neolitika material, namenjen različnim ustvarjalnim temam. Ljudje so iz nje izdelovali najrazličnejše predmete, od uporabnih do okrasnih. Obdobji z najbogatejšimi in najkvalitetnejšimi glinastimi izdelki pa sta bili minojsko in grško. Iz terakote so še danes ohranjeni njihovi edinstveni izdelki, kot so čaše, sklede, vrči in pokrito posodje. Tem izdelkom je bila dodana še izredno živahna barva, ki je dajala svojevrsten poudarek geometrični, morski in mitološki motiviki. Nakit iz gline pa je bil od tedaj pa vse do danes tisti del ustvarjanja, ki je ob srečanju z umetnikovimi rokami vedno aktualen. Lončarstvo sodi med najstarejše obrti. V Sloveniji se je razvijalo v lončarskih središčih, ki so povezana z nahajališči gline (Prekmurje, Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko polje, okolica Cerknice, Dravsko in Ptujsko polje). Po drugi svetovni vojni pa se je število lončarjev občutno zmanjševalo, kljub vsemu pa rokodelska dejavnost še vedno živi. Vsi najboljši nosilci te dejavnosti nadaljujejo družinsko tradicijo, po zaslugi raznih izobraževalnih tečajev pa rastejo tudi najrazličnejši »novi« lončarji. Med množico rokodelcev le izjemni posamezniki združujejo v sebi poleg rokodelske spretnosti tudi druge lastnosti, kot so kreativnost in občutek za estetiko. V zadnjih letih se z lončarstvom ukvarja tudi vse več mladih ljudi, ki poskušajo razvijati predvsem sodobne oblike in tehnologije lončarstva ter unikatno keramiko. Terakoti stopa takoj ob bok keramika (iz gr. keramos »glinaste posode«); gre pravzaprav za skupno ime za izdelke iz žgane gline. Če pogledamo natančneje v svet keramike, ki je prav tako vedno bolj aktualni okrasni detajl naših domov, razlikujemo med grobo keramiko (npr. opeka, cevi) in fino keramiko, med katerimi prav tako ločimo keramične posode in drobno plastiko ter stavbno plastiko (različne obloge). Po vrstah gline, primesi in tehnoloških postopkih pa med našim okrasjem razlikujemo: lončevino, fajanso, belo prst, kamenino in porcelan. Ustvarjalci oblikujejo keramiko z modeliranjem oziroma z oblikovanjem na lončarskem kolovratu, z vlivanjem in stiskanjem. Da preprečijo luknjičavemu črepu vsrkavanje prekomerne vlage in prepuščanje tekočin, ga glazirajo ali zatalijo. Po tej proceduri pa sledijo številne krasilne tehnike, med katerimi so največkrat modeliranje, vrezovanje, barvanje in poslikavanje. Terakota in keramika sta bili med najbolj pomembnimi odrazi človekove oblikovalske tvornosti že od prvih poljedelskih kultur naprej. Sicer pa h kulturam z izredno kakovostnimi keramičnimi izdelki sodijo predvsem stare orientalske kulture, egipčanska, kitajska in japonska, islamska, predkolumbovska ameriška ter nekatere že prej omenjene evropske kulture. Umetnostna zgodovina pa je vse do današnjih dni obogatena s številnimi skulpturami in reliefi, ustvarjenimi iz gline. Keramični izdelki oz. izdelki iz žgane gline so v današnjem času zagotovo nepogrešljiv del kuhinjskega in tudi sicer okrasnega inventarja. Ti izdelki – posode, vaze, čajniki, čaše, skodele za sadje, krožniki, keramične ploščice – nastajajo v podjetjih, kjer se ukvarjajo s posebej temu namenjeno pridelavo in s samo prodajo le-teh. Terakoto in keramiko srečujemo na balkonih in vrtovih v zelo »različnih oblikah in vlogah.« Dokaj znane so nam velike vaze oziroma amfore; to je vrsta keramike z dvema ročajema, dolgim vratom in ožjim telesom. Na njih so večkrat vtisnjeni različni reliefi, ki nas spominjajo na umetnost starega veka. Ti izdelki so lahko prav tako pobarvani, kar popestri njihov videz. Sicer obstajajo še številni vrči grškega porekla (hydria, kantaros, krater, lekytos, pytos…), namenjeni nekaterim drugim vlogam, na primer za shranjevanje vode, gojenje bonsajev, mediteranskega rastlinja, zdravilnih zelišč in začimb. Glino lahko strokovnjaki prav tako oblikujejo v vrtne fontane, ki jih večkrat okrasijo še s kamenjem ter zelenjem. Skratka možnosti je veliko, saj je ustvarjalna svoboda neskončna. Če naredimo še skok v Prekmurje, vemo, da so geografsko gospodarski pogoji za ohranitev lončarske obrti na tem območju ravno pravi. Ležišča primerne ilovice v terciarnem gričevju, so s to zalogo nekoliko nadomestila tisto skopost, ki jo je povzročala prav ta ilovnata zemlja v poljedelstvu. In prav omenjeno je vzrok, da so se v preteklosti, v sorazmerno tako velikem številu, ljudje ukvarjali z izdelovanjem domače lončene posode. Oblikovalna spretnost, ki se v teh krajih odraža tudi v izdelovanju lesenih in platnenih izdelkov, je obvladala tudi glino ter jo spreminjala v predmete, nujne in koristne za vsakdanjo rabo, v prvi vrsti za eno od osnovnih potreb, za prehrano. Tako je prav zanimivo, koliko vrst posode ločijo med seboj prekmurski lončarji, saj jo delijo na plitvo posodo, kot so sklede, tanjeîri ali krožniki, tepsije, bidrače ali pekače, vájdlinge ali bájdle, itd.; in visoko posodo: vrče, pütre, kamence, lonce, reîpnjenke, kulače ali čutare itd. Starejša glinena posoda ni bila nikoli okrašena, ampak izdelana le v naravni – rdečkastorjavi ali črni barvi. Druga varianta posode pa je bila izdelana prav tako v naravni barvi, vendar so ji mojstri dodali še včrtane ali vdolbene okraske. Potrebno pa je poudariti, da prekmurski lončarji črne posode, ki se očitno odlikuje po svoji barvni kakovosti, od podobnih belokranjskih ali komendskih izdelkov, niso nikoli »krasili« z barvnimi ornamenti. K posebni skupini spada le tista posoda, ki je premazana z glazuro – enobarvno ali večbarvno – po vsej ploskvi ali pa lisasto. Jasno je le, da se je v novejšem času, po vojni v lončarski stroki marsikaj spremenilo in v marsikateri delavnici izdelujejo mojstri tudi ornamente, na lastno pobudo ali po naročilih. Najpogosteje naletimo na različne geometrijske ornamente, kot so krogi, valovnice in zobčaste črte v različnih razvrstitvah; manj pogoste so pike, zvezde, križi različnih oblik ter nepravilne krivulje. Na plitvi posodi pa naletimo celo na rastlinsko motiviko. Prvi takšni primerki so nastali okoli leta 1930 in jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani. Glina je kot material zares izjemna. Vsi izdelki, narejeni iz nje namreč rastejo na eni skupni izpovedni točki, ki ji lahko rečemo tiha zaprisega umetniški dediščini in lepoti za večno. Že sama terakota je privilegirana tako, da se njena večna zgodba barve in materiala ter vsega, kar je iz nje izdelano, razgrinja v nebroj ustvarjenega. In vsak izmed nas lahko v tem najde nekaj zase. Mojca Polona Vaupotič Izdelava glinene posode Lorenzo Ghiberti, glineni relief Marija z otrokom, 15. st. Milena Rupar, Venera, relief Vaza iz žgane gline Petdesetšest lejt tauma, ka sem odišla iz Andovec OD SLOVENIJE… Dosta Porabski Slovencov je v Varaš šlau živet od šestdeseti lejt naprej, zavolo lekejšoga živlenja. Na tiste prve, šteri zdaj že več kak petdeset lejt, ka so tam njali rojstno ves, se že bola samo starejši spominjajo, mlajša generacija več nej. Tej že domau v ves tö bola rejdko odijo, najbola samo na vsejsvecovo, zato ka več nejmajo žlato. Irinka Kovač iz Varaša, po možej Bedi Istvánné, je devetnajset lejt stara bila, da je iz Andovec odišla v Farkašovce. Kak je od tistac v Varaš prišla, od tauga de nam zdaj ona pripovejdala. - Irinka, kak tau, ka se vi Kovač zovete, brat pa Gašpar? »Zato, ka moj oče je nej tisti kak njegvi. Gda je mati kusta gratala z menov, te so stariške nej dopistili, ka bi go vzejo, pa potistim, gda sem dja štiri lejta stara bila, se je mati z Vučtjinom oženila. Tak je moj brat Gašpar dja pa Kovač. Dapa dja sem od svojga očo nikdar eden filer nej daubila.« - Kak dugo ste doma bili? »Dja sem devatnajset lejt stara bila, gda sem se oženila pa sem v Farkašovce odišla k možej, tau je bilau petdesetšestoga leta.« - Gde ste meli gostüvanje? »Doma v Andovci, vanej na dvaura pod šatorom, zato ka mali je bijo ram pa znautra je nej bilau mesta. Dapa zato je dobro bilau, v nedelo se je začnilo pa ešče v pondejlek zadvečerek smo plesali. Srmastvo je bilau, dapa lačen je niške nej üšo domau od tistac. Svinjau smo tjöjpili, pokaraj so pa sausedje pa žlata parnesli. Če se dobro spaunim, te je ešče tvoja mati bila svadbica. Tauma je zdaj že več kak petdesetšest lejt, ranč bi nej mislo, ka čas tak brš odleti pa človek stari grata.« - Potistim pa ste v Farkašovce odišli? »Petnajset lejt sva bila pri starišaj od moža, pa sedemdesetprvoga sva prišla se v Varaš, gda je gotovi bijo ram, ka sva ga zidala. Že prvin bi leko prišla, samo müva sva nika pejnaz nej goravzela, tak sva zidala, kak so bili pejnazdje, zato se je šest lejt zido.« - Gde ste vi delali? »Gda sem ešče v Farkašovci bila, te sem v gauštjo odla delat. Trnje smo želi, flanco smo sadili pa v ograci smo semen sejali. Nej je bilau dobro delo, zato ka smo vsigdar vanej bili, kak vzimi tak vleti. Mauž je dvanajset lejt delo tam v Farkašovci v krčmej pa gda sem dja z menši pojbom kusta bila, te je on sé v Varaš prišo delat v Korono. Šestdesetpetoga leta sem dja tü v Varaš üšla v Szociális Otthon (Dom za prizadete) delat kak medicinska sestra, pa sedemdvajsti lejt sem tam bila, do devetdesetdrugoga leta, gda sem v penzijo odišla. Tauma je zdaj že več kak edendvajsti lejt, rejsan je tak, ka človek skur ranč ne da valati, zato ka tak misliš, kak če bi zdaj bilau.« - Nej je bilau špajsno, gda ste v penzijo šli, pa je več nej trbelo delat odti? - Tak mislim, gda človek ta lejta zadobi, te že je rejsan baukše, če v penzijo odide pa je doma. Dapa doma je tö nej bilau lakejše, te je ešče živela moja tašča pa njau sem mogla opravlati. Do devetdesetprvoga leta je doma v Farkašovci bila sama, pa samo potistim smo go sé parpelali, pa tü je bila ešče šest lejt, gda je mrla devetdesetsedmoga leta. Te je ešče moja mati betežna gratala, k njej sem tü dosta odla vö v Andovce, gda je še ladala, te pa pomagat delat, tak ka dosta sem trpela. Če bi ešče tau nej dojšlo, edenajset lejt sem delala vsigdar v noči, vsakši drügi den sem delala pa ranč tak vsakši drügi den sem ali v Farkašovce ali v Andovca odla tavö. Zdaj vidim, kak sem naura bila, kak dosta sem delala, pa itak sem nika haska nej mejla s tauga. Dapa name so tak gorranili, tak so me včili. - Kak tau, ka ste v Varaš prišli, zaka ste nej v Farkašovci ali v Andovci zidali? »V Andovci je nej bilau mesta, v Farkašovci pa so zvün nas ešče tü trdje bili. Tak smo te v Varaši začnili zidati, zato ka obadva sva tam delala pa sva mislila, ka baukše de nama tam skrejej, nede se nam trbelo telko voziti.« - Nej vam je bilau žau, ka ste sé prišli? »Nej, skrak je bilau vse, mamo eden ogradec, gde sva dosta vse leko pripauvala. Več lejt sem šalato odavala, bilau tak, ka sem tristaupetdeset glav mejla doma. Samo sledkar, brezi papirov sem več nej mogla odati njim, te so restavracije kipüvale od mene. Lani smo tri bečke kapüste meli tadjano pa nikanej ostalo, vse so odnosili. Te ogradec, dočas mo ladali, mo ga delali, ranč zdaj ga je sin goraokopo. Niša sila je ešče nej saditi, zato ka če brž vöpožene, te se ma zgoditi, ka zmrzne, kak lani krumplinge. Moja vnukica mi dostakrat pravi, ka babica mi v Vraši živemo, dapa ti na vesi, zato ka svinje mate pa njivo delate. Pa če mi sé pridemo, te nam tö vsigdar nika delati pa pomagati trbej. Če tak gledamo, nam ves ne fali, ka rejsan smo tak, kak če bi tam živeli.« - Gda je bilau najbaukše, najlepše, če si nazaj mislite na svoji žitek? »Vejn te, gda sem ešče delala v Szociális Otthoni, gda smo z betežniki na Balaton odli, tisti so lejpi časi bili. Ovak sem dja tak nikdar nikannej prišla, vsigdar sem samo delala. Kak je nauri bijo človek, če si tak nazaj misli.« - Odite kaj domau v Andovce pa v Farkašovce? »V Farkašovce bola samo na cejntor kaj rauže polejvat, zato ka tam več niša žlata ne žive, v Andovci brata kaj poglednem, pa ranč tak v Števanovci na cejntor tö. V Andovci je prvin ešče vse ovak bilau kak zdaj, dosta mladine bilau, krčma bila, bauta, vse koražno bilau. Dapa mladina je vse odišla, edni v Meriko, drügi pa tak ta po rosaga. Malo Slovencov žive že tam, starejši pomalek tapomrdjejo, mlade pa trno tak ne poznam. Kak bi poznala, gda je že petdesetšest lejt tauma, ka sem odišla iz Andovec.« Karči Holec Pahor obiskal tudi Nemčijo Dober teden dni po obisku v Parizu je slovenski predsednik Borut Pahor obiskal še Berlin, kjer se je sestal z gostiteljem, nemškim predsednikom Joachimom Gauckom, kanclerko Angelo Merkel, predsednikom Bundestaga Norbertom Lammertom in predsednikom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ruprechtom Polenzom. Borut Pahor je v pogovoru z Joachimom Gauckom znova izrazil prepričanje, da je Slovenija v realnem času sposobna sama rešiti svoje težave. Dodal je še, da država potrebuje le razumevanje in ne denarja, nemške partnerje pa povabil k vlaganju v Slovenijo. Pahor je nemške sogovornike seznanil s prizadevanji Slovenije, da sama reši svoje finančne težave in ji ne bo potrebno zaprositi za mednarodno pomoč trojke, ki bi Slovenijo »potisnila na periferijo EU«. Salama ni vsebovala svinjine Podjetje Košaki TMI iz Maribora je zaradi informacije, ki jo je 10. aprila objavil švedski laboratorij, da je v njihovi klobasi goveji kulen odkril desetino svinjine, doslej utrpel za najmanj 450.000 evrov škode. Predsednik uprave Košakov Jure Bojnec zato napoveduje tožbo, saj razpolaga z dvema dodatnima analizama, ki sta ugotovitve švedskega laboratorija ovrgli. Bojnec je pojasnil, da se je njihov izvoz praktično ustavil, podjetje pa je bilo primorano odpoklicati izdelke iz vseh zahodnoevropskih trgov. »Dejanska škoda bo precej večja zaradi izrazite negativne odmevnosti po vsej Evropi, zaradi omajanega zaupanja v dobro ime družbe Košaki in zaradi posledic na prodajo,« je izpostavil Bojnec in ob tem omenil tudi škodo, ki jo je utrpela širša slovenska mesnopredelovalna industrija. … DO MADŽARSKE Prekmurski Madžari in Porabski Slovenci so se dogovorili za konkretno sodelovanje Sklepi delovnega sestanka Na prvem delovnem sestanku za spremljanje sporazuma o sodelovanju krovnih organizacij Porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Manjšini predlagata, da letošnje zasedanje slovensko-madžarske mešane medvladne komisije za spremljanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem ne bi bilo v Budimpešti, kot je predvideno, ampak v Porabju, kar naj bi bilo skladno s prakso iz preteklosti. S primernimi prostorskimi možnostmi za sejo naj bi razpolagal denimo Kulturni dom na Gornjem Seniku. 2. Manjšini sta ponovno poudarili pomen priprave skupne proslavitve 20-letnice sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem na povezanih slovesnostih v Lendavi in v Monoštru. Manjšini še vedno pričakujeta pritrdilen odgovor na vabili, ki sta jih septembra 2012 naslovili na ministra za zunanje zadeve obeh držav. Ministra bi se, tako predlagata manjšini, skupaj udeležila jubilejnih slovesnosti na obeh straneh meje, kar bi bilo v skladu z načeli uravnoteženosti in enakopravnosti, obenem pa, kot je pokazalo srečanje predsednikov Madžarske in Slovenije 8.3.2012, logistično nezahteven, vendar za obe manjšini izjemno pomemben dogodek. 3. Ker zaradi določenih razlogov skupnega srečanja ministrov novembra 2012, ob obletnici podpisa sporazuma, ni bilo mogoče izvesti, manjšini predlagata nov termin za dogodek jeseni (predlagata oktober) 2013. Povod za srečanje tokrat seveda ne bi bil več obletnica podpisa, ampak obletnica ratifikacije in začetka veljave sporazuma o vzajemni zaščiti obeh manjšin. Vsebina dogodka bi ostala enaka tisti, predvideni za lansko leto: v Lendavi bi bil poglavitni poudarek namenjen strokovni konferenci o vlogi in pomenu sporazuma, v Monoštru pa naj bi bil poudarek na kulturnem dogodku. 4. Manjšini sta se dogovorili, da bosta, prav tako predvidoma oktobra, sklicali skupni sestanek širših vodstev (svetov) krovnih organizacij. Tudi ta sestanek bi bil prvi doslej in bi ga pospremili s primerno slovesnostjo. O kraju in točnem datumu skupnega sestanka vodstev se bosta manjšini dogovorili naknadno. 5. Manjšini se bosta redno obiskovali in spoznavali druga drugo. Prvo prireditev bodo leta 2014 pripravili Porabski Slovenci, ki se bodo predstavili v Lendavi s kulturnim programom ter likovno razstavo. 6. Manjšini se bosta obiskovali tudi v sklopu uveljavljenih tradicionalnih prireditev, kot so sejmi, Porabski dan oz. Srečanje Slovencev na Madžarskem, Lendavska trgatev ter druge folklorne in etnološke prireditve. 7. Na športnem področju bosta manjšini poleti letos (29.6.2013) v Slovenski vesi pripravili tekmovanje v nogometu. 8. Na šolskem področju bi lahko manjšini že v naslednjem letu izkoristili potenciale za sodelovanje na določenih izbranih področjih. PMSNS kot začetno področje predlaga sodelovanje pri pouku naravoslovja na srednješolski ravni. 9. PMSNS bo tako kot leta 2012 pripravilo eno ali dve mladinski prilogi, ki bi bili hkrati objavljeni v Nepújságu in v časopisu Porabje. 10. Glede sodelovanja na področju evropskih projektov sta se manjšini dogovorili o skupnem sestanku z vodstvom Regionalne razvojne agencije Mura v Murski Soboti, ki je odgovorna za strateško pripravo in izdelavo osnov programov, ki bi jih uresničili znotraj evropskega finančnega okvira 2014-2020 v regiji. Sestanek skliče PMSNS. 11. PMSNS tudi predlaga dinamičnejše sodelovanje na področju turistične ponudbe, povezane zlasti s turističnim podjetništvom in s kmečkim turizmom. Ta povezana ponudba naj bi obsegala skupno izdelavo promocijskih brošur, zemljevidov, sodelovanje pri oblikovanju vsebine za info-točke, proučitev možnosti za uvajanje dobre prakse primorskih „osmic” v Prekmurju in Porabju in podobno. Dušan Snoj generalni konzul Ustanovila se je nova stranka Prejšnji teden se je na madžarski politični sceni pojavila nova stranka, ki jo je ustanovil nekdanji finančni minister Hornove vlade Lajos Bokros. Po njegovem mnenju je stranka, ki se imenuje Gibanje za sodobno Madžarsko, edina na strani opozicije, ki ni socialistična formacija. Bokros meni, da opozicija mora sodelovati s ciljem, »da bi zamenjali Fideszov režim, ponovno vzpostavili pravno državo in ustavnost, zagotovili minimalne kriterije demokracije in pogoje vladanja. Po predsedniku Bokrosu ne bi bilo dobro, če bi bila na opozicijski strani dva tabora, ki bi tekmovala drug z drugim, kajti s tem bi podaljšali Fideszovo vladavino, kar bi lahko imelo dolgoročno usodne posledice za državo. Na vprašanje, zakaj je ustanovil novo stranko, je odgovoril, da mora vsak volivec najti na paleti političnih strank sebi najbolj primerno. Madžarska bo odprla šest novih diplomatsko-kunzularnih predstavništev Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Zsolt Németh je po marčevskem obisku v Avstraliji in na Novi Zelandiji izjavil, da je prejšnja vlada leta 2008 zaprla precej diplomatsko-konzularnih predstavništev tudi na takih območjih, kjer bi delovanje le-teh bilo pomembno zaradi tam živečih Madžarov. Dal je tudi pobudo, da bi se le-ta tam ponovno odprla. Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, da se bodo v Osijeku (Hrvaška), Krakowu (Poljska) in Torontu (Kanada) odprli generalni konzulati, v Melbournu (Avstralija), Marosvásárhelyu in Nagyváradu (Romunija) pa konzularne pisarne. Tudi zunanji minister Martonyi je potrdil, da so Madžarsko vodili predvsem interesi nacionalne politike, kajti odločila se je za območja, na katerih živijo številčne madžarske skupnosti. Potrebna finančna sredstva so v proračunu zunanjega ministrstva in v uradu premiera. Madžarska se bo obrnila za potrebna soglasja na omenjene države, minister Martonyi upa, da tudi v Romuniji ne bo nobenih ovir za odprtje dveh konzularnih pisarn. Muzej Avgusta Pavla spet odprt Muzej Avgusta Pavla je odprt od 3. aprila. Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 13.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejamo tudi delavnice. Már kinyitott a Pável Ágoston Múzeum Április 3-tól kinyitott a Pável Ágoston Múzeum. Keddtől szombatig naponta 11-től 15 óráig várja a látogatókat. Csoportokat előzetes bejelentés alapján fogadnak a 94/554-128-as telefonon, a nyitva tartási időn kívül is. Belépési díj felnőtteknek 600 Ft, illetve 2 euró, diákoknak és nyugdíjasoknak 300 Ft, illetve 1 euró. Diákcsoportok számára a tárlatvezetés mellett foglalkozásokat is tartanak. Občni zbor in gledališki den Slovenskoga drüštva v Budimpešti 20. apriliša smo pri Slovenskom drüštvi v Budimpešti organizirali vsakoletni občni zbor (közgyűlés) pa gledališki den. Na to priliko je več kak pau lüdi vküper prišlo. Istina, ka so naše prireditve fejs obiskane, vsigdar dosti lüdi mamo. Zdaj je tö tak bilau. Občni zbor je vodila podpredsednica drüštva Agota Merkli Kállay, predsednica Irena Pavlič pa je ocenila delo v leti 2012. Drüštvo je melo 5 velki prireditev. Začnili smo s slovenskim kulturnim praznikom, dej je o pomembnosti praznika gučo univerzitetni profesor dr. Štefan Lukač. Lani aprila so nam tö špilali Veseli pajdaši iz Števanovec pa Duo Fodor iz Monoštra. Obadvej skupine delate pod Zvezo Slovencev na Madžarskem. Na konci juniuša smo meli piknik kak vsakšo leto v čast samostojnosti R Slovenije. Naši gostje so bili Büdinčani, Kulturno umetniško drüštvo je bilo na povratnom obiski v Budimpešti. Njini zbor je spejvo, ansambel je igro pa špilali so tö. Oktobra pa smo meli že tradicionalni slovenski den. Začeli smo s slovensko mešo, ki jo je darovau dekan g. Lojze Kozar iz Odranec. Pri meši je sodelovau Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika. V kulturnom programi, ki smo ga meli na slovenskom veleposlaništvi, je še nastopo pevski zbor Slovenskega društva Triglav iz Subotice. Tudi oni so bili na povratnom obiski pri nas. Decembra smo svetili božič pa samostojno Slovenijo vküper z veleposlaništvom. Letno več prireditev mamo vküper, to je za nas nika velkega. Na konci aprila smo potovali s pevskim zborom v Slovenijo, v Šempas, na mednarodno srečanje zamejskih slovenskih zborov. Tü smo si ogledali Novo Gorico pa Trst. 25.-26. avgustuša smo bili na povratnom obiski v Somboteli pri Slovenskom društvi Avgust Pavel. 15. septembra smo se pelali v Števanovce na državno srečanje Porabskih Slovencev, stero je pripravila Državna slovenska samouprava. Na drugi den v nedelo smo se pelali v Trdkovo in Kuzmo, kam so nas pozvali člani Gledališke skupine Rožika. 12. oktobra so naši pevci gorastaupili v Monoštri na srečanji slovenskih ljudskih pevcev. Velko potovanje je odpadlo, ka nej bilo telko pejnez. Od leta 1999 smo potovali 12-krat. Ven je ostalo leto 2000 pa lansko. To smo zato leko napravile, ka nas je matična domovina pomagala. Naši pevci so 7-krat gori staupili na naši prireditvaj pa na tihinskom tö. Ta zbor nam je prineso dober glas. Gratuliramo jim in je prosimo, naj tadale tak pridno delajo. Zbor je februara bijo 2 leti star. Od začetki ga vodi Oršika Kovač Zadori, igra na harmoniki Hugo Čerpnjak. To sta dva krepka stebra zbora. No, vsakši član dobro vostane. Zavalimo se jim za to pridno delo. Lani smo pejnaze dobili iz Slovenije od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, od Zveze Slovencev na Madžarskem iz Monoštra. Pa malo smo s prejšnjoga leta prišparali. To je mujs, ka na začetki leta šče od nikoga ne dobimo pejnez. Dobili smo šče od Sklada Wekerle pa 1% od porcije. Kak smo gospodarili, je taprajla naša ekonomistka dr. Gitta Niziolek. Bilanco je tö ona pripravila. Hvaležni smo ji, ker ona to od leta do leta dela. Potem je predsednica Irena Pavlič notri pokazala programe za to leto, to smo si že pripravili na seji razširjenega vodstva januara. To leto bomo meli 5 veliki programov. Iz toga smo že svetili slovenski kulturni svetek, zdaj gledališki den. Piknik je na konci juniuša, kakšen bo, mali ali vekši, to zavisi, gda dobimo pa kelko pejnaz iz Slovenije. Mamo v načrti sodelovanje s slovenskim pevskim zborom iz Zagreba. Smo se spoznali v Šempasu. Če te zbor pride k nam, potem bi mi tö radi šli k njim na gostovanje na kakšno njihovo prireditev. To bi bilo našo velko potovanje. Potem bomo potovali na Državno srečanje Porabskih Slovencev v septembra v Monošter. Na konci septembra je zbor pozvani v Subotico na povratni obisk, na srečanje slovenskih zborov iz Vojvodine. To zdaj pripravla Zveza Slovencev na Madžarskem. Oktobra je slovenski den, radi bi prišli Novomeščani, slikarji in likovniki. Smo že stari prijatelji z Društvom Mavrica. Rad bi še prišel k nam nastopit ženski zbor iz Nove Gorice. Decembra pa bomo svetili božič pa samostojno Slovenijo. Seveda, kam vse bode išo zbor, za to med letom dobi vabila. Ka naprimer bo naš zbor 12. majuša išo v Soroksar in bo nastopo na narodnostnom festivali. Škoda, ka je letos tak, ka Zveza Slovencev več ne smej pomagati slovenska društva s pejnazi, stere dobi iz Slovenije, tak zdaj bomo meli menje pejnez. Tak izgleda, da bomo samo tiste meli, stere dobimo iz Slovenije. Na občnem zbori smo sprejeli različne odločbe in večkrat glasovali. Apriliša že več lejt k nam pridejo nastopit Veseli pajdaši pa Duo Fodor Tak je bilau zdaj tö. Veseli pajdaši so nam notri pokazali veseloigro Ram z glažojne. Ram je rejsan bijo z glažojne, smo ga vidli pa smo ga nej vidli. Špilarje so skorak vsi bili moji bivši učenci iz Števanovec. Tak nam dobro spadne, gda se srečamo. Laci Kovač, steri je vodi, je bijo nemak. Kak zaistino, tak dobro je špilo, ka smo ma vörvali. Kak pa Sösi pa Berta. Zidar pa culager, pa šče kakšna! Vsi člani skupine so odlično špilali. Tak, da nam je tau splo dobro prišlo po občnom zbori. Vsakšo leto k nam prinesejo dobro volo, lejpo materno rejč iz naše rojstne krajine, stero mi tü splo potrebujemo: slovensko rejč, dobro volo, smej. S tem nam pomagajo, naj Slovenci ostanemo in če vküper pridemo, si slovenski gučimo, naj ne pozabimo svojo materno rejč, ka je tau velka vrejdnost. Seveda tau vala za Duo Fodor tö. Zdaj sta Klara pa Babi Fodor nam prerokovale. Igra Horoskop je nika posebnoga. Dvej ženski s toga živeta, ka nam povejta, kaj bo in kako pa kak se trüdita za stranke. Naslednje pa vöpride, ka sta sestre. V imeni Slovenskoga drüštva obedvej skupini gratuliramo iz srca, želejmo jim, naj ešče dugo-dugo špilajo in šče večkrat leko pridejo k nam. Ka to pomeni, da šče tü v Budimpešti živejo Slovenci, Porabski Slovenci steri so nej pozabili materno rejč in jo gučijo. Na naši prireditvi smo leko pozdravile g. Miloša Kureta s slovenskoga veleposlaništva. Sigdar vsi pridejo na naše prireditve. Zdaj je bijo knjižni festival v Budimpešti pa so vsi bili zasedani. Leko pa povejmo, da z veleposlaništvom splo dobro sodelujemo. Oni pridejo k nam, mi na njine prireditve in mamo skupne prireditve... Hvaležni smo. Mislim, ka leko povejmo, ka dobro sodelujemo z Državno slovensko samoupravo tö. Državna samouprava nam da v njini podružnici mesto za delo pa za prireditve od leta 1997. Splo smo hvaležni jim. Nej bi mogli delovati brez nji, ka v Pešti je arunda draga. Leko povejmo tau tö, da dobro vküper delamo z Zvezo Slovencev od začetka, več kak dvajset lejt. Obiskujemo se pa z drugimi slovenskimi društvami. Lepo je, da vküper držimo in s tem tö pomagamo ostati Slovenci. Našo lüstvo se vsigdar lepou zbere, če trbej vküper priti, zdaj je tö tak bilau. Vsakšoma se lepou zavalim. Posebno tistim, steri delo drüštva pomagajo na prireditvaj, pri potovanji. Tak leko samo dobro delamo tadala, če si pomagamo pa vküper držimo. Irena Pavlič Členi budimpeštanskoga slovenskoga drüštva na občnom zbori Gledališčniki (Veseli pajdaši in Duo Fodor) z domanjimi in Milošem Kuretom Aleksander Ružič Kakše farbe je kmica? Sunce je že visiko stalo na nébi tisti zranjek, gda se je Vendel s svoji krp vö zmoto. Vse ga je bolelo, najbole pa rit. Malo je stonjo, te se je pa vseeno pomali na noge postavo. Gda je pa ščeo z mesta stoupiti, ga je tak od riti doj zabolelo, ka bi njemi skoron noge vküp klecnile, če se nej bi za sto prijo. »Kak vragi me leko rit tak boli, če me je pa té somar prejk plouta na glavo vrgo. Po ton takšen bi me mogla bole glava boleti, nej rit. Ali kak je, tak je. Gnes den je svejt že ščista ovakšen, kak je inda bio. Če si se s klapačom po prsti vdaro, té te je prst bolo, nej pa, vzemimo, vüja. Gnes den je pa že vse mogouče. Zdaj je tou lekar tak, kak gda smo mladi bili. Če me je lejpa deklina küšnila, vzemimo kak naša Ilonka, te mi je nej nous oteko, liki …« »Ka, Vendel, nika stonjaš pa mrnjaviš, kak da bi te bik prek plouta lüčo,« ga je v lejpom spominjanji zmejšo Števan. »Kak si pa li tak po tjuma prišo, ka sam te nej vpamet vzeo,« si je naglas nazaj zgučo Vendel. »Te si nej čüjo, ka sam se na dvorišči v eden stari biciklin potekno. Skoron bi spadno prek njega. Ton poleg penja leži kak kakša pijana baba. Ovak je cejli, samo predjen potač ma malo v osmico vdardjeni, in kormanj je v en kraj potisnjeni, ovak je pa sčista dober. Vse je takši kak tvoj. Samo sam nej gvüšen, ka ma sic vse blaten, in mi ga je nej bilou mogouče točno razpoznati. Poleg penja je ešče sekira ta vržena. Takše sam ešče nej vido. Sam mislo, ka če je tvoj, ka si ščeo sekiro na biciklin napraviti, ka bi s tov meštrijov ležej drva kalo,« ga je nazadnje pikno Števan, lampe so njemi pa tak fejst narazno stoupile, ka se njemi je srebrni zob v ranom sunci tak zblisno, ka je ešče tisti par črbin, štere so se tü pa tam pokazale, bole sveklo gratalo. Vendel je friško zakapčo, ka njemi Števan modrüvle, zatou je malo zažmejro, pa eno dugo slino doj požro, ali njemi je zdaj nej bilo več mogouče tajiti, kak ga je včera vnoči, v črnoj kmici, gda je tak veseli domou z Ilonkine krčme leto z biciklinom kak da bi se na eroplani neso, biciklin prek plouta vrgo. »Odi pa si doj sedi. Eno si doj potoučiš, ka najbrž pri vas tou bole na redko na sto pride,« je malo nazaj vdaro Vendel in na sto djao dve malivi kupici in palinko. »Zdaj več ne morem zatajiti, ka me je biciklin prek plouta vrgo. Ne vem pa, če se Števani senja, ka sam ga od čemerov ščeo vküp vsečti. Kak sam nouri bio, ka sam sekiro tam pozabo,« se je v svojoj glavej čemeriu Vendel, na glas je pa Števani nazaj pravo: »Pij, Števan! Kak fajn po slivaj diši. Ja, istino maš. V črnoj kmici, včera, gda smo domou od Ilonke šli, sam nej mogo ta pravi čas zagledniti, gde so dverice v plouti, pa sam v plout zavozo. Malo me je vrglo. Pa tou nika nej. Stare čonte tou vse vö strpijo. Malo sam samo potač ščeo vö zravnati s sekirov.« »Dobro, dobro, Vendel. Praviš, ka je kmica črna,« si je Števan zdaj zgučo, da si je ešče eno kupico doj potočo. »Če ti tak praviš, že mora tak biti,« je s špotlivim glasom nazaj zmrnjavo, in že je leto ta po dvorišči. Malo se je ešče stavo pri dvericaj v plouti, z enim okom ošvrkno pen, biciklin in sekiro, te se je pa za njim začülo füčkanje stare noute. Vendeli je vse tou glij nej tak mimo vujšlo, najbole ga je pa dregnilo Števanovo füčkanje, zato si je zatrdno gor dao, ka de večer pa k Ilonki v krčmo šou. »Z biciklinom. Samo moram toga vraga popraviti,« se je, nej ka bi na kakši zajtrk brodo, včasi k deli spravo. Malo je kovou, pa je malo popejvo. Pa je malo šrajfo, pa je malo popejvo. Števanova nouta njemi je nej dal mejra, zatou je pa znouva, nej mogouče praviti kelkokrat že, začno: »Čuk sedi na veji, tralala, tralala, sova ga je vzejla, hopsasa, sova ga je …« Gda je v törni poodne vdarilo, je biciklin na red bijo vzeti. Lepou ga je k steni postavo in si zadovolno zgučo: »Tak. Zdaj ti naprej povem, ka si morava od gnes dale pa pajdaša biti. Če me ešče gnouk vržeš, te znaš. Etan pri penjej te ešče itak sekira čaka.« Lepou se je k stouli spravo, včeranji krüj pa špek, pa eden šör za žejo, vse si je na sto djao, in si v mejri vse ta požmajo. Že se je začnilo mračiti, gda ga je nikša čüdna senja s postele vrgla. Gor je skočo, si ešče malo krüja vrezo, in nej je dugo trbelo, ka je že v Ilonkinoj krčmi dveri odpro. Znao je, ka so ovi trgé, šteri so nej znati zakoj gnes bole rano v krčmo prišli, že o njegvoj priliki z biciklinom vse zvedli, zatou je, nej ka bi si ešče doj vseo, zapovedo: »Ilonka, štiri fröče!« Ilonka se je pomali, za en čas, gda je z mericov vino točno vö zmejrila, rejsan k stouli przibala, pa fröče ešče pomalej na sto klala, tak ka so njej prsa pod pisanim förtokon valovila kak zrejla pšenica. Moški so nej znali, gde se njim bole oči stavlajo: ali na Ilonkinom förtoki ali pa na špricaraj. Te se je pa oglasila: »Vendel, biciklin ide?« Vendeli je malo zaprlo sapo, ali je že na tou bio priplavleni. Najprle je oči vrgo po svoji pajdašaj, šteri so komaj smej zadržavali, te je pa na glas oznano: »Idi, Ilonka, pa ga pogledni! Kak nouvi! Tam pri stubaj me čaka, ka de me sledi domou pelo.« »Števan pravi, ka maš najbole moderen biciklin v okroglini,« je nej dala mer Ilonka. »Nouvi je nej, ali me brez brige da koli leko v Varaš prpela. Zakoj bi bio najbole moderen?« »Če prek plouta meče, je gvüšno kiper,« je zdaj svoje cuj pravo Števan. »Takšoga najbrž nišče nema tüj okouli,« je Vendela dale draždjo Kari. »Vej če bi ti v takšoj črnoj kmici z biciklinom šou, bi ešče prejk oroslana spadno, nej samo prejk plouta, ka boš znao, Kari,« se je zdaj razčemejro Vendel. »Kak pa znaš, ka je kmica črna? Vej se pa črno najbole vidi,« je ščeo biti smejšen Janoš. Zdaj je pa tou svadilo Števana, šteri je že od poudnešnjoga naslanjanja na šank malo bole rdeči bio kak po navadi, zato je gor skočo in pokazo s prstom proti Janoši: »Znaš, Janoš, ti si pa takši somar. Vej je pa v kmici vsakša stvar črna. Tvoja noura glava je v kmici črna, pa vsakša rouža, če glij je bejla, pa … pa … pa od tvoje babe je tüdi v kmici črna, če glij je sejra.« »Kak pa ti tou znaš, Števan,« je zdaj s čemerami gor skočo Janoš. Te se je pa začnilo. Čemer je vsigdar üjši gračüvo, zatou je Vendel tou priliko skoristo, friško cvajere Ilonki v roke potisno, in že je tiro prouti svojomi doumi. Veselilo ga je, ka so se zdaj čednjaki med sebov svadili, zatou je začno poodnešnjo nouto na glas popejvati: »Čuk sedi na veji, tralala, tralala, sova ga je zejla, hopsasa, sova ga je …« Nouta je vsigdar itrej šla, in noge so biciklin vsigdar bole gnale. Te je pa ednouk samo počilo. Telko je vpamet vzeo, ka se je v nikoj zaleto, ali je včasi nej mogo gor priti, ka se je zgoudilo. Mejsec, šteri je glij zdaj začno vö od oblakov svojo mrtvečo svetlobo ta po njegvom dvorišči metati, njemi je naznano, ka je on notri, biciklin pa zvüjna dveric. S čemerami se je gor poubro, si oubo na glavo potežo in si etak zgučo: »Zdaj sam pa dverice trufo, samo ka so zaprejte bile. Čedno je pito Janoš, če je vsakša kmica črna. Zdaj znam, ka je nej. Če bi bila črna, bi vido, ka so dverice zaprejte, zato ka se črno najbole vidi …« PETEK, 03.05.2013, I. SPORED TVS 7.40 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 OZI BU, RIS., 8.02 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 8.05 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.10 PRIHAJA NODI, RIS., 8.20 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 8.30 BACEK JON, RIS., 8.35 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 8.40 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.45 DRAGI DOMEK, RIS., 8.50 PRI SLONOVIH, RIS., 9.00 GOSPODIČ JAKOB, RIS., 9.05 VRTILJAK, 9.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 9.35 BISERGORA, LUTK. NAN., 9.50 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 10.15 KEKEC, MUZIKAL, 11.10 FIRBCOLOGI, 11.35 MI ZNAMO: CESARSKI PRAŽENEC, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.40 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 ALEKS V VODI, RIS., 16.15 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ATLANTIDA - ROJSTVO LEGENDE O KONCU SVETA, 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 POROČILA, 22.20 KULTURA, 22.30 POLNOČNI KLUB, 23.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 23.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL PETEK, 03.05.2013, II. SPORED TVS 11.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST DANIJEL BRECELJ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 14.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.15 ŽOGARIJA, 15.45 RAD IGRAM NOGOMET, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 ONSTRAN ŽICE, DOK. FILM, 17.45 OSMI DAN, 18.15 KNJIGA MENE BRIGA, 18.35 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 20.45 MIRANDA, ANG. NAN., .20 NAJINA LJUBEZEN, ANG. NAD., 22.10 UMIRANJE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.05.2013, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MAJSKI DEŽ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 8.35 KULTURNI BRLOG, 8.40 POČITNICE: POTOVANJE, 8.45 DOMOVANJE: DOMOVANJE BOBROV, 8.50 BINE, LUTK. NAN., 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 BUKVOŽER: SRAMOTA, OTR. ODD., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGIJA, 10.40 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.20 KINO KEKEC: BUNKO BOBEN, NIZOZ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 NOETOVA BARKA, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MIROLJUBNI BOJEVNIK, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.20 OZARE, 23.25 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFOKANAL SOBOTA, 04.05.2013, II. SPORED TVS 10.00 SKOZI ČAS, 10.35 SLOVENSKI UTRINKI, 11.05 SLOVENCI PO SVETU: MINISTRICA TINA KOMEL, ODDAJA TV MARIBOR, 12.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 PLATFORMA: MILANSKI POHIŠTVENI SEJEM, 12.55 OSMI DAN, 13.35 ... ZA SVOBODO, ZA KRUH - TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Z GOSTI, 15.55 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: 31. KOLO, OLIMPIJA : MURA, 17.55 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: POLFINALE, POVRATNA TEKMA, 19.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: POLFINALE (M), 21.40 SOBOTNA GLASBENA NOČ: BIG FOOT MAMA, DOK. FILM, 23.40 BLEŠČICA, 0.10 NA LEPŠE, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.05.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.00 PODPORNICA, EVANGELIČANSKA HUMANITARNA PRIREDITEV, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.20 PISMA IZ OTROŠTVA, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 GEORGES FEYDEAU: VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, HUM. NAN., 18.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - RAFKO IRGOLIČ, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZORAN PREDIN: PO STOPINJAH NEŽNEGA SPOMINA, POSNETEK KONCERTA, 20.55 JE RES?, 21.55 NOETOVA BARKA, DOK. SER., 22.25 POROČILA, 22.50 LUTHER, ANG. NAD., 23.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 05.05.2013, II. SPORED TVS 8.20 SKOZI ČAS, 9.00 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.40 GLASBENA MATINEJA, 10.40 POGLEJ...VA–SE, 45 LET FOLKLORNE SKUPINE EMONA: MLADOST, 11.25 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 12.40 ŽOGARIJA, 13.10 RAD IGRAM NOGOMET, 13.45 BABICA GRE NA JUG, SLOVENSKI FILM, 15.15 FRANJA, DOK. FILM, 16.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (Ž), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 JAZZ CERKNO, DOK. FELJTON, 21.20 WILLIAM S. BURROUGHS: DUŠA NEKEGA MOŠKEGA, DOK. ODD., 22.50 ZMAJ, KRATKI FILM, 23.05 KJE SI STARI?, KRATKI FILM, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.05.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: NESREČNA LJUBEZEN, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 NOČKO: J.W.GRIMM: NAJDIPTIČEK, OTR. SER., 11.00 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.25 POTEPANJA: ZIMSKO VESELJE, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FRAČJI DOL, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE: ETNOLOŠKA DEDIŠČINA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 NA LEPŠE, 15.20 JE RES?, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.35 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BRASSENS, PESNIK NA SLABEM GLASU, FRANCOSKI FILM, 21.30 IRENE HUSS II.: SENČNA PLAT DENARJA, ŠVED. NAD., 23.00 RAZRED ZASE: POTOVANJA, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.05.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM RDEČI TULIPAN, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.20 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.40 POD KLOBUKOM: SAJMIRI, 12.15 PODOBA PODOBE: ETNOLOŠKA DEDIŠČINA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, ODDAJA ZA VERUJOČE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.15 BINE: VODA, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 VSE O ROZI, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, POGOVORNA ODDAJA, 21.00 DENAR IN HITROST, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 JE RES?, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 07.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 GLASNIK, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 NOETOVA BARKA: MARC, ANNETTE IN INGOLF, DOK. SER., 17.15 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: POLFINALE (M), 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA, 20.30 20 LET EN-KNAP: KAJ BOŠ POČEL, KO PRIDEŠ VEN OD TU?, KOPRODUKCIJSKI PLESNI FILM, 21.20 OPERNE ARIJE, 21.35 CEZAR MORA UMRETI, IT. FILM, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 08.05.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: VODA, LUTK. NAN., 10.30 ZLATKO ZAKLADKO: POTEPANJE OKROG METLIKE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 11.20 IMPRO TV, MLADINSKA ODDAJA, 12.00 DENAR IN HITROST, DOK. ODD. 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: DROBNA BITJA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 NELI IN CEZAR: SONČNICE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ZADNJI POLJUB, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER, 0.30 TURBULENCA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 08.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, HUM. NAN., 15.45 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 16.15 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.45 GLASNIK, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 21.50 ŠPORTNI IZZIV, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 80 DNI, ŠPANSKI FILM, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.05.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 MOJA SOBA: EVA - KMETICA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.35 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: PRIHODNOST EVROPE, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 09.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 ZORAN PREDIN: PO STOPINJAH NEŽNEGA SPOMINA, POSNETEK KONCERTA, 16.05 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: KOPRSKI ZALIV, DOK. NAN., 16.55 MUZIKAJETO: KLAVIRSKI TRIO, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI: SEVERNA EVROPA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ANGEL-A, FR. FILM, 21.30 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 22.05 ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA, FR. SER., 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL