, Stev. 181. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ^ ob 5 zjutraj. lv*iniirvo: Lhca Sv. Iranči&a AsiAcga 5t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi iiaj se pcJijajo uredništvu lista. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi »e ne vračajo. IzCz steij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kensordj .EdlaottV — Tisk tiskarne „Edinosti', vpisane zadruge z 02 e j enim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Francka Aslškega 5t, 20. Telefon uredntttva in uprave štev. 11-37. Naročnina znaša: Za cclo leto.......K 3120 pol ...................15 60 a tri mesece.....................»780 U nedeljsko izdaje tt celo leto...... . fr 20 u pol leta..........................m 3*69 V Trstu* v ponadeljak, Ž. iiilUa 1917 Letnik XIII. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SIrokostI ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. vsaka nadaljna vrsta.............2,— MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti- — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiike Asilkega it 20. — PoStnohranilničnI račun it '41.652. mm nrmitfnn poročilu. AVSTRIJSKO. DIN VI, 1. (Kor.) Urzćno se razglas: 1. Ui!;ja 19! 7. „ . . . Vzhodno bo|i š Če. — V vzhodni Galiciji ie pri arniadni skupmi gen. po.K. gofcnia obrambna bitka v polnem razvoju. P> večdnevnem vidnem naraščanju tor ~kega ojrpia ie narastla včeraj topov-cJ a bitka do največje srditosti. Delovali :o Uidi najtežji Kalibri. Popoldne so inzno ! * jugovzhodno Brzezanov in pri Konju-sledili močni pehotni napad?, ki so bili povsod popolnoma odbUL Kjer so ^e doli —jvicžne pehote sploh zamogll dyi-r;:ii'i v našem uničevalnem gnju. so obležali v zapornem ognju. V poznih popoldan k in urah severozapadno Zatošč izvršeni j-.Ko močni napad se je razbil v izvrstno osredotočenem topovskem Opolnoči je poizkušal sovražnik iz\r>iti južno Brzezaiov napad brez to-po\ -ko priprave: bi! ie odbit. Tekom noci Is lopovski boj ponehal in oživel znova v jutranjik urah. Italijansko bojišče. — Pri sosk» armadi so narodne patrulje ogrskih pešpolkov št 71 111 12 pri Vrtoibi prodrle do druge sovražne črie. odbile tamkaj dva sovražna protirapaaa in ujele enega oficirja in 156 mož jugovzhodno bojišče,— Me važnega. Načelnik generalnega štaba* NEMŠKO. BI ROLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. julija 1917. ■' a p a d n o bojišče, — \ sled de-;e\ ia in megle je bilo topovsko delovanje na vsej fronti skoro v vseh odsekih neznatno. Posamični poizvedovalni boji so bili ugodni za n~s. Pri armadi nemškega cesar je viča so Fra ;cozi zaman poizkušali zopet osvojiti na Cheininu des Dames iti na zapadnem bregu iMoze izgubljeno »►zemlje. Vzhodno Cerny ie sovražnik po kratki topovski pripravi trikrat napadel naše na planoti južno \ssi La Bovelle osvojene jarke. Vsi napadi so bili krvavo od^i«'. 1 >firabtvši zir.ešniavo pri sovražniku in odvrnitev njegove pozornosti, so iipper.ški bataljoni zavzeli dalje vzhodno francosko črte do ceste Aiiles—Paissy. S tem uspehom se je število ujetnikov, napravljenih po priznani \vestfalskl diviziji tekom treh dni. zvišalo na 10 oficirjev in 650 mož. Na zapadnem bregu Moze so nas Francozi v ponovnih napadih poizkušali vreči »z jarkov, ki smo «ih zavzeli na višini 304 In \ z hodno odtod. Bili so odbiti z zapornim ognjem in po srditih bojih z rečnimi granatami. Vzhodno bojišča. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruska vlada se ni ificgla rešiti pritiska vodilnih ententnih vlasti in je poslala del Svoje armade v boj. po neprestanem uničen alnem ognja tekom one\a na naše postojanke od Stripe do Naraiovke so sledili popoldne srditi napadi ruske pehate ua fronti 30 km. Napadne čete so b'ie od nagega obrambnega ognja p*»\>od prisiljene k iz^ubonosnemu urniku. Tudi ponočni sunki, v katere so bili n?gr»F:ii Rusi brez topovske priprave, so s*j na obeh straneh Brzezanov in pri Zvi-činu razbili brez uspeha. Topovski boj se ra/širi! v severni smeri do srednjega Stohoda, na jugu do Stanislava, ne da bi do^edaj tudi tamkai prišlo že do napadov. — Aled Karpati in morjem nobenih posebnih dogodkov. Al a c e d o n s k a fronta. — Na desnem bregu Vardarja so boćarski sprednji oddelki pri Aičakmahu odbili napad angleškega bataljona. Prvi generalni Kvartirmojsters dL Ludendorff. Nova Rusija. hnergične odredbe proti ruskim upornikom. PET ROG RAD. 30. (Kor.) Ker napram strelcem 12. in 13. strelske divizije, ki ii:>*» hoteli izvršiti povelja, da >e dne 28. junija formirajo na novo, niso pomagale nobene besede, je bii v smislu ukaza vojnega ministra izvršen na Šuhov napad, nakar se je vdalo 500 strelcev, ki so bili takoj razoroženi in odvedeni. Do prelivanj i krvi ni prišio. Položaj na Finskem. STOCKHOLM. 30. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Helsingsforsa, ie deželni odbor kijub protesta vi a de sklenil znatno razširjenje pravic senata, posebno slede sklicanja in razpusta deželnega zbora kakor tudi glede omejitve sankcijske pravice ruske vlade. Vesti iz Grška« Danglis - vrhovni poveljnik grško armade. LUG AN O, 30. (Kor.) Italijanski časopisi poročajo: General Danglis, dosedaj član solunske vlade, je bii imenovan za vrhovnega poveljnika grške armade. Dusmanis, Metaxas in Gunaris so z drugimi 26 izgnanimi Grki prispeli v Ajaccio na Kor-siku. ATENE. 30. (Kor.) Agence Havas javlja: Mada je Nemcem prijazne uradnike, kompromitirane vsletf decemberskih dogodkov, odpustila. V Tesaliii so bila odkrita nova skladišča orožja. Princ Andrej, konjeniški polkovnik, je bil na iastuo želio stavljen na dispozicijo. Generali, ki jih je pozval Venizelos i z. Peloponeza v Atene, so prispeli, razven Papulosa, v soboto zvečer semkaj. Poveljnik grške armade Danglis je postil francoske generale. PODLISTEK. Mililonar9 ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Cbavetia. Dasiravno bo ie izražal r<;bato, se je readar v besedah starega pretepača zrcalil neodoljiv izraz resnice. — Preidimo sedaj k nioji hčeri, — je ■adaijevaL — I rJiti hočete, da je soudele-žc :a na Brichetovem umoru. Naj začasno velja ta vaša neumnost. Toda umora ni izvršila sama. kajti saj imamo vendar onega možaka, ki je nos i vre^o. Kdo je bil ta človek? Jez, porečete vi. Priča de Lo-zeril bo s cer odgovoril, da ni videl lica... Dobro, priznam to... toda imel je vendar priliko videti njegovo postavo., in moja je nekam precej visoka... tako neobičajna, •ia bi bila morala zbuditi pričino pozornost Govoreč to, se je Hanibal vzravnal v CESARSKA DVOJICA V STUTT-GARTU. STUTTGART, 1. (Kor.) Njuni Veličanstvi cesar Karel in cesarica Žita s'a danes v spremstvu ministra vnanjih zadev, grofa Czernina. in najvišjega tvornega mojstra princa iiohenloheja ob 9 dop. dospela semkaj v p&set kraljevske dvojice. Na kolodvoru so c&sarsko dvojico sprejeli kraljevska dvojica, člani kraljevske hiše, vir-temberški ministrski predsednik, nadžu-pan in avstro-ogrsko poslaništvo. Po nad vbe prisrčnem pozdravu sta se odpeljala cesar s kraljem in cesarica s kraljico v odprtem vozu skozi špalir vojaštva, mladinskih strelcev in tisoč^lare množice proti dvoru. Občinstvo je radostno pozdravljalo Veličanstvi ter jim navdušeno vzklikalo. V rezidenčnem dvcrcu se je vršil opoldne zajutrek, pri katerem ie imel cesar Karel nagovor na kralja: »V svesti si zvestega prijateljstva«, je dejal cesar, »ki je je Vaše Veličanstvo zmerom izkazovalo Moji hiši ter posebej Mojemu stricu, sem, sleJcč pravi srčni potrebi, prišel semkaj, da Vašemu Veličanstvu izkažem Svojo hvaležnost ter obenem prosim, da bi hotelo enaka čuvstva prenesti name. Izkušana tesna zveza, ki združuje naše dežele, je tekom najsilnejš? borbe vseh ča^ov obrodila natlepše sadove.« Cesar se jc spominjal junaštev hrabrih sinov \ irtemberške, ki }ih je opetovano imel priliko občudovati na najrazličnejših bojiščih. ter je zaključil: Da se med našimi deželami v teku časov ustvarjene posebno tesne vezi goje in se poskrbi, da postanejo po možnosti še tesnejše, je moja oajiskrenejša želja! — Kralj je odgovoril z dobrodošlico ne -amo v svojem ter v imenu kraljice, temveč v najpopolnejšem smislu besede tudi v imenu vse \ irtemberške, ki jo navdaja zvesto prijateljstvo do dežela Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Karla. Kralj je na-^lasal trdno in tesno orožno bratstvo Nemcev in posebej tudi virremberških vojakov ter avstro-ogrskih borilcev ter je tem povodom cesarju najprisrčnejše čestital na sijajnih uspehih avstro-ogrske armade. Kralj je zaključil zahvaljuje se za nepozabni obisk cesarske dvoiice. — Ob 3 pop. se je cesarska dvojica v spremstvi kraljevske dvojice v odprtem vozu odpeljala na kolodvor, zopet z velikim nadušenjem pozdravljana od ljudske množice. Po prisrčni poslovitvi od kraljevi ske dvojice in članov kraljevske hiše se je vrnila cesarska dvoijca na Dunaj. — Cesar >e kralju Virtemberškemu podelil dostojanstvo avstro-ogrskega generala konjenice. Kralj je .podelil cesarju veliki križec kronskega reda in reda za vojaške zasluge, cesarici pa red Olge in Charlott-ski križec, najvišjemu dvornemu mojstru princu Hohenloheju in ministru vnanjih zadev, grofu Czerr nu, pa veliki križec kronskega reda. Ce ar Karel je podelil in-temberškemu ministrskemu predsedniku Weizsackerju veliki križec reda sv. Štefana ter drugim d ornim> državnim in vojaškhim dostojanstvenikom virtember-škim visoka odlikovanja. Hlndenburg v avstralskem glavnem stanu. ^TZROLIN, 1. tV.or.) V odgovor na na »bisk, ki ga je izvršil načelnik c. in kr. generalnega Štaba * nemškem glavnem stanu, sta gen. Hdmaršal Mindenburg in senerai LirJendo'fr pr;spela na kratek obisk avstrijskega .rmadega vrhovnega poveljstva, čemer b »do sledile konference na Dunaju. ftalijansk « zbornica. CURIH, 1. (Kor.) - talijanska zbornica je s 301 proti 63 glasrvom sklenila, da preide preko vladne iz ave na dnevni red. Prihod ruskih deU gatov v Stockholm. STOCKHOLM, 3C. (Kor.) Glasom uradnega poročila pridejo ruski delegati semkaj v torek. Nagrada za Rlcitkofraovo giavo. BERO LIN, 1. (Kor.) Wotftov ura'i poroča: Potrjuje se, da obljublja angleško annadno poveljstvo 1000 funto v ^terlingov plačila onemu letai-ikemu oddelku, ki bi j.»lastil Richthonaa živega ali mrtvega. Voditelj oddelka dobi dalje 500 funtov šterlingov. Za nsodulsncst poslnntsi?. Govor državnega r> slanca dr. Otokarja Rybafa v II. seji dr? zbora, 5. junija J917. (Ko lec.) Mislim torej, da ni treba nadaljnega dokaza, da je častna služba, haloga poslanca, vsaj ravno tako važ 1a in vredna upoštevanja, kot na priner služba kakega •ia\ enega izvrševalca. (Veselost) In če je ie-ia oproŠčoii v ju v nem iuieieau, -laiajo prebivalstvo in volilci posebno pravico, da se oprosti tudi njihov poslanec. Ne govorim pro domo mea. Izpolnil sem svojo dolžnost, odrinil sem tudi v vojaško službo, in sem danes v letih, da najbrž ne bom več moral reflektirati na take določbe — dasiravno je to tudi še dvomljivo —, toda nisem se O-tegovn! službi in bi se ji tudi ne odtegoval; smatral bi bil celo za strahopetstvo, 5e bi se bilo poizkusilo, odtegniti se službi, pravim torej, da ne smemo z osebnega stališča presojati stvari, temveč s splošnega stališča, s stališča javne koristi, in javna korist zahteva. da ostane poslanec ohranjen svojim volilcem tudi v najhujšem časn. (Odobravanje.) Poslanec ie poudarjal nato, da bo vsekakor obetani zakon bolje ščitil poslansko neodvisnost, kot pa določbe poslovnikov ega § 7, ki nai se črtajo. Vsekakor pa naj se z novim zakonom preskrbi, da se poslancev t&kom vojne tudi sedaj ne sme izročiti vojaštvu, če se parlament odgodi ali cclo razpusti. Saj se je celo v nemškem državnem zboru stavil in tudi sprejel v ustavnem cdseku predlog, da se tekom vojne parlament ne srne zaključiti, ne odgoditi in tudi ne razpustiti. Ta predlog ima namen predvsem, da se \ vArii parlament, oziroma vpliv ljudskega zastopa, tore;} ljudstva na vlado tudi tekom vojne, z drugimi besedami, njegov namen je izključenje absolutizma, ki se je pri na-s šopiril tri leta; njegova posledica pa je tudi, da se poslanci tekom vojne ne morejo postaviti pod vojaško pravosod-stvo. In to je potrebno. Gospod poslanec \Vollek je izjavil, da si n<; incre postavljati, *ia bi se po zakliučrtvi parlamenta mogel drzniti kak vojaški predstojnik, da bi se kak poslanec-vojak sploh na kak način zaradi svojega delovanja v parlamentu mogel poklicati na odgovornost. (Med- vsej svoji -orjaški visokosti in se obrnil k de Lozerilu. — Priznavam, da je bil oni človek, ki je r.csii mrliča v vreči, navadne visokosti, — je izjavil de Lozeril, ki je razumel indirektni poziv, da naj priča. — Torej nisem bil jaz! — je nadaljeval kapitan. — Na koga drugega naj bi se pa bila obrnila moja hči----ker že hočete na vsak način, da mora revica biri kriva____da bi bil storil umor zanjo? Poizvedujte, kaj dela in kako živi, zaslišite njeno služabništvo, in nikjer v njeni okolici ne najdete človeka, ki bi ga bila mogla pozvati, da naj izvrši tako dejanje. Odkar je izginil Brichet, je živela vedno čisto sama zase. Maloštevilni gospodje, katerih pose te je sprejemala, so po svojem ugledu in poštenosti vzvišeni nad vsak dvom i?i sum. Nekoliko puntaški ton, ki ga jc upor:«i.-iial Han.Val. govoreč o svoji lastni osebi, je po/r/i .»iua izginil iz njegovega govora, ko je govorii o svoji hčeri. Kakor hiti o jc klici.) Gospoda moja! Ta gospod tovariš je očividno prejel zelo čudne ali pa sploh! nikakršne informacije o vsem, kar se je' dogajalo. Ne bom nikakor poizkušal navajati tu slučajev, dasiravno bi se dali takorekoč naravnost stresati iz rokava, opozorim naj le na dejstva, zakonske določbe in predpise. Gospoda moja! Častnik ie podrejen častnemu svetu. Častnik je, če govori tu v zbornici, seveda kazenskopravno imun in ga ni mogoče klicati na odgovor pred kazenskim sodiščem, toda prod častnim svetom ga vedno lahko pokličejo na odgovor. (Medklici.) To je dejstvo, in mislim, da niti drugače ne tnore biti. Nočem s tem očitati ničesar. Častniški zbor, ki mu je do svoje časti in dostojanstva, ima naravno pravico, da postopa proti ljudem, ki se po njegovem mnenju (klic: Po njegovem mnenju!) — da, moj Bog, višjega sodnika nimamo tu — po njegovem mnenju pregreši proti pojmom in predpisom, ki vladajo tamkaj, in jih eventualno izključi iz zbora. In kaj se more zgoditi po- tein? w . , Navedem naj primer. Svojcas j-e bilo v Nemčiji — kako naj rečem — takorekoč običajno pravo, da socijalnodemokratski poslanec ni mogel postati častnik. Ali pa vzemimo stvar drugače! Častnik, ki je postal socijalni demokrat, ni bil več vreden častniške šarže. Danes je stvar nekoliko drugačna — vzdržati se hočem vsakega namigavanja, gospoda me bodo pač razumeli — danes obstoje v tej stvari drugačni nazori. Tudi razmerje med so-cijalnimi demokrati in vlado je danes drugačno. Navajam ta primer, da navedem nekaj konkretnega. Vzemimo torej slučaj, da nastopi tu poslanec, ki je častnik, po svojem prepričanju in govori govore, ki razodevajo njegovo stališče. Sedaj se pa najde častniški zbor, ki ie mnenja, da je prepričanje, ki ga je poslanec zastopal tu v zbornici, nezdružljivo s častniškim dostojanstvom. To je lahko mogoče. Omenil se m socijalne demokrate, samo da pokažem, da je nekaj takega že bilo. Mogel bi navesti vse drugačne primere iz, Avstrije. Poslanca, ki tOTej po odgoditvi zbornice odrine pod orožje, postavijo čisto enostavno preu čas trli s ver. mu ouvza>n»ojo Č^i-niško šaržo, in mož mora služiti dalje kot prostak. Kaj se pravi to, ve veliko naših tovarišev, ki so uživali radosti novinskoga izvežbavanja itd. Pa še nekaj drugega. Saj ni niti potrebno, da bi se proti dotiČnenm z dopusta se vmivšemu po'slancu — častniku ali vojaka — postopala z disciplinarnimi sredstvi, bodisi s Častnosodnim postopanjem ali drugimi disciplinarnimi sredstvi. Menim. da višja poveljništva ravnajo po zakonih in predpisih. Toda v okviru teh preipisov ima vsak poveljnik toliko oblast, da jo more dati čutiti dotićaiku. Treba ni nikakor, da ga kako pokliče na odgovor, saj zadostuje na primer, da po-slanca-voiaka. ki je doslej recimo, opravljal svoio službo v kakem vojaškem oskrbovališču v Gradcu, da premestiti v okolico Skadrskega jezera ali pa h kakemu delavskemu odielku, ki 11a Grmadi napenja bodičasto žico. Tej nevarnosti — povedati moram odkrito — je izpostavljen poslanec. Tega, mislim, mi ne more utajiti nihče in proti tej nevarnosti je treba zavarovati poslanca, če naj ima pogum, da nastopa za svoje prepričanje in govori, kakor zna najbolje, in po svx>ji vesti. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Mislim, da to ni samo v korist poslancev, temveč tudi v korist javnosti. Javnost ima pravico, da njen poslanec neodvisno vrši svojo dolžnost, in zbornica, ki je brla tri leta zlostavljana na znani način, ima sveto dolžnost, ne samo da varuje svoje pravice, temveč da tudi tako razširi svoje pravice, da absolutno ne bodo mogle shirati. (Pritrjevanje.) Videli smo sicer, da se je kršil državni osnovni zakon, vse to smo gledali, doživljali smo neprijetne stvari, toda določbi, ki i*oslanca osvoboja v takem slučaju, se ne bo dalo izogniti. Eventualno se more sprejeti v brambni zakon sam, kot se je zdelo, da je namigaval poročevalec. Ce se sprejme ta določba, potem šole bomo tnogii reči, ca je poslanec v resnici imun. Dokler pa ne bo tega, je vsa imuniteta prevara, le nekaj navideznega, kar lahko prevrne vsak vetrič. (Pritrjevanje*. Gospoda moja! S tem bi zaključil. Ne prihajam, kot sem že omenil v uvodu, do nikakršnega konkretnega predloga pač pa bi si dovolil po izkušnjah, ki smo si jih pridobil; doslej, kar najtopleje polagati na srce gospodom tovarišem, «3a se z vsemi sredstvi zavzemajo za imuniteto, za pravice poslancev, in sicer brez razlike strankarskega sltališča, narodnsoti in veroizpovedi. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Prlpoininjapo, -a tega govora našega gospoda poslanca dunajski c. kr. kores-pondenčni urad ni omenil niti z eno besedico. Bre$. zopet začel govoriti o sebi, js u po rab H al zopet prednji način govora. — Potemtakem hočete, da nij bi moja hči trpela zato, ker nna nepridiprava za očeta. Ne, dragi gospodje sodniki, to 1110-raie opustiti, kajti če se opirate samo na očeta, da bi obsodili njegovo hčer, potem vam ta oče lahko dokaže, da se je v času, ko je izginil Brichet, daleč od Pariza ba-\ il s tem, da je užival pokojnino, ki mu jo je-določil njegov zet, da se iznebi njegove časteče navzočnosti. Dobri Brichet me je imel tem rajši, čim dalje sera bil od njega. Ko se je spomnil odvetnika, se je Hanibal zakrohotal na ves glač. Kakor je bil kapitanov zagovor nenavaden in čuien, je vendar omajal prepričanje gospoda de Badierea o Hanibalovi krivdi. Zato se je obrnil k de Lozerilu in vprašal: — Ali vztrajate na svoii izpovedbi? -— Vztrajam na trditvi, da je bil umirajoči ranjenec prav takšen, kot je bila pozneje 1 ni pokazana ^ o kateri se mi je reklo, da je slika odvetnika Bricheia.... To trdim. In ponavljam tudi svojo izjavo, da je bil možakar, ki je nosil vrečo, veliko manjši ko* pa je kapitan. Ta izjava je podala Hanibalu ponovno povod, da je izpregovoril. — In pri tem se trdi vedno: Brichet-je mrtev, in vendar ni nihče videl njegovega trupla____o truplu se ne govori več? Na to vprašanje, ki si ga je v ostalem stavilo tudi sodišče samo, j-e odgovoril -Je Badiere: , — V času, ko je bil izvršen ta zločin, je po Parizu razsajala Cartoucheva razbojniška tolpa. Vsako jutro so se nasla mrtva trupla na ulicalu Brichetov morilec. ki se je potem, ko je odšel gospod de Lozeril, vsekakor vrnil na ono mesto, je pač vrgel truplo v vodo, ali pa ga je zanesel v drug predel mesta, da bi tako odvrnil policijo s svoiega slciu. Tako je pač potem policija umor pripisovala Cartou-clicu in njegovi tolpi in truplo dala pokopati z drugimi vred. Doktor Gardie bi bil seveda mogel bolje kot vsakdo drug podati pojasnilo, kaj se Njegov pomen z ozirom na Tr&t kot svetovno tržišče. (Dopis.) Označenje »Breg« velja za predel severne Istre, kjer rase »Bržanka*, že od nekdaj sloveče vino: torej za vso veliko dolinsko občino. Danes pa hočemo ta pojili nekoliko razširiti in pritegnemo še skoraj vso dekansko občino — recimo do izvira Rižane — Miljsko, Kopersko ter znatne dele Marezijske in Pomjanske občine. Po sedanjem svetovnem plesu pri»-'c veliki ponedeljek, ko se ljudean glavo stteznijo. Naš Trst utegne postati svobodno tržišče v okviru naše monarhije. Vsaj računali je s to možnostjo. Izključeno pa jc — to je naše globoko uverjenje — da bi Trst kdaj pripadel k Italiji, ker temu ne bi nasprotovalo le prarodno slovansko naseljenje, marveč tudi vse iz-previdno ital. prebivalstvo Trsta. To poslednje že iz gospodarskih urtaresurv, prvo pa iz gospodarskih in naro dih. — Italija nima nobene pravice do Trsta: ne po njega geografičnr legi, ne po zgodovini, ne po čutstvovanju prebivalstva, najmanje pa še na podlagi sedal zmago->Ia\ iiega naiodiiega pi iucipLt. oaj ;>e v tej vojni ua vseh straneh nagiaša in proglaša kot vrhni in glavni cil} te katastrofalne borbe: pra\ica narodov do samo-določbc v narod nem, kulturnem, državnopravnom in gospodarskem pogledu. — Pri sklepanju miru bo tudi v v isoki meri odločevalo dejstvo, da je vojna sila osrednjih držav nepremagana in nepremagljiva! Trst kot trgovsko velemesto potrebuje pred vsem znatnega zaledja, kjer bo gradi, takemu velemestu potrebne naprave. 1'udi kot pomorsko mesto pone-buje mnogo večega obrežja, nego ga je imel do sedaj. In te možnosti mu morejo po naravi dati navođeni sosednji kraji severne Istre, pa tudi :>eseduji kraji Goriške. Te vrstice posvečamo Bregu* v Istri. Vse ono, kar je dajala Furlanija Trstu in Gorici, bi mogla ob veči brigi dajati okolica razširjenja na -označeni način. Oglejmo si teren in druge pogo)e za to! Doiine Brega, pomjar.ske kotEnc, ko-perska okolica, potem Oltra s sosednjimi kraji imajo rodovitne zemlje v izobilju, ki pa je po pretežnem delu neobdelana, a bi — dobro kultivirana — dajala čudovito pridelkov in dohodkov. Na sploh velja Istra kot suha pokrajina, ali, glede navedenih krajev ne velja ta glas. V Bregu izvirate Rosa 11 da iu Klinčića. Iz poslednje jc bil že pred Kristovim časom izpeljan v Trst zgodovinskoznani > rimski vodovod«. A v Zavijah, ob koncu te doline, srkajo pravkar strojne sesalke ogromne množine vode, ki je bila dosle} zakrita našim očem. Toda, stari ljudje so pripovedovali, da se pod »Dolinskim brdom«, ali — kakor so je imenovali Italijani — Monte d' oro nahaja velikanski vrelec vode. — Sedanja najdba potrja torej pripovedovanje naših starih. Skozi vso Rižansko do- je zgodilo s truplom; toda odšel je že iz razpravne dvorane. Cuteč> ua se razprava srečno konča za Avroro, je zdravnik želel sporočiti ta srečni obrat Pavlini, ki je zaprta v svoji sobi, čakala konca razprave in je bilo sodišče še toliko človekoljubno, da je ni zahtevalo kot priče pri razpravi. V svesti, da je krenil pravo pot, je nadaljeval Hanibai: — Torej ne veste niti tega, kaj se je zgodilo s truplom onega, za katerega me obtožujete, da sem ga umoril jaz!!! In zato da sem ga umoril, da bi se polastil njegovega imetja, saj tako pravi obtožba. Ni res!____toda v vsakem slučaju so mora priznati, da nisva kar zastonj dobila tega imetja jaz in moja hči----Res, drago sva ga kupila z vsemi onimi mukami, s kater^ni so cel mesec olepša vali najino življenje____Pojdite, dragi moji gospodje sodniki, izprevidite in priznajte svojo zmoto____ in ker oporoka nama določa ono imetje, naju pustite v svobodo, da j« I bova tudi mogla uživati. Stran II. .EDINOST" štev. 181« V Trstu, dne 2. juija 1917. lino, od Izvirka pri cerkvi Marije Device kati, da bi njihovi JjndJe zopet prišli v mi-do morja teče znama kristalno čista Ri-j nistrstvo in da bi se zopet začela stara žana. ki je \zotževalc. znatno mlinsko. privajena kravja kupčija, ki jim je poprej industrijo. Tudi Atareziganski do4*ni ni- j omogočala, da so avstrijski denar zaprav-keli ne /:nan;kr:e vi ve. jljali na Francoskem, v Parizu, v Italiji, v Istotako na PojamSčini potok Rokava j Monaku itd. — Tako je bruhal Krzepck nikdar ne vsahuje in je bogat na ribah, na Poljake. Ni naša naloga, da bi odvra-Potok pod Pobegi v najvcji su^i ni brez | čali ta žaljenja. Nai le Poljaki sami obra-vode. Iu tako drugod po v k em u komisarju pa gozdarskemu tadkomisarju Ramiru Fasanu. rosn prebivalstva navedenih krajev, am-pak tudi v mnogobIranskem interesu tržaškega prebivalstva. Radgona, IS. 6. 1917. Nis Vodoran III. Z iužnotlrolskega bojišča pošiljalo ro-ijaki iz primorskih krajev vsem domači-1 p&SIUi^s vest!. . . j>ktd iz uroanet-v, Krzepek! Za Krzepeka se pise. Ime ne; Avgust Mahnič iz cveni menda posebno po nemški in ne | -]Z i*rsta Josip C« kaže ravno, da bi bili njegovi pradedje i L Tolmina nom, znancem in prijateljem prisrčne pozdrave. Sporočajo jim, da so zdravi in da se nadejajo skorajšnjega miru. Ivan Stranj iz Doline, Socerb Božič iz Socerba pri Dolini, Ivan Zerbo iz Tinjana, Ivan Skrb iz Urbancev, Anton Bizjak iz Ospa, iz Dekani, Josip Mezgec Ceglar iz Trsta, Andrej «« - ------[Kavčič tz Tolmina, Lazar Krmec iz Ga- na medvedje koze pokladali svote ger- (lirovice^ Rudolf Vidav a Opčin, Avgust manske kosti. Nu, zvok imena se ni glav- > jz R^ane no. ker moramo priznati, da KrzePekov; zastavljalnica. V torek, 3. julija slučaj m osamljen. Koliko izgledov nna- ^ ^ S^oft za taifh1 svWo niatier 1 in d.W? - J™i dra.bi ^euos^za- •i« a ii lrri^r p. i, d^j^tvn ' stavljene meseca marca leta 1915. na sve- iC'0 s\ o e Kr\T. Ali Kn^.Cv.c ie uejstvo, , ■ .. . . , da je Krzepek agrarec in da se je zevo-1 ^'omodre Jistkc. seme 137 in sicer oi št. lucijoniral v Nemca \\ olfovega tipa. dt> j kričac najhuje vrste, da divja proti Će-licm in tudi proti drugim Slovanom, ka- ^saJr.- k<,r so di .iali nekoč pc» naših zemljah —| janičarji! To sovraštvo, ta pobesnelost n'egova je slavila nedavno na nekem zborovanju (mož je tudi nemški deželni p■ klanec v deželnem zboru kraljestA*a Dobro orodje Naš človek silno teško izdaja denarje za dobro, novo orodje, ako ima pri hiši še staro istega imena. In tako se ukvarja sluči le nam in sr»i mi gospodarji v njem; i drugače pa — na? ga vrag odnese! Me tednu. Torej v kot s starim! V deželah, kjer sta kmetijstvo in obrt vi liiu^i. iu unui^iiTiCKa pcrnai^'" * — -- --» ------ jc v-v- toliko, da ie bilo pranje res neiz- Mti priročno nasajeno, na gladrcem topo-o^ibro potrebno. Tem večia hvala 'gre!rišču in tako ostro, kakor nož. Lemežej si 'Venskim stra:ika:;i ca so — kakor ka-lbrii^i° s nito ceio P° večkrat na dan;1 že" i usrerii — ten eljito odpravile to si eer neprijetno, ali pogrebu » delo. verujemo radi go&p>Ju Krztpeku, zatrjai, da bi bilo bolje, če bi biU> to umazano ntrilo ostalo neoprano. Saj jc tudi takih ljudi, ki se najbolje počmij.. \ umazani srajci! in iako je ti:Ji polii kov, ki se l-ajraic ; dc umaza:iih vodali, (i. lin* so j a preveč obrabljeni, nadomeščajo Tudi ii'1 z novimi. Kar je rezilnega orodja: ko ie kose, srpi. slamorezni noži, sekii e. Škarje, 'mora biti brez pogreška. Kako škodo delamo n. pr. samo na enem .'iu-venii Josip Knaiiić. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Ceua 1 K. 5. »POLJUBa. Povest iz gorskega življ_-nja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćiia. Poslovcpil^7. P. — Ceua 80 vin. 6. «BESE D A O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisino v pouk slov. ljudstvu.) — Cena &0 vin. 7. »IGRALEC«. Roman mladeniča. Ruski spisai j^vskij. Poslovenil R. K 1.60. S. »JURKJCA AGIČEVA«. Spisal ver Šandor - (Jjalski. Prevel I*. ^ ^ 11 ^ j 9. »UDOVICA*. Povest iz stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štetan K lavi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cer. a K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumss star. Prevel Ferdo Perhavee. — Cena K 2.50. iz r. spominov M. Dosto-K. — Cenu Ksa-Orel. JADR DAROVI. Darovi. O prilik: prireditve mestnega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu so darovali, ozir. preplačali sledeči gg.: konz. svet. F. Sila 3 K, Stergar. Pahor, Valentič, Štra>n, po K 1*20, N. S., V. S. po K 1'60. učenki vrtca, Hrovatin Antoni-Ia in Anica 2 K, t, Gnnek po 1 K* Gradišar, Gasper- M Trst, mtfiiiil RijpGrnilo Iteu. 5 (Lastno poskpie Kap te2 Ir rezerva K 13.2SO.OOO-— Fllijalke: Dunaj Tegetbofstr^sse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Cpatija, Split, Šibenilc, Zara. Vfo^e na knjižice 3%° o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovaije vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prod-ja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bUu-o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. — Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt mcnic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradne ure: od 9 do 1 popoldne "