St. 232
Onu namata MU)
bolo 2t; snpCnihbra 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
kh*\*, IivksM »onteljek. varii iiiikeea it 20, L nadstropje ptsos k u »prejemajo, rofcopM Aatoa Oerbcc. — Lastnik tnaAc it mese: L 7.—» 3 mesece b laeeeinstve Mesečno 4 Ure več
Klica sv.



r
z ie uprav« it ll-Jf-
Uevilke v Trata In okolici po 10 cent — Oglas! se raCnnaJ« t itrohoati ene kolone (72 mm.} — Oglaal trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice aabvale, poslanic« in vabila po L 1.—» oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglaal po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — 0|M naročnina in reklamacije a« poflDJafo isključno upravi Edinosti, v Trata, alka a* FtanCUka AsUkeg* štev. 20, L iiidaliupja. — Telefon orednifltva In npravo 1147.
Sedanji gospodarstveni poloiaJ Italije
italijanska lira se je v zadnjih dneh znatno zboljšala. Angleški funt, ki je še pred kratkim notiral 103 in 104 lire, je šel nazaj na 95 in je nato obtičal pri 97 lirah. Vzrok tega zboljšanja je treba iskati v
f>rvi vrsti v tem, da se je tudi zunanjepo-ftični položaj zboljšal, nadalje v tem, da se cenijo izgledi za žetev bolj visoko in da gre splošni gospodarski položaj na bolje, Aii bo to zboljšanje Kre tudi trajno, je ireba seveda počakati, kajti mogoče je, da je sedanje napredovanje lire povzročeno od začasnih, spekulativnih transakcij in od odlogov pri nakupovanju deviz. Trgi efektov so stali tudi pod vplivom zbolj-Sanega zunanjepolitičnega položaja in že par terlnov se opaža stalno napredovanje tečaje r. Pretiravanj borzne špekulacije skoraj ni bilo, ker je prišlo do izredno mnogo realizacij, katere so zaprečevale pre vihar no skakanje tečajev. Le pri tečajih Banke Commerciale Italiana gre nogoče za vmešavanje nezdravih elementov in ni izključeno, da bodo doživele akcije tega zavoda nazadovanje, ker njihovo napredovanje v zadnjih tednih, katero i? znašalo več sto lir, težko odgovarja dejanskemu notranjemu položaju zavoda, Banco di Roma bo v kratkem po-%rišal svojo glavnico od 150 na 200 milijonov lir in nove delnice bo prevzel kon-sorcij velikih bank. Ker je skupina CredUo Nazionale, naslednica banke di Sconto, izstopila iz upravnega sveta in je ta skupina imela do sedaj večino delnic v svojih rokah, bo izvoljen nov upravni svet. širijo se giasovi, da hoče skupina znanega dunajskega bankirja Castiglioni pridobiti močnejši vpliv na Banko Commerciale Italiana. Na milanski borzi se tem glasovom v°ruje, potrjeni pa do sedaj niso.
Letina je skoraj v vseh strokah dobro izpadla. Ni se samo pridelalo več žita, am-rjak tudi več vina in svile, nego v prošlem letu. Po zanesljivih cenitvah bo znašala letina v pšenici 54,200.000 stotov (lani 44.500), v ovsu 5.300.000 stotov (lani 4.400), pridelek v vinu 43.000.000 stotov (lani 35.6C0), a pridelek svile 35.000.000 kilogramov (lani 33 milijonov). Izrek slavnega nemškega agrarnega kemika Justa Licbiga, da bi bila Italija pri primernem zvijanju svojih poljedelskih pridelkov lahko ena najbogatejših dežel na svetu, se sicer ni še uresničil, vendar pa se je, po-
sebno z uporabo modernih , znanstvenih metod, povišal pridelek na hektar na 35, da ćelo na 45 stotov. Vesti o pridelku v rižu tudi dovoljujejo sklepanje, da bo letina boljša, ker se je približno 20.000 ha več nego lani posejalo z rižem in ker je bilo vreme ugodno. Končni pridelek vina se ne da še točno ugotoviti, gotovo pa je, da je vlažno vreme v poznem, poletju zbolj-šalo škodo, ki jo je prizadela vinu prejšnja suša. Večji pridelek svile, ki se že bliža predvojni višini, je posebno radi tega važen, ker so cene za svilo na svetovnih tržiščih vsled japonske potresne katastrofe poskočile skoraj za 25 %.
Glede trgovinsko - političnih pogajanj Italije je sedaj nastopila doba mirovanja. Ministrski predsednik Mussolini bo v prihodnjem zasedanju zbornice poročal o trgovinskih pogodbah z Avstrijo, Kanado in z nekaterim^ drugimi državami. V kratkem se imajo obnoviti trgovinska pogajanja s Špansko.
V ospredju razprav stoji sedaj vprašanje oddaje državnega telefona zasebni industriji. Zdi se, da vlada nima nikake sile v tej zadevi; postavila je za sedaj samo nekatere splošne temelje, na podlagi katerih bi se imela izvršiti oddaja. Minister pošte pa je izjavil, da se vlada ne bo držala krčevito teh temeljev, ampak da le-ti tvorijo le okvir za bodoča pogajanja. Za sedaj je nekako ustanovljeno, da se telefon ne bo dal v zakup, ampak da se bodo telefonske naprave prodale v celoti ali pa vsaj deloma. Mnogo točk ni še razjasnjenih. 3o-li država prevzela delnice in si s tem zagotovila vpKv pri telefonskem obratu? To vprašanje bo najbrže šele pozneje razjasnjeno. Kakor se sliši, ima vlada namen, da odda telefonsko mrežo šele tedaj, ko bodo Izvršena potrebna popravljalna dela in bo mreža izpolnjena, kar bo zahtevalo strošek kakih 2 milijard lir. V načrtu pa je, da se bo telefon oddal samo domačim družbam; toda tu nastopa veliko vprašanje, kje bodo te družbe vzele potrebni visoki kapital in ni izključeno, da se bodo morale pripustiti tudi inozemske družbe. Vlada ima tudi namen, da določi najvišji dobiček prevzemnih družb; toda ta namen se bo najbrže opustil, ker se bi na ta način težko našli interesenti, oziroma če bi se našli, bi se pa zanemarila telefonska služba in naprave.
ofloSai iygeslovenske vlade omaian ?
Cr. Hinž§č odstopi — Priprave opozicijenalnSh strank Novo zahteve Nemcev in Turkov
BEOGRAD, 28. Zadnji dogodki v parlamentu so postali izhodišče novega razvoja notranjepolitične situacije. Včeraj popoldne je imel radikalski klub plenarno sejo, na kateri se je razvnela zelo razburjena debata o izjavah vlade in zunanji politiki sploh. Poslanec Dimitrijevič je ostro napadel dr. Ninčiča, ki ni bil prisoten ter je žel odobravanje večine kluba. Dr. NSnčiču je bilo sporočeno, da ne uživa več zaupanja kluba in splošno se smatra, da bo zunanji minister že jutri izvajal konsekvence ter podal demisijo. Njegov naslednik postane najbrže sedanji prometni minister Janko-vić, vendar pa obstoja v klubu močna struja, ki kandidira sedanjega pomočnika poslanika Ljubo Nešiča, ki naj bi dobil parlamentarni mandat z odstopom dalmatinskega radikalskega poslanca dr. Subotiča, na katerega listi je kandidiral.
Kralj je včeraj Ninčiča, ki ga je bil že dopoldne sprejel, popoldne ponovno klical v avdijenco. Sodi se, da je kralj s tem precej ostentativno pokazal svoje mišljenje. Vsled tega se je zvečer položaj poostril in postavljena je alternativa ali Ninčič ali celokupna vlada.
Vlada je tudi v velikih neprilikah za večino pri dvanajstinah. Klub nemških poslancev zadnjič ni glasoval za vlado, ker vlada Še ni pristala na njihove pogoje. Danes je bil posl. dr. Kraft pri Pašiču ter je zahteval, naj vlada odgovori na te pogoje, preden ee bo glasovalo o proračunskih dvanajstinah. Pašič je izjavil, da pojde
Nemcem kolikor mogoče na roko, drugI ministri zopet so mnenja, da so nemški pogoji nesprejemljivi, ker zahtevajo Nemci razne privilegije.
Pokazalo se je nadalje, da je bilo zadnje glasovanje džemijeta le nekak predujem vladi. Denes je džemijet poslal vladi nove pogoje ter zahteval, da jih vlada sprejme še pred glasovanjem o proračunskih dvanajstinah. Zaradi tega je Pašić nocoj sklical konferenco ministrov, katere so se udeležili Pašić, Velja Vukičević, Nin-ko Perič, Krsta Miletić in Simonovič. Pogoji džemijeta so zelo težki. Vsi ministri imajo vtis, da se smatrajo džemijetski poslanci za edine zastopnike Južne Srbije. Ker je vlada v težkem položaju, je verjetno, da sprejme džemijetske pogoje, naj si bodo še tako težki.
Medtem se opozicija pripravlja za na-daljno energično akcijo proti vladi. Včeraj so se vršili razgovori med opozicijonainimi voditelji, da se opozicija sistematično zavzame za zakone, ki pridejo na dnevni red v sedanjem zasedanju narodne skupščine. Opozicijonalni poslanci, ki se nahajajo v Beogradu, so pozvali vse svoje tovariše, ki se mude izven prastolice, naj se takoj vrnejo v Beograd. Odsotnih je iz Beograda le še 19 opozicijonalnih poslancev. Mnogo komentarjev vzbuja nasto- ^r. Drinkoviča, ki se je predvčerajšnjim odtegnil glasovanju, pa je danes izjavil, da bo podpiral vlado.
%m\miii m BolaorsKem
Notranji boji se nadaljujejo — Vlada polagoma vzpostavlja red
BEOGRAD, 28. Poslednje vesti iz Sofije poročajo nadalje o uspehih komunistov in zemljoradmkov, med tem ko bolgarske vladne vesti to demantira jo in trdijo, da je vlada zadušila vstaško gibanje. Dogodki se razvijajo tako hitro, da jugosl. oblasti niso nogle dobiti o položaju podrobnega pregleda. Zdi se, da so se 25. t. m. vršili spopadi po vsej Bolgarski in da. se samo na progi Sofija in Caribrod niso vršili boji, ker ima ta del obkoljen vojska. Po posamnih mostih prehaja vojaštvo k vstašem. Od predvčerašnjim se vršijo za Burgas in Var-po hudi boji, vendar pa izid še ni znan. Včeraj je uspelo zemljoradnikom po hu-»eni boju zavzeti najbližji kraj pred So-2jo vas Vakarevo. V boju je sodelovala tudi artiljerija ter so bile na obeh straneh jrefike izgube. Vas je zavzel major Jan-rio v. Po zavzetju te vasi so se v bližini So-jje razvili hudi boji. Zanimivo je, da bolgarska vlada demantira te vesti, vendar pa jfc bolgarski tisk objavlja, če tudi v blažji obiski. ZcmJforadmki in komunisti razpo-fegajo s petimi dobro organiziranimi arma* Orožie is muni c i to dobi vato iz ino-
zemstva. Armadni poveljniki so Kalarov, Dimitrov, major Jankov, Ljudskanojr in Tatov, Major Jankov je določen, da zavzame s svojo armado Sofijo. Kakor se zdi, so makedonstvujušči v Sofiji dobili popolnoma vso oblast v svoje roke. List «Utro» poroča v svoji poslednji številki, da so se poslaniki Angleške, Francije in Italije sestali te dni na konferenco, na kateri so sklenili, da se popolnoma strinjajo s postopanjem Cankove vlade proti vstašem.
CARIBROD, 26. Po vesteh iz Sofije so po trenutnih uspehih vladnih čet zmagali v boju pri \rasi Vakarevo, ki se nahaja ne daleč od Sofije, komunisti in zemljoradnik!. Revolucionarno vojsko, ki se deli na pet armad, vodijo višji častniki, kateri so stopili na stran kontrarevolucijonarjev. Trdi se, da je poveljnik Jankov po zavzetju Vakareva izvršil razpored čet. ter krenil proti Sofiji. Po doslej še nepotrjenih vesteh je Sofija obkoljena. Razširjajo se tudi nepotrjene vesti, da je Sofija že za-vzetd«
BEOGRAD, 26. Med tem ko je bolgarska vlada zadušila vstaško gibanje v južni Bolgarski, se je isto razširilo v severni in severozapadni Bolgarski v veliko večjem obsegu. Važna je vest, ki je došla prevče-rajšnjim opoldne istočasno iz Caribroda in Bukarešte, torej z dveh nasprotnih strani v R^/^trsJ A* sr» vii*|k<
niki in komunisti zavzeli po ogorčeni borbi pristanišči Varno in Burgas. Na ta način so revolucionarji dobili direktno zvezo z Rusijo, ki jih bo podpirala. Poroča se, da so boljševiki poslali preko Ode& v Varno velike množine vojnega gradiva.
Notranje ministrstvo je dobilo skoraj vse sofijske liste, iz katerih je razvidno, da je v Bolgarski v polnem teku državljanska vojna. Bolgarska vlada izdaja vsak dan uradna poročila o stanju bojev z revoluci-jonarji. Tako je predvčerajšnjim bilo to poročilo dolgo kakih 200 vrst, kjer opisuje boje iz posamnih okrajev. Poročilo priznava, da se vrše boji na vseh straneh. Na-1 števa tudi veliko število Itrajev, v katerih je bila proglašena sovjetska republika. Po vladnih poročilih je vlada vzpostavila povsod red.
SOFIJA, 28. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Smatrati se more, da se revolucionarno gibanje, ki so ga izzvali komunisti, bliža koncu. Sovjetske republike, proglašene v nekaterih pokrajinah, so bile razpuščene, še preden «o dospeli vojaški oddelki zaradi pritiska od strani ljudstva, ki se kaže sovražno napram revolucionarnemu gibanju.
Komunistično gibanje je popolnoma zatrto razen v pokrajini Berkovica Ferdinand, kjer skuša vojaštvo obkoliti vsta-še ter jih vjeti brez prelivanja krvi. Večje in manjše skupine revolucionarjev zapuščajo svoje poglavarje in se vdajajo. Mnogo vstašev je pobegnilo v sosedne države. Ukrenile so se stroge mere, da se prepreči beg.
BEOGRAD, 28. Notranje ministrstvo je prejelo poročilo, da se je danes dopoldne čulo puškaranje od gornje Džumaje. Izgleda, da so se tam vršili večji spopadi. Ni bilo pa mogoče doznati za rezultate borb, ki še niso končane. Danes popoldne je pribežalo v Zaječar 17 bolgarskih selja-kov, ki so pobegnili preko Vidina, kjer se je vladnim četam posrečilo pregnati upornike. Seljaki pripovedujejo o nasilju vladnih čet, ki izvršujejo grozne zločine nad upornim prebivalstvom. Povsod, kjer nastopajo, vrše svojo akcijo brez usmiljenja.
Po poročilu, ki ga je dobila jugoslovenska vlada od jugoslovenskega poslanika v Sofiji g. Rakiča, izgleda, da je vladnim četam uspelo zatreti upor komunistov in zemljoradmkov. Poveljnik komunističnih čet Milan Jankov je bil pri napadu na Sofijo od strani vladnih čet poražen in se je moral umakniti. Borba je trajala 10 ur, vladne č«te pa so s pomočjo četašev, ko-njeništva in topništva porazile svoje nasprotnike. Po vesteh, ki so prišle iz Sofije, izgleda, da vlada zmaguje tudi v severni Bolgarski, kjer nemiri še trajajo.
Angleški ministrski svet
odobril izid pariškega sestanka
LONDON, 28. Včeraj ob 11. se je sestal ministrski svet. Pričakovanje za to sejo je bilo veliko, pa je težko reči, v koliko se je ta radovednost izplačala, ker se o razpravljanjih na seji varuje najstrožja tajnost. V gotovih krogih se pričakuje kako uradno izjavo za jutri ali za ponedeljek. Nevarnost ministrske krize je za enkrat odvrnjena, akoravno je davi «Daily Express» izjavil, da je popolna spremenitev v vladi neobhodno potrebna, Baldwin in Curzon sta najbrže našla pot za spravo. Politika zbli-žanja s Francijo se zdi torej potrjena in konsolidirana.
Ministrski predsednik je na seji obširno poročal o zadnjih dogodkih. Začel je pri italijanskem ultimatumu Grčiji in o nato sledeči zasedbi Krfa ter pripomnil pri tem, da je prejela vlada vest o tej zasedbi komaj par ur pred izkrcanjem. Vlada je imela v tem položaju dve možnosti, o katerih se je razpravljalo med Londonom, Aix les Bains in Bagnolles: Takojšnje obžalovanje pri italijanski vladi ali posredovanje Društva narodov. Sledili smo tej poslednji poti, od katere pa smo morali marsikdaj kreniti v stran radi zadržanja Italije napram Društvu narodov in radi stališča Francije glede akcije tega Društva.
Tedaj smo morali zbirati med rešitvijo potom kompromisa pred poslaniško konferenco in popolno poveritvijo spora Društvu narodov, kjer smo upali na pomoč malih držav. Odločili smo se za kompromis iz razloga, ker bi vzpostavili sodelovanje v nemškem vprašanju, ako se bi Francija glede krfske zasedbe postavila na naše stališče.
Sinoči je «Manchester Guardian» objavil poluradno poročilo Reuterjeve agencije, kjer je rečeno, da bo Poincare v vprašanju odškodnin vztrajal na francoskem stališču, t. j. 24 milijard za Francijo in takozvane bone C za povračilo francoskih dolgov Angliji.___
De Rivera % mmitm vprašanju
MADRID, 28. Poročevalec pariškega lista «Matin» je med razgovorom vprašal generala De Rivera, kako to, da ni več danes istega mnenja glede maroikega vprašanja kakor 1. 1917., ko jo ▼ svojih govorih zahteval, naj Španija zapusti Maroko. De Rivera ni bil prav nič v zadregi ter jo odgovoril, da so se tudi razmere od takrat zelo iz premeni!«. Dopisnik pravi dalje, da dola angleško zadržanje glede Tangerja generalu voKko večje preglavice, kakor minister Albn. Ob zaključka Je De Rivera izjavil, da ni nikdar mislit da bodo Francozi podpirali Abd El Krima.
Iteatija pod iziioln zakonom !
BERLIN. 26. Ob 1. uri ponoči je državni predsednik izdal odlok-zakon za ohranitev varnosti in javnega reda. Odlok ki je stopil takoj v veljavo, predvideva ukinjenje cele vrste ustavnih svoboščin, kakor tiskovne svobode, pravice shajanja, pisemske tajnosti in zakonov glede hišnih preiskav in sekvestrov. Izvršilna oblast je takoj prešla v roke ministra za državno brambo in vojaških poveljnikov ter civilnih komisarjev, ki so bili imenovani od ministra za državno brambo. Prestopki proti odredbam teh organov se bodo kaznovali z visokimi globami, predvidene so tudi stroge kazni in celo smrtne obsodbe. Izšle so tudi določbe za ustanovitev posebnih sodišč.
V odgovor na rovarenja nacijonalistov so delavske in uradniške zveze potrdile s posebnim manifestom svoje zaupanje v ustavo nemške republike.
Komunisti proglasili v Porurju splošno stavko
Gibanje komunistov v Porurju je med tem zavzelo resno lice. V rudnikih je bila proglašena splošna stavka, delavski sindikati nimajo več nobene moči nad delavci. Delo je bilo že ustavljeno v petih ali šestih rudnikih v okolici Recklinghausena in Gelsenkirchena. Upravičen je strah, da se bo stavka naglo razširila, ker ni obrnjena samo proti gospodarjem rudnikov, ampak v prvi vrsti proti zasedbenim četam. Voditelji komunistov izjavljajo, da je treba sedaj, ko je prenehala pasivna rezi-stenca, začeti akcijo za nasilen izgon Francozov Iz Porurja.
Preklic odredb glede izvajanja pasivne rezisience v Porađa
BERLIN, 28. Današnji uradni list objavlja odlok, s katerim se razveljavljajo odredbe, ki jih je vlada izdala za izvajanje pasivne re-zistence na zasedenem ozemlju. Isti list objavlja tudi proglas ministra za zasedena ozemlja na ljudstvo. V tem proglasu izraža minister svoje priznanje ljudstvu radi njego* vega zadržanja ter poziva vse, da se povrnejo na delo.
Vsi shodi nacijonalistov prepovedani
MUENCHEN, 28. Kljub prizadevanjem prizadetih krogov je Kahr prepovedal vse za sinoči napovedane shode pristašev Hitlerja.
Hitler napoveduje borbo MONCHEN, 28. Voditelj bavarskih nacijonalistov Hitler je izdal na svoje tovariše proglas, kjer jih prosi še par dni potrpljenja, nakar bo izbruhnila borba. Proglas zaključujejo besede: «Mi moramo nesti svoje zastave v Berlin».
Razen tega je Hitler pisal generalnemu državnemu komisarju Kahrju pismo, kjer izjavlja, da se bo obnašal proti generalnemu komisarju tako, kakor bo ta zaslužil. Nadalje obžaluje Hitler v tem pismu, da je bil generalni komisar imenovan brez vednosti udruženja nemških bojevnikov. S tem pismom zahteva torej Hitler, da se mora bavarska vlada pred izdajanjem vsakršnih odredb prej posvetovati z voditelji udruženja nacijonalistov.
Nemčija pred državljansko vojno
DUNAJ, 28. Dunajski listi so nad vse vznemirjeni radi dogodkov v Nemčiji. Na splošno se izraža strah pred prenaglim razvojem dogodkov.
Iz Bavarske in Berlina prihajajo begunci, po največ premožni ljudje, ki skušajo rešiti svoje imetje v inozemstvo. Begunci pripovedujejo, da se v Nemčiji lahko pričakuje državljanska vojna, kjer bodo re-akcijonarci in komunisti zrušili sedanjo vladavino. Eni kakor drugi imajo baje že pripravljene črne liste najuglednejših osebnosti v posameznih mestih Nemčije.
Tutankamen zahteval novo žrtev
LONDON, 28. Včeraj je umrl za posledicami težke operacije poslanec Albrey Herbert, star 43 let, bivši poslaniški tajnik; pokojnik je bil veščak v zunanji politiki, še posebno se je bavil s proučevanjem
golitičnega življenja na Balkanu. «Daily
!xpress» si razlaga pokojnikovo smrt na naslednji način: Herbert je bil polbrat lorda Carnarvona; pri odpretju Tutanka-menovega groba je bil navzoč tudi Herbert. Odkritje stoletnih skrivnosti ga je tako ganilo, da je vzkliknil: «V naši družini se bo prigodilo nekaj strašnega!»
PREUREDITEV VOJSKE NA ŠPANSKEM
MADRID, 28. Direktorij se je sestal predvčerajšnjim v navzočnosti kralja. Odobril je odlok za preosnovo vojske; v smislu tega odloka bo vojaška služba trajala 2 leti mesto 3, kakor doslej. Sicer pa je bila tudi do sedaj navada, da so bili vojaki odpuščeni po dovr-šitvi dvoletne službe. Po izvršitvi te preosno-ve bo vojska štela približno 110.000 mož; sedaj »teje kakih 125.000.
Avstrijska poslanska zbornica ratificirala riaisld dogovor o Južni železnici DUNAJ, 28. Avstrijska poslanska zbornica je ratificirala brez vsake razprave rimski dogovor glede Južne železnice. Dogovor je gotov, le podpis predsednika republike mu Še manjka. Poslanska zbornica je nato zaključila zasedanje.
Kakor Že javljeno, se bodo volitve v državno zbornico vršile 22. oktobra.
Italijanske čete izpraznile Kri
Povratek italijanskih vojnih ladij v kriško vodovje
ATENE, 28. Italijani so izpraznili Krf. Italijanska zastava je bila odstranjena s trdnjave ob 8. uri; na njenem mestu vihra spet grška državna zastava. Italijanska mornarica in grška torpedovka «Smirne» so se pozdravile. Grške zastave so bile razobešene na prefekturi in vseh javnih poslopjih. Poleg grških zastav plapolajo tudi angleške. Ob 8.30 je italijanska mornarica odplula. Komaj je zapustila krfsko pristanišče zadnja ladja, že se je valila velikanska množica prebivalstva proti angleškemu in francoskemu konzulatu, kjer je burno ploskala. Ob 13. uri se je italijansko brodovje nenadoma spet pojavilo pred Kr-fom ter se zasidralo v pristanišču. Do včeraj do 21., ure ni grška vlada prejela Še nikakega obvestila glede tega nenadnega povratka.
«Matin» o povratku italijanske mornarice pred Krf
PARIZ, 28. «Matin» razlaga dejstvo, da so se italijanske vojne ladje zopet vrnile pred Krf na ta-le način: Kakor znano, ja poslaniška konferenca privolila na italijanske zahteve, nakar je Italija pričela z izpraznitvijo Krfa; grška oblastva so prevzela otok spet v svoje roke. Toda grška vlada ni dala še potrebnih navodil za izročitev Italiji 50 milijonov lir, ki se nahajajo pri Švicarski državni banki kot jamstvo. Radi tega je italijanski ministrski predsednik poslal italijanski mornarici u-kaz, naj ostane v krfskih vodah, dokler ne dobi Italija 50 milijonov lir.
Agencija «Telegraph> poroča iz Aten, da je italijanski konzul na Krfu dal grškemu prefektu častno besedo, da nima prisotnost italijanske mornarice . nikakega sovražnega značaja.
Angleški tisk je proti odločitvi poslaniške konference ter svetuje Grčiji, naj zahtevn odškodnino za obstreljevanje Krfa
LONDON, 28. < Daily Telegraph* piše: Angleški poslanik v Parizu je dobil od vlade navodila v smislu, naj se postavi proti italijanskim zahtevam glede onih 50 milijonov lir; toda pozneje je lord Curzon upošteval francosko stališče, ki je bilo prijazno Italiji, da ne bi morda prišlo do kakih komplikacij. V ameriških ter krogih Male entente je vzbudila odločitev posla-niške konference veliko nevoljo.
Nekateri listi svetujejo Grčiji, naj se obrne v Haag za poravnavo škode, ki jo je prizadelo Grčiji obstreljevanje krfske trdnjave. «Times» obžaluje, da je poslaniška konferenca pozvala Grčijo, naj dokaže svojo nedolžnost, češ dolžnost toži-teljev je bila, da dokažejo njeno krivdo. «Manchester Guardian« se čudi nad odločitvijo poslaniške konference, ki je prisodila 50 milijonov lir Italiji; kajti to je prava zaplenitev. List pravi, da bi moiaia Italija plačati odškodnino Grčiji za obstreljevanje Krfa, ne pa Grčija Italiji.
Osrednje tajništvo fašistovske stranke de-misijoniralo
RIM, 28. Danes je kom. Michele Bianchi izročil Mussoliniju pismo, kjer se načelnik stranke obvešča o demisiji članov osrednjega tajništva fašistovske stranke. Kot vzrok je navedeno, da mora imeti novi izvršilni odbor stranke popolno svobodo pri sestavljanju novega tajništva. Pismo so podpisali Michele Bianchi, Giovanni Mari-nelli, Nicola Sansanelli, Attilio Teruzzi, Achille Starace, Giuseppe Bastianini in Piero Bolzon. V pismu se izrekajo vodji izrazi neomajne zvestobe in udanosti do stranke. Mussolini je pismo vzel na znanje in si pridržal pravico nadaljnjega odloče-vanja.
Za obnovitev trgovinskih odnošajev s sovjetskimi republikami
RIM, 28. Ministrski predsednik Mussolim je sprejel g. Meljoranskcga, zastopnika sovjetske republike Dagestan. Razgovarjala sta se o možnosti izkoriščanja ogromnih naravnih bogastev (petrolej, premog, živo srebro), ki jih ima Dagestan. Gosp. Mcljoranski se je mudil še prej pri ministru za državno gospodarstvo, g. Corbino v tej zadevi. Ministrski predsednik se je zelo zanimal za izvajanja g. Meljoranskega ter mu je izjavil, da bo z ministrom za državno gospodarstvo proučil vso zadevo in da bo bržkone poslal na lice mesta posebno komisijo.
Frančiškani izražajo svojo ljubezen Mussoliniju
RIM, 28. O priliki proslavitve stoletnic* Manzonija na pobudo frančiškanov v Torre Annunziata je pater guardijan tamošnjega samostana poslal Mussoliniju brzojavko, kjer pošilja «velikemu vojvodi modernih italijanskih zmag* pozdrav ljubezni v imenu frančiškanov in katoliške omladine ter prosi zanj božjega blagoslova.
Masaryk v Parizu
PRAGA, 28. «Češke Slovo*, ki je blizu dr. Benešu, poroča, da prispe predsednik Masaryk 15. oktobra v Pariz, kjer ostane teden dni kot gost predsednika Mille-randa. Za časa svojega bivanja bo zaključil konvencijo med obema državama, kateri je položil temelje maršal Foch v Pragi.
Turki zopet ▼ Carigradu
PARIZ, 28. Dne 1. oktobra bo turška armada svečano vkorakala v Carigrad. Medzavezniški generali bodo 2. oktobra popoldne zapustdi mesto. Utrdbe v Dar* danelah so popolnoma izpraznjene-
ONEVNE VESTI
Premeščenje tržaških sodnikov
Z ozirom na preustroj sodnij, ki se ima iz-rrSiti dne 1. oktobra, so bili premeSčeni odnosno imenovani sledeči tržaški sodniki: VUji sodni svetnik Renčel je imenovan za predstojnika na preturi L tržaškega okraja (mandamenta); na tej preturi bodo sledeči podniki: Giacomelli, Zink, Manzoni, Peteani, Aite, Rota. Predstojnik preture II. tržaškega »kraja bo sodni svetnik Poliak; sodniki: Se-galla, Jurcev, Caneva, Bottazzoni. Predstojnik preture III. tržaškega okraja bo sodni svetnik Luccardi; sodniki: Kessissogli, Zerboni. Vodja tržaške mestne preture bo Silvio De Vuonot sodniki: Pollanz, Lusner. —• Za predsednika na novo ustanovljene civilne in kazenske »borne sodnije v Kopru je imenovan višji sodni svetnik Tuliiani; sodniki te nove zborne sodnije bodo: Babuder, Illuch in Porcari. — Trgovinska pretura in trgovinska zborna sod-nija v Tr9tu sta odpravljeni. — Kakor čitatelji vidfio, ni nič koristila brzojavka tržaške odvetniške zbornice, ki je bila dne 25. t. m-poslana v Rim z namenom, da vse te ukrep© ta sedaj prepreči, in ki se je zdela «Piccolu» tako strašno pravočasno poslana.
VPISOVANJE V LJUDSKO SOLO srbsko-pravoslavne občine se vrši samo še danes, dne 36. septembra od 10. do 12. ure. Obenem se vrsi vpisovanje v otroški vrtec, ki je priključen omenjeni šoli. Stariši se opozarjajo, da otroci ▼ vTtcu dobi refekcijo črez poldne.
Olajšave pri izdajanja potnih listov. V
svrho olajšave izdajanja potnih listov je kvestura ukrenila potrebno pri občinskem oblastvu za opustitev vsaj za gotove stanove občinstva tistih formalnosti, ki so najbolj občutno zavlačevale izdajanje potnih listov. Te olajšave se tičejo v prvi vrsti trgovcev, ki odhajajo na kratka potovanja po svojih poslih v države Evrope. Sklenjeno je bilo, da bodo morali oni, ki hočejo svoje še nezapadle potne liste napraviti veljavne še za druge države, vložiti prošnjo.
Ugotovljeno je bilo, da se mnogi, ki so dobili že na magistratu «nulla osta», ne predstavijo na kvesturi, da bi dvignili potni list. To dokazuje, da se večkrat vlagajo prošnje, ne da bi prosilci v resnici rabili potni list. V resnici leži na kvesturi več sto nedvignjenih petnih listov. Ker se trati tako po nepotrebnem čas, bo odslej kve-stura stavila v arhiv potne liste, ki jih ne bodo prosilci dvignili v teku 15 dni. Po preteku tega roka bodo morali prizadeti vložiti novo prošnjo, ako bodo hoteli imeti potni list.
*	Začetek šolskega pouka na zasebni šoli pri Sv. Jakoba bo v pondeljek dne i. oktobra. Ob 7. uri naj pridejo vsi otroci v cerkev sv. Jakoba k sv. maši; po sv. maši pa v šolo.
*	Obrtni davek. Tukajšnja davčna agencija (urad I.) javlja: S 1. oktobra sc ima plačati v tukajšnjem davčnem uradu (Piazza Chiesa Evangelica št. 2. I. nad.} IV. tromesečni obrok ibrtnega davka.
Z univerze v Padovi. Kakor doznavamo, se vpisovanje visokošolcev na univerzi v Padovi, kjer študira večina naših dijakov, vrši do dne 5. novembra t. 1. V izrednih slučajih se dijaki po navadi še vpisujejo do 30. novembra. Izpiti v letošnji jesenski sesiji, se začnejo okoli 15. Dnevi posameznih izpitov za prvi vzklic so že določeni, za drugi vzklic se določijo pozneje. Cas za predložitev pro-. šenj za pripustitev k Izpitom poteče dne 10. oktobra. Doslej so določeni dnevi za te-le izpite: Sodna medic. 18. okt., kazensko pravo 18., kazenski pravdni red 18.f civilni pravdni red 20., pravna filozofija 20., finančno pravo 19., upravno pravo 22. (drugi vzkliki 27. nov.), civilne institucije 26., mednarodno pravo 27., civilno pravo 28., statistika 3. nov.
Za dneve ostalih 7 izpitov nismo doslej še Izvedeli. — Slov. akad. fer. dr. «Balkan».
Vrnitev otrok s počitnic. Danes, 29, t. m. se vrnejo otroci iz sledečih krajev Kobari-Skega okraja: Kobarid, Mlinsko, Idrsko, Smast, Libušnje, Ladra. Bovec.
Starši naj pridejo ponje k Sv. Ivanu v •Narodni dom» ob 9. in pol zvečer.
St. Peter na Krasu, Kal, Trnje, Selce, Gradec, Nadanjeselo, Gor. Košana, Neverke, Bač-Knežak ob 12.20 (opoldne) na južni kolodvor.
Čepovan, Grgar, Kroeberg, Solkan, Miren, St. Peter, ŠtandreŽ, Podgora, Sempas, Osek, Ozeljan, ob 4.50 pop. aa južni kolodvor.
Postojna, Matenjavas, Žeje, Koče, Slavina, Orehek, Prestranek, Strnica, Studeno, ob 5.30 pop. na južni kolodvor,
Vipava, St. Vid, Slap, Lože, Gradišče, Planina, Vrhpolje z avtokorijero ob 6.30.
IL Bistrica, Trnovo, Smrje, Koseze, Topolec, Marije, Vel. Bukovica, Dobropolje, Zarečica, Dol. Zeman, v torek 2. okt. ob 6.30 pop. na fuini kolodvor, _
DruiftvM« vttlf
Novačanova «Veleja» je igra pravega umetniškega užitka; vsakdo naj si jo ogleda. Delo ni samo umetniško dovršeno, ampak tudi po« učljivo. Ta izvanredni užitek nam bo nudila •Šentjakobska čitalnica« v nedeljo, dne 30. t. m. točno ob 5.30 popoldne.
Šola « Glasbene Matice^. Redni pouk v Soli «G1. Mat.?> prične v pondeljek 1. oktobra. Ta dan naj se zglasijo vsi gojenci ob 16. uri v prostorih «Tr2. podp. in bral. društva* v uL Torre bianca št. 39, I. nad. (levo), da se jim določi urnik. Ob tej priliki se sprejemajo novi gojenci.
— V Barkovljah in pri Sv. Ivanu se vrfil vpisovanje v šolo «GL Mat.» danes od 16. do 19, ure v tamošnjih Nar. domih, — Vodstvo.
Iz tržaškega iivlienia
Drzno podjetje svedrovcev. Prevrtajo blagajno, pa ne morejo priti do plena. Po par« dnevnem počivanju so se tržaški svedrovci zopet lotili «dela». To pot so vzeli na piko blagajno tvrdke z oblekami In tkaninami Lpaazio Bittmann, katera se nahaja na C. V. K. m št. 10. Po svojem, v vseh podrobnostih dobro preitudiranem načrtu, so s pomočjo ponarejenih ključev odprti vežna vrata hiše It. 27 v uHci S, Nicolč, od tam so prišli na dvorišče za skladiščem tvrdke Bittmann. Tam so napravili v zidu luknjo, skozi katero se prišli v skladišče, kjer so se takoj lotili blagajne. Ze so jo prevrtali na eni strani m napravili na zunanji plošči običajno trioglato odprtino, kar jim je nenadoma prekrižala ra^ čune nepričakovana zapreka; notranja jeklena plošča je bila močnejša od zunanje in svedrovci ji niso mogli do živega. Najbrž se jim
je tudi kako orodje pokvarilo, S težkim srcem so mogli svedrovci opustiti delo« ko so že mislili, da imajo plačilo za svoje naporno delo že v rokah. Odšli so neopaženo, kakor so prišli, pustivši na licu mesta nekaj vlomilnega orodja.
Včeraj zjutraj je vlom odkril uslužbenec tvrdke, ko je odprl trgovino; naznanil je zadevo na kvesturi.
Isto noč je nek policijski agent aretiral na tekališču V. E. III, v bližini trgovine Bittmann 37-letnega Rudolfa Habermann, stanujočega v uL Giuliani it. 34. Mož je policiji znan kot vlomilec in ne sme krožiti po noči po ulicah. BU je umazan od peska, sličnega onemu, s katerim se polnijo prostori med ploščami blagajn. Mož je bil odveden na kvesturo in ker je zelo osumljen, da je imel svoje prste pri tem vlomu, so ga po zaslišanju spremili v zapor v ulici Coroneo.
V blagajni tvrdke Bittmann je bilo spravljenih 14.000 lir v gotovini.
Steklenico mu je vrgel v glavo. Baron Fran Knopp, star 63 let, se je včeraj opoldne sprehajal v svoji vili pri Sv. Andreju. Nenadoma mu je od nekje priletela steklenica ter se mu razletela na glavi. Ubogi starec je zadobil precej široko rano na desnem sencu. Dobil ie prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Zdi se, da je bila steklenica vržena z okna kake hiše, ki meji na vilo. Najbrž je nekdo storil to namenoma; Knopp je namreč bivši avstrijski general.
Dve aretaciji. Predvčerajšnjim je bil aretiran 23-letni Ezij Corazza, stanujoč v ulici S. Sergio št, 10, Pri preiskavi v njegovem stanovanju so policijski agenti našli pisalni stroj «Adler», ki je bil pred kratkim ukraden tvrdki «Lubra» v ul. Settefontane; istOtako sta bila zaplenjena dva površnika tatinskega izvora.
ICot sokrivec Gorazze je bil aretiran nek Fran Bubnich, star 22 let. Oba sta bila odvedena v zapor v ul, Coroneo.
Sleparija, kateri je ie marsikdo šel na H-manice; bajka o zakladu španskega jetnika.
2e pogostoma se je pripetilo, da so različna imovite osebe v našem mestu prejele Iz Španske zagonetno pismo, v katerem piše neznani pisec, da je zaprt v neki ječi na Španskem ter da ima v tem ali onem kraju na Španskem ali v Franciji skrit zaklad, do Jta-terega pa mu je nemogoče priti. Dalje piše, da je pripravljen odstopiti del zaklada onemu, ki bi hotel iii ponj. Podrobne podatke o mestu, kjer se nahaja zaklad, bo dala gotova oseba, katere naslov navaja v pismu. Dotična oseba je baje kazenski zagovornik neznanega jetnika.
Marsikateri lahkovernež, ki je prejel slično pismo, je odpotoval na Špansko ter se sestal s pretveznim jetnikovim zagovornikom. Ta je seveda rekel, da je to, kar je navedeno v pismu, vse resnično; a predno pove mesto, kjer se nahaja zaklad, mora poravnati gotove stroške procesa njegovega varovanca, ki se nahaja v ječi. Lahkovernež je plačal za te stroške znatno vsoto denarja, nato mu je pre-tvezni zagovornik dal natančen opis kraja, kjer se nahaja zaklad. Navadno je bil ta spravljen v kovčegu, ki se je nahajal v tem ali onem oddaljenem mestu na španskem ali v Franciji, kakor je bilo pač označeno v pismu. Lahkovernež se je podal tja, kjer pa se je seveda
frepričal, da ni o zakladu ne duha ne sluha.
edaj je šele izprevidel, da je postal žrtev spretne sleparije. Potovanje in stroški, ki jili je plačal za pretveznega jetnika, so ga stali znaten znesek denarja.
Pred kratkim je bil na ta način zopet opeharjen ' nek Tržačan za znesek 35.000 lir. španska varnostna oblastva, katerim so bili naznanjeni podobni slučaji, so pričela iskati pretveznega jetnika in njegove tovariše. Od italijanskega konzula v Barceloni je potom ministrstva za notranje zadeve prišlo v teh dneh tukajšnji kvesturi poročilo, da se je španski policiji posrečilo prijeti tri take lopove, ki so z bajko o zakladu lovili v svoje mreže lahkoverneže ter jih skubili na opisani način; med aretiranci sta tudi dva španska poštna uradnika.
Ker se še vedno dogaja, da prejemajo ljudje tu in v drugih italijanskih mestih taka pisma, opozarjamo občinstvo, da ne gre sleparjem na limanice. Če kdo prejme slično pismo, naj obvesti kvesturo.
Vesti z Goriške««
Poslovilni večer dijaštva s« bo vršil nepreklicno v soboto, 29. t. m. ob 20.30 v dvorani Trgovskega doma s sledečim sporedom: 1) Igračke L pantomima; 2) Oskar Dev: a) Na vrtu mi javor zeleni, b) Zar j« morala doc ; 3) Igračke II. pantomima; 4)
(osmerospev); 3) Igra Ples devojk; 5) Oska zraku gre, b) Mjeseci
Oskar Dev: a) Veterček po j>ev); 6) Ju
i 7)
ceste, duet (bariton in sopran). Po končanem
sečino (osmerospev); 6) Jutranja toaleta, pantomima; 7) Od železne
sporedu ples.
Za prireditev so Že razposlana posebna vabila. Ker je dovoljen vstop le proti vabilu, prosimo one, ki morda Se niso pomotoma prejeli vabila, da pošljejo pismeno ali ustmeno svoj naslov tov. Josipu Pavlin, Viale XX Set-tembre 48, da se jim potem takoj dostavi vabilo na dom.
Učiteljski tečaj ▼ Vidma. V torek je bil v Vidmu na slovesen način zaključen spopolni-tveni tečaj za slov. učitelje. V poslovilnih govorih so prireditelji tečaja priporočali ude* ležencem, da naj širijo na tečaju dobljeno znanje med slovenskim ljudstvom ter so izrazili svoje zadovoljstvo nad marljivim po-sečanjem in uspehi tečaja. - V soboto popoldne med zgodovinsko uro sta obiskala tečaj furlanski prefekt odv. Pi-senti in videmski župan gr. uff. Spezzotti ter sta pozdravila udeležence, za kar se jima je zahvalil slovenski učitelj.
Prirediteljem se je v imenu učiteljstva zahvalil v lepih in toplih besedah g. Urbančič, nadučitelj v Mirnu pri Gorici.
Not mestni komisar y Goricu Preteklo soboto je prevzel goriško mestno upravo novi komisar cav. uff. Cobianchi, ki je bil imenovan na mesto dosedanjega komisarja cav. Fabioh-ja. Čeravno nismo prijatelji komisarjev, vendar moramo priznati, da je dosedanji komisar upravljal mesto v občo zadovoljnost prav dobro in tudi goriški Slovenci mu nimamo kaj očitati, postopal je z nami tako, kakor si mi v sedanjih razmerah želimo: pustil nas je pri miru.
S časom bomo docela pozabiH, da so nekdaj upravljali mesta in občine od prebivalstva izvoljeni občinski sveti.
Razstava načitot ca ■pnmgelfr padtim Go* ritano«, V prostorih mostnega gledališča je otvorjena razstava načrtov za spomenik padlim Goričanom. Razstavljenih načrtov je nekaj Črez trideset in je med njimi tudi baje en. načrt
po ba:
£
slovenskega arhitekta. Prva nagrada za najlepši načrt znaia 5000 lir, kar ni ravno veliko.- Odbor za postavitev spomenika je do-seda| nabral 250.000 lir.
V	sobotni «Voce deB'Isonćb* je neki kritik večino razstavljenih načrtov strašno razme-saril, vsled tega se je dvignil med užaljenimi umetniki velik halo.
Razstava ostane odprta do 30. t. m. Zbor kubanskih koza kov obišče tudi Gorico. Goriškemu gledališkemu vodstvu se je osrečilo pridobiti znameniti pevski zbor ku-anskih kozakov, ki sedaj z uspehom gostuje o Italiji, za enkratni nastop v Gorici, Dan oncerta ni še dolčoen. Pred novim šolskim letom« Kakor smo že poročali, so morali učitelji vložiti nove prošnje za definitivno nameSčenje. Od novega šolskega leta nas loči samo Še nekaj dni, toda prošnje še vedno niso rešene. Učiteljstvo se nahaja vsled tega v veliki negotovosti in skrbeh, kajti širijo se govorice o velikih spremembah v goriškem šolskem okraju. Po teh govoricah bo od približno 190 učiteljev v goriškem šolskem okraju vp oko j enih kakih 70 in odpuščenih okoli 20 učiteljev. Na. razna povpraševanja pri okrajnem šolskem svetu v Gorici je učiteljstvo dobilo odgovor, da naj ne nastopa službe, dokler ne dobi dekretov o imenovanju.
Ljudsko-šolske razmere na Goriškem so bile do sedaj Še precej povodne, nismo še poznali onega brezvestnega zatiranja ljudskega šolstva v materinem jeziku, kakor ga že davno preživlja nesrečna Istra, toda bojimo se, da prinese novo iolsko leto tudi nam velika presenečenja. Vendar i")aj vedo naši gospodarji, kojim smo izročeni na milost in nemilost, da čim večje je nasilje, tem večja bo.odpor.
Pravična kazen božfa. Pred vojno so nas goriški Italijani ob vsaki priliki zmerjali z besedo «ščavi». Po vojni so se razmere, kakor v.mnogih drugih, tako tudi v tem pogledu, precej spremenile. Sicer ie vedno pade tu-patam kak ščavo, toda, kar je bilo prej pravilo, je sedaj izjema.
V	četrtek, dne 20. t. m. so gostovali go« riški nogometaši v Vidmu, kjer so merili svoje moči z videmskim nogometnim klubom. Borba med obema* kluboma je b&a ljuta, Goričanom je zlasti nagajal ^nepristranski* videmski sodnik, zato pa jih je vspodbujalo v boju gostoljubno videmsko občinstvo z vzkliki «au-striaci» in «s*ciavi». Seveda ie bil tudi izid tekme (4:1) temu primeren: Goričani so bili tepeni.
jevski akademski športni klub) in beograjsko Jugoslavijo. Zmagal je Šašk z 4:3. Končna tekma se bo sedaj odigrala med Saškom in zagrebškim Gradjanskim.
DAROVI
Na svatbi gospice Angele Strekelj z gospodom Naglosom, se je nabralo za «Dij. Mat.» L 120. Denar hrani upravništvo.
Borzna eorotila.
Tečaji:
Trst, dne 28. septembra
1923.
C06ulich • m • • i Dalmatia • • • . Gerolimich • » Libera Tri es ti na i Lloyd • • • • • j Lussino • * • • i Martinolich • • • j Oceani* . . • » Prem uda • • • • Tripcovich • • • Ampelea . , . . i Cement Dalmatia Cement Spalato •
• • » »
• • • •
• • • ■ •
•	304
•	275
•	1139
•	390 .1415
•	685
•	18» . 110
•	565
#	282 • 465
305 223
Kako moder je naš narod, ko pravi: «&dor
L	.....
i goriš
so naši interesi nerazdruSno spojeni z njih o
drugemu jamo Koplje, sam vanyo pade!« Ko-
>He, ekli
likok rat smo že rekli goriškim Italijanom, da
vimi, če niso hoteli nam verjeti, bodo morda sedaj verjeli bratskemu Vidmu. O sv. Gorica, kedaj bo ftonec tvojemu trpljenju?
V nedeljo se bo vršila med obemi moštvi revanšna tekma v Gorici če bo tudi goriško občinstvo smatralo to tekmo za revansno, bo tudi ono vzpodbujalo videmske goste z vzkliki «macaroni».
Sodnik pri tekmi bo Triačaa, ki bo najbr£e bolj pravičen sodnik kot je bil videmski.
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, dne 28. septembra ogrske krone # # ••••••••• 0*11
avstrijske krone	0.03
češkoslovaške krone	65.10
dinarji # »	24J>5.—
leji • • • • • •••••••• 10.—
marke« •••••••	za milijon 0-12
dolarji	21.70
francoski franki	183.75
švicarski franki	387'—
angleški funti papirnati	99.10
Pina Pertot Nino Sferza
poročena Barkovlje-Greta, 29. 9. 1923.
1923, 0*13 0.0310 65*50 24 90 10.50 0-20 21.85 134.26 390.— 99*35
525
Mali oglasi
Se računajo po 20 >toL beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 ttoU beseda. — Najmanjša pristojbina L Kdor tšče službo, plača polovično
ceaa
ZLATO; krone, goldinarjci zlat denar, dra* g ulje plača več kot drugi zla tarča, Via Ponte Fabbra I.	1342
KRONE IN GOLDINARJE plačijem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Vfjfl Pondares it. 6, I.
HARMONIJ v dobrem stanja, te kupi. Pot ntidbe pod «Harmonij» na upravniftvo.
1354
KRONE, ssebrc, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46,	58
ZLAT. srebrn in papi-nat denar sj kupu^ 1* prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v ta Giacintc GftUina 2, (nasproti hotela Mon-eenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko«
2J
o nava
GOSPODIČNA iz boljše hiše, vajena vsakega dela, želi priti v Gorico k boljši družini v j svrho priučitvc kuhanju in italijanščine, i Naslov pove upravništvo!	1357
BRUJ ANTE, zlato, srebro vi.pla&i p višjih cenah. Dajem predujme na dragulj«* Pertot, Via S- Francesco 15, II.	(45)
Delavsko kODHO M v H
priredi
v nedeljo, dne 30. U m., ob 16. uri v prostorih gostilne Perko (Centra!)
izreden obftl zbor
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o konkordatih za premičnine tO stanovanje.
2.	Določilo, kako in kaj s trgovino.
3.	Pregled računov.
4.	Slučajnosti.
ODBOR. Vedno novi dohodi
pohištva
modernega — solldncga
po originalnih tovarniških cenah. Trst — Via Udi ne 25
MRc izbere v prosti Iufci Urez rartee.
Iz triaSke pokrajine
Hrenovice pri Postojni, žalostno so peli zvonovi v sredo. Poslavljala se je za vedno ljubljena Slavica D. v najlepM, zlati dobi in cvetu mladosti. Prekmalu je morala zapustiti svoje drage, ki jih je pustila ie iiva v Trstu« in ljubo domovino; ati njen duh je bil pozvan v nebeški raj, k izvoljenim* kjer m bridkosti. Bridkost smo pa občutili v naših srcih, ko smo jo spremljali k večnemu počitku. Ne« ni hotela, da bi jo pokrivala tuja zemlja in da bi bila zadnja pot brez slovesa od njenih ljubljenih prijateljic in prijateljev v dragem slovenskem kraju. Njene zadnje in sleherne želje so se izpolnile. Tužni zvoki iz zvonika so močno prodirali v naša srca, ki smo ljubljeni pokojnici klicali oni težki: nas viden je.
Nepopisljivo lepo so jo pozdravila hrenov-ška dekleta in njene prijateljice. Posebno pa so se razlegale nad vse lepo njihove poslovilne pesmi, v katerih so razodevale ljubezen do ljubljene prijateljice in brezmejno otožnost po njeni izgubi.
Še enkrat ji kličemo nasvidenje nad zvezdami in lahka ji slovenska zemljica. — J. R.
PRODA SE ENONADSTROFNA H1SA z 12
parlTetiranimi sobami, vodovodom, kletjo in gospodarskim poslopjem; poleg hiše lep vrt in štiri njive. Pripravno za vsako obrt, ket leži posestvo na Vrhniki (žel. postaja Vrhnika). Pojasnila daje lastnica Julija Kobal, Vrhnika St. 43, Jugoslavija.	1358
Književnost In umetnost
Umetničke razglednice. Umetničko založništvo «AŽBE» v Mariboru je izdalo prvo serijo (12 razglednic) jngoslovenskOi zaslužnih asož.
Prva serija obsega reprodukcije sledečih mož: Anton Aikerc, Ivan Cankar, Ljudevit Gaj, Simon Gregorčič, Vuk St. Karadžič. Ivan Maiuranič, PeUr Petrovič Njegoš, Nikola Pašić, Rademir Putnik, J. J. Strossmayer, August Senoa in dr. van Tavčar.
Reprodukcije eo izdelane ▼ več barvah in so dobro uspele. Serija stane ▼ maK razprodaji 12 Din., posamezni komad I Din._
Sport
NOGOMET Tekma aa jugoriomako prrostTO. Druga izločilna tekma se je odigrala preteklo nedeljo v Sarajevu med sarajevskim Sašk-om (Sara-
STANO VANJE in dobra hrana se odda dvema ali p
Grande 46, III.
dijakoma ali pa uradnikoma. — Molino
1359
NOVA TVRDKA MARMOLJA & DELFIN, GORICA, Piazza Amicis 1, išče: poslovodjo,
4 pomočnike, 2 skladiščarja, voditelja pisarne, 6 uri stop takoj.
ja pisarne, 6 uradnic, 3 potnike, 15 težakov. Na-
1360
TRGOVSKI POMOĆNIK, mešane stroke, z večletno prakso, išče službe s 15. novembrom, najraje v kalcem večjem prometnem kraju na deželi. Ponudbe pod «Pošten» na
PoUpetaik? Iz pristnega kavtuhn.
Kdor dosti hodi! ima zvečer trudne noge in čuti splošno utrujenost. Potrebno je vslet-l tega, da si kupi tako obuvalo, ki ima pritrjene cele podpetnčko iz pristnega kavčuka „PALMA« Prodajalnice obuvala in čevljarji naj vprašajo cenike, katere jim pošlje zastopnik Ermsnno Morgonstern, Trsi, Via Coroneo 5.
upravmitvo. Krone 1 Trst, Ob P		L 1.80, goldinarji l 4.75 ondores Štev, 6, I. nadstropje mm	
:"- -			

t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je sinoči ob 21.30 nenadoma preminul naš preljubijeni soprog, oče, siari, oče, brat, svak, tast in stric
Andrej Obirsnel
gostilničar v Lokvi
Pogreb predragega se bo vršil v soboto, 29. t. m., ob 17. urL V LOKVI NA KRASU, dne 28. septembra 1923.
Žalujotl ostali.
m
PODLISTEK ANNDE VZVANTIt
KIRKA
Romb Marije Trnovske. - Perfoveaila a &
Nezmožna «va bila misliti, trn ostaviti, razsoditi in sva se spustila v bresumen, smrtonosen beg! Ob vsakem ovinka sva ugledala novo vrsto blestečih se ploič. kriiev, kipov... neskončne vrste mrtvecev, ležečih z nogami obrnjenimi k nama. Kjerkoli sva krožila, kamorkoli sva tekala, vedno so bile one vrste mrtvecev, s stegnjenimi nogami proti nama.
In znočilo se je.	... . i ,
Tedaj sva opazila v daljavi lučko in misleč, da je tam galerija čuvaja, sva opustila krive stezice in da si skrajiava pot, sva si pustila roke in stekla preko zemijiiča, prepolnega grobov. Gor in dol po okroglih grobiščih, gor in dol po kratkih, izbočenih valovih tega morja, zadevajoč se v vence, teptajoč in lomeč cvetice in listje, sva tekla sopajoč v temi — misleč, da ležijo pod našimi koraki izpre-menjena trupla t«4ih ljudi ia ljudi, ki sva )ih poznala... Tekla sva, prevračala sva pri tem svetilke, razbijala slike, pokvarjala in uničevala zadnje darove ubogim rsnjkim...
Ustavila sem se vsa potna in sem se tresla. Obleka mi je bila raztrgana, čevlji težki in polni blata..,
Kie je bil Nattmov? Kedaj sem ga izgubila? Za katerim grobom je padel ali se skril? Sem bila sama?... Ne! tem slabSe! Na umov je bil skrit v temi, ki me je obkroževalaf...
Odkod bo priskočil, da me bo ustrašil?...
Tedaj sem za vpila, za vpila, kakor je za vpila nekoč neka blazna žena zaprta v celici no-ritnice — ona blazna žena je bila moja teta, ki je sedaj tu zakopana... Za vpila sem in zdelo se mi je, da mi je hotelo grlo počiti... Vpila, vpila sem na onem počivališču nemih mrtvecev, brezčutnih, vznak ležečih, z nogami obrnjenimi proti meni.
XLII.
Piš jutranjega zraku mi je osvežil lice. Eliza odpira doilo poito.
Prebudila sem se kakor iz omotice in udje so mi bili težki.
«Eliza...»
Pritekla je k meni in se upognila nad menoj z obrazom polnim tesnobe.
«Koliko je ura?...»
«Navadna ura, gospa. Osem.» In Eliza je položila tik postelje krožaik s čajem.
Tedaj se j« polagoma jasnilo v mojem spominu. Se je ovit v meglo, ie teka sem in t|a s obvezanimi očmi, kakor deklica, ki Igra slepo mil.
«Eliza... Kje je Naumov?.
•Odpotoval je, gospa.*
•Odpotoval je?...» Dolg* psv». »Kam je šel?*
Eliza me pogleda; njene oči so plahe in zveste kot one pretepanega psa.
«V Benetke,» je rekla tiho.
Poskočila sem in sedla na posteljo.
-V Benetke? Kdaj?*
•Včeraj pač, gospa. Saj vam je znauo..« saj ste ga pozdravili... dali ste mu križec... se li ne spominjate?...
V Elizinem glasu se je razodevala graja in bolest. Moj spomin je opustil igro slepe miSi; ne lovi se več; odtrga si obvezo... se pri-) bližuje... me gleda... se ustavi.
Da, res je. Pozdravila s :ro Naumova. Da>a sem mu zlat križec. Da, Naumov jc odpotoval v Benetke.
•Eliza!... Eliza!... Eliza!...» razpela sem roke kakor kdor se potaplja, kakor oni, kt se pogreza v temo. Eliza je jokala. Opazovala sem čudne obraze, ki jih je delala Eliza, kadar je jokala. So to komične in usmiljenje vzbujajoče poteze. Zopet so igrale moje misli slepo mi5. Potem so se za hip vrnile in mw začele gledati z groznim obrazom.
«Eliza, ustaviti moramo Naumova!___ Ne
sme dospeti v Benetke! Ne sme, Eliza. ne sme! ustavi ga! ustavi gal ustavi ga!»
•Je prepozno, gospa.»
Da, — prepozno je.
(V tej uri Je vlak, ki pelje Naumova, že onstran Variave, hiti preko Brna, hiti v večer-
solncu, potem ▼ somraku, potem v temi — in prisopiha ob zori ropotajoč in se od d U bajoč na dunajsko poeta j o.)