Posamezna številka 6 vinarjev. SI6V. 140. Izven Ljubljane 8 vin. v Ljoüijoni, v torek, 23. jodio 1914. Leto XII s Velja po pošti: = Za celo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ , . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . ,, 2'— V upravi preleman mesečno „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: = za celo leto.......i T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat...... 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat prlmeron popust. Porotna omili, zalivate.osmrtnice Iti.: enostolpna petitvrsta po 2Jvin. — Poslano: . . enostolpna petitvrsta po 40 Tin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red 03- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol fitev. 8/11L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona ste*. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 1Ö8, f Današnja številka obsega 6 strani Nemški Volkstao v Celovcu. Hvala Bogu, minil je, in sicer zelo klavrno. Jedro vsega shoda sta bila dva govora; dr. Erlerja iz Inoinosta o »splošnem političnem položaju v Avstriji« in dr. Marckhla o »jugoslovanski nevarnosti«. Veliko od tega shoda ni bilo pričakovati, ampak da bo s tako velikanskim bobnanjem in aparatom skupaj sklicani shod ostal tako neopažen, brezpomemben in zadel pri Nemcih samih na tako hladnost, ti največji nemškonacionalni fanatiki niso verjeli. »Freic Stimmen« same pravijo, da ne bo pomenjal ta shod »novega preobrata« v Avstriji. Shod ni užgal, in sicer zato, ker je bila vse skupaj čisto umetno narejena komedija in popolno samovoljno, umetno narejeno ogorčenje. Nobeden izmed govornikov ni povedal kaj stvarnega, tehtnega, kar bi držalo, ampak vsi skupaj so se lovili v samih plitvih, brezpomembnih frazah, se delali ogorčene in patetične, ampak tako nerodno, da jc bilo lahko z roko prijeti. Vsi govorniki so govorili v superlativih o »strašanskih krivicah«, ki se gode »nemškemu ljudstvu« na jugu, nobeden pa ni povedal, kako in kje! Vse »nemško ljudstvo« na jugu predstavlja nekaj trum nemških uradnikov ,ki so prišli od severa in se jim na prvi hip vidi, da jim ni tu doli zibel tekla. Preveč pravic imajo, preveč, in sicer povsod, bodisi v šoli, v državnem uradu, v sodnem uradu, pri železnici, skratka povsod. To je tista preob-jestnost, ki je celovški shod rodila! Dr. Erler je govoril, kakor omenjeno, o splošnem političnem položaju. Najprej se je hudoval nad tem, da vodi vlada državne posle brez parlamenta, s pomočjo paragrafa 14. Vlada počenja »prave orgije« v tem času. Dovoljuje si proračun, najema 500-milijonsko posojilo, zvišuje sama vojaški kontingent, dela bosanske železnice, ki pa so za Avstrijo »brez pravega pomena«. Češka obstrukcija je »življenjski eliksir« za sedanjo vlado. Mož je v svojem ognju čisto pozabil, da pripada k nemškemu »Nationalverbandu«, ki je bil vedno steber ravno te sedanje vlade in igra vo-divno vlogo v sedanji zbornici. Potem je rekel, da se morajo češki ministri spoditi iz sedanje vlade, dokler Čehi na Dunaju obstruirajo. Vlada naj bi po lem receptu pa nemške ministre izkrcala za toliko časa, dokler Nemci v Pragi obstruirajo! Sploh, pravi Erler, se v Avstriji lahko še >čudeži zgode«. Treba je samo »prav prijeti!« Čehe je treba »sestradati«, proti »jugoslovanski povodnji« pa utrditi nem- ške »nasipe^. Take oslarije govori človek, ki naj uekaj reprezentira med Nemci!. »Po žilah germanov še polje stara germanska kri, ki naj sedaj zdivja!« Če Nemci »podivjajo v svojem narodnem navdušenju«, potem so sposobni, »da skale koljejo«. Nemci morajo postati zopet voditelji« drugih narodov, potem sc bo zopet državna misel ojačila in narode skupaj zbližala. Furor teutonicus bo razpihal silno moč nemškega velikana, ki bo vse sovražnike stri.« Tako približno jc Erler končal. Če bi dr. Erler take reči pripovedoval v kakem knajpovskem krogu nemških buršev, bi nič ne rekli, ampak da je to govoril na manifestacijskem shodu vsega alpskega netnštva, sredi najbolj prosvitlje- | nih glav prosvitljena glava, to je pa za i prihodnjost nemške inteligence slabo zna- ! menje! Za njim je podal poročilo o »jugoslovanski nevarnosti« dr. Marckhl. Ta je pa povedal, da so prvič Jugoslovani hinavci«, drugič »lažnjivci« in tretjič, da je »stara pravda« neiztožljiva. Nemci da sc bodo borili proti Jugoslovanom, da si ne puste vzeti morja. Marckhl pravi, da je proti slovenski avtonomiji, proti trializmu, proti spravi slovenskega naroda z Nemci. Narodni sporazum naj sc vrši k večjemu od dežele do dežele! Nemci so za mir, ampak obdržati morajo povsod dosedanje po sili in krivici pridobljeno posestno stanje. Če kdo misli, da si bodo sami vrv okoli vratu na jugu zadrgnili s trializmom, se moti. Če država sploh narazen leze, so tega krivi Jugoslovani itd.! Še celo to je rekel, da so Jugoslovani krivi sedanje gospodarske krize. To so pač tako naivne in otročje trditve, da Marckhl sam ne pričakuje resnega odgovora nanje! Sprejeli so nato dve resoluciji: prvič, da vlada ne sme podpirati Jugoslovanov, in drugič, da se trializem ne sme ustanoviti! Nemški »Volkstag« jc napravil, kakor tudi nemški krščansko-socialni listi pišejo, velik fiasko. »Grazer Volksblalt« se krvavo norčuje iz tega zborovanja. Pravi, da je bil to čisto navaden nemškonacionalen shod nezadovoljnih volivcev. Nemški nacionalci niti opravičeni niso govoriti v imenu nem-štva od Dunaja do Adrije, ker nemški krščanski socialci tu ogromno večino naroda zastopajo. Zalo naj sc v bodoče taki shodi tudi prav krstijo, Ta shod da ni bil sposoben niti formulirati svojega stališča nasproti sedanji krizi v vladi, ker nemški nacionalci sami ne vedo, kako bi se rešili iz tega močvirja. Še manj so sposobni ti možje formulirati kak narodni program, po katerem bi prišlo do sprave na jugu, ki jc pač cilj vsake pametne politike. Na lem shodu da je bilo veliko kričanja in praznih fraz. Shod je pravi dokument nesposobnosti in neresnosti nemškonacionalne politike. Ljudem, ki sc družijo na jugu z ire-dentarji in izdajalci države, manjka vsaka resnoba za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Tako pošten nemški list! Ni čuda, če tudi nam celovški nemškonacionalni cirkus ne more nič imponirati. Šksndotozno iiiUonslo mestno eospoirsivo. INVENTAR. Poglavje, pod katerim se v uradnem revizijskem poročilu ob ravnava inventar, sc doslovno glasi sledeče: Občinskemu svetu se obenem z računskimi sklepi predlagajo detajlirani inventarji o premoženju in dolgovih sledečih zakladov: mestnega zaklada, ubožnega zaklada,' meščanske imovine ter ustanov. Aktiva in pasiva mestnih podjetij sc ne izkazujejo v inventarju mestnega zaklada, temuč le v bilancah dotičnih pod-jetij. Glede inventarjev mestnega zaklada, ubožnega zaklada, meščanske imovine t-»r ustanov se jc dognalo, da so ti inventarji pomanjkljivi in da so bili le redkokatero leto popolni. Večji ned.ostatki so navedeni v nastopnem: A, Mestni zaklad. I. Aktiva. 1. Med aktivi se od leta 1911. dalje izkazujejo kot občinska last ceste, ulice in trgi, javni parki in šetališča. spomeniki, mostovi in javna stranišča. Vrednost teh objektov se je po stanju dne 31. decembra 1912 izkazala z 1,266.622 kronami ter so sc pri tem vpoštevali dejanski stroški odnosno vrednost materi-jala. Dasi je nekaj mestnih občin, ki enako izkazujejo ceste, mostove io podobne objekte kot aktivum, se vendar tako postopanje ne more označiti kot pravilno, ker ceste, mostovi in drugi objekti za posebne neproduktivne namene nimajo realne vrednosti, temuč le idealno vrednost, ki pa je brez pomena in se nanjo nihče ne ozira, ako se v danem slučaju presoja kredit po stanju premoženja. Izkazovanje takih idealnih vrednosti v inventarju o občinskem premoženju more lc navidezno napraviti ugodnejšo premoženjsko bilanco in premotiti nenatančnega opazovalca, ni pa v stanu splošno omiliti sodbo o premoženjski bilanci. V tem oziru bi sc priporočalo, da se navedeni objekti v bodoče več ne izkažejo v inventarju kot aktivum. Če sc vseeno nekateri objekti, kakor spomeniki, javna stranišča, parki in šetališča zaradi evidence izkažejo v inventarju, naj sc to zgodi le na ta način, da ne bo izkazana kaka vrednost. 2. Pri glavnicah so v inventarju izkazane vse hranilne vloge na enak način, kakor efekti, ki imajo kurzno vrednost. Izkazana je namreč naložena glavnica kot nominalna vrednost, faktična vrednost, to je vrednost z naraslimi obrestmi vred, pa kot efektivna vrednost. To izkazovanje je napačno, kpr imajo hranilne vloge ob koncu leta le eno vrednost, to jc jc vrednost, ki se sumira iz zneskov naloženih glavnic in obresti, pripisanih k glavnici. V bodoče naj bi se hranilne vloge, v kolikor jih ni izkazati pri aktivnih zastan-kih, izkazovale le po njih faktični vrednosti, ki jo imajo ob koncu leta. 3. Glavinske delnice Dolenjskih železnic se izkazujejo v inventarju t. nominalno vrednostjo, dasi je bil kurz teh delnic vedno znatno pod pari. Ob koncu leta 1912. jc bilo sploh dvomljivo, ali imajo tc delnice še kako vrednost, ker po zadevnem sklepu upravnega s' eta Dolenjskih železnici ni kritja za glavinske delnice. Na vsak način je glede teh delnic izkazovati v inventarju njih e I e k t i v n.o vrednost, enako kakor glede papirne in srebrne rente. 4. Delnice ljubljanske plinarne se izkazujejo v inventarju z nominalno vrednostjo po 400 K za komad, dasi je njih efektivna vrednost nižja. Ob koncu leta jc znašal njih k>»rz (eksotični kurz) 320 kron. Izkazovali jc tc delnice v bodoče vedno po njih efektivni vrednosti. 5. Med nepremičninami v kat. občini Ljubljana mesto jc v vsakoletnih inventarjih izkazano magistralno pošlo-p j c na Mestnem trgu št. 1 in 2, ni pa navedeno, da spada k temu posestvu tudi pare. št. 47/12, vrt v isti kalastralni občini. 6. Pri postavki Ljubljanski grad (kat. obč. Ljubljana mesto) so v inventarju za leto 1912. izkazane kot mestna last parcele štev. 54, 67/1, 88, 90, 91, 92, 254/1, 254 2, 254 3, 254 4, 254 5 in 254x6, dasi le parcele ne obstoje več. Nasprotno obstoji kol mestna last njiva parcela št. 25410 davčne občine Poljansko predmestje, ki spada k posestvu Ljubljanski grad, ki v inventarju ni navedena niti pri postavki Ljubljanski grad, niti pri postavkah pod kat. občina Ljubljansko predmestje. (Dalje.) LISTEK. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) »Ostani zdrava, Slavka,« ji jc dejal Borut in se nasmehnil. Vzpel sc jc na konja in ga jc vzpodboclcl. Dirjal je preko polja do temne goščave in sc jc ozrl od tam nazaj. Šc jc videl, kako so stali Velimirjevi na pragu, in razločno jc videl, kako mu maha mala Slavica z roko kakor maha scstrica v slovo bratu, ko pojezdi na daljno pot. Boruta se jc polastila neka. čudna, neznana bol. Zavihtel je svojo čepico in zdirjal naglo v goščavo. Pot se je vila pod visokim, temnim Dobračcm preko polja; mimo prijaznih selišč je dirjal. Pustil je za sabo široko Dravo in sc jc bližal rodnemu selu. Že je zagledal temno poraslo gorovje, pod katerim so sveti dolgo Osojsko jezero. V daljavi je zagledal nekaj belega, in spoznal jc tedaj, da. je to njegov rodni kraj. Srce mu jc vztrepetalo, in tisoč lepih spominov se mu je zbudilo v duši. Glej, samo še toliko časa, kolikor rabi solncc, da premeri dve pedi neba — sa- mo toliko časa bi jezdil, pa bi bil v rodnem selu. V kraju bi bil, kjer jc preživel svoje mlado življenje in je bil vesel in radosten kot drobna ptica v širnem lesu. Borut je pridržal konja. Strmel jc tja daleč, kjer sc je svetilo njegovo rodno selo izmed orumenelega drevja. Bog ve, ali je svečenik Razor tam? Ali so ga pregnali? Ali so ga vzprejeli in so poslušali njegove besede? Nemara so ga pa. obsuli s kamenjem, ker jc zasmehoval njihove stare bogove? Borut se je sklonil na vrat svojega konja in ga jc hotel vzpodbosti. Tedaj pa sc je ozrl na levo v grmovje, odkoder so sc pričele vsipati bele ovce. Ravno je stopil iz grmovja pastir, oblečen v ovčjo kožo. Držal jc v roki dolgo palico in je priganjal ovce. Borutov konj jc zarezgetal, in tedaj se je ozrl pastir nanj. Kot kip jc obstal, in dolga palica mu jc zdrknila na tla. »Perun, ti silni, mogočni, smiluj se!« je zakričal pastir prestrašen. »Pasjc-glavci so tu — pasjeglavci!« Borut sc je ozrl natančno nanj in ga jc spoznal. Bil je Gorjup, sosedov ovčarski pastir. Borut se ga. jc razveselil. Naglo jc stopil s konja in se je približal Gorjupu, ki su jc tresel po vsem životu. Star jc bil Gorjup in grbav. Bojazljivo dušo jc imel in se jc bal posebno pasje- glavcev, ki so ubili lani njegovega brata tam na meji. »I-Icj, Gorjup! Ali me še poznaš?:: mu je zaklical Borut. Gorjup jc dvignil presenečen glavo, ko je zaslišal znani glas. S širokoodprtimi očmi jc gledal na mladca in ga je spoznal. Obraz sc mu jc razjasnil, in hipoma ga je minul ves strah. »Oj, Borut, ali si ti?« je zaklical. »Mislil sem, da so tu pasjeglavci. Kako sem se prestrašil! Pri Perunu! Kdo bi si pa mislil, da jaha slovenski mladec obrskega vranca? Hej, kdo?« Borut jc zamahnil z roko in jc hotel govoriti. A hitro ga je prekinil Gorjup in jc nadaljeval: »Ti pasjeglavci! Morami naj jih pokolje in Besi naj sc poigrajo z njimi! Brata so mi ubili, brata, ki je bil vojnik nad vojniki. Sto jih je. priletelo na njega, sto, ti pravim. Pa so ga pobili — mojega brata so pobili! Ne smiluj se jih, Morana! Perun, ne skopari s svojo strelo!« Gorjup je povesil glavo in sklenil roke na prsih. Žalost ga je prevzela pri spominu na ubitega brata. V očeh sta mu zablesteli dve solzi in sta obviseli na dolgih, sivih brkah. »Povej mi, dragi Gorjup, kaj je novega v našem selu?« jc vprašal Borut. »Dolgo že nisem bil tam. Vesna je cvetela takrat. A zdaj hodi že Morana, preko polja in s svojim dihom jo žc umorila vse cvetje... Povej mi, Gorjup, kaj sc je dogodilo v ašem selu?« Pastir ni odgovoril. Še vedno je. stal tam s sklonjeno glavo, roke prekrižane na prsih. »Kaj so zaspali Črti, da mirujejo zdaj?« je izpregovoril naposled in je zdihnil. »Ne vidijo hudobcev, ki moré slovenske junake... zaspali so Črti in tudi Besi so zaspali. Resnično ...« »Ne žalosti se Gorjup,« ga je tolažil Borut. »Niso še zaspali Črti. Orožje brusijo zdaj, pa sc vržejo kmalu ua klete, jiasjeglavce. Ne žalosti se, ampak mi povej, če si videl v našem selu tujega svečenika, ki mu jc ime Razor?« Starec ga ,ic pogledal, kakor bi lic razumel njegovega vprašanja. »Kaj vprašuješ, mladec?« je dejal. »Črti so šo pod nami, in rečeni ti, da kmalu prihru-mé na svet. In takrat bodo maščevali mojega brata, ki je bil vojnik nad vojniki. Resnično se zgodi tako... Kaj ši me vprašal? O tujem svečeniku si govoril? Čakaj, čakaj, pa ti povem. Kaj ne veš, kaj se je bilo zgodilo z njim? Čudno, čudno...« In pastir je zmajal z glavo, pa. jo nadaljeval; »Jaz ga nisem videl, ampak stara. Olša mi je pripovedovala o njem. Čakaj, čakaj! Kaj mi jo že pripovedovala? Bes naj me lopi! Spomiu me že zapušča — čakaj, čakaj! Kaj mi je že pripovedovala? Aha — Sloveni so ga Laški 'umakni Mrl na s:over v Trsm. V nedelo, 21. t. m., je tržaški šentjakobski Sokol priredil obhod, javno telovadbo in veselico. Lahi obhoda in telovadbe niso motih, pripravili so pa peklenski načrt za zvečer. Bilo je okrog 11. ure ponoči, ko so zagledali nekateri "deležniki veselice nekak ognjen trak, ki se je naenkrat pojavil v zraku na zdolnjem koncu veseličnega prostora. Takoj nato pa se je začul silen — pok. Obenem pa je zažvižgalo preko veseličnega prostora, kakor bi letele kroglje iz puške. »Bomba! Bomba!« Kakor bi bila strela udarila v občinstvo, je bilo vse naenkrat pokonci in vse se je povpraševalo. — Prvi vtisk je bil grozen; vendar pa se je občinstvo kmalu pomirilo, kajti od povsod se je odgovarjalo, da ni nihče zadet. Kraj, kjer je bomba eksplodirala, je samo 42 korakov oddaljen od provizoričnega plesišča. Ograja, od koder je bila bomba vržena, je samo 24 korakov oddaljena od kraja eksplozije. Neka gospa, ki stanuje v bližini, pripoveduje, da je raz okno opazovala, kako jc neki človek, ki je nekaj zažigal, vrgel neki predmet čez ograjo. Bomba je bila torej z uži-galno vrvico užgana. Kmalu potem je zaslišala močno detonacijo. Kakor je varnostna oblast dognala, je bila bomba naj-brže izdelana iz močne, 25 cm dolge in 7 cm široke železne plinove cevi. Doslej so našli pet eksplodiranih železnih koscev. Neki kos so našli 100 korakov od mesta eksplozije globoko v zemljo zaritega. Storilca doslej še niso mogli izslediti. Navzoči policijski komisar dr. Senekovič je z drugimi policijskimi organi takoj preiskal prostor, kamor jc padla bomba, in je dognal, da je neznani zločinec, ki je seveda takoj po atentatu pobegnil, vrgel bombo iz one brezimenske ulice, ki vodi od ulicc Industria pod veseličnim prostorom proti železniški progi. Drobci bombe so prileteli preko vsega veseličnega prostora v zgornji zid — pod staro policijo — odkoder so prileteli nazaj na mize žc toliko oslabljeni, da niso napravili škode. Bili so pa še vroči in so še smrdeli po smodniku. Tak kos bombe je priletel tudi na vrtni prostor ob veseličnem prostoru se nahajajoče Le-govičeve gostilne, drug kos pa na prav tak prostor Vetničeve krčme, kjer je zadel nekega Jermana, kateremu pa je po sreči raztrgal lc rokav, ne da bi bil Jerman ranjen. Drobec bombe je zadel tudi gospo Engelmanovo, ki je vodila kavarniški paviljon na zgornjem kraju veseličnega prostora, a sreča je hotela, da gospa ni bila ranjena. Naj bi bila bomba eksplodirala med ono tisočeroglavo množico, kjer je bilo poleg odraslih toliko nedolžne mladeži, bi bile neštevilne žrtve. Sokol-ska prireditev bi bila zalita s krvjo. Kako silna je bila eksplozija, kaže dejstvo, da je bil celo razkopan zid tamkaj, kjer je eksplodirala bomba. Naravno in umljivo je, da se jc polastilo občinstva nepopisno raburjenje. Samoposebi sc razume, da je to zločinstvo storil Lah, ker le ta narod je izvežban v take vrste sredstvih. Kamora je najela nje vrednega zločinca, da je po- pognali iz sela, ker je sramotil naše bogove. S smrtjo so mu grozili. A žree je izginil kar naenkrat. Menda sc jc po-greznil v zemljo ...« Žalostno je povesil Borut glavo. Hej, tedaj je bil svečenikov trud zaman! Ni dosegel onega, kar je nameraval. Sramotno so ga pognali Sloveni, njega, ubogega starčka, in niso hoteli poslušati božjih besed. Gorje! Kam naj se obrne zdaj, kam naj pohiti, da najde svojega svečenika'? Gorje! Borut se je prijel za glavo. Toda nenadoma je skočil na konja in ga je vzpodbodel ter zdirjal nazaj, odkoder jc bil prišel. Pastir je gledal za njim in je zmajeval z glavo. Evo ga mladca, kako dirja preko polja, kot bi imel zle misli v srcu! Kaj mu je? Kaj se mu je zgodilo? — Ej, pa ni vedel pastir Gorjup, da je nalagal mladca. Pač so bili pregnali spomladi Sloveni tujega svečenika iz sela. A od takrat ni bil Gorjup več v selu. In ko ga je vprašal Borut po svečeniku, mu je povedal, kar se je bilo zgodilo spomladi. A Borut je mislil, da so nanovo pregnali svečenika. Hudo mu je bilo zaradi tega. Zato pa je dirjal naprej in naprej in se ni ustavil nikjer. »Bog ve, kam se je zatekel ubogi svečenik?« je premišljeval sam pri sebi. »Kam naj stopim, kam naj idern, da ga najdem? O, Gospod, Gospod, smiluj se me, pa mi pokaži pravo pot!« Pridirjal je do strme, temne gore, in tedaj je spoznal okolico. Tu gori jc šel spomladi s stariši v prognanstvo; tam vrhu prelaza je zagledal prvič bele snežnike, kjer je mislil najti mir in veliko srečo. Da, spomladi je bilo to — a zdaj je jesen. Oj, koliko se je izpreme-nilo od takrat! Srečen jc bil spomladi; saj je imel stariše. A zdaj nima nikogar — starišev nima, ne doma. (Dalje.) izkusil atentat na slovensko množico. Slovenci delamo in se organizujemo kulturno, Lah pa z noži in bombami, Pa bo prišel dan plačila! flnorblja v AiUsniji. Pri ICarabunarju in Lupinarju so vstaši zopet porazili vladne čete. Nizozemsko poveljstvo je obveščeno, da so se oddelki čet, ki z juga prodirajo in ki štejejo približno 1000 mož, 20. t. m. pri Kara'ounarju in Lušinarju spooadli s 600 vstaši, ki so imeli zasedene griče. Desnemu krilu teh oddelkov je poveljeval major Bessim bej z nizozemskim častnikom de Jonghom, središču Eddin bei Hora in Išma Toska, levemu krilu pa Bektaš bej. Dne 21. t. m. zjutraj so vstaši vrgli vlade čete nazaj in jih potisnili proti Fieri ob reki Simini. Major Kroon je ukazal, naj te čete prepeljajo s parnikom »Gize'a« v Drač. Kaj zahteva Prenk Bib Doda. Prenk Bib Doda je zahteval od vlade, da naj mu pošlje še en top, da more zapustiti svoje postojanke 4 ure severno od Dr*fta in da more proti vstašem prodirati. Inženir Hässler je na parniku »Gizela« pripeljal lop, nakar je Prenk Bib Doda zasedel Prežo in Fušo Kurjes. Prenk Bib Doda dobiva vsak dan 15.000 frankov za svojih 8000 vojakov, a vladni krogi že zdaj dvomijo, če ima res toliko mož in če ne igra zahrbtne igre. Izdajalci v Oraču. Ponoči 20. t. m. so v Draču zopet padli streli. Poostrili so zato zopet odredbe. 21. t. m. se je pripeljala pred Drač nemška križarica »Breslau«, popoldne pa italijanski torpedni rušilec »Iride« in angleški torpedni rušilec >Dracon«. Vstaja se razširja. 22. t. m. se poroča iz Drača, da vstaši ne nameravajo napasti, če bi ne bili napadeni. Miriditi, Malisori in Kosovski prostovoljci ne kažejo posebnega veselja, da bi prodirali. Parlamentarji, ki so se dne 21. t. m. vrnili v Drač, poročajo, da v Ši-jaku s hiše kajmakana ne plapola več turška zastava in da so vstaši bolj kakor prej voljni odnehati, V petek so vstaši še izjavljali, da se s knezom nočejo pogajati, a zdaj izjavljajo, da so pod gotovimi pogoji pripravljeni pogajati se, a veliko jih je, ki sodijo, da hočejo vstaši na severu skleniti navidezen mir, ker bi se radi podali na jug, kjer sc vnema nevarna vstaja in da se zato branijo izročiti orožje, Vstaja se dejansko razširja. Vladne dete so bile pri Lušni hudo napadene. Vstašem v Sijaku poveljuje zdaj mufti iz Tirane. Opasen položaj v Korici. Kölnische Zeitung« poroča, da je zahteval nizozemski poveljnik v Korici, naj mu odpošljejo na pomoč mednarodne čete, ker bi drugače moral mesto in okraj zapustiti. Dvadnevno premirje. — Pogajanja z vstaši. — Nezadovoljnost nizozemskih častnikov in mednarodne kontrolne komisije. 21. t. m. je sklenil knez na željo voditeljev vstaje z vstaši dvadnevno premirje. Čuje se, da so vstaši voljni, da se podvržejo. Nizozemski častniki so nezadovoljni s premirjem, češ, da dobe vstaši le čas in so zato na kneza nevoljni. 23. t. m. je določeno posvetovanje kneževih in delegatov vstašev na mostu čez močvirje na cesti, ki vodi iz Drača v Šijak. Nizozemski častniki so tudi nezadovoljni, ker se je albanski ministrski predsednik pismeno pri italijanskem poslaniku v Draču opravičil radi postopanja proti italijanskemu polkovniku Murichiu in profesorju Chinigu, češ, da sta. bila oba popolnoma nedolžna; nizozemski častniki pa drugače sodijo. Tudi mednarodna kontrolna komisija ui zadovoljna, ker se je pričel knez preko nje pogajati z vstaši,, ker bi več članov mednarodne komisije rado videlo, da bi knez sploh Albanijo zapustd in so s tem računali. Poučeni krogi trde, da so stavili vstaši v Šijaku na kneza, sledeče zahteve: Popolna enakopravnost mohamedanske vere, priznanje mohamedanske vere kot državne vere, svoboda mohamedanskega kulta, desetletna davčna prostost in osvoboditev od vojaške službe v gotovi meri. Albanska vlada do zdaj še ni voljna, da bi te zahteve izpolnila in dela na to, da jih zniža. Če se pogajanja razbijejo, se zdi, da je knez odločen nadaljevati vojaško akcijo, se je s Prenk Bib Dodo zvezal in izdelal skupno z nizozemskimi častniki napadalni načrt. Prenk Bib Doda zahteva za napad podporo čet v Draču. Zdi se, da hočejo vstaši dvadnevno premirje zato porabiti, da pritegneio ojačenja in da svoje čete z ozirom na Prenk Bib Dodovo prodiranje drugače razvrste. Izgube kneževih čet. — Skrb za ranjence. Dne 20. t. m. popoldne in 21. t. m. so iskali ranjence do Rašbula in pokopali mrtvece. Pokopali so do 50 že na pol strohnelih trupel. Knezu zveste čete so ob zadnjem spopadu z vstaši izgubile približno 80 mrtvih in 120 ranjencev, 20 mož močan oddelek orožnikov pri Rimskih Vratih je imel 4 mrtvece, 2 sta ušla, ostale so pa vstaši ujeli. Ranjence so vstaši brez pardona usmrtili. V Draču strežejo 150 ranjencem, ki so razdeljeni v pet oddelkov, vsak oddelek šteje 30 postelj. Dva oddelka vodijo avstrijski pomorski zdravniki, enega neki nizozemski štabni zdravnik, po en oddelek pa italijanski in angleški pomorski zdravniki. Avstrijsko poslaništvo je darovalo veliko množino obvez in perila došlega iz A-vstrije. Poslanikova soproga preskrbuje s hrano tudi angleško bolnišnico. V Draču je, kakor poroča »Stamoa«, strašno vroče, zrak je okužen od mrtvaškega smradu, ker so mrtvece le za silo pokopali. Nepreskrbovanih ranjencev je vse polno. Primanjkuje vode in raz-k'v-^valnih sredstev. Prostovoljci v Draču. Avstrijski in nemški prostovoljci so se za boj skupno organizira'i. Podrejeni so nizozemskemu artilerijskemu poveljniku Fabiusu. 24 prostovoljcev je došlo iz Ru-munije, 80 pa s Kosovega polja. Za albanskega zunanjega ministra je imenoval knez Mehemed beja Konico. Avstro-Ogrska ne odpošlje v Albanijo vojakov. »Wiener Allg. Zeitung« kategorično dementira poročila, da odpošlje Avstro-Ogrska v Albanijo vojake kakor tudi poročilo nekega berolinskega lista, da ie dvema pehotnima polkoma ukazano, da odrineta v Albanijo, GROF MIHAEL KAROLYI, ki je nastopil v soboto politično potovanje skozi Ameriko, je bil izvoljen za poslanca v Csegledu. Csegledski mandat je zastopal prej rajni Košut. ITALIJA. Volitve v občinske zastope. — Proti pro-vzročiteljem nemirov ostro postopajo. — Voditelj anarhistov v Jakinu pobegnil. Ob administracijskih volitvah v Rimu po načelu splošne volilne pravice so zmagali proti socialistom združeni konstituci-cnalci in katoličani. V Padovi, Parmi in v Folignu so nasproti socialistom zmagali demokrati. Državni pravdniki postopajo v Romagni in drugod zelo ostro proti pro-vzročiteljem nemirov. Bodoči teden bo več sto kazenskih razprav proti članom železniškega sindikata. Stanovanje voditelja anarhistov Mala testa v Jakinu so zopet preiskali in zaplenili več obtežilnega gradiva. Malatesla je preoblečen v nie-niško obleko pobegnil, kakor poroča »Corriere d' Italia«, v republiko San Marino. Že pred zadnjimi nemiri je bilo proti njemu uvedenih pet sodnih razprav radi hujskanja proti državi, armadi itd. Radi izgredov v Sinigagliji so zaprli 14, radi umora policijskega komisarja Miniagia v Ravenni pa 7 oseb. SAŠKI KFALJ V CARSKEM SELU. 22. t. m. jc zajt.rkoval saški kralj s carjem Nikolajem v Aleksandrovi palači. Nato so se zbrali dostojanstveniki, med njimi tudi Sazonov, v carjevem železniškem paviljonu. Kmalu sta prišla tudi ruski car Nikolaj in saški kralj. Po prisrčnem slovesu se je saški kralj odpeljal z vlakom iz Carskega Sela. ANGLEŽI IN RUSI. Angleško vojno brodovje je 22. t, m. priplulo v Kronstadt. GRKI IN TURKI. Poročevalec »Az Esta« v Atenah objavlja vsebino pogovora z grškim kraljem, ki je izjavil, da je turški odgovor na grško noto le deloma zadovoljiv. Grška noče povzročiti vojske in četudi bi bila prisiljena se vojskovati, bo zasledovala le smoter, da se zagotovi dejanski mir. Čez Pariz se poroča, da v Carigradu le še računajo z možnostjo, da se prekinejo pogajanja z Grško in da je zato turška mornariška uprava pospešila zgradbo v angleških ladjedelnicah naročenih dveh oklopnih kri-žaric. Enver paša in Linian von Sanders sta odpotovala v Smirno. V Dardanelih in v smirnskem pristanišču polagajo Turki torpede, kar razburja Grke, ker smatrajo to za izzivanje in za resno otežkočenje položaja. Velesile pa z vso silo pritiskajo v Atenah in v Carigradu, da se ohrani mir. Nemčijo in Francijo podpirata Rusija in Rumunija, ki sta izjavili, da bi zopetne za-tvoritve Dardanel iz trgovsko političnih razlogov ne mogli mirno pretrpeti. v Pazin! 5- 'cvenski in hrvatski kalehetjo so se zedinili, da nočejo letos prirediti pedagoško - katehetski tečaj v središču Istre: — v Pazinu. Že prod tremi leti, ko sc je osnovalo katehetsko društvo v Trstu, je prišlo od tam prijazno povabilo, naj bi se sešli hrvatski in slovenski katehetje čimprcjc v Istri k skupnemu zborovanju. Letos hočemo tej prošnji ustreči z dva dnevnim t eč a j c m v Pazinu. S p o r e d se je tako-le sestavil: V s r e d o , d n e 15. j u 1 i j a: Ob osmih sveta maša. Ob 9. uri: Prof. Heffler (Zagreb): Povijest i razvoj metodike s posebnim obzirom na psiliološku metodu. Ob 10. uri: Kat. A. Čadež (Ljubljana); Slika v službi vero-nauka. Ob 11. uri: Dr. Gudek (Zagreb): Udžbenik za B i h 1 i j u u pučkim ško-lama. Četrtek, d n e 16. j u 1 i ja: Ob 9. uri: Dr. Demšar (Ljubljana): Samospoštovanje in ponižnost kot vzgojna faktorja. Ob 10. uri: 141 Praktično predavanje. Ob 11. uri: Kat. V. Cajnko (Varaž-din): Naučna osnova za stručne Školč. Istrani pričakujejo, da bodo imeli veliko katehetov iz Kranjske v svoji sredi, zato sc bo treba hitro odločiti. Kdor se namerava udeležiti, naj se zglasi pismeno pri g. Josipu Bačič-u, ravnatelju pripravnice v Pazinu. Čas zglaševanja (radi ¿stanovanja) do 1. julija. Dnevne novice. -u Tako se obrekuje! V zvezi z no« tico o inkorporaciji Šiške je »Slovenski Narod« priobčil komentar, v katerem po svoji znani metodi natolcuje, da je vlada izpolnila to »Šusteršičevo željo« za »gotove protiusluge«. In potem si »Narod« brez sence kakršnegakoli dokaza skombinira sledečo podlo laž: »Kakšne so to protiusluge, pač ni težko uganiti. Saj pač ni zgolj slučaj, da je baš pretekli teden odpotoval, kakor je, javil »Slovenec«, dr. Šusteršič na. Dunaj v nujnih uradnih poslih in da je temu njegovemu potovanju za. petami sledila — odgoditev klerikalnega izleta v Celovec in romanja, na gosposvetsko polje, prepoved sokolskega. zleta in in-korporacija Šiške! O da, so pač slučaji, ki niso več slučaji! Našega prepričanja, da je inkorporacija Šiške v kavzalni zvezi z raznimi dogodki zadnjih dni, nc more izpremenitj niti dejstvo, da bo današnji »Slovenec« kritiziral policijsko prepoved sokolskega zle t a iu te delal, kakor da bi se gotovim gospodom niti ne sanjalo, da namerava policija tak atentat na koristi ljubljanskega prebivalstva. Hinavci!« — Torej za in-korporacijo Spodnje Šiške naj hi S. L. S. bila odgodila izlet, na Koroško in bi bila privolila v prepoved slovanskega vsesokolskega zleta! Ni si mogoče misliti večje neumnosti, ki tiči v tem obrekovanju, pa tudi ne večje podlosti. To neizrečno sumničenjc izvira iz prav nizke politične špekulacije, ki pa bo rodila ravno nasprotni uspeh. Poštena javnost pa lahko spozna, česa vsega je zmožno časopisje narodno - napredne stranke. »Nemški Volkstag« v Celovcu v svitu statistike. »P i j c v a korespondenca« piše pod tem naslovom: »Kar se tiče precenjevanja samega sebe in velikih besed so naši nemški svobodomiselci katerekoli barve pravi umetniki v praktični uporabi teh nič manj kot prikupljivih lastnosti. Te lastnosti tvorijo značilno potezo nemškega svobodomiselstva in izvirajo pač iz dejstva, da je nemško svobodo-miselstvo zelo pomešano z judovstvom, ki je itak razupito vsied svojega širokouste-nja. Nobeno dejstvo ne pripravi nemških svobodomiselcev do tega, da bi se znebili od semitov podedovanih lastnosti in zafo je tudi umljivo, zakaj slave v posmeh resničnim dejstvom svoje strankarsko zborovanje v Celovcu kot »Nemški Volkstag« in sebe v svojem časopisju samoobsebi umevno tudi v »Neue Freie Presse« kot zastopnike alpskih Nemcev. Oglejmo si izid volilne statistike državnozborskih volitev leta 1911., pa bomo videli, komu so alpski Nemci v resnici poverili zastopstvo svojih interesov. Od 1,327.513 volilnih upravičencev v nemških volilnih okrajih v alpskih deželah je leta 1911. oddalo 1,062.972 svoje glasove, in sicer za krščansko socialne konservativne stranke 573 tisoč 971 ali 53-9%, za socialne demokrate 311.090 ali 29-2% in samo 177.911 ali 16-8 % za stranke, združene v nemškem »Nationalverbandu«. Nemške svobodomiselne stranke, ki so na »Nemškem Volks-tagu« v Celovcu nastopile kot zastopnice alpskih Nemcev, uživajo torej zaupanje samo ene desetine nemškega prebivalstva v alpskih deželah, natančno 12 9% volilnih upravičencev v nemških volilnih okrajih alpskih dežela. Z ozirom na to se more tudi soditi, kolike vrednosti in pomena imajo za vlado na »Nemškem Volkstagu« sprejeti sklepi. — »A r b e i t e r w i 11 e« tudi ostro prijema celovške širokoustneže in se norčuje z njih, ker so grmeli zoper § 14., a kaj resnega zoper absolutizem skleniti se niso upali. Njihove grožnje zanetiti tudi na jugu požar, »Arbeiterwil1e« obsoja in pravi, da delajo nacionalci s svo- jimj neumnostmi veselje dr. Šusteršiču in Korošcu. Potem pa tudi navaja številke in na podlagi teh konča: »Mi nemški socialni demokratje slovesno protestiramo, da se ti gospodje proglašajo za zastopnike nemškega naroda.« — No, če so sc hoteli osmešiti, pustimo jim to veselje. Saj so sc res blamirali. + Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral deželnozborski sklep z dne 27. in 28. februarja t. 1., s katerim " se pooblašča deželni odbor, da najame za pokritje stroškov deželne elektrarne, oziroma za potrebni obratni kapital tega deželnega podjetja posojilo dveh milijonov " kron, ki se mora obrestovati največ po 4\2c/o in plačati najpozneje v 50 letih. -(- Sv. Ciril in Metod, apostola svete vere in cekvene edinosti. II. izdaja. Cena 20 vin. Vsak zaveden Slovenec bi moral dobro poznati življenej in delovanje sv, Cirila in Metoda. Zato priporočamo to knji-. žico, ki na zanesljivi znanstveni podlagi, zelo poljudno in živahno opisuje življenje sv. slovanskih apostolov. Kranjska deželna gasilska zveza. Drugi občni zbor Kranjske deželne gasilske zveze se vrši v nedeljo, dne 28. junija 1914 dopoldne ob 11. uri na Mlinem na Bledu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročili: a) tajniško, b) blagajniško; 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Določitev članarine. 5. Poročilo o kroju in opravi, 6. Okrajne gasilske zveze, 7. Samo-stalni predlogi in slučajnosti. (Samostalni predlogi naj se pošljejo tajništvu vsaj do 22. junija t. 1.) -j- Shod pri Sv. Vidu nad Cirknico. V nedeljo opoldne se jc vršil dobro obiskan shod pri Sv. Vidu nad Cirknico, govorila sta posl. Drobnič in Gostinčar. Izražala se je želja, da se čimpreje napravi cesta preko Sv. Vida, ter se je v tem smislu tudi soglasno sprejel sklep. Poživljajo se vsi merodajni faktorji, da se cesta čimpreje izpelje. Ker je cesta res potrebna, je bil tak sklep popolnoma na mestu, naj bi ga merodajni krogi vpoštevali. + »Slovenski Straži« so darovali: Podružnica Trnovo, Notranjsko, 62 K 25 vin.; Podružnica za Sp. Mislinj. dolino v Pamočah, nabrano na dekanijski konferenci v Starem trgu 50 K; podružnica Planina pri Rakeku 49 K 90 vin.; podružnica v Konjicah, darovali čč. gg. duhovniki na konferenci v Konjicah 24 kron; podružnica v Središču, nabrano na orlovski veselici in ustanovnem shodu podružnice 30 K; Iv. Klanjšček, Dol. Cerovo, Prim., 1 K; Jak. Dernač, Artiče pri Brežicah, 50 vin.; brnski mladeniči na Koroškem kot globa za izgovorjene nemške besede 5 K 29 vin.; podružnica Žiri 32 K; podružnica Sv. Magdalena v Mariboru in mariborska podružnica 117 K 80 vin.; podružnica Sv. Ema, Štajersko, 22 K 50 vin.; podružnica v Prvačini iz nabiralnika 11 K; Mohorjani v Kamniku 16 K. — Dogodki n a Koroškem n a j v z b u d e vse, ki se doslej še niso spomnili »Slovenske Straže«. Pomagajte ji, dabovednovvečjopomočslo-venski ni e j i! -j- O škandaloznih šolskih razmerah na Koroškem prinaša krščanskosocialni »Kärntner Tagblatt« naslednji dopis iz Ziljske doline: Doslej je vladal tukaj mir in narodna toleranca; obojestransko potrpljenje in sporazumevanje je veljalo kot načelo. Kako je torej mogoče, da se v šoli — splošni ljudski šoli — razdeljuje list »Der Kampf ums Deutschtum« ter pusti raznašati od šolskih otrok od hiše do hiše? Ta list ni nobeno primerno učno sredstvo za katoliške otroke. Kaj naj pomeni napad na »klerikalce«, ko se vendar misli s tem katoličane? Slike tudi niso noben primeren objekt za »nazorni pouk«. Kako škodljivo mora na otroško in miroljubno čustvovanje vplivati dejstvo, da smeši ta časopis nenemško prebivalstvo? Kaj naj koristi narodno hujskanje v Avstriji? Ali streme razširjevalci tega časopisa po pogubi lastne domovine, ali hočejo onesnažiti svoje gnezdo?« — Ta dopis v nemškem listu potrjuje le naše trditve o škandaloznih šolskih razmerah na Koroškem. Fries-Skene seveda k temu molči. — Vojvodski stol in njegova krasna ¿osposvetska okolica za Slovence ne smeta biti zaplankana kakor misli koroški deželni odbor. Zato širite povsod krasni umetniški trobarvni razglednici, ki jih jc v spomin 500 letnice zadnjega vstoličenja v slovenskem jeziku izdala »Slovenska Straža«. Na razglednici sta knežji kamen in vojvodski stol z gosposvetskim, poljem in krnsko cerkvijo ter cerkvijo Gospe Svete v ozadju. Na razglednici ie krasen verz Silvin Sardenkota: Slovenija, ti nimaš več prestola, kraljeve krone nimaš je, kraljica. Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenski; in krona tvoja —; naših src ljubezen! Silvin Sardenko. Naročajte tc razglcdnicc pri Slovenski Straži« v Ljubljani. P o p 1 a v i in o vso domovino s temi jubilejnimi razglednicami. Na vseh slav-uostih, novih mašah, veselicah prodajajte te razglednice. To bo najboljši odgovor onim, ki mislijo, da nam bodo s plankami zabili spomin na naše svetinje in pravice! Cena umetniški razglednici samo 10 vin. Kdor vzame 50 razglcdnic, dobi 30 odstotkov popusta. — Slov. katol. akad. tehnično društvo »Danica« na Dunaju ima v sredo, dno 24. t. m., ob pol 8. uri zvečer svoj tretji redni občni zbor v IX. okr. »Zum weißen Kreuz«, Nuüdorfersstr. 52, z običajnim dnevnim redom. — Nesreče. Mirko Medvelšck, učenec ljudske šole v Novem mestu, jc padel s hrasta, na katerega ga je bile izvabilo vranje gnezdo. Zvil si je levo nogo v skočnici, v križu pa je nastala podplutba. — Franc Pene, hlapec v Gor. Kamenju pri Hmcl-niku, je padel s črešnje in si zmaknil desno roko v rami. — Ivan Štinc, posetnikov sin iz Strnaskc vasi pri Novem mestu, je našel dinamitno toko in jo zažgal. Eksplozija mu je odtrgala tri prste leve roke. — Zvodništvo na Hrvaškem preživlja hude čase, ker mu jc oblast od Gros-sove afere sem povsodi neusmiljeno za petami. Dognalo se je, da je zvodništvo v bujnem cvetju tudi v manjših mestih po Hrvaškem. Tako so te dni v Varaždinu aretirali *eno občinskega uradnika De-lača, ki sc je na veliko pečala z zvodništvom. Pričakuje se po raznih mestih še več aretacij. — Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Deželni odbor priredi za mladeniče iz živinorejskih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in reji telet, v molži v mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z mlekom in izdelovanju mlečnih izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu, ki bo trajal od 15. julija do 31. oktobra 1914. Učenci se udeležujejo tudi šolskega pouka o živinoreji n mlekarstvu. V ta tečaj se sprejme šest učencev v starosti od 16 let naprej. Živinorejski in mlekarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pošta Kandija pri Novem mestu do 5. julija 1914. — Živinorejski shod za Bohinj. Bohinjska Bistrica. V nedeljo se je vršil pod predsedstvom bistriškega g. župnika živinorejski shod za Bohinj ob zelo obilni udeležbi. Po jedrnatih, prepričevalnih govorih g. Legvarta in g. Cvenkeljna so se vsi zavzeli za to, da se kar je dobrega pri bohinjski pasmi ohrani in kolikor mogoče zboljša. V ta namen se je osnovalo živinorejsko društvo. Takoj se je oglasilo več udov ter sestavil odbor. Shod enoglasno sklene, da se pošlje na deželni odbor prošnja: 1. Visoki deželni odbor naj ukrene vse potrebno, da se že precej propadla bohinjska pasma ohrani, okrepi in zboljša. 2. Posebno naj se podpira reja bohinjskih bikov. 3. Od deželnega odbora naj se vpeljejo preskušnje molže ter vodstvo rodovnikov. 4. Zdatno naj se podpira novoustanovljeno živinorejsko društvo za bohinjsko dolino. Med velikim navdušenjem sc jc zaključil lepo uspeli shod. — Velikodušen dar. Pokojni vojaški kurat Čarman je zapustil za novo župnijo pri Sv. Ani nad Tržičem precejšnje premoženje". Ljubljansko knezoško-fijstvo pa je sedaj določilo, da se ta denar razdeli med sorodnike, ker se nova župnija ne bocle ustanovila. Pred kratkim se je razdelilo 42.595 K 15 vin., sedaj sc razdeli še 3622 K 94 vin. — V Mavčičah pri Kranju so pred kratkim trije boljši gospodarji uredili svoje svinjake po najnovejšem načrtu. Dela so izvršili domačini. Sosedje, pridite in oglejte si to prekoristno pre-uredbo! — V stari šoli dobe prihodnjo jesen mavški župljani lepe prostore za občinsko pisarno, za Marijino družbo, za izobraževalno društvo in za Orle. — Svetogorski romarji se še enkrat opozore, da romarski vlak na Sveto goro ne gre dne 28. junija, ampak šele 20. septembra vslcd odloka državne že-žcleznice. — Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem ima svoj redni letni občni zbor dne 29. junija t. 1. ob 3. uri v salonu hotela »Ilirija« v Ljubljani, Kolodvorska ulica. — Ker so na dnevnem redu velevažne stanovske stvari, prosi se polnoštevilne udeležbe. — Načelstvo. — Sestanek notranjskih duhovnikov se vrši v Št. Petru v četrtek ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih na postaji. — Strašna nesreča. Na Toplirebri v Žužemberškem sodnem okraju so imeli zadnjo nedeljo zopet nevihto, kakor jc na Dolenjskem sploh skoraj sleheren dan. Okolu 11. ure, ravno ko so šli ljudje od maše se jc vlila ploha. Več fantov iz Komolca in Rdečega Kamna je šlo vedrit pod neko smreko ob potu. Naenkrat pa strašno zagrmi in strela udari ravno v to smreko, vse fante razmeče in jih več ali manj omami in opraska, tri izmed niih pa do smrti pobije. Eden, neki Mausser iz Rde- čega Kamna je bil ves obžgan in je vsa obleka zgorela na njem. Slučaj jc tem pretresljivejši, ker je bil eden izmed ubitih fantov ženin in jc bil ravno to nedeljo v tretje oklican. Ta teden jc hotel peljati nevesto pred oltar, pa ga jc naenkrat zgrabila koščena nevesta — bleda smrt — in ga peljala v hladni grob. — Krvave žrtve alkohola. V neki vasi blizu Gospica sta se 11. t. m. v gostilni spoprijela kmet Simo Obradovič in logar Jovan Vujnovič ter jc Obradovič Vujnoviča s šilom grdo zdelal. Vuj-noviča so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico in je nekaj nade, da ozdravi. 17. t. m. so pa kmeta Obradoviča našli ustreljenega pred njegovo kočo. Orožniki so kot morilca prijeli 181etnoga lo-garjevega sina Luko, ki jc dejanje tudi takoj priznal, češ, da je maščeval očeta. — Družinska tragedija. Y vasi Mrt-vicc pri Krškem je bival kovaški mojster Anton Bučar. Znan jc bil kot strasten alkoholik in pa kot hud nasprotnik cerkve in duhovnov. S svojo dobro ženo Jožefo se jo neprestano prepiral. Minulo soboto, 20. t. ni., popoldne je vzel revolver, šel na njivo, kjer jc delala njegova žena, ter oddal nanjo v pričo ljudi dva strela, ki sta jo smrtno zadela. Ubogo ženo so odpeljali v krško bolnišnico, kjer je žc drugi dan, v nedeljo, v nepopisnih bolečinah umrla. Morilec jc po strašnem dejanju zbežal in sc skrival po »Vrbini« ob Savi. V nedeljo popoldne so ga občinski redarji izsledili v skrivališču. Ko jc videl, da no more vteči roki pravico, je skočil v deročo Savo in utonil. Valovi so odnesli truplo proti Brežicam. Kakršno življenje, taka smrt ! Zapušča večjo število nepreskrbljenih otrok. — V Krškem jc umrl posestnik in gostilničar gosp. Ivan Vanič v starosti 70 let. Kot večletni poveljnik krške meščanske garde si jc pridobil veliko za^ slug za to korporacijo. Bil jc stara dolenjska korenina. Blag mu spomin! — Poučen izlet absolventov kranjske kmetijske šole, ki sc je vršil dne 7. t. m. na Grm, je izpadel nad vse pričakovanje ugodno. Popoldne se je vršil ogled zavoda samega kot učilnic, učnih pripomočkov anatomičnega, fizikalnega in kemičnega cddclka, preuredbe šolskih prostorov zadnjega časa, nove mlekarne, hlevov, sadnih kleti, drevesnic itd. Popoldne so se vršila praktična predavanja g. ravnatelja Rohr-mana o planšarstvu na Saksonskem in pri nas in g. pristava Zdolšcka o lovljenju voluharja. Po preizkušnji raznih sistemov kosilnih strojev, trtnih škropilnic in žvep-ljalnikov je bila poskušnja dolenjskih in vipavskih vin iz državne vinske kleti, deloma grmske šole. Pokazala je, kaj se da ■z domačimi, pravilno kletarjenimi vini napraviti; dajo sc namreč meriti z najbolj renoviranimi vini dežel, ki so na glasu vinskih proizvodov. Ob tej priliki jc predaval g. nadzornik Skalicky o vinarstvu in umnem kletarstvu. Izlet se je vršil v popolno zadovoljnost izletnikov ter se odbor društva absolventov kr. kmet. šol gg. predavateljem V. Rohrmanu, B. Skalickyju, R. Zdolšeku in strok, učitelju Fr. Malaseku za podane duševne užitke zahvaljuje; dalje slavnemu ravnateljstvu kmetijske šole, oz. g. Skalickyju kot nadzorniku državne kleti za gostoljubno postrežbo izreka svojo najsrčnejšo zahvalo. Llu&ljonske novice. lj S. K. S. Z. opozarja na javno skušnjo gojencev in gojenk glasbenega društva »Ljubljana«, ki se vrši v soboto, 27. t. m. ob 5. ur ¡popoldne v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Vabljeni so gg. podporni člani »Ljubljane«, pa tudi člani in članice drugih izobraževalnih društev z njihovimi rodbinami. Vstop prost. lj Koroški Slovenci pridejo 5. julija v Ljubljano in koroške Slovenke v pravih svojih narodnih nošah hočejo same na korist ogroženemu koroškemu slovenstvu prodajati ta dan cvetke v Ljubljani. Bil bi to »koroški dan« v Ljubljani. Po zadnjih dogodkih na Koroškem bi bilo pričakovali, da se vse, kar slovensko čuti, strne okolu njih. Kaj pa čitamo te dni v liberalnih listih? »Strogo klerikalna prireditev bo cvetlični dan 5. julija.« »Dan« se laže, da so klerikalci vplivali, da jc vlada z ozirom na našo prireditev prepovedala Ciril-Me-todov cvetlični dan 5. julija v Spodnji Šiški. Menda hočejo tisti, ki so to reč v Šiški aranžirali, ljubezen do Korošcev dokumentirati tudi s tem, da nameravajo prirediti 1. in 2. julija cvetlični dan v Ljubljani, samo da konkurirajo koroškemu cvetličnemu dnevu in da Sokol hoče 5. julija sedaj nakrat napraviti veselico ob Dunajski cesti. To prireditev so napravili, ko so brali, da se namerava v Ljubljani 5. julija prirediti »koroški dan?. S takim kljubovanjem in nagajanjem ti ljudje vsako ugodno zadevo kompromitirajo, če morejo. Po zadnjih dogodkih je pa tako postopanje kar škandalozno. Mi se strogo ognemo vsake večje priredbe od nasprotne strani in nikdar, ako pravočasno zanjo izvemo, takrat nc napravimo kake svoje priredbe. Pričakovati bi bilo, da bi napetost na nasprotni strani premagal vsaj obzir do koroških Slovencev. Čc ne, jc dovolj žalostno. lj Uspeh drž. poslanca g. Povšeta V zadevi prezidave južnega kolodvora v Ljubljani. Z Dunaja smo dobili poročilo: Včeraj jc železniški minister otvoril novo imenovani državni železniški svet. Član drž. žel. sveta poslanec Povšc jc porabil to priliko, ker mu jc po zimi načelnik stavbnega oddelka v žel. ministrstvu zagotovil, da hoče izposlovati pri finančnem ministrstvu, da tudi k oni prezidavi, ki zadene tovorna skladišča, nosi država tre-tinjo stroškov, kar sc jc prvotno odklonilo. To je ravnateljstvo južne žcleznicc zahtevalo, a g. posl. Povšetu tudi zagotovilo, čc ministrstvo tudi glede tega prispevka pritrdi, da bo južna železnica takoj pričela z delom preuravnavc južnega kolodvora. Sedaj je po izjavi načelnika urada 'V žel. ministrstvu, finančno ministrstvo tudi ta prispevek dovolilo, torej jc ves načrt prezidave odobren v celoti in kakor tudi glede prispevka od države vse v redu. Dotični dvorni svetnik jc še pripomnil, da bo šc tekom lega tedna odposlal višjega stavbnega svetnika iz žel. ministrstva v Ljubljano, da ogleda z navna-tejstvom južne železnice vse potrebno na licu mesta — v Ljubljani — tako da sc bo brez odloga pričelo s predelavanjem južnega kolodvora. Ljubljana bo g. poslan-cr Povšetu gotovo hvaležna na za neumorno in resnično uspešno posredovanje. lj Občinska doklada 20 ', na kino-gledališča se je postavno sklenila v Solno-gradu. Tudi v Ljubljani priporočljivo! lj Zakaj je bil odložen izlet k Gospe) Sveti in n» Vrbsko jezero? Nekaterim ljudem nc gre v glavo, zakaj jc bil odložen ta izlet in gredo v svoji prečudni fantaziji celo lako daleč, da brez najmanjših dokazov sumijo, da jc bil pri tem vmes kak strankin hofrat«. Vsem naj služi v pojasnilo to-le: Odbor tobačnega delavstva jc na svojo inicijativo brez kakršnegakoli »hofrata« soglasno sklenil odložiti izlet, ker nikakor noče, da bi imel njegov izlet tisti demonstrativni značaj, katerega so mu podtikali Vscncmci. Vsak pozna stroge disciplinarne predpise, ki veljajo za tobačno delavstvo in nevarnost, da izgube službo in preskrbnino. Spričo naravnost živnskega hujskanja nemških nacionalcev pa bi bilo pri tem izletu, ki ga je delavstvo priredilo, da spozna Gospo Sveto in druge zanimivosti koroške dežele, vsled izzivanja ali cclo dejanskih napadov nem-škonacionalnili fakinov prišlo gotovo do spopadov in tisti, ki bi potem trpel, ne bi bil ncmškonacionalni fakin, ampak naše slovensko delavstvo. Zato slabo spoštuje in ceni naše delavstvo tisti, ki meni, da bi moralo btli pod vsakim pogojem in ob vsaki priliki dobro za narodni »kanonen-futtcr«, dočim tisti, ki nam sedaj dajo tako vzvišene nauke o narodnem pogumu, sede lepo 7,a pečjo in si na celovškcm kolodvoru niti listka nc upajo v slovenščini zahtevati! Naši delavci pa naj bi šli čez Celovec v Gosposveto za narod krvavel! In kaj bi delavstvo imelo od takega izleta, kjer bi jih bil Metniiz dal na kolodvoru po policajih in orožnikih stražiti, da bi bili gledali lokomotive in vagone, zato jim pač ni treba v Cclovec hodili! Naše delavstvo bo priredilo lep izlet ter bo kakor vselej s svojo dostojnostjo vsakemu imponiralo. Opomnimo, da zadnji čas sploh opažamo neko štenkanjc, kakor da bi sc mi za koroške Slovencc premalo menili, drugi pa, da se menda kar noč in dan zanje pehajo. Za danes opozarjamo samo za to, da je bil naš list tisli, ki jc vprašanje koroškega vilajeta temeljito načel in o njem razpravljal ter nemško krivico vedno žigosal in da so gotovi ljudje, ki si zdaj prisvajajo največ zaslug pri reševanju koroškega vprašanja, pricapljali precej pozno za nami. Zato si le štenkarije, kar se nas tiče, odločno prepovedujemo! lj »Glasbena Matica« sklicujc v zmi-slu § 7. društvenih pravil svoj redni letni občni zbor na dan 8. julija l. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani društvenega poslopja s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo .tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročozdravile pri njegovem prihodu vojne adje s streli iz topov. Cesarski princ ostane v Pulju do torka popoldan. Vojne ladje, katere se nahajajo v vojni luki, so razobesile za čas bivanja nadvojvoda v Pulju zastavno galo. Nadvojvoda se je nastanil v hotelu Riviera. — V nedeljo je došel v Pulj vojni minister feldcajgmojster vitez Krobatin in se nastanil v hotelu Riviera. Vojni minister zapusti zopet Pulj v ponedeljek zvečer. p Radi bede v smrt. V Pulju se je zastrupil hlapec, Termit po imenu. Nesrečneža ni bilo mogoče več rešiti. Na zadob-ljenih notranjih poškodbah je umrl. Nesrečnik zapušča ženo in štiri majhne otročiče. Kot vzrok tega nesrečnega dejanja se navaja velika družinska beda, kar je tem verjetneje, če se pomisli, da je znašalo celo premoženje bedne družine le malo vinarjev. p Žepni tatovi na piranskih parnikih. Na parnikih, ki vozijo med Trstom in Piranom se v zadnjem času čim pogosteje množe žepne tatvine. Sumijo, da te tatvine uprizarja dobro izvežbana tolpa žepnih tatov. Tujci, ki dohajajo preko Pirana v Portorose, so zlasti dober plen tem tatovom. Pred nedavnim časom je nekdo izmaknil nekemu nemškemu potniku med vožnjo v Piran iz notranjega žepa denarnico z 800 kronami. Vsak dan se čujejo večje ali manjše tatvine, temu je izginilo 20, drugemu 100, tretjemu 250 kron itd. Tatovi morajo biti v tem poslu najboljše izurjeni, kajti včeraj je neki gospod še o pravem času zapazil, da nekdo sega v žep. Ko pa se je obrnil, ni bilo o uzmoviču ne duha ne sluha. Policija tatov ne more izslediti. p Plesalec, ki se hoče zastrupit?, ' nedeljo je po zloglasni goriški navadi pozno v jutro trajal na Placuti javni ples na trgu. Med plesalci se je nahajal kot najbolj vnet neki lSletni Feliks Brajnik. Zvečer se je Brajnik hotel zastrupiti nekje pod Kapelo. Prepeljali so ga v bolnišnico. p Žalostna najdba v cerkvi sv. Ju-sta v Trstu. Dne 21. t. m. zjutraj je cerkovnik Ertiest Zimola v cerkvi sv. Ju-sta v Trstu blizo nekega oltarja našel neki zavitek, iz katerega je prihajal hud smrad. Ko je zavitek odvil, je našel v njem približno štirimesečni spočetek moškega deteta, zavit najprej v nekako obrisačo, potem v »Piccolo« z dne 18. t. mes. in nato še v močnejši papir. Najdbo je takoj nesel v mrtvašnico pri cerkvici sv. Mihaela ter obvestil policijo. Kurzne cene dne 22. junija 191«. Državne rente. 4% konv. dav.pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan —jul.) 4-20 o avsti. vel], papir, renta febr,— avg.) 4'2°/j avstr. vel], srebr. renta (april—okt.) 4°/u avstr. zlata renta. davk. prosta . . 4% avstr. kronsi-a renta (tnarec—sept.j 4u/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4% ogr. renta v ziatu.......... 4 °/'o ogr. renta v kronah iz 1.1910. . , 4'/2% ogr. renta v kronah iz I. 1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranisko deie.no posojilo iz 1.1888. 4 '/2% kianisko dež, melior. pos. iz 1.1911. 4'/2% kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... I % obveznice Rudolt. železnice .... 4 % obveznice zelezn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4 u/g drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4°,o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v! 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po' 100 g Id! 3% avstr. zemij. kredit, srečke 1. izd. 3% avstr. zenilj. kredit, srečke 11. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld...... Rudeči ki iž avstr. iz I. 1882. po 10 gld! Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1. iS88........... Tutske srečke............ Srbske drž. tob. srečke iz !. 1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro ogrska banka........ . ! . Angiö-avsiri|ska banka....... Dunaisko bančno društvo.......) Jadranska banka.............. Ljubljanska kreditna banka...... Union banka.............. Živnostens^a ^)anka Avstrijski Lloyd........ Državna žeiezmca....... Južna železnica........ Aipme............. Skoda .............. Valute. 20 frankov 20 mark . bterling . . Rubelj . . 81 äö 96 55 79 60 88 1 45 95 95 - 80 45 84 ¿5 92 75 83 — 16,35 420 — ti 70 — 330 otto — ¿Oo 277 _ 234 50 24 — 56 50 49 : oO 28 ; 50 46 1 — 18 ; — 210 | 25 29 ' — 600 50 1950 — 327 — 505 — 416 — — 571 — 266 50 562 — 686 25 84 50 801 /5 718 —■ 19 21 23 57 24 11 252 -5 Vsa tozadevna po asnila se dobe tudi v podružnici c. nt. pr.v. avs r Kred.t. zavoda v Ljubljani. Griček z malo hišico z oralom sveta in sadnim drevjem v Št. Vidu nad Ljubljano se proda za ceno 3600 K. Naslov -pove uprava lista pod štev. 2098. 2098 Vojska na Balkanu. Sestavila profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon. Cena broš. 6 K 50 vin., eleg. vez. 8 K 5U vin. la knjiga, ki pomenja najzanesljivejšo zgodovino balkanske vojske, je sedaj popolna, ter obsega vse dogodke in boje od začetka vojske do sklepa končnega miru v Bukarešti, Dodatku je pridejan tudi najnovejši zemljevid balkanskih d'-žav s starimi in novimi mejami in so torej iz njega najbolj razvidne vojne pridobitve posameznih držav. Ta obširni zemljevid, ki stane san zase 2 K. dobe naročniki brezplačno. »Vojska na Balkanu« jc najbogatejše opremljena slovenska knjiga. Poleg silno velikega števila ilustracij, pokrajinskih slik in bojnih skic, obsega knjiga dva zemljevida, veliko umetniških orilig in krasno večbarvno naslovno sliko. Knjiga se bere kot mična povest in bo imela kot prvovrs'no zgodovinsko delo trajno vrednost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Zemljevid Balkanskega polotoka. 1 : 250.000. Cena v ovitku 2 K. Ta najnovejši slovenski zemljevid balkanskega polotoka in a začrtane nove in stare meje balkanskih držav, ter torej najjasneje predočuje, koliko prejšnjega turškega ozemlja si je prisvojila vsaka država. V njem bo našel vsak naročnik označene kraje, kjer so prelivali v zadnji vojski naši bratje svojo kri za krščanstvo in svobodo zlato ter na Balkanu dvignili zopet križ visoko nad turški polumesec. Ta krasni zemljevid dobi vsak naročnik celoletnega dela »Vojske na Balkanu« brezplačno. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Pristopa te k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"! Tržne cene. Cene veljajo zu 50 kg. Budimpešta, 20. junija 1914. Pšenica za oktober 1914 . . . 12-72 Pšenica za april 1915.....12 82 Rž za oktober........9"22 Oves za oktober.......7"68 Koruza za julij 1914.....7-44 Koruza za avgust 1914 .... 7-59 Koruza za maj 1915.....7'2ti Inozemska, dobro vpeljana zavarovalnico za življenje sprejme takoj potovalnega uradnika za Kranjsko s stalno mesečno plačo; najvišje provizije. Ozira se le na prvovrstno moč. Ponudbe z navedbo referenc pod »Mesečni ttksum« na upravo „Slovcnca". 2007 Prodasta se dve lepi 20011 svilnati obleki ženske gorenjske narodne noše. Pavla Babič v Kranju, Savsko predm. št. 8. trgovski sotrudnik mešane in manufakturne stroke želi premeniti službo v trgovino na deželo. Vstop po dogovoru. Prijazne ponudbe pod »Sotrudnik 2100« na upravo ..Slovcnca". 2100 Št. ad 24.433/13. üazgies H Občinski svet ljubljanski je v svoji javni seji dne 14. novembra 1013 sklenil, da se dovoli za leto 1914 !il ,2 na privatnih poslopjih 10 nagrad in sicer 1 po K o0—, 1 po K 40'—, 1 po K 301— in 7 po K 20— Razen tega se Šfe druge stranke, ki to zaslužijo, odlikujejo s pismenimi priznanicauii ter se jih imenoma pohvalno omeni v javni seji občinskega sveta v Ljubljani. Razsodišče za podeljevanje nagrad in priznanic si ogleda s cvetlicami okrašena okna in drugo tekom mesecc avgusta 1914. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 13. junija 1914. Zahvala. Ob dnevih bridke žalosti, ki nas je zadela z boleznijo in smrtjo prečastitega gospoda Tomaža ICajdiž stolnega kanonika, arhidljakona, konzistorijalnega svetnika, zlatomašnika itd. so nam bili v veliko uteho nebrojni dokazi iskrenega sočustvovanja, ki so nam dohajali ustno ali pismeno od strani premnogih pokojnikovih prijateljev in znancev. Za vse te se tem potoni ^najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni mil. gospodu stolnemu proštu Jan. Sajovicu, ki je pokojnega v bolezni pogosto obiskoval in tolažil; po smrti blagoslovil truplo, vodil pogreb in opravil sv. mašo zaduš-nico. Prav toplo zahvalo izrekamo dalje za častno spremstvo pri pogrebu visokorodnima gg. deželn. predsedniku baronu Schwarzu ter njega namestniku dvornemu svetniku grofu Chorynskemu zastopnikoma si. dež. odbora gg. dr. C. Lamp e t u in dr. P e g an u' blagorodn. g. dež. šol. nadzorniku Hubadu, dež. vladu. svetn.°Kr e-menšku in Kress e tu, drž. poslancema komerc. svetn. Povšetu in Gostinčarju, dež. poslancu dr. Gregoriču, gimn. ravnateljema dr. Požarju in dež. vladn. svetniku dr. Deteli, ravnat, dež. uradov Zamidi, muzejskemu ravnat, dr. Mantuaniju, odvetniku dr. Papežu, vsej mnogoštevilni veleč, svetni in redovni duhovščini, predvsem še veleč, stolnemu kapitelju ljubljanskemu, preč. zastopniku' mariborskega kapitelja kanoniku J. Vohu, ter prečast, zastopniku tržaškega kapitelja kanoniku Koscu. Našo najsrč.zahvalo naj prejmejo dalje preč. p. Placid F a bi u ni za vso dušno tolažbo v bolezni in smrtni uri, blagorodn. g. dež. poslanec primarij dr. Vinko Gregorič za obilni trud in požrtvovalnost ob bolezni blagega pokojnika, vsi darovatelji vencev, osobito slavni dež. odbor kranjski in blgr. gosp. grof in grofinja C h or i n-sky, ki sta s pogostimi tolažilnimi obiski v bolezni znatno lajšala ure trpljenja! Iskrena zahvala čč. gg. bogoslovcem za ginljive, krasne žalo-stinke, vsem zastopnikom župnij Borovnica, Breznica, Dobrova, Mengeš, Moravče, Vel. Lašče in Vodice, zavodom Marijanišče, Lichtenturn in Salezijancev, kakor tudi vsem ostalim obilnim udeležnikom pogreba. Zahvala tudi pogrebni bratovščini sv. Jožefa, ki je hitro potrebno preskrbela in uredila, da se je vse v najlepšem redu vršilo. Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin preblagega rajnika in se ga spominjali v svojih molitvah, bodi izrečena najtoplejša zalivala ! Ljubljana-Borovnica, dne 20. junija 1914. Žalujoči ostali. Naročajte „Slovenca"! Gospodarstvo. Razstava ruske domače obrti je bila ?adnji čas v Berolinu ter jc dosegla velik uspeh. Obiskalo jo jc 70.000 oseb in razstavljenih predmetov je bilo prodanih za 300.000 mark. Berolinčani so se čudili, kaj vse zna naredili ruski kmet: krasna krzna, posodje iz bakra in lesa, nože, škarje, vilice, otroške igrače, pletarske predmete, obleko, vezena dela, predmete iz marmorja, lončarske, jeklene, srebrne in predmete iz navadnih dragih kamnov, pohištvo, samovarje, preproge itd. Nemški trgovski krogi so zagotovili, da bo našla ruska domača industrija v Nemčiji trajne hi navdušene odjcmalcc, treba samo, da so pošiljajo pravi, pristni domači izdelki ruskega kmeta, brez vsakega vpliva ali sodelovanja moderne industrije. Iz Msko-goriške meje. Cesta Podrist—Petrovo brdo—Pod-brdo je v zadnjih letih zelo razpadla. Nikogar ni bilo, ki bi bil storil najmanjšo popravo in so vsled tega trpeli kraji, ki leže ob tej tudi iz vojaškega ozira važni cesti, veliko škodo. V Sorski dolini je mnogo lesnega in tudi drugega prometa, ki jc bil radi slabe ceste ves zelo oviran. V zadnjem času — v maju — so se na kranjski strani spomnili, kaj zahteva korist prebivalstva in so začeli s popravljanjem zapuščene ceste od Podrošta proti deželni meji. Ta korak deželne vlade moramo le pohvaliti. V veliko našo žalost, in skrb pa č.u-jemo, da bo popravljanje na deželni meji prenehalo. Na goriški strani, kjer je cesta še toliko slabša ter za vožnjo že zelo nevarna, se namreč — kolikor je rlozdaj znano — še ne misli na nikako popravljanje. To je naravnost škandal in zahteva popolno obsodbo vseh onih merodajnih krogov, ki naj bi skrbeli za dobre cestne zveze. Prebivalci ob kranj.-gor. meji, ki so navezani na postajoPod-brdo so vsled te nemarnosti in brezbrižnosti prizadetih činiteljev zelo oškodovani. Akoravno plačujejo leto za letom velike cestne doklade, jim vlada, deželni ter cestni odbor ne gredo toliko na roko, da bi poskrbeli za sposobnost že zgrajene ceste. Upamo in pričakujemo, da se bodo razmere na goriški strani izboljšale vsaj sedaj, ko gre kranjska dežela z dobrim vzgledom naprej. REKTIFIKACIJA SRBSKOGRŠKE MEJE. Belgrad. Srbija je porabila sedanjo priliko, ko jc pretila vojska med Grčijo in Turčijo, da je Grčija privolila v rektifika-cijo grškosrbske meje pri Bitolju in Gev-geliju. PEČKA PATRIARHIJA. Belgrad. Srbska vlada namerava, ako se sporazume z vesoljnim patriarhom v Carigradu, obnoviti starodavno patriarhijo v Peči, ki pa bo stolovala v Belgradu. ROPARSKI VLOM V GOSTILNO. Krakov. V Jaryczvwu so vdrli neznani roparji v Scherrovo gostilno, Gostilničarja, ki se je obupno branil, so umorili in gostilno oropali. Ušli so brez sledu. Slovensko planinstvo. — Dijaške izkaznice »Slovenskega planinskega društva« za leto 1914. Kakor vsako leto, izda tudi letos Slovensko planinsko društvo akademikom, dijakom srednjih, trgovskih, obrtnih in podobnih šol izkaznice, ki jim dovoljujejo prosto prenočišče po domovih in kočah S. P. D. Da se olajša na eni strani izdaja, na drugi strani razpečavanje izkaznic, sc opozarjalo za bodoče vsi interesenti na sledeče: vsak razred posameznega zavoda naj sestavi seznamek dijakov, ki žele prejeti izkaznice; ta seznamek jc predložiti pravočasno tekom šolskega leta, najmanj pa 14 dni pred zaključkom šol z nabranim zneskom (po 40 vinarjev od posameznika) razredniku, ki ga predloži referentu v učiteljskem zboru. Ko prejme Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani poslane izkaze, izstavi in odpošlje izkaznice na posamezne zavode ter je tako ceia ziiucva na najkrajši in najugodnejši način rešena in sc pota, poštnine i. dr. neprilike premnogim posameznikom prihranjene. Na sličen način naj si blagovole g. akademiki polom svojih akad. društev pravočasno preskrbeti izkaznice. — Kdor bi si iz kateregakoli vzroka ne mogel tem polom preskrbeli izkaznicc, naj sc zglasi edino le v trgovini Koren-č a n o v i , Stari trg 5 v Ljubljani osebno ali pismeno. V zadnjem slučaju jc poslati naprej poleg 40 vin. za izkaznico še 10 vin. za poštnino ter natančen naslov prejemnika, šole in bivališča. — »Slovensko planinsko društvo«, osrednji odbor Ljubljana, jc izdal lično ilustrirano brošuro o turist, hotelu Zlato-rogu ob Bohinjskem jezeru. Slovenski planinci in planinke posezite po brošuri ter opozorite svoje znance in prijatelje na div-no to našo in velevažno najnovejšo postojanko ob biseru Julijskih planin — Bohinjskem jezeru! Brošure razpošilja goriime-novani odbor, dobe se pa tudi v pisarni »Deželne zveze za tujski promet in turistiko« nasproti hotela »U n i o n«. DRŽAVNI PRISPEVKI ZA GRADNJE CEST NA PRIMORSKEM. Za gradnjo in popravo cest na Primorskem je ministrstvo za javna dela postavilo v državni proračun za leto 1914/15 znesek 1,092.220 kron. Ta znesek se sledeče razdeli: 30.000 K za zgradbo tako-zvane paralelne cestc v Opatiji. 106.000 K za popravo reške državne ceste med Bazovico in vasjo Obrovo v Istri, 100.000 K za preložitev koroške državne ceste med Trnovim in Srpenico na Goriškem, 4500 K za popravo ceste Lokev—Divača, 4800 K za napravo mostu preko Soče pri Soči na Tolminskem, 20.00 K za zgradbo nove ceste Prvačina—Bezovljak—Osek na Goriškem, 50.000 K za zgradbo ccste Koper — Babiči — Truškc — Trske v koprskem okraju v Istri, 50.000 K za zgradbo nove ceste Trst — Seljan — Tržič (Monfalcone), 2500 K za cesto Polje—Praprotnobrdo na Tolminskem, 65.000 K za novo cesto Pon-teporton do izliva reke Mirne, 38.000 K za napravo vozne poti od Slemenske kapelice do vasi Volče na Tolminskem, 25 tisoč kron za zgradbo ceste na levem bregu Soče med Tolminom in vasjo Kamno, 54.000 K za novo cesto od Pazina preko Golegoricc do plominske državne cestc v Istri, 4000 K za cesto Ajba—Podtravne do Močilja, 36.000 K za cesto od Čepovana preko Tribuše v dolino Idrijce na Tolminskem, 30.000 K za popravo ceste od Kanala do Lipe. Večja vsota je določena za popravo in zgradbo manjših cest na kraški planoti, dalje v italijanskem delu Istre in na Gradiščanskem. Zlasti mnogo cest namerava država popraviti v državnoob-> mejnih krajih med Sočo in Idrijco. V teh krajih sc zgradi tudi več novih cest. NAZADOVANJE TRŽAŠKE TRGOVINE. Tako statistični podatki trgovinske zbornice v Trstu glede eksporla in impor-la, kakor tudi izkazi c. kr. javnih skladišč konstatirajo, da je tržaška trgovina tekom maja napram maju lanskega leta znatno nazadovala. Medtem, ko je glasom izkazov 1(1 165 Sladnl čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška redilna sredsiva odrekla. Vzpojeuje s Sladinom je polovico cenejše Prihrani hc tudi na mleku in sladkorju. '/) kar zavoj slane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Ho pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju,lekarnarju Tmkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njogova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom, Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnköczy Scliönbrunnerstrafle 109, Hadeckyplatz 4, Joselstädterstralle 25. V Gradcu: Sack-straOe i. V Trstu, diogerlia I. Uamauli (iiov. di Quardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovuu Häuser, lekarnar; v Mariboru König, lekarnar 10il. omenjenih skladišč znašal blagovni promet tekom meseca maja povprečno dnevno 9623 q, je seda) isti meseca maja letos padel na 6995 q. V majniku letos sc je spravilo v skladišča 53.862 q sladkorja, eks-pcdiralo pa 63.622. Slnjijc jc znašalo koncem maja letos 203.587 q, lansko leto pa 229.956 q. SOLNČNO ZURAVlLIŠČt Bled, Kranjsko. Zrafcno in dieteti-fno zdravljenje, svetlobne In uoln-čne kopeli, lega krauua. izborni zdravilni učinki. Maj - oktobor. Prospekti zastonj in iranko. 12.".i Rikli ______RURGIL.. ■PORODNIŠNICA. I LJUBLJANA • KOHENBKEGA-UUCA- 4 ] 1 SEF-zDP^MK:pRnARu-DR FR. DERGANC Z gostilniško obrtjo v bližini velike tovarne, blizo Ljubljane, z 9 sobami, katere imajo v najem tovarniški delavci. Pod hišo velika klet, poleg hiše velika ledenica (zaloga piva bi se lahko ustanovila) in obenem tudi mesarija, se želi prodati. Kie, se izve pri upravništvu „SLOVENCA" pod št, 2063. — (Znamka za odgovor!) Stanovanje! V bMib Predovičevih hišah kakor na Po-ljanski cesti št. 54 in na Predovičevem Selu je oddati par stanovanj in ena trgovina za mesec avgust, julij in tudi takoj. Poizvedbe pri hišniku ali hišnici. 2062 Pstrove kaollice Proizkuieu iu izvrotou lok proti akutnim ln kronlSnlm boleznim želodca, črev. Jeter, ledvic in obl»ti. Petrovo kapljici! so sestavljene u zoli-ičuib sokov, ki blagodejno učinkujejo na prebavo. Pomagajo vsakomur proti slabi prebavi, slabostim, kroničnemu katara ¿olodca in črev, Pomirujo živce iu krepi cel orgauirem. -- Petrove kapljico so zakonito zavarovano iu se raz-pošiljajo sirom svetu 1551 Steklenica veUa 50 vin., 18 steklenic K 5--, 84 Hteklenic K 10*—. Dobiva se v lekarni ,,prt Sv. Petru" PR. SULLER, Zagreb, Vlaška ulica 91. Znak SV.Petra kakor tudi v vneli ostalih lekarnah, 1 z moderno torpedo 2 sedežno karoserijo se ceno proda. Pisma je nasloviti na upravo lista pod »Auto 18 HP«. Znamka za odgovor. 205-1 Hišo 1 uro od Ljubljane, kjer se 3 ceste stikajo, pripravna za vsako obrt, posebno za dobrega kovača, se proda. Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. „2064". (Znamka za odgovor.) 500 kroni Vam plačana, ako Vatn moj uničevalec „R1A-MAZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bra-dav.c ln trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom K1 —, 3 lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnih pisem. 3642 Kemeny, Kostimu (Koso) I. Poštni predal 12/160, Ogrsko. Če se mirno preudari, se mora priti do izpoennnfa, da so mešanice pražene kave —-- Karo/a Planinska -— po aromi in izdatnosti na/bol/še. Dobivajo se v praiarni, vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6. 1129 Tovorni avtomobil zistem „Sauer", 35 HP močan, noseč 45 met. stotov, le malo časa v rabi, zatorej skoro nov, se zaradi opustitve obrti takoj proda proti jako ugodnim plačilnim pogojem. Avtomobil se lahko ogleda v tovarni za vozove Peter Jleršič Spodnja Šiška pri Ljubljani. 2023 Prodajalna Katol. tiskovn. društva * Ljubljana $ H.l^ičman Kopitarjeva uliea štev. 2 •H--H- •H- uljudno naznanja east. gg, voditeljem Marijinih d"=o^'zd#H novi znaki za mlade- | niške in moške JVlar. družbe * in sieer: Marijina glava po 70 vinarjev, Marija z Jezušekom po 30 vinarjev. 1910 X ^ sji ^ ^ ^ * £ % ^ % % * % * Hi ^ >|i ^ % % * * ^ ^ ^ ^* ^ Hi H« *: Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih čevljev je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & HS LIUBLIHlifl M BREGU. Cene za gospode........K 14.-, 17 —, 20 — „ „ dame........... 12—, 15—, 18 — „ „ dečke 3739 ........ 10—, 12 — . , Št. 22-25 20—-H SO—,11 38—33 » " otrobe.........K—B7——t-—T-—W=r Garantirana Kakovost po teli cenah. Cenejše vrste oil kron 1'53 naprej. 710 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožci Gostinčar. državni noslanec-