Celje - skladišče
D-Por
Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE
Leto 13	Rogaška Slatina	Avgust 1985
Direktor Jože Pelko o sedanjem trenutku Steklarne in o njenih perspektivah________________________
Na pravi poti
V zadnjem letu dni se je zgodilo v Steklarni toliko pomembnega za njen nadaljnji razvoj, da je prav, če o tem razgrnemo nekoliko misli, ki nam jih je o tem povedal v kratkem pogovoru direktor delovne organizacije inženir Jože Pelko. Sicer je pripomnil, da bi bilo prav, če bi sam napisal o tem obsežnejši sestavek. Vendar mu zaradi velike zavzetosti z zagonom novih proizvodnih kapacitet, z razgovori s kupci in zaradi drugih obveznosti zmanjkuje časa.
Gotovo je v ospredju zanimanja nas vseh splet vprašanj, kako se pripravljamo na novo proizvodnjo, saj dobavitelji opreme sedaj dokazujejo navedene tehnične značilnosti in zmogljivosti novih obratov. In zanima nas tudi, kako kot vodja skupine, ki skrbi za potek investicijskih del ter zagovornik tovrstnega razvoja, gleda na sedanji položaj v naši delovni organizaciji.
Steklarna sedaj in pred dobrim jevrsten rekord. Zatrjujejo pa nam ta-ietom, to je vprašanje, ki se	tlšdi našiP°slovm partnerji z Zaho-
.	.	’	da, ki so dobri poznavalci tovrstne
ponuja samo po sebi?	proizvodnje...
To, kar je bilo storjenega v Steklarni Kar 13.000 kvadratnih metrov novih v dobrem letu, je po Pelkovi oceni svo- proizvodnih in skladiščnih površin,
Instalacijska dela gredo h koncu tudi v tretji brusil niči... - foto Z. Novak	-f
Preberite!	
Kar ni dobro, bo treba popraviti	4
Bomo zmogli vse podražitve? 5	
Koliko novih delavcev lahko pričakujemo iz Steklarske šole?	6	
V prvem polletju 101 nezgoda 7	
Kaj novega v »domači« zakonodaji?	8
Jovo Tišma	10
Anica piše pesmi	10
Konec julija 1862 delavcev	11
Jože Humski	12
Romana ni več med nami	12
Letos tri možnosti	13
Zgledna športno-rekreacijska rubrika	13	
Ribičev vročina ni motila...	14
Šah, mali nogomet, srečanje »Celjani« in še kaj...	S 14
Janov krik	15
Nagradna križanka št. 129	16
kompletna sprememba energetskih medijev, saj smo Steklarni v celoti preusmerili na uporabo plina kot pogonske energije za peči, medtem ko del talilnih zmogljivosti uporablja električno, štiri noVe brusilnice, dve novi kislinski polirnici, sodobno urejeni in prvikrat neutesnjeni pogoji za delo s končnim pregledom, vse to so pridobitve, ki najprej padejo v oči. Četudi delovne razmere v novih brušilnicah še niso takšne, kot jih načrtujemo, so mnogo boljše od prejšnjih. In bodo boljše, ker bomo nekatere pomanjkljivosti še odpravili.
Kaj je glede nove proizvodnje še zlasti pomembno?
Glavno težo med vsemi pridobitvami nove investicije imajo linije za proizvodnjo svinčenega stekla, saj bomo tako odpravili težave, ki so se občasno pojavljale zaradi pomanjkanja svinčenega gladkega stekla za naše brusilnice.
Že takoj po zagonu nove peči je bilo veliko ugibanj, kako bo vse skupaj obratovalo in kakšna bo kakovost narejenih izdelkov. Ocene o tem pa lahko dajo le ljudje, ki so poklicani za to in ki so v srčiki vseh investicijskih dogajanj. Sezidati zgradbe v tako kratkem času, v kakršnem so bile sezidane naše,"je za naše gradbeniške razmere nekaj izjemnega. In voditi našo novo proizvodnjo tudi ni enostavno, saj ob uporabi mineralov in surovin, s pomočjo zahtevne tehnologije, izdelujemo končne izdelke. Še posebej ne, ker je treba vse to osvojiti v primerni kvaliteti, saj so za to potrebni strokovna znanja,
ustrezne izkušnje, odgovornost in zavzeto delo. In, da prideš do cilje, moraš imeti še malo sreče!
»Nisem sicer osebno prisostvoval primerom, na katere smo naleteli v tovrstni poskusni proizvodnji, sem pa veliko slišal oziroma bil seznanjen o tem... Usposobljeni tovarniški teami, ki tovrstno problematiko obvladajo do podrobnosti, potrebujejo v najboljših primerih štirinajst dni do tri tedne, predno pridejo do primernih rezultatov, če pa sreča ni naklonjena, se'vse to lahko zavleče tudi do dveh mesecev. Poznam pa primer, ko so porabili kar dva meseca, predno so pri delu z novo električno kadno pečjo dosegli optimalne rezultate..., s tem da daje tip naše peči ob zares kvalitetnem vodenju, ob majhni in popolni izrabi energije, izredno kvalitetno steklo. Zato je v največji meri od nas samih odvisno, kakšne izplene bo dosegala nova proizvodnja.
In glede na fazo, v kateri je sedaj ta proizvodnja, z zadovoljstvom ugotavljamo, kako da poteka zadovoljivo. Seveda pa še nismo z njo tako daleč,, ko bi že lahko rekli, da novo tehnologijo že obvladamo, čeprav smo na najboljši poti, da to dosežemo.
In prav to, dodobra spoznati vse zakonitosti tovrstne proizvodnje, je prvi pogoj, da bi stalno dosegali dobro kakovost, ki edina zagotavlja uspešno prodajo' - predvsem na tujih tržiščih, pa tudi na domačem. Ta končna kvaliteta je tisti imperativ, tisto najpomembnejše, kar nas mora vleči naprej, pa naj gre za staro ali za novo proizvodnjo. Pravzaprav pa bo šlo vse bolj za zaokroženo celoto, katere osnovna
značilnost mora biti zares dobra kakovost - zaščitni znajt Steklarne!«
Zadnje čase je bilo slišati tudi precej govoric, tudi natolcevanj na račun naše investicije...?
»Vse to mi je znano,« je nadaljeval direktor Pelko, vin zdi se mi vse skupaj popolnoma razumljivo! Naš koncept je jasen; z novimi tehnološkimi ’ postopki hočemo priti do več kakovostnega in cenejšega gladkega svinčenega stekla, ki v postopkih nadaljnje obdelave dosega isto; in če bo mogoče, preseči dosedanjo kakovostno raven.
Z vsemi mogočimi racionalizacijami pa moramo tudi povečati našo konkurenčnost, saj je bil del naše proizvodnje v tem že precej ogrožen - na primer: težji darilni izdelki, kelihi srednje cenovne skupine, ipd.
S tem, ko smo vpeljali že omenjene nove proizvodne postopke, kar še enkrat poudarjam, da ne pomeni nikakršnega nadomeščanja steklopihačev, saj bi jih potrebovali še več, ko jih imamo, le dopolnjujemo širino in kakovost naše ponudbe ter povečujemo svojo konkurenčno sposobnost! Steklopihači so zelo pomembni tudi za nadaljnji razvojni koncept Steklarne, ko naj bi določali karakter - tip naše proizvodnje, na primer: program De Souza. Osvajanje novih tehnik dela -tehnike vlečenja iz že izpihanega telesa - in še nekatere druge novosti - naj bi nam omogočile proizvodnjo zares visokokvalitetnih izdelkov, ki naj bi
Še zadnja dela za ureditev okolja in gradbeniki se bodo umaknili... - foto Z. Novak
Hkrati pa gre opozoriti tiste, ki so stali do sedaj bolj ob strani, in jim priporočili, naj se pridružijo nadaljnjim prizadevanjem, da bi steklarno čim prej posodobili in modernizirali, saj je ustvarjalnega dela z vse steklarje dovolj.
»Delavci, zaposleni ob novih linijah, so zvečine pri svojem delu zelo zavzeti. Steklarno so vzeli za svojo, za kar jim gre prav gotovo zahvala,« je nadaljeval sobesednik. »Podobno pa je tudi v tako imenovani stari proizvodnji, ki je zadnje leto nosila vse breme naših razvojih prizadevanj in omogočila, da smo del novega krili iz lastnih sredstev. Ocenjujem pa pri vsem povedanem, da kadrovsko še vedno nismo na takšni ravni, ki bi nam zagotavljala zares najboljšo kakovost dela. Zato bomo potrebovali še nekai kreativnih sodelavcev na tehničnem in prodajnem področju.«
Ročpo delo 'ostaja naša poglavitna prednost tudi v bodoče! - foto Z. Novak
bili nekaj zares tipičnega za našo Steklarno.
Do sedaj so bili naši steklarji vselej pod pritiskom zahteve, čim več kosov. In delo pri peči se je prilagajalo potrebam brusilnice. Sedaj bodo steklopihači lahko izražali svoj stil, iskali svoj izraz. Napačno pa bi bilo sedaj trditi, da postaja naša* steklarna z uvajanjem nekaterih strojnih postopkov drugačna. Ne, ročno delo bo dajalo še naprej vsem njenim izdelkov svoj pečat!«
Kaj bi ob tem še radi poudarili?
V nadaljevanju je Jože Pelko poudaril, daje bilo letošnje delo po obsegu in zahtevnosti zares veliko; zahtevalo je zavzetost velikega števila ljudi. Zato gre pohvala prav vsem, ki so se z vso možno zavzetostjo lotevali nalog.
Kako pa ocenjujete letošnje !. polletje in kakšno poslovanje si lahko obetamo do konca leta?
»Določeni strpški, povezani z novo gradnjo, in delno tudi moten proizvodni proces šo prav gotovo nekoliko vplivali na to, daje bil dohodek, ustvarjen v letošnjem I. polletju, nekoliko, nižji od načrtovanega. Ocenjujem pa, da lahko pri še večji delovni zavzetosti do konca leta uresničimo zastavljene proizvodne in poslovne cilje, saj moramo že letos poslovati zelo akumulativno!«
Ob nenehnih podražitvah ljudje vse bolj sprašujejo, kdaj bomo povečali osebne dohodke?
»Tudi na tem področju sem optimist,« meni direktor Pelko. »So stvarni izgledi, da bomo v osebnih dohodkih obdržali korak z republiškim povprečjem, čeprav smo sedaj nekoliko zaostali za njim. Motijo pa me pripombe nekaterih, ki očitajo, češ, marsikje pa zvišujejo osebne dohodke kljub izgubam ... Mi smo bili doslej nekoliko previdnejši, vseeno pa je sedanji povprečni osebni dohodek pri nas za več kot 75 odstotkov večji, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta, hkrati pa ocenjujem, da so realni izgledi za nadaljnji dvig naših osebnih dohodkov.
Pri tem bi rad povedal še to, da nismo pozabili, kako smo se v lanskem letu odpovedali delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključenem računu ter se odločili tista sredstva porabiti za novo delavsko restavracijo in za ureditev tovarniških površin. No, tovarniške površine moramo urediti, gradnjo delavske restavracije pa smo morali zaradi pomanjkanja denarja, zaradi prepozno izdelanih projektov in zaradi Časovne stiske odložiti, saj je v preostanku tega leta nikakor ne bi mogli zgraditi. Zato ostaja naša prva prednostna naloga, ki jo bomo uresničili, takoj ko bo mogoče.«
Kakšni pa so kaj naši prodajni obeti?
»No, doslej smo vsi več razmišljali o proizvodnji in njeni kakovosti, malo manj pa smo razmišljali o prodaji narejenega!« Tako je začel odgovor Jože Pelko na to vprašanje in nadaljeval: »V prejšnji izdaji časopisa je tovariš Jankovič pisal o naših prodajnih ak-x tivnostih in akcijah. Vse skupaj je izzvenelo precej optimistično, kar je prav. Toda zavedati se moramo.-da je ped nami na tem področju še veliko trdega dela, če želimo močno povečano proizvodnjo prodati v ustrezni kvaliteti. Zakon te naše branže je, da se ne
prodaja na osnovi skic; vsak kupec želi videti vzorec in se prepričati o njegovi kvaliteti. In vse vzorce lahko pripravimo. Pa tudi naredili smcfjih! Toda, glede na našo novo tehnologijo nekateri kupci vendarle dvomijo... No, mi smo del tovrstne proizvodnje že poslali tujim kupcem, narejene še na stari način. O njihovih reakcijah pa še nimamo popolnih informacij. Vemo le, da se bodo naši, predvsem novi programi pojavili jeseni v 150 katalogih širom po ZDA. In ponavadi takšne akcije dajejo tudi ustrezne prodajne učinke!
Zatorej ne morem reči, da imamo že vse prodano, saj tega termina - predvsem v izvozu - ni, kajti ponudba močno presega povpraševanje... Delu
naše nove proizvodnje je prodaja že zagotovljena, vendr dokončnih številk še ni. Prav na tem področju delamo sedaj najbolj zavzeto... Omeniti pa velja še to, da se letos samostojno udeležujemo Frankfurtskega sejma in da imamo z našim zastopnikom v New Yorku samostojne razstavno-prodajne prostore.«
In kaj lahko po vsem povedanem zapišemo za sklep?
Tako bi odgovoril: »Smo na pravi poti, da postanemo zaokrožena in pomembna steklarna, ki obvladuje vse tehnike na področju proizvodnje stekla - od srediyeserijske do unikatne.
Toda pri tem smo v nenehnem boju s časom, ki ni naš zaveznik... In še tole je treba povedati: mi vseh teh novosti v 'steklarni nismo obešali na velik zvon; nismo posebej proslavili začetka gradnje. Smo pa zadovoljni, ker smo v kratkem času sebi, širšemu domačemu okolju in svetu dokazali, da je mogoče tudi zahtevne prbjekte izpeljati do kvalitetne ravni, za katero pa upa-“mo, da se bo še povečala... Bliža se tudi čas slovesne otvoritve novega dela steklarne Boris Kidrič, ko bomo lahko - karikirano rečeno - kar združili postavitev temeljnega kamna in njeno otvoritev. To predvidevamo za 29. no-verhber letos!«
ZLATKO NOVAK
Investicijska dela so že skoraj končana...
Kar ni dobro, bo treba popraviti!
Po nekaj več kot letu pospešene gradnje novih objektov v okviru nove investicije je končno nastopil čas, ko so ti dokončani in nam predani v uporabo. V njih je v glavnem že tudi zmontirana vsa oprema in začenja se redna proizvodnja. Gradbeni utrip na nedavnem gradbišču se zmanjšuje, saj so vsa tovrstna dela v pretežni meri že končana. Graditelji in monterji zapuščajo našo steklarno...
Novi stekiarniški prostori so bili zgrajeni hitro in v zadovoljivi kvaliteti, seveda pa so se pojavljale določene večje in manjše napake, v največji meri zaradi neustreznih projektantskih rešitev ali pa zaradi nepredvidenih ojtoliščin, ki so nastale med gradnjo.
Precej problemov smo imeli in jih imamo še s streho skladiščno-proiz-vodne hale in talilnice, ker ni zgrajena tako, da bi bila vodotesna. Že ob manjših nalivih pušča in dopušča zamakanje; še zlasti ob kupolah in še kje, ker so spoji in priključki slabi. Zamaka ob svetlobnih kupolah, v močnem vetrovnem vremenu pa se lahko zgodi, da jih zaradi nezadostnega sidrenja iztrga iz nosilnega ogrodja.
Projektanti morajo predlagati boljše rešitve ogradi nezadostnega prezračevanja brusilnic ter preprečiti preveliko radjacijo skozi kupole v svetlobnem pasu, saj so zaradi tega sedaj delovne razmere bistveno slabše.
Zaradi izredno visoke gladine podtalnice utegnemo imeti velike težave pri oskrbovanju brusilnic in talilnice z električno energijo. Podtalnica namreč vdira po ceveh kabelske napelja-
ve v prostor visokonapetostnega dela transformatorskih postaj.
Zaradi izredno vlažnega ozračja in obilice kondenza je nevarnost za pre-
bijanje elektrike in za razelektritve, kar bi moglo povzročiti Izpade električne energije in s tem tudi ustaviti proizvodnjo.
Sicer so vse naštete in še nekatere druge, sicer manjše pomanjkljivosti delno že odpravljene, nerešene probleme in preostale napake pa morajo graditelji in monterji,v najkrajšem času rešiti. Redna proizvodnja mora namreč teči v povsem normalnih razmerah!
Regulacijske naprave nove električne peči - foto Z. Novak
Vzporedno, z gradnjo novih steklar-niških zgradb je nastajala tudi projektantska dokumentacija za nov obrat družbene prehrane ter za ureditev okolice starega dela steklarne.
Sedaj je vsa projektna dokumentacija za novo delavsko restavracijo narejena in izdana skoraj že vsa potrebna dovoljenja in. soglasja za njeno grad-
njo. Žal pa jo letos ne bomo začeli graditi, ker še ni urejen način za financiranje gradnje in ker med njo ne bi mogli zagotoviti rednega prehranjevanja delavcev. Nova zgradba restavracije bo namreč tam, kjer je sedanja. To pa pomeni, da bo sedanji objekt treba porušiti in za čas nove gradnje najti primemo nadomestno rešitev za pripravljanje in razdeljevanje hrane.
Sedaj je v delu tudi projekt za ureditev okolice starega tovarniškega komr pleksa. Predvideno je etapno urejevanje površin, skladu z našimi denarnimi možnostmi. Dela bomo začeli že letos in iskreno upam, da v naslednjem letu ne bomo hodili več po blatnem tovarniškem dvorišču!?
MIRAN JUNEŽ
Še o finančni plati naše nove investicije!
Bomo zmogli vse podražitve?
O financiranju naše investicijske naložbe smo v Steklarju že pisali. Dela v zvezi z investicijsko naložbo so v sklepni fazi, zato je prav, da pišemo tudi o finančnih vidikih investicije, oziroma kakšna bo njena končna vrednost in kako jo bomo plačali.
Ob začetku investicijskih del, to je lani junija, je bila njena predračunska vrednost naslednja:
Dinarjev	
Osnovna sredstva	1.471,561.000
Obratna sredstva	106,720.000
Interkalarne obresti	232,156.000
Skupaj	1.810,437.000
Med opravljanjem investicijskih del je prišlo do prekoračitev njene predračunske vrednosti. Vzroki so predvsem v visoki stopnji inflacije, v povečanju vrednosti tujih valut in dodatnih delih. Iz tabele 1 je razvidna začetna vrednost, prekoračitve in predvidena končna vrednost investicije!
Tabela 1: Začetna vrednost investicije, prekoračitve in predvidena končna vrednost v dinarjih
Prekoračitve vrednosti bomo finan-•cirali iz naslednjih virov:
Splošna banka Celje Sovlagatelji DRC Celje Steklarna Boris Kidrič	400,000.000 50,000.000 374,788.000
Skupaj	824,788.000
Predračunska vrednost
Opis investicije	ob začetku gradnje	prekoračitve	končna vrednost'
1. Gradbena dela	408,165.000	236,477.000	644,642.000
2. Domača oprema	294,018.000	311,138.000	605,156.000
3. Uvozna oprema	518,952.000	59,377.000	578,329.000
4. Uvozna oprema (dinarski stroški)	136,523.000	60,000.000	197,489.000
5. Ostali investicijski stroški	113,903.000	59,873.000	173,776.000
6. Skupaj osnovna sredstva	1.471,561.000	727,831.000	2.199,392.000
7. Druga potrebna sredstva	232,156.000	96,957.000	329,113.000
8. Obratna sredstva	106,720.000	-	106,720.000
9. Skupaj osnovna in obratna sredstva	1.810,437.000	824,788.000	2.635,225.000
Instalacijske naprave in cisterne v ozadju nove kislinske polimice - foto Z. Novak
Splošna banka Celje je že odobrila posojilo, sovlagatelj je nakazal sredstva, naš delež pa moramo pokriti iz sredstev tekočega poslovanja.
Po uporabi odobrenih posojil bodo naši dolgovi do kreditoijev investicijske naložbe naslednji:
Splošna banka Celje	679,000.000
Mercator — tozd Steklo	100,000.000
Dmžbeni računalniški center Celje
50,000.000
Ingrad, Celje	50,000.000
Skupaj______________________879,000.000
Poleg prej navedenih kriterijev imamo še inozemski	kredit IFC v
10,700.000	DM, kar znaša po sedanjem tečaju marke 1.070,000.000 dinarjev. Višina tega dolga, izražena v dinarjih, se spreminja glede na uradni tečaj nemške marke. Dinarske kredite bomo odplačevali v letih 1986-1990, inozemske kredite pa v letih 1987-1992.
Za najete kredite se plačujejo obresti, ki so zaradi inflacije visoke. Glede na namembnosti posojila se gibljejo obrestne mere od 39% do 75%. Obrestna mera za naše dinarske kredite je sedaj 46% in je za 38% nižja od splošne obrestne mere pri banki, zato so ti krediti še sorazmerno ugodni.
Za inozemski kredit je obrestna mera stalna in sicer 10,25%. Obresti se plačuje v devizah, zato se dinarski zneski obresti povečujejo skladno z povečanjem tečajev tujih valut.
Koliko bodo 'znašale letne obveznosti za odplačilo kreditov?
Danes ne vemo, kolikšna bodo inflacijska gibanja v naslednjih letih, zato je težko izračunati, koliko bomo plačali obresti na kredite, ker se obrestna mera iz meseca v mesec spreminja.
Če vzamemo sedanje obrestne mere za kredite in tečaj nemške marke, po-
Zanimivo vprašanje
tem bi bile letne obveznosti za najete investicijske kredite naslednje:
Odplačilo dolga
Dinarjev
-	letno odplačilo inozemskega kredita	195,000.000
-	letno odplačilo dinarskih kreditov 	175,800.000
Skupaj	370,000.000
Plačilo obresti
-	obresti za dinarske kredite
89,700.000
-	obresti za devizni kredit 109,675.000
Skupaj____________________199,375.000
Po tem izračunu bi znašala letna obveznost odplačila kredita in obresti
570,175.000	dinarjev. To seveda velja po sedanjih obrestnih merih in tečajih valut. Če se bo stopnja inflacije pove-
čala, se bodo povečale tudi obrestne mere in tečaji tujih valut.
Napisano zahteva, da bo proizvodnja in izvoz v načrtovanem obsegu, da bomo lahko pokrili stroške proizvodnje in ustvarili še ostanek čistega dohodka za odplačilo dolgov in obresti pa pomeni, da moramo v letu 1986 izvoziti za 14 milijonov dolaijev, v naslednjih letih pa letno za 15 do 16 milijonov dolarjev,
Dolgoročna ekonomska politika je usmerjena na spodbujanje izvoza. Če bodo izvozne spodbude v okviru infla-cijskihz gibanj, potem bomo odplačilo dolgov zmogli. In če bosta proizvodnja in izvoz dosegle načrtovani obseg, so povsem realne možnosti, da ob ustreznih izvoznih spodbudah dobro poslujemo in ustvarimo dohodek za pokrivanje vseh naših obveznosti!
mag. FRANC ŠRIMPF
Koliko novih delavcev lahko pričakujejo iz Steklarske šole?
Pričenja se novo šolsko leto, zato že lahko zapišemo, koliko učencev je v preteklem šolskem letu uspešno končalo programe, ki jih poučuje Steklarska šola.
V	skrajšanem programu (VIP-po-možni steklar) je uspešno končalo izobraževanje 45 učencev, med njimi 8 steklopihačev-krogličarjev.
V	srednjem programu je dobilo diplome 33 učencev, vendar so bili med njimi le štirje steklopihači.
Učenci, ki so končali skrajšani pro- • gram, so že pripravniki, učenci srednjega programa pa bodo v tem času sklenili delovno razmerje kot pripravniki.
Pripravniško obdobje ima funkcijo adaptacijskega ali prilagoditvenega usposabljanja, ki je vmesna faza med izobraževanjem in delom na začetku zaposlitve. Vključuje predvsem razvh janje manjkajočih spretnosti in navad ter nekaterih konkretnih znanj, ki jih šola ne more dati. Šele po adaptaciji pred pridobljene strokovne izobrazbe konkretnim delovnim razmeram se dokončno oblikuje delovna zmožnost. Obdobje adaptacijskega usposabljanja (pripravništva) se konča s strokovnim izpitom, ki je za nekatere zelo in za nekatere malo manj težak.
In koliko novih učencev je izpolnilo pogoje za vpis?
Na razpisana prosta mesta v programu steklar (ISR) se je prijavilo več kot 70 učencev, vendar je vpisne pogoje
izpolnjevalo le 53 učencev. Med vpisanimi učenci je letos 8 steklopihačev in 45 brusilcev kristalnega stekla.
V programu pomožni steklar je od 60 prostih mest zasedenih 43, pri čemer želi 14 učencev postati steklopi-hač-krogličar, 29 učencev pa želi po-
Gravura: Vaška situla, delo graverjev iz Kozjega - foto Z. Novak
stati pomožni brusilec kristalnega stekla.
V naslednjem šolskem letu bo treba narediti odločne korake v pripravi za izobraževanje steklarskega tehnika. O tem problemu je bilo napisanih že mnogo besed, še več pa je bilo izrečenih. Pa smo vseeno še na mrtvi točki!
Tisti, ki naj bi organizirali izobraževanje steklarskih tehnikov - izvajalci - se na izobraževanje V. zahtevnostne stopnje zavzeto pripravljamo, vendar
še vedno nimamo zagotovila o potrebah po kadrih, o vpisu, o financiranju ...
Na šoli se pripravljamo tudi na organiziranje dopolnilnega izobraževanja in programov za usposabljanje. Dopolnilno izobraževanje poteka običajno .v obliki krajših programov, ki zajemajo posamezno problematiko in izsek novih spoznanj v stroki. Ne smemo pozabiti, daje dopolnilno izobraževanje posledica in pogoj razvoja!
V programih za usposabljanje bomo namenili največ pozornosti dopolnilnemu usposabljanju. Le-to je največkrat pomembno takrat, ko se poveča zahtevnost dela ali ko se spremenita tehnologija in organizacija dela.
Razmerje med dopolnilnim izobraževanjem in dopolnilnim usposabljanjem je predvsem v razlikah glede znanja, ki ga zajema posamezni program.
MARIJA BRADIC, profesorica
Letošnje poškodbe pri delu in na poti
V prvem polletju 101 nezgoda!
Evidenca poškodb na delu in na poti na delo oziroma z dela na letošnje prvo polletje kaže, da je bilo prvih 88 in drugih 13 ali skupaj 101, od tega kar tretjina zaradi loma stekla in nekaj manjši delež zaradi neuporabe zaščitnih delovnih sredstev.
Koliko nezgod je bilo na delu in koliko na poti na delo oziroma z dela v posameznih temeljnih organizacijah, kaže tabela 1!
Med oblikami poškodbe prednjačijo vreznine, ki jih je bilo kar 38 ali 37,6%, sledijo pa jim po zaporedju upadanja: vbodnine 32 primerov, 18 padcev, po štiri stisnine in štiri opekline, dve udarnini, ena odtrgnina in dva primera, ki se ju uvršča v skupino »ostalo«.
Največ nezgod je bilo v januarju, potem pa so si sledila njihova števila takole: februarja 21, marca 16, aprila 15, maja 15 in junija 11.
Iz navedenih podatkov je očitno, da pri našem delu prevladujejo vreznine in vbodnine, ki pa so lažje narave; nekaj pa je bilo tudi padcev na poti na delo oziroma z dela... In še tole: v poletnih mesecih je nezgod manj kot jih je pozimi!
Kar 34 poškodb je nastalo zaradi loma stekla in nadaljnjih'29 zaradi neuporabe ustreznih zaščitnih sredstev. Nadaljnjih 22 poškodb je bilo zaradi nesmotrnega in nezanesljivega načina ^ dela, medtem ko je bilo 13 nezgod na § poti na delo in z dela, preostale tri
nezgode pa so bile zaradi neprimernih transportnih poti in prehodov.
V letošnjem prvem polletju je bilo na zdravstvenih pregledih 91 delavcev
steklarne. Večina med njimi je sposobna za opravljanje svojih del in nalog, precej pa je med njimi takih, ki imajo predpisane določene omejitve oziroma opozorila v zvezi z njihovim zdravstvenim stanjem.
Iz posameznih tozdov je bilo na.pre-gledih naslednje število delavcev: tozd Osnovna izdelava 6, tozd Kristal 44, tozd Servisne dejavnosti 17, tozd Delavska restavracija 22 in delovna skupnost skupnih služb 2 delavca.
Letos je služba za varstvo pri delu organizirala pet seminarjev iz varstva pri delu in ustrezen preizkus znanja. Udeležilo se jih je 157 delavcev, med katerimi je večina opravila preizkus znanja. To so bili:
Iz tozda Osnovna izdelava: Boris Antolin, Milan Artič, Miroslav Artič, Janko Berk, Dragutin Crnogaj, Zvonko Černec, Milan Drofenik, Mirko Drovenik, Milan Drenški, Slavko Drozg, Marjan Drofenik, Franc Fric, Franc Gajšek, Bojan Horvat, Branko
Ivič, Edvard Jagodič, Franc Jugovar, Ivan Jutriša, Mladen-Jutriša, Ivan Jur-šič, Andrej Kranjec, Marjan Lanegger, Bogdan Lepan, Milan Levstik, Ivan Lugarič, Berislav Močnik, Dominik Novak, Branko Očko, Branko Pored-ski, Miran Strmčnik, Danilo Škrabi, Zdravko Šoštar, Samo Šepec, Mladen Škrnički, Zvonko Tepeš, Josip Tepeš, Josip Vražič.
Iz tozda Dekor: Franc Amon, Boris Ceran, Terezija Čepin, Majda Čebular, Drago Dvoršak', Tonica Hercel, Mihael Jazbec, Milena Jagrič, Darko Kodrin, Marjana Kunej, Alojz Kotnik, Silva Koželj, Anita Kramer, Anton Kramer, Franc Kovačič, Marjeta Latin, Alojz Levstik, Srečko Ljubej, Levko Maček, Anica Požeg, Vida Požeg, Milan Polutnik, Marjan Raj gl, Ivica Ranogajec, Karli Reberšak, Darko Rupret, Tatjana Rupret, Franc Reberšak, Anton Štefančič, Jožica Štefančič, Franc Štukelj, Nevenka Strnad, Marjan Zimšek, Miroslav Trunk, Franc Valenčak, Karel Bračun, Franc Černelč, Milena Debelak, Danica Ferlin, Irena Gmajnič, Jože Gajer, Vitomir Grujič, Monika Gmajnič, Marica Jug, Stanko Klako-čer, Vinko Klavžar, Mirjana Koruž-njak, Fanika Kozole, Josipa Krušlin, Jože Klavžar, Vinko Klavžar, Angela Kladušek, Štefka Kramer, Zdenka Kukovič, Edita Leskošek, Anton Majerič, Anton Mir, Rado Polutnik, Borut Pleskar, Zlatko Resnik, Franc Rajterič, Ljeposava Tutnjevič, Erna Zupan.
Iz tozda Servisne dejavnosti: Damir Bele, Anton Bek, Franc Berk, Franc Golob, Vinko Govedič, Miran Grobin, Mirko Jablanovič, Ivan Janžek, Marin Jurlina, Darko Kajba, Branko Kanič, Aleksander Kidrič, Stanko Križanec, Daniel Krklec, Tomislav Kučiš, Vlado Kunštek, Josip Majcenovič, Stjepan Mlinar, Marjan Peer, Drago Podhra-ški, Adolf Polšak, Rudolf Poš, Silvo
Tabela 1: Pregled števila nezgod pri delu in na poti na delo oziroma z dela po temeljnih organizacijah
Tozdi	Pri delu	Na poti	Skupgj
Osnovna izdelava	17	2	19
Dodelava	15	2	17
Kristal	35	4	39
Dekor	16	3	19
Mehanična delavnica	4	-	4
Delovna skupnost	1	2	3
Skupaj Steklarna	88	13	101
Šipec, Emil Trontelj, Pavao Vnučec, Ivan Zagoda, Franc Zaberl.
Iz delovne skupnosti skupnih služb: Jože Brantuša, Anica Brence, Ivan Boroš, Majda Cajzek, Zvonko
Čoh, Andrej Dolšak, Ivanka Drofenik, Daniel Drenski, Vinko Fric, Emilija Gajšek, Andrija Gašparič, Bernarda Gorišek, Viljem Halužan, Matija Kozlevčar, Lidvina Krneža, Radi voj e Ma-njič, Božena Mlinar, Stanislav Mlinar,
Mgja Murgelj, Josip Pereti, Branko Podhraški, Franc Podhraški, Franjo Podhraški, Branko Plavčak, Franc Sajko, Alojz Siter, Terezija Sajko, Anton Špoljar, Hedvika Vrabič.
ROMAN ŠVERKO
Spremembe nekaterih samoupravnih aktov
Kajnovega
v »domači« zakonodaji?
Nenehno spreminjanje in dopolnjevanje obstoječe zakonodaje in sprejemanje novih zakonov terja sprotno usklajevanje samoupravnih aktov. Glede na to, da je bila večina sedaj veljavnih samoupravnih aktov naše steklarne sprejeta že v letu 1977, so spremembe oziroma dopolnitve še toliko obsežnejše. Predlagane spremembe se nanašajo na samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd, statut tozda in samoupravni sporazum o, združitvi v delovno organizacijo.
Osnutek spremembe so obravnavali že vsi delavski sveti in ga dali v javno razpravo. Deloma je razprava potekala že na zborih delavcev ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, na katerih je bilo dogovorjeno, naj podrobnejše razprave o tem potekajo še po sindikalnih skupinah.
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd
Za navedeni sporazum je pripravljeno novo besedilo, saj se uskladitev ne nanaša samo na zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, temveč tudi na nekatere druge zakone in na bančni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Nekatere spremembe so bolj formalnega značaja in se nanašajo na uskladitev samoupravnega sporazuma z dejanskim stanjem, predvsem nanovo pa sta opredeljena IV. in V. poglavje, ki se nanašata na gospodarjenje z družbenimi sredstvi in dohodkovne odnose.
V sporazumu so tudi opredeljene osnove za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ki mora temeljiti na doseženi produktivnosti in rezultatih upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ob predpostavki, da morajo sredstva za akumulacijo naraščati hitreje, kot naraščajo sredstva za osebne dohodke. Pri tem je treba upoštevati tudi osnove in merila, ki so dogovorjena v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter planih in resolucijah o ekonomski politiki. Osnovni kazalniki za presojo uspešnosti poslo-
vanja, od katerega je odvisno razporejanje čistega dohodka so:
•	dohodek na delavca,
•	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
•	bruto osebni dohodek in skupna poraba na delavca,
•	delež prihodkov na tujem trgu v eksterni realizaciji,
•	osnovna sredstva v uporabi po nabavni vrednosti na delavca.
Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka po navedenih kazalnikih pa se mora ugotavljati:
•	delitev po delu in rezultatih dela,
•	uresničevanje družbenih ciljev,
•	solidarnost delavcev.
Del čistega dohodka, ki se ga razporeja za osebne dohodke, je odvisen od tega, koliko so delavci s svojim živim in minulim delom prispevali k dohodku tozda. Osebni dohodek delavcev na osnovi živega delaje odvisen od količine in kvalitete opravljenega dela, osebni dohodek na podlagi minulega dela pa je odvisen od:
1.	delavčevega prispevka, skupaj z drugimi delavci, k uspešnosti gospodarjenja tozda in delovne organizacije, zlasti z odločanjem o rekonstrukciji, modernizaciji in drugih tehničnih iz-
boljšavah, o programih proizvodnje in delitve dela ter o uporabi znanstvenih, tehnoloških, tehničhih in strokovnih izkušenj v delovnem procesu;
2.	delavčevega prispevka, ki ga je dal s svojim delom k uporabi delovnih sredstev in k prihrankom pri materialu, surovinah, energiji in z drugimi prihranki;
3.	delavčevega prispevka z upravljanjem, skupaj z drugimi delavci, k izločanju sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v določenem obsegu pri razporejanju čistega dohodka tozda in ki ga je dal z upravljanjem in delom, skupaj z drugimi delavci, k rezultatom, doseženim pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi.
Konkretnejše osnove in merila za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke bodo opredeljene v ustreznih samoupravnih sporazumih in pravilnikih o delitvi sredstev za osebne dohodke.
V	podpoglavju o razširjanju materialne osnove dela je opredeljeno združevanje sredstev in odločanje o tako združenih sredstvih za namene razširjene rprodukcije. Združevanje sredstev mora temeljiti na planih in samoupravnih sporazumih, vse odločitve, ki so v nasprotju s skupno dogovorjenimi cilji pa so nične. Vse investicije se po zakonu o razširjeni reprodukciji in minulem delu delijo v dve skupini, to je v večje in manjše. O večjih investicijah se delavci izjavljajo osebno na zborih delavcev, o manjših pa odloča delavski svet. Sam postopek za sprejemanje investicijskih odločitev je opredeljen v statutu tozda.
V	tem samoupravnem sporazumu so vsebovane tudi nekatere določbe s področja delovnih razmerij; to predvsem Q tiste, ki se nanašajo na tako imenova- O
ne neodtujljive pravice delavcev. V tem poglavju so posnete določbe iz sedaj veljavnih pravilnikov z namenom, da v bodoče pravilnik o delovnih razmerjih lahko sprejema delavski svet.
Statut tozda
V statutu tozda je nanovo opredeljeno IX. poglavje, v katerem je določen postopek za sprejemanje investicijskih odločitev.
Pobudo, da se odloči o investicijskem vlaganju, lahko dajo: delavci tozda, poslovodni organ delovne organizacije'ali tozda, delavski svet delovne organizacije ali tozda, izvršilni organi delavskega sveta in organi upravljanja drugih tozdov, delavskih svetov ali se-
stavljena organizacija združenega dela.
Pobudo obravnava delavski svet in mora biti utemeljena do take mere, da lahko delavski svet o predlagani investiciji zavzame svoje stališče. Če delavski svet sprejme pobudo, določi predlog investicijske odločitve, pri tem pa mora skrbeti, da je ta v skladu s planom. Predlog se da v poprejšnjo obravnavo, sprejmejo ga pa delavci tozda, če gre za večjo investicijo.
V primeru, da z investicijsko odločitvijo niso doseženi planirani in pričakovani rezultati, se mora ugotoviti vzroke in sprejeti ukrepe za njihovo odpravo. Istočasno se mora pričeti postopek za ugotavljanje odgovornosti po določilih zakona o razšiijeni reprodukciji in minulem delu.
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo
V	navedenem samoupravnem sporazumu so nanovo opredeljene odgovornosti tozda za skupno dogovorjene in sprejete obveznosti, zlasti še za tiste, ki so opredeljene v planih. Prav tako so tudi predvidene sankcije, ki zadenejo posamezni tozd, ki ne ravna v skladu s prevzetimi obveznostmi.
V	poglavju o delovnih razmerjih so povzete določbe sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na razporejanje delavcev iz enega tozda v drugega. Prav tako so usklajene določbe o letnih dopustih s pravilnikom o delovnih razmerjih. Nanovo so tudi opredeljene določbe o zaposlovanju invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo oziroma tistih, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti.
V	poglavju o združevanju sredstev so najpomembnejše spremembe v tistih členih, ki opredeljujejo gospodarjenje z združenimi sredstvi in sprejemanje investicijskih odločitev v skladu z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Tu gre predvsem za dajanje pobud za investicije, za določanje vrstnega reda glede na nujnost oziroma potrebe same proizvodnje pa tudi za ugotavljanje ekonomske in družbene upravičenosti investicije. Določeno je, da morajo tozdi, ki združujejo investicijska sredstva za posamezno investicijo, skleniti posebni samoupravni sporazum, v katerem morajo biti jasno opredeljene njihove pravice, obveznosti in odgovornosti.
Pri delitvi sredstev za osebne dohodke so upoštevane določbe zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, po katerem morajo sredstva za akumulacijo naraščati hitreje, kot naraščajo sredstva za osebne dohodke.
Prav tako so predvidene nekatere osnove, po katerih naj bi v bodoče delavci pridobivali del osebnega dohodka na podlagi minulega dela. Podrobnejša izpeljava navedenih skupnih osnov bo izvedena z ustreznim sporazumom in s pravilniki o delitvi osebnih dohodkov.
Novo je tudi lepo - povezava mectstarimi in novimi obrati... - foto Z. Novak
Iz samega osnutka sporazuma je tudi razvidno, da bi se spremenila samoupravna organiziranost delovne organizacije s tem, da bi se tozd Naše sta-klo združil s tozdom Kristal, o čemer bi se prav tako odločili z referendumom delavci prizadetih temeljnih organizacij. Pobudo za to je dal zbor delavcev tozd Naše staklo in to predvsem zaradi obsega njihovega poslovanja in majhnega števila zaposlenih, ki jih je samo 12.
Ostale določbe sporazuma so bist' no nespremenjene.
ALOJZ JUHART
Brez njegovega soglasja...
Jovo
Tišma
Če nisi soglašal, cenjeni Jovo, da bi Ti sodelavci napisali ob odhodu v pokoj nekaj vrstic, kakor je že v navadi v vašem časopisu in kar si v njem uvedel pred mnogimi leti prav Ti, pa nekako sprejmi tale zapis. Napisal sem ga, ker Te cenim in ker bi si očital nehvaležnost, če tega ne bi storil...
Ne morem napisati, kdaj in kako si prišel v rogaško Steklarno, saj komaj vem, kakšna pota so te pred leti pripeljala med steklarje. Vem pa, kaj si in kakšen si! Od tistega dne, ko sva si v novinarski poletni šoli y Piranu prvič
segla v roke. Prišel si si nabirat prva znanja o urejanju glasila delavcev, da bi potem desetletje in še več utiral s »Steklarjem« pota resničnemu medsebojnemu obveščanju steklarjev in njihovemu samoupravnemu informiranju.
Presenetil si marsikoga, ne le mene, s kakšno zavzetostjo si sodeloval v seminarju, kako skrbno si izbiral besede in jih sestavljal v sočne slovenske stavke, čeprav si se učil slovenščine ob učenju za steklarski poklic. Presenetil pa si tudi kot človek, kot sodelavec v skupini, kot svetovalec in voditelj pri uredniškem delu, pa tudi pri usmerjanju dela sodelavcev, ko si prevzemal odgovorne naloge v Steklarni.
Ne bom napisal, da si bil marljiv, vesten, tovariški in ..., ker je bilo vse to zate samoumevno. Ne bom tudi našteval, kaj vse si poleg rednega dela med steklarji storil kot komunist in humanist, saj to večina bralcev »Steklarja« mnogo bolje ve, kot vem jaz. Upam pa si napisati, da bo velika škoda za steklarski kolektiv, če ne bo •ohranjal stikov s Teboj in če ne bo znal koristno izrabiti vsega tistega, kar veš
in znaš in kar še lahko daš svojim mlajšim steklarskim kolegom in številnim krajanom. Pa naj bodo to Tvoje strokovne steklarske izkušnje, voditeljske veščine, organizacijske sposobnosti, šahovske skrivnosti, sposobnost dojemati in ceniti našo prelepo naravo, člo-večost in toplina v medosebnih odnosih, očetovstvo in še kaj!
In ker Te kar dobro poznam, si obetam, da boš tudi sam naredil kakšen korak v smeri nekazanega sodelovanja. Če pa morebiti le preveč pričakujem, si obetam vsaj, da boš spet redne-je sodeloval v »Steklaiju«. Kaj vse veš in znaš, zmoreš, če le hočeš, kar bi lahko napisal vanj; za rogaške steklarje, za svoje krajane, za vse tiste, ki že leta in leta segajo po njem in ki bodo najbrž segali po njem, dokler jim bo »Steklar« prihajal v roke!?
Še marsikaj bi moral pripisati, dragi Jovo! Vendar, bodi že to-dovolj... Vem, da boš vsak naslednji dan po svoje še vedno med steklarji■ In vem, da bom poslej, kadarkoli ta e pot zanese v Rogaško Slatino, pozvonil tudi na vrata Tvojega stanovanja...!
DUŠAN REBOLJ
Predstavljamo...
Anica piše pesmi
Da na mladih svet stoji in da se ne spomnimo na sodelavca le ob odhodu v pokoj, naj dokaže tale predstavitev mlade delavke iz tozda Dekor Anice Požeg. Nekaj tega v pogovoru in nekaj z njenima pesmima!
»Doma sem iz Polja ob Sotli. Kmalu bo minilo prvo leto mojega dela v Dekorju v Koljem. Tu sem se zaposlila po končani steklarski šoli«.
Kako se počutiš kot delavka - bru-silka kristalnega stekla? »Zadovoljna sem!«
Kakšni so tvoji spomini na steklarsko šolo?
»Ne morem se znebiti vse močnejšega občutka, da mi je dala premalo«.
Teorije, prakse?
»Pomanjkljivo smo spoznali in še manj obvladali brusilske veščine. Škoda pa je tudi, da smo tako malo odnesli od splošnih predmetov, slovenščine, zgodovine... Preveč smo plonkali!«
Ta kratek pogovor je pokazal Aniči-no kritičnost in resnost, pa tudi želje po znanju. Osmi razred je namreč končala z odličnim uspehom...
Zanimalo me je, ali bi nadaljevala šolanje, če bi se kdaj uresničile obljube o programih srednjega usmerjenega izobraževanja v Rogaški?
. Najbrž bi se vpisala takoj po zaključku tretjega letnika, zdaj pa verjetno ne. Kljub temu, da ob vpisu v steklarsko šolo nisem imela pojma o tem poklicu, mi je delo za strojem všeč. Pa tudi doma je všeč, sama sva z očetom!«
Naj pripišem, da traja Aničina služba z ne najboljšimi avtobusnimi prevozi enajst ur in pol; iz službe se po drugi izmeni vrača ob pol dvanajstih ponoči. Življenje pa se ji kljub vsemu zdi lepo; posebej kadar pazi na malo nečakinjo, s katero je rada .otročja1...
»Najbolj me razjezi, če se kdo preveč zanima za druge. Edini, ki ima do mene to pravico, je oče, toda ne odgovarjam mu rada na razna preskrbna vprašanja., Taka radovednost me največkrat pripravi do tega, da napišem kakšno ,smotano‘ pesmico.
Anica se ne prišteva med prave pesnike; pravi, da piše pesmi mnogo ljudi in da to ni nič posebnega...
»Ne pišem ,lepih' pesmic! Okroglih, z rimami. Take sicer raje gredo v ušesa, vendar ljudje pri njih ostanejo za-
dovoljni z blagozvočnostjo, ne razmišljajo pa o smislu in sporočilu verzov«.
Kaj pa Prešeren?
»Prebrala sem njegove pesmi, lepe so... Vendar o pesništvu vem premalo!«
Tale najin pogovor bo najbrž objavljen v naslednji izdaji »Steklarja« ...
»Joj, ne! Kaj bodo pa rekli!-Potem se mi bodo smejali! Sicer pa tako ne preberejo vsega Steklarja. Pogledajo tisto »Poročili so se, rodili so se«... in pustijo glasilo na stroju. Pa zakaj bi pisali o meni, moje pesmi niso tako lepe...«
»Oja!«
Dve Aničini pesmi, ki se ju je spomnila, so pred vami. Nista ljubezenski. Sploh ljubezenske pesmi niso v večini. Te nastajajo le poredko, ko je zaljubljena...
Tega Anici sicer nisem preveč veijel, vseeno pa sem prepričan, da je njen notranji svet bogat. Saj poleg težkega kmečkega in gospodinjskega dela -doma podpira tri vogale, ker je oče tesar in ostaja doma le ob košnji in večjih delih - marljivo dela v steklarni, je dobra sodelavka. In kadar pač tako nanese, je tudi pesnica!
FRANC ČERNELČ
11
Socialist
Ko še nisi znal let šteti in se učiti zgodovine, bil srečen si V divjini, v nevednosti pomena te besede. Zvečer ogenj si prižgal in pojedel, kar si nalovil.
Pa prišel je gospodar, da bi mu služil.
Pokleknil si
in bil si hvalevreden suženj za tisoč let.
Nato si se uprl.
Zamenjal gospodarje za gospodo, sebi rekel delavec in spet garal.
Bil si isto - suženj
v pokrpani obleki delavca za mezdo, v sebi pa si nosil gene za revolucijo.
Nazadnje si dosegčl kar tisočletja si želel, tovariš socialist.
Če nisi srečen, pa naj ti povem:
Živela praskupnost, kjer res bili so srečni in enaki brez parol za mir, bratstvo in enakost!
Puhlica
Kaj je ta bela puhlica v zeleni travi in nasmeh ljudi, se mar imajo radi?
Je to mladost in nje veselje?
To vse je in še več,
to je pomladno prebujenje.
Kadrovske zanimivosti
Konec julija 1862 delavcev
Konec julija je bilo zaposlenih v Steklarni 1862 delavk in delavcev, medtem ko nas je bilo konec junija 1843. V posameznih tozdih je bilo konec julija zaposlenih naslednje število delavcev: tozd Osnovna izdelava 516, tozd Dodelava 184, tozd Kristal 457, tozd Dekor 202, tozd Servisne dejavnosti 82, tozd Delavska restavracija 25, tozd Naše steklo 12, tozd Dalmacijakristal 103, tozd Tehnokri-stal 79 in delovna skupnost skupnih služb 202. V juniju in juliju je prišlo med nas 50 novih delavcev, zapustilo pa nas jih je medtem 15.
Prišli v juniju
V	juniju so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava: za krogličarje: Martin Ducman, Vili Križanec in Milan Kužnar, za odnašalce: Mladen Bezjak, Anton Drozg, Antun Gajšek, Željo Gajšek, Dragutin Grilec, Darko Jug, Borislav Komerički, Slavko Rezonič? nik, Tomo Špiljak in Miroslav Štehec, za operaterja v zmesarni Berislav Rihtar, za pripravljalca modelov Ivan Jur-šič in za pripravnika II. stopnje Jože Colnarič; v tozd Dodelava: za brusilca III v grobi brusilnici Andrej Gobec; v tozd Kristal: za brisalko stekla Ruža Šket, za brusilca I Milan Repinc in za vribovalca zamaškov I Štefan Gobec; v tozd Dekor: za brusilca II. delovnega' področja Bojan Planinc in Slavko Reberšak ter za knjigovodje proizvodnje Srečko Sok; v tozd Delavska restavracija: za pomožno kuharico Irena Podhraški.
Prišli v juliju
V	juliju so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava: za izlagalce stekla: Tihomir Bandov, Josip Krošlin, Tvrdko Vidovič, in Nikola Vuljevič, za kro-gličaija Maijan Boršič in Milan Ka-njuh, za odnašalce: Stjepan Hercigo-nja, Mladen Horvat, Danko Kralj, Zlatko Podhraški, Alojz Sedenik in Mirko Vešligaj, za pomočnika strojnika Emil Trontelj, za pripravljalca modelov Marjan Očko, za strojnika na stiskalnici Walter ter za vezalce stekla Ali Avdi-ji, Dragutin Javornik, Marija Jurak, Zdenka Pogačič ter Mihael Potočnik; v Delovno skupnost skupnih služb: za skladiščne delavce: Alojzija Humski, Miroslav Junež, Silva Kamenik in Zdenka Krog, ter za pripravnico II.. stopnje Brigita Jordan.
Vsem petdesetim novim sodelavkam in sodelavcem želimo, da bi bili na delu kar najbolj uspešni, da bi se ustvarjalno vključili v upravljanje ste-
. klarne in da bi se prijetno počutili v našem kolektivu!
Odšli v juniju
V	juniju so nas zapustili - iz tozda
Osnovna izdelava: odnašalci: Bogdan Butolen in Darko Miklaužič zaradi izključitve ter Ivan Podhraški, ki se je starostno upokojil, pomočnik Friderik Šipec zaradi odpovedi in mojster Josip Štih zaradi starostne upokojitve; iz tozda Dodelava: zataljevalka robov Milica Podhraški zaradi starostne upokojitve; iz tozda Kristal: umivalka stekla Marija Tramšek po odpovedi in iz tozda Dekor: brusilka II. delovnega področja Marija Brilej zaradi izključitve.	I
Odšli v juliju
V	juliju so nas zapustili - iz tozda Osnovna izdelava: odnašalec Nenad Lipnjak in pomočnik Slavko Bračun po odpovedi ter mojster Josip Humski zaradi starostne upokojitve; iz' tozda Dodelava: izdelovalec kartonske embalaže Janez But zaradi starostne upokojitve in rezalka stekla Mira Čoh zaradi starostne upokojitve; iz tozda Servisne dejavnosti: sta bila premeščena: ključavničar Emil Trontelj v tozd Dodelava in ključavničar - izdelovalec modelov Aleksander Kidrič v tozd Osnovna izdelava; iz tozda Naše steklo: knjigovodkinja Verica Milovanovi zagradi dela za določen delovni čas ter iz
Delovne skupnosti skupnih služb: skladiščni delavec Djusta Junčaj po odpovedi.
Rodili v juniju in juliju
V	juniju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Mateja Bračun -Nadina hči, Radovan Jablanovič -Marjanin in Mirkov sin, Jasmina Ko-res - Marjanina in Matevževa hči, Martina Lupše - Ljudmilina hči in Matjan Podhraški - Josipov sin; v ju-
i
liju pa so se rodili: Smiljan Kovačič -Milenin sin, Stanko Križnik - Erikov sin, Bernarda Kunej - Jožetova hči, Dražen MEgcenič - Dragičin in Josipov sin, Goran Mateuš - Štefičin sin, Danijel Miklaužič - Bogomiijev sin, Marko Selitvi - Marijin in Tomov sin, Dubravka Tepeš - Jožičina hči in Zlatko Živičpjak - Hedvikin in Milanov sin.
Vsem staršem čestitamo k veselemu dogodku, novorojenčkom pa želimo, da bi bili v življenju kar najbolj zadovoljni in srečni!
Poročile so se
V juniju so se poročile: Jožica .Kropeč - poročena Belič, Rosita M^jcenič
-	poročena Ožvatič, Karolina Mahne
-	poročena Kos in Dragica Potočnik -poročena Ki tak. V juliju pa so se poročile: Mira Ivič - poročena Jurak, Slavica Klaužar - poročena Zakošek in Tatjana Mazej - poročena Žlender.
Vsem novoporočenkam želimo mnogo lepega na novi življenjski poti!
ZDENKA GORENC
V spomin...
Romana ni več med nami...
Upokojil se je
Jože
Humski
V petek, 12. julija seje redno upokojil naš dolgoletni sodelavec mojster brigadir Jože Humski.
Jožeta ni treba posebej predstavljati našemu kolektivu. Sam se je predstavil s svojim kvalitetnim delom. Za njega lahko rečemo, da je bil res mojster svojega dela. Dela hitro in kvalitetno, je tihe narave, malo govori in se dokazuje le z delom.
Jože Humski je bil tudi družbenopolitično aktiven v organih upravljanja in v sindikatu. Zato ni naključje, da je bil med prvimi, ki je sprejel priznanje
Ne morejo verjeti, a vendar je res, da našega sodelavca iz lesne strugar-ne Romana Lončariča ni več...!
Roman se je rodil 2. februarja 1958 v Strmecu pri Rogatcu. Izhaja iz kmečko-delavske družine. Otroška leta je preživel v Strmecu, osnovno šolo je obiskoval v Rogatcu in jo tudi uspešno končal. Šestnajstletni mladenič se je leta 1974 zaposlil v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini v lesni strugami kot vezalec modelov. Že takoj na začetku zaposlitve je pokazal veliko zanimanja in izreden talent za to delo, zato je že po enem letu napredoval do lesnega strugarja. To delo je opravljal z zanimanjem in natančnostjo. Bil je mojster svojega poklica in zelo dober tovariš, vedno pripravljen pomagati svojim sodelavcem.
Kot član industrijskega gasilskega društva v Steklarni je bil Roman zadolžen za voznika in vzdrževalca vo-
»Boris Kidrič«, ki ga je sindikat podelil to leto prvič.
Sodelavci želimo Jožetu, da bi še dolgo užival sadove svojega dela in še večkrat prišel med nas...!
NIKOLA BURSAČ
zil. Tudi to delo je prostovoljno, vestno in dobro opravljal, saj je bil med najboljšimi vozniki gasilskih vozil.
Da je bil vsestransko aktiven in prizadeven je dokazal tudi z izobraževanjem ob delu in tako leta 1984 opravil izpit za kvalificiranega lesnega strugarja. To delo je opravljal vse do svoje prerane smrti. Njegova življenjska pot se je tragično končala 8. avgusta letos na cesti Rogaška Slati-na-Celje.
Ob izgubi takega delavca in tovariša je bolečina še večja, ko pomislimo, da je zapustil ženo in dveletnega sina, ki se verjetno svojega atija ne bo nikoli spominjal.
Ob izgubi našega sodelavca, tovariša, prijatelja, gasilca, dragega moža in očesa je nastala velika vrzel, ki je ne bomo mogli nikoli popolniti. Romana bomo ohranili v takem spominu, kakršen je on v resnici bil. Bil pa je izreden sodelavec in prijatelj! STANKO KROFL
Zahvala
Ob tragični in boleči izgubi dragega moža, očka, sina, brata ter strica in zeta Romana Lončariča se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Hvala sodelavcem iz lesne strugarne, ki ste prvi prihiteli na pomoč v najtežjih trenutkih. Nelepša hvala industrijskemu gasilskemu društvu steklarne »Boris Kidrič«, ki ste ga z gasilskimi častmi pospremili na njegovi zadnji poti in hvala govornikoma sindikata ter gasilskega društva za izrečene besede. Hvala vsem za vence in za spremstvo v prerani grob.
Žalujoči: žena Milica s sinkom Benjaminom, mama, sestri Marica in Danica ter brat Miroslav z družinami ter tašča.
Kako in kam letos na sindikalni izlet?
Letos tri možnosti
Kot vsako leto tudi letos sindikat organizira v začetku jeseni izlete za delavce tozdov. Do sedaj smo na te izlete, ki so bili večinoma povezani z ogledom kakšne delovne organizacije, predvsem pa s spoznanjem kulturne in naravne dediščine naše ožje domovine, hodili ločeno po tozdih. Že lani pa so se na konferenci sindikata pogovarjali, in letos tudi sklenili, da izlete organizirajo malo drugače. Tokrat bi na izlet šli delavci vseh tozdov istočasno in sicer v soboto, 14. septembra. Vendar ne vsi po isti poti, pač pa so določene tri variante in lahko se prijavite za smer, ki vam najbolj odgovarja.
Zakaj takšna odločitev?
Že več let poslušamo razne pripombe, da organiziranje izletov po tozdih ni najbolj posrečena rešitev, predvsem za tozda Osnovna izdelava in' Kristal, saj imajo tako delavci premalo možnosti, da se srečujejo med sabo; preveč so zaprti v okvire svojega tozda, čeprav smo ena tovarna; in da so prav družabna srečanja tista, ki lahko delavce ene tovarne še bolj zbližajo. Vse to je bilo vodilo pri odločitvi konference, da letos izlete organizira drugače.
In kam naj bi šli?
Konferenca je pri izbiri poti za izlet imela res zahtevno delo, saj v Sloveniji skoraj da ni znanih krajev, kjer še nismo bili na izletu, dolgo potovanje z avtobusom v sosednjo republiko ali še naprej pa ne pride v poštev, ker je preutrujajoče. Na podlagi takšnih dejstev ter mnenja, da najslabše poznamo prav naj bližje kraje, je konferenca pripravila tri različne variante poti in sicer
1.	Rogaška	Slatina-Arboretum-
- Volčji potok - Kamnik - Velika planina-Šempeter (rimske izkopanine) -jama Pekel - Dobrna - Rogaška Slatina.
2.	Rogaška Slatina-Podsreda (grad, muzej) - Trebče- Kumrovec - Klanjec (Avguštinčičeva galerija - Stubica (spomenik Matije Gubca)-Trakoščan (grad, muzej)-Rogaška Slatina.
3.	Rogaška Slabina-Bistra pri Vrhniki (tehnični muzej) - Lipica (ogled kobilarne) - Škocjanske jame-Prebold-Rogaška Slatina.
Lastna udeležba za izlet je 1.000 dinarjev in jo je treba vplačati ob prijavi oziroma 5 dni pred izletom. Prijave z vplačilom lastne udeležbe bodo pobirali predsedniki osnovnih organizacij sindikata po tozdih do vključno ponedeljka, 9. septembra.
Podrobnejša navodila pa bodo razdeljena med člane kolektiva skupaj s prijavnim listom!
SINDIKAT
Posnemanja vredno..!
Zgledna
športno-
rekre-
acijska
rubrika
Sredi avgusta je bil v Savudriji enotedenski strokovni seminar za organizatorje športne rekreacije v organizacijah združenega dela. Organizatorji, ljubljanska Fakulteta za telesno kulturo, so me naprosili, naj bi udeležencem seminarja predstavil pomen in možen domet informacijsko-pro-pagandne dejavnosti, ki jo zmorejo glasila delavcev, bilteni in druge uveljavljene oblike medsebojnega obveščanja v združenem delu. Ker red-
no prebiram in analiziram desetine takih glasil, biltenov in drugih informacijskih medijev, dokaj celovito poznam, kako v združenem delu z njimi utemeljujejo, popularizirajo in pospešujejo športno-rekreacijsko udejstvovanje delavcev. Predstavil sem jim številne možnosti in tudi nekaj posrečenih, že uveljavljenih metod ... Pri tem sem se oprl tudi na dolgoletno sodelovanje pri urejanju časopisa »Steklar«, v katerem uredništvu ob sodelovanju nekaj zagretih športno-rekreacijskih delavcev ureja zelo kvalitetno športno in rekreacijsko rubriko. Takšno, ki je posnemanja vredna... Žal pa ni bilo med udeleženci organizatorja športne rekreacije iz rogaške steklarne Stipeta Pe-šiča, saj bi potem lahko ob njegovi pomoči drugim udeležencem dosti bolj nazorno svetovali, kako pridobivati sodelavce za zdravo športno rekreacijsko udejstvovanje!
Nesporno je, da mora imeti delavec določen motiv, da se odloči udejstvovati se v športno rekreacijskih oblikah. Najpogostejši je sicer človekovo zdravje, večja telesna vzdržljivost, sposobnost premagovati vsakodnevne delovne napore, nič manj pomemben pa je med motivi občutek psihične sprostitve, do katere prihaja v vseh oblikah športnega re-
kreacijskega udejstvovanja; tudi med človekovi starosti in fizični usposobljenosti primernimi tekmovanji. Toda, marsikdo na vse to ne pomisli, pa je zaradi tega sodelavce treba o vsem tem obveščati, jih na to opozaijati, jim svetovati udejstvovanje in še marsikaj...
O tem smo se pogovarjali v Savudriji! In, res je, v časopisu »Steklar« je mogoče najti marsikaj napisanega, ki bralcu odkriva te in še druge upoštevanja vredne motive ter ga spodbuja, redno skrbeti za svoje telesno in psihično sproščanje ter nabiranje novih moči za delovne ter umske napore.
V »Steklarju« najdemo uravnovešenost med sestavki, ki dokaj celovito utemeljujejo, pomembnost in koristnost športno rekreacijske dejavnosti steklarjev, in sestavki, ki poročajo o raznih tekmovanjih. In, kar je posebej vredno pohvaliti, vselej je mogo- * če prebrati, kdo so tekmovali in kdo je bil med najboljšimi. Če bi uredništvo in dopisniki le še pripisali imena tistih, ki sicer niso bili najboljši, a so vendarle sodelovali, bi se zaradi upoštevanja vrednega tekmovalnega motiva sčasoma odločil za medsebojno merjenje moči in sposobnosti še kdo med delavci, ki do sedaj še ni prišel v telovadnico, na športni teren,
ob Vonarsko jezero, v bazen ali na kegljišče! Človek se rad primerja, hoče se preverjati, koliko zmore, hoče biti boljši!
Ker bo delavčeva psihofizična sposobnost vse bolj pomembna tudi na delovnem mestu, pa naj le-ta opravlja pretežno fizična ali pretežno um-
Šport in rekreacija
ška dela, bomo v združenem djelu slej ali prej spoznali, da je vredno in koristno vlagati del ustvarjenega dohodka tudi v organizirano delavčevo športno rekreacijo. In, da bomo znali kar najbolj izrabljati za njeno utemeljevanje, populariziranje ter pospeševanje, pripravljajo v centru Delavske
enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu poseben enodnevni seminar o tem, kako urejevati v glasilu ali biltenu ozda športno-rekreacij-sko rubriko. Na njem bomo zanesljivo predstavili tudi primer, kako uspevajo to v rogaški Steklarni! DUŠAN REBOLJ
Ribičev vročina ni motila...
V vročih avgustovskih dneh je komisija za šport in rekreacijo steklarne »Boris Kidrič« organizirala medtozdovsko tekmovanje v ribolovu. Zmagal je tozd Osnovna izdelava, dočim je bil med posamezniki najboljši Jože Humski.
V moštveni konkurenci so sodelovali trije tozdi in sicer Osnovna izdelava, Kristal in Servisne dejavnosti. Tekmovanje je bilo kajpak na Vonarskem jezeru, med neusmiljeno sončno pripeko, tako da so nekateri temovalci dobili prav lepo obarvano kožo, pa ne rjavo, ampak bolj rdečo...!
Posebej zanimivo je bilo tekmovanje posameznikov, saj je sodelovalo nekaj zelo dobrih ribičev. Tudi tokrat so prijetno presenetili mlajši ribiči, saj je Roman Močnik zasedel drugo mesto. Za zmagovalca pa je vendarle treba znati nekaj več, pa je zato najizkuš-nejši in že veteran med ribiči Jože Humski slavil na koncu prepričljivo zmago.
Z avgustovsko zmago se je Jože Humski tudi poslovil od tekmovanja v športno-rekreacijski konkurenci, saj odhaja po dvaintridesetih letih dela v zasluženi pokoj. Toda, ribič ostane ribič, zato bo še naprej namakal trnek v našem jezeru in v bližnjih potokih. In, da je to res, je Jože obljubil, da bo naslednje leto pripeljal na tekmovanje ekipo upokojencev, kar bo vsekakor izziv za mlajše, tekmovanje pa bo še bolj pestro.
In prav razveseljivo je, da se na tekmovanjih pojavi tudi kakšen mlad, nov in dober ribič, saj potem z odhodom starejših ne zazevajo prevelike vrzeli ...
In kakšni so bili tekmovalni rezultati?
Ekipno: 1. tozd Osnovna izdelava 3.600 točk (Jože Humski, Slavo Močnik, Roman Močnik, Mato Sabljak, Anton Mikša in Jože Čoh), 2. tozd Servisne dejavnosti 2.250 točk (Anton Jug, Stanko Habijanič, Boris Firer, 3. tozd Kristal 1.025 točk (Rihard Melcer, Janez Poš in Anton Drofenik)
Posamično: 1. Jože Humski 1.650 točk, 2. Roman Močnik 1.475 točk, 3. Anton. Jug 1.400 točk.
Konec tekmovanja so prejeli najboljši pokale in diplome, obenem pa so si obljubili, da bodo marljivo trenirali za srečanje z ribiči steklarne Straža in Steklarne - Sijaj iz Hrastnika, ki naj bi bilo 5. spetembra.
STIPE PEŠIČ
l
Pestra pomlad v športno in rekreacijski dejavnosti
Šah, mali nogomet, srečanje
s »Celjani« in še kaj.
Komisija za šport in rekreacijo je za prve spomladanske dni pripravila bogat program športnih in rekreacijskih dejavnosti. Udeležba v njih je bila v primerjavi z udeležbo v prejšnjih letih zelo dobra in kaže na določen napredek...
Mednarodni šahovski turnir
V počastitev dneva OF in 1. maja so se zbrali že sedemnajstič šahisti vse Slovenije, sosednje Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, sodelovalo pa je tudi pet šahistov iz avstrijskega Wolfsberga. Vseh nastopajočih je bilo 72, med njimi tudi mednarodni mojster Zvonko Meštrovič, in devet mojstrskih kandidatov.
Šahisti so bili razvrščeni v štiri skupine po 18; štirje najboljši v vsaki skupini so se uvrstili v finalno skupino, ki je štela 19 najboljših, polfinalna skupina je štela 18 šahistov, bili pa sta še tretja in četrta skupina s po 17 šahisti.
Po pričakovanjih je s sedemnajstimi osvojenimi točkami zmagal mednarodni mojster Meštrovič, drugo in tretje mesto pa si delita Franc Pešec in Božo Štrucl s po štirinajstimi točkami.
V polfinalni skupini je zmagal Branko Sedlašek z 12 točkami. V tretji skupini je zmagal Maks Djurkovič s 14 točkami, medtem ko je bil naš Jovo Tišma tretji zli točkami. V četrti skupini pa je zmagal Franc Matijaš z 10 točkami, Branko Podhraški pa je bil z 9 točkami četrti.
Tekmovanje je bilo izredno naporno, saj je turnir trajal kar osem ur in je vsak tekmovalec odigral ta čas 33 partij. Zato so uspeli le tisti, ki so bili na takšno tekmovanje najbolje pripravljeni.
Ko sem vprašal zmagovalca turnirja mednarodnega mojstra Zvoneta Me-štroviča, kaj meni o turniiju, je pove-
dal, da je močno presenečen spričo številne udeležbe in kakovosti turnirja, pa tudi spričo prisrčnega sprejema ter tovariškega in športnega vzdušja. Zavzel se je, naj bi turnir Šahovska zveza Slovenije vnesla v svoj koledar.
Posebej moramo pohvaliti pobudnika tega turnirja in šahovskega entuziasta ali Zanesenjaka Jova Tišmo, ki ima največ zaslug, da je postal turnir tradicionalna prireditev in da šahovska igra v Steklarni ni zamrla.
Na Bledu dobro!
Šahovska zveza Slovenije in Šahovski klub Radovljica sta tudi letos organizirala na Bledu že tradicionalno sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije v šahu. Tudi letos je sodelovala na njem ekipa Steklarne, ki je zasedla med štiridesetimi moštvi 20.-25. mesto z 20,5 osvojenimi točkami.
Ponovno je bil v steklarskem moštvu najboljši Jovo Tišma, kije osvojil od 11 možnih 7,5 točk. Njegova dobra igra je prav gotovo spodbudila ostale naše šahiste, da so se srčno borili za kar najboljšo uvrstitev Steklarne. Škoda je le, da Jovo odhaja v pokoj, saj bo naslednje leto naše moštvo močno oslabljeno. Seveda pa šahisti upamo, da bomo Jova prepričali in da bo tudi kot upokojeni steklar sodeloval v našem moštvu!?
Na blejskem turnirju je zmagalo moštvo Iskre iz Kranja pred Ingradom iz Celja. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, tekmovalci pa so le preveč _ morali čakati med posameznimi partijami.
Kar šest moštev v malem nogometu!
Komisija za šport in rekreacijo je v začetku maja pripravila tekmovanje v
Nova knjiga v zbirki »Vrba« Prešernove družbe
Janov
krik
V zbirki Prešernove družbe »Vrba« je izšla nova knjiga »Janov krik«, ki je prvenec novinarke Marinke Fritz-Kunc.
JANOV KRIK je pretresljiva pripoved in izpoved o materi in njenem si-
malem nogometu med tozdi. Prvič so sodelovala moštva vseh temeljnih organizacij, kar je prijetno presenečenje. Prijetno je bilo tudi videti, da je posamezna srečanja spremljalo precej navijačev in da je bilo veliko bučnega, a športnega bodrenja. Seveda ni manjkalo tudi smeha, saj so bile tu in tam med tekmami situacije tudi zabavne, sproščujoče in kot nalašč za smeh.
Sistem tekmovanja je sicfer nekoliko daljši, toda igra moštev, da se pomerijo vsak z vsakim, je bolj zanimiva. Prijetno so presenetili igralci tozda Dodelava, ki so nastopili prvič in že dosegli dobre izide.
Zmggalo je s 16 točkami moštvo tozda Servisne dejavnosti pred tozdom Osnovna izdelava, ki je zbralo 12 točk. Tretji je bil tozd Dekor iz Kozja z 9 točkami, četrti tozd Kristal s 7 točkami, peto je bilo moštvo tozda Dodelava s 6 točkami in šesto, sicer zadnje, je bilo moštvo Delovne skupnosti skupnih služb s 5 točkami.
Organizacija tekmovanja je bila vzorna, vedenje vseh nastopajočih športno in tovariško, kakor se med sodelavci spodobi. Seveda so prispevali k temu tudi sodniki s korektnim sojenjem.
Letos športniki ŽTO Celje boljši...
Tudi letos smo se na športnem področju srečali delavci ŽTO Celje in Steklarne. Tokrat je bila njegov organizator ŽTO. In da bi zmanjšali organizacijske stroške, smo se tokrat srečali v Rogatcu, sodelovali pa so tudi delavci železniške postaje Žabok, seveda zungj konkurence.
Letos so bili športniki ŽTO Celje boljši. Zmagali so s tesnim izidom 5:4 ter prehodni pokal odnesli v svoje vi-
nu, pa tudi o našem času in družbi, ki ne zna v vsakem trenutku ponuditi dovolj tople, prave roke mlademu človeku, ko zaradi svoje stiske ali odvečne mladostniške energije zaide v težave. Zaznamovanost s prvim korakom v stranpot je tudi danes in med nami lahko grozljivo usodna. V ocenah, ki poudarjajo človeško prizadetost napisane pripovedi, beremo: » ... mogli bi reči, kako je to pisanje materin roman, roman neke njene življenjske tragike, njena drama - ne samo drama družbe, ampak nje same, Janove matere.« In dalje: »Pripoved je organizirana v postopnem naraščanju, kot ga narekuje rast strahu matere za otroka, rast boja za njegovo samostojnost in čvrstost, hkrati pa tudi za svojo podobo in svoje mesto v odnosu do otroka, poklica, prijatelja, socialne službe in sodobnega sveta v celoti. Izredno sodobna te-
trine. Upamo, da samo za letos!? »Celjani« so zmagali v namiznem tenisu med moškimi, v kegljanju med ženskami, v streljanju med ženskami ter v nogometu in šahu med moškimi, naši pa so bili boljši v streljanju med moškimi, namiznem tenisu med ženskami ter tenisu in kegljanju med moškimi.
Pripisati je treba še pohvalo za izredno prisrčen sprejem, ki so ga Steklarjem pripravili gostitelji. Gostje smo se počutili silno nespretne, saj so nas gostitelji vse obdarili, ker bi se jim s skromnimi darili lahko oddolžili tudi mi. No, upajmo, da bomo to »pozabljivost« z razumevanjem za to odgovornih delavcev naslednje leto popravili?!
Kaj pa rekreacija med dopusti in športni objekt?
Za konec še vprašanje: ali je kdo med vami, sodelavke in sodelavci Steklarne, že razmišljal o svojem aktivnem rekreacijskem udejstvovanju med poletnim dopustom? Lahko bi, namreč, organizirali vrsto dejavnosti, ki bi močno popestrile naš? življenje med počitnicami na iftoiju. Zato bi kazalo, da komisija za šport in rekreacijo razmisli o tem in pripravi za ta namen pogram aktivnosti in ga ponudi dopustnikom. Mogoče bi sčasoma tudi v tem uspeli...
Drugo vprašanje pa je, kako je s športnimi objekti oziroma s prostorom za našo rekreacijsko dejavnost? V Steklarni takih prostorov oziroma površin nimamo, morali pa bi kaj takega odločno zahtevati, četudi veliko stanejo. Je pač tako, da brez takšnih prostorov oziroma površin ni mogoče zagotoviti kakovostne rekreacije. Zato bi kazalo o tem resno razmisliti in tudi kaj ukreniti!
STIPE PEŠIČ
ma, občutljiva zaradi vprašanja mladostnika, ki raste v ubijajočem pritisku zahtev vseh vrst, občutljiva zaradi vprašanja intelektualke - matere, ki se v prijemu še težjih zahtev bori kot žival za svojega mladiča.« Marinka Fritz-Kunc je za doživeto in prizadeto upodobitvijo duševnih stisk Janove matere izpovedala, da s prvencem JANOV KRIK pogumno stopa - z dosedanjega novinarskega poklica - tudi na pisateljsko pot, ki lahko vodi v širok krog bralcev.
Knjiga ima 195 strani, izšla je v nakladi 3000 izvodov, tiskana je na brezlesnem papirju in ovita v trde platnice, formata 13,5x22 cm. Cena je 1.520,00 dinarjev, za člane Prešernove družbe - naročnike Redne koledarske zbirke pa 1.180,00 dinarjev.
Knjigo dobite pri tovarišu Obrado-viču!
Za razvedrilo
Nagradna križanka št. 129
steplap	PRAVO-SIAMA VERSPA POdQ/JA	/{ARAVP/ cur, /MST/Pp/	S7RA/J PRED vastopoh	/Ul PA A A/A S/C/L/J/	SPUP/A/A ŽUŽEIP	tič.Ztfj-A/£C	AMPER	f/EJA taep Dežel	STEPLA/	PPVAŠp/ SPLAiA- TELJ C P RS 70)	P/7AJ- SPO GLAS- Ö/LO	/V4V/64- C/JSPA V A PRAVA	TEPOČ/- NA PA 4M/L/N-VPÖ4RVE	CLoVEP NA STRAŽ/
/OM 14 A/VANJE D/JAPOV									Depoa /TAL /)STfiO-//OM				•	
LETEN- JU).							POPO A s p/scAUe/							
E ORECA SNOV						POVELJAR /1AJMA PEPA								
UPA A V H/) ENOTA V seRaNj/ GRc/J/					P/SEC VESELO-/SEP						PR/LO R/f/sPE POMep/ci	C		
					Slov L „s. SAtUC/SCČ						KOS			
Peka steeop				SlOV- FUM J>NO /EPE						MRVA /GDAiN/A part IVIAVSC SM TtfJ/				
G7EPL4R	slov-POL/T/P /p ?/SATELJ C/VA/J ,	REPA J PODZEMLJU U S7A£/ Gßc/Ji	MAJAMA POl/EPA TEPOC/Ne NALOG									A/ATfi/J Delavec pa Dn/n/		
S EU PA/O /ME ZA PANON. N/Ž/NO									AVTO H 070 JtVsTi/O 70GOAE-				Polmer P0i/7/V-PA ELEP- rfiopA	
VRST/) SOtfE								PEVPA Po//o/Jr SANČN/ PREDAL						SLAVNO MESTO jorda- n/je
PON7/— /JENt							S//A/JSPO MESO MANJ Por E A.'a							
SPREM- LJEVALEC Doga E P OSA					GA/L V/PA	ŽLAHTEN P//AJ					NOM,- NRT/V			
						E/JAP/ /AP/					f/%			
VRSTA bčSEt>A/c_ UGANPE									SULTA- /JOV razsul					
JUG. #AÜ02>. 4Rfvj/)				S TE PL. /zdELEfi				STEPLA/,	MUSL/-A/At/sPo s/ero P/S At o					
Med reševalce nagradne križanke št. 129 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev!
Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri ' tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 129. Rešitve je treba oddati najpozneje do 16. septembra.
Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 128 takole: prvo nagrado 300 dinarjev prejme Alma Pelko, drugo nagrado 250 dinarjev prejme Nada Polajžer, tretjo nagrado 200 dinarjev pa prejme Dolo Škorjanc. Vsem nagrajencem čestitamo!
Rešitev nagradne križanke št. 128 - vodoravno: Karpati, pagoda, Union, skomina, statik, alibi, B, telo, obred, ser, on, pepelnik, DE, San, pirat, iris, elita, aspekt, natikači, pasta, Otokar, Štirn, N, sipa, Kirk, Iri, aki, karate, Cie, čar, boksar, Asa. UREDNIŠTVO
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica, talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna Boris Kidrič in Steklarska šola v nakladi 2000 izvodov. Tisk ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača!
«