Ameriški astronavti Armstrong, Aldrin in Collins so družno z obsežnim štabom strokovnjakov 1 najrazličnejših področij, pretekle dni opravili doslej najzahtevnejši podvig v zgodovini vesoljih raziskav. S prvimi korald Armstronga in Aldrina po Luni se je začelo za človeštvo novo obdobje — obdobje nadaljnjega osvajanja vesolja, za kar ima nesluten napredek elektronike *n drugih znanosti nedvomno naivec zaslug
K . doseženim uspehom je' predvsem pripomogla izrazita ’ tržna usmerjenost naše proizvodnje in čedalje močnejše dolgoročno proizvodno in poslovno ; .povezovanje našega podjetja z domačimi in tujimi partnerji.
Ker je danes v našem gospodarstvu nelikvidnost osrednji problem, nas zanima, kakšen je v tem pogledu položaj vašega podjetja?
Nelikvidnost. tare tudi naše podjetje, in seveda vpliva na proizvodne' stroške. Toda povedati je treba, da imamo dolžnikov še enkrat več kot upnikov in da potemtakem
Vrednost izvoza našega podjetja bo letos znašala 13,5 milijona dolarjev, od tega bo na konvertibilno; področje odpadlo približno 75 odstotkov. Vrednost lanskega izvoza je bila 11,5 milijona dolarjev. Raste izvoz v celoti in še posebej na konvertibilno področje, kjer je delež lanskega izvoza znašal približno 70 odstotkov: Dežele konvertibilnega področja; v katere izvaža
(Dalje na 6. strani)
Nekaj misli o konkretizaciji odgovornosti v interni zakonodaji delovnih organizacij
V zvezi z dopolnitvijo interne. Zakonodaje v gospodarskih delovnih organizacijah'pri realizaciji ustavnih Sprememb in ostale Zakonodaje, bp treba dokaj bolje in konkretneje od dosedaj postaviti odgovornost, tako članov organov upravljanja, izvršilnih organov in seveda tudi ostalih, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, pri. čemer je treba še posebej omeniti' odgovornost strokovnih služb. O tem se zadnje čase tudi piše v našem dnevnem r tisku in tudi obravnava, na raznih nivojih. Dani so celo predlogi, da bi se odgovornost uredila s posebnim zakonom.	;	.	..
če še ustavimo pri sami ureditvi odgovornosti članov organov upravljanja, se bo ta po mojem mnenju ureje-' vala le s statutom in ne ž zakonom, četudi, kakor sem že .navedel, so padli predlogi”, da bi morali to urediti z zakonom. Z zakonom bodo .¡urejena, odnosno so že;, sedaj v bistvu urejena in podana le načela za Ureditev postopka za odpoklic-članov organov upravljanja, s čemer se konkretizira tako posebna oblika odgovornosti članov organov upravljanja. Po;vseJ-verjetnosti-pa kaj'.; več, kakor to, da bomo -y,internih abtifi lahko zaostrili odpoklic .elanov organov upravljanja; in odpoklicanim članom organov upravljanja onemogočilijdoločen čas. ponovno kandidiranje v organih upravljanja, odnosno : prevzeti' določeno vodilno deldvno mesto v isti delovni organizaciji, ne bo niti možno glede odgovornosti konkretizirati. Zavedati se je. treba; da je delo v organih upravljanja prostovoljno, da člani organov upravljanja odločajo v večini primerov po predlogih strokovnih služb, da za odločanje niti niso, vsaj večina, kvalificirani, zaradi česar se težko zamislim kakšno drugačno ureditev odgovornosti članov organov upravljanja za sprejete odločitve. Seveda mi je pri tem stalno pred očmi tudi pravna gotovost članov organov upravljanja.
Drugače pa bo to z izvršilnimi organi, pa bodisi s kolegijskimi ali individualnimi izvršilnimi organi, to je direktorjem. Prvenstveno bo treba točno definirati pravice in dolžnosti teh organov, ki jih bodo'imeli v smferi izvajanja poslovne politike .podjetja, ki jo bo sprejel delavski*svet podjetja. Nikjer ni rečno, da dela v kolegijskih izvršilnih organih, ne bi bilo možno posebej nagrajevati. Poleg tega še tudi pojavlja določeno
(Dalje na 5. strani)
ESE
ES
ES
ES
SB
BS
BS 53 BS
sm
«a
eai
■ B H9
Iz montaže elektromotorjev v Železnikih
»Iskra« danes in jutri
Močan člen v verigi našega gospodarstva
V časopisu DELO je bil 19. julija objavljen razgovor novinarja Aleksandra Javornika z gen. direktorjem ZP ISKRA Kranj — Vladimirom Logarjem. Zaradi aktualnosti objavljamo članek v celoti.
Med pomembne delovne organizacije v SR Sloveniji, ki predstavljajo tako rekoč ključne člene v verigi našega gospodarstva in ki naj bi predvsem vlekli gospodarski razvoj naprej,, sodi nedvomno »Iskra«. »Iskra« je v preteklem obdobju izvajala veliko rekonstrukcijo in v njeno modernizacijo so bila vložena velika sredstva^ Rezultati niso izostali; odsevajo predvsem V povečanju produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Obeta se . ji . tudi lepa perspektiva. Po prvih ocenah srednjeročnega piana, ki ga v podjetju intenzivno pripravljajo, ocenjujejo, da bi vrednost njene proizvodnje v 1,1975 dosegla okoli 3 milijarde (novih) din. Izvoz pa bi dosegel 40 do 50 milijonov dolarjev, število zaposlenih delavčev bi se dvignilo na prek 20 tisoč. O današnjih dosežkih »Iskre« in njenih problemih smo se pogovarjali z njenim generalnim direktorjem Vladimirom Logarjem.
Kakšen je v obdobju splošne gospodarske, kon-jukture položaj Iskre na domačem in mednarodnem trgu, kakšni so vaši proizvodni in poslovni rezultati?
Proizvodni in poslovni- rezultati so dobri. V prvem letošnjem poletju je vrednost . naše proizvodnje znašala 600 milijonov dinarjev, kar je ža 37 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Tudi. prodat, ja naših izdelkov se razvija nemoteno in zaloge padajo.
Proizvodnja narašča predvsem na podlagi večje produktivnosti dela. Cene sb v glavnem niso spremenile, pri nekaterih izdelkih, npr. pri elementih pa so se celo znižale. Glede osebnih dohodkov je bila »Iskra« pred leti na dnu lestvice industrijskih pa-' nog v Sloveniji. Zdaj pa Smo 1 že ;na povprečju industrije Slovenije, saj .so., osebni, dohodki v mesecu maju v pov-' prečju znašali Í060 dinarjev. Kljub omenjenemu povečanju pa skrbimo tudi. za sklade. V združenem podjetju veljáv-no povprečno razmerje v delitvi je 80:20 v korist osebnih dohodkov;
Iskra v veliki meri kreditira druge delovne organizacije.
Že prej ste omenili, da so vaši letošnji uspehi tudi plod izrazite tržne usmerjenosti vaše proizvodnje. S tem v zvezi bi bilo zanimivo pogledati vaše izvozne rezultate.
Razgovor z direktorjem »Elementi:« ing. Vladimirom Klavsom
Uspešno poslovanje
Omlljenje
nelikvidnosti
Federacija bo poravnala milijardo obveznosti — Olajšan reeskont kreditov za izvoz, hkrati pa ostri ukrepi za vračilo kreditov.
Polletje je minilo in bralce bo zanimalo kako je v tem obdobju poslovala Tovarna elementov za elektroniko?
Rezultati polletnega dela Tovarne elementov so ugodni. Dinamični plan proizvodnje je bil izpolnjen i 102 S tem je izvršeno 48 % letnega plana, ki je pa za 50 % višji od realiziranega plana v letu 1968. Ugotovljeni indeks storilnosti na zaposlenega je napram lanskemu narastel na 138.
Ker smo v obdobju splošne konjukture in so vsi naši izdelki bili sproti prodani, so tudi ostali poslovni rezultati dobri. Ce bo še drugo polletje vsaj približno tako uspešno, računamo, da bo tovarna z ustvarjenim dohodkom v letošnjem letu lahko pokrila svoje obveznosti, kar že več let nazaj ni bilo mogoče. Nadejamo se celo, da bo pri tem še celo .nekaj ostalo za interne' investicije in ostale potrebe, ki se krijejo, iz fonda za prosto razpolaganje.
Taki poslovni rezultati so bili doseženi ob izrednem zalaganju celega kolektiva, ki se je zavzel, da sedanjo konjuk-turo izkoristi čim bolj je mogoče in da si z ustvarjenimi sredstvi izboljša svojo proizvodno bazo, osnovo za svojo perspektivo.
Menite, da bo letošnje poslovno leto tako uspešno, da bo Tovarna elementov lahko prešla na nadaljnje povečanje proizvodnje?
V tem pogledu sem optimist in vsestransko delujemo na tem, da bi tudi v naslednjem letu nadalje povečevali proizvodnjo. To je namreč najbolj realna pot za uvajanje sodobnejših proizvodnih postopkov, zniževanje lastne cene in uspešnejše osvajanje tujih tržišč. Želimo si le, da bi splošna konjuktura še trajala in da bi se v doglednem času uspeli razviti v tehnično in poslovno sodobno tovarno. Pri teh naših načrtih nas pa najbolj ovirata splošna jugoslovanska nelikvidnost in pomanjkanje kapitala za hitrejšo modernizacijo proizvodne opreme.
Kako se uveljavljate na izvoznem področju in kje so vaši potencialni kupci
Zaradi poznane situacije na jugoslovanskem trgu v pogledu elementov je jasno, da se moramo odločno preusmeriti na izvoz. Tu smo dosegli že lepe rezultate predvsem na področju uporov in potenciometrov. Trudimo se, da dosežemo z nadaljnjo modernizacijo isto še na ostalih proizvodnih področjih. Od fakturiranih 40,570.000 N din je bilo za 7,720.000 N din naših izdelkov prodanih v inozemstvo. Naši glavni kupca so za enkrat v Angliji, Ameriki, Italiji in Zahodni Nemčiji. Z izvozno službo PSO pa delujemo na tem, da se plasiramo
še v skandinavskih deželah in v preostalem izvozno interesantnem svetu. Izvažamo pa ne samo končne izdelke.. Poznano je, da smo pred leti zgradili v Indiji tovarno za keramična telesca in upore. Letos smo v Indijo prodali dodatno opremo, obenem pa je pred nami več arasžma-nov, ki naj bi privedli do izvoza naših tehnologij in opreme za proizvodnjo elementov.
Al potrošnja elementov na domačem trgu stagnira?
Potrošnja v Jugoslaviji ne stagnira, nasprotno hitro raste. Pač pa si je predvsem El izgradija lastne tovarne za elemente in že delno sama krije svoje potrebe. To sicer za nas ni ugodno, vendar razvoj tehnike v svetu gre hitro in neusmiljeno svo-. jo pot, kar so med drugim tako zgovorno dokazali Američani s svojim tehnično dovršenim poletom na luno. Na našem področju "pa se'ta razvoj kaže .npr. v tem, da smo se pri proizvodnji uporov približali svetovni ceni šele pri proizvodni kapaciteti cca. - 300,000.000 uporov na leto. Pri tem pa moramo ugotoviti, da so celotne potrebe vsega jugoslovanskega trga komaj 70,000.000 letno. Te številke jasno kažejo, da so minili časi, da.bi proizvajali samo za domači trg in hoteli od tega celo živeti. Racionalno proizvajati elektronske elemente je možno le v serijah, ki so normalno daleč večje od celokupnih potreb v Jugoslaviji in je orientacija na izvoz absolutno potrebna ih edino perspektivna.
Dne 24. julija so okrog 16. ure delavke popoldanske izmene v galvamaki sežanske tovarne opazile plamene na strehi Skladišča kemikalij. V hipu je nastal močan požar, ki Se je širil s strahotno naglico. V nekaj minutah je bilo v plamenih celotno skladišče kemikalij in sosednji prostor, kjer je bila vskladišče-na rabljena embalaža, črn dim in več deset metrov visoki zublji so bili vidni iz vse okolice.
V izredno kratkem času so prišli na pomoč gaslici sežanske prostovoljne čete, ki jih je vodil bivši član kolektiva Franc Ukmar. Z izredno požrtvovalnostjo so uspeli omejiti požar, da se ni razširil naprej na galvaniko, ki je v neposredni bližini in dalje na glavno stavbo.
Med prvimi, ki so priskočili na pomoč pri gašenju požara se je posebno izkazal tov. Smiljan Groznik, ki je s svojo prisebnostjo mnogo prispeval k temu, da ni prišlo do hujše katastrofe. Izkazali so se tudi drugi člani
Kdaj bodo oddelki iz Linhartove preseljeni v Stegne?
Priprava prostorov v Stegnah se je res zavlekla, tako da se bomo predvidoma selili v septembru. Nova lokacija bo scer rešila določene probleme, ne pa vseh v kolikor ne bo celo odprla nove, predvsem zaradi velike oddaljenosti od dobrih prometnih zvez. Dogovarjamo se z Ljubljana Transportom, da bi tudi Stegne dobile končno redno avtobusno zvezo.
Kaj predvidevate za nadaljnjo rast Tovarne elementov?
Lotili smo se sistematično dela na 5 letnem planu razvoja tovarne in ko bomo tega izdelali se bomo lotili še 10-letnega plana. Za naše proizvodno področje se namreč že vrsto let napovedujejo velike spremembe v smislu uvajanja mikro elektronike itd. Zato je za našo tovarno dobro začrtan program razvoja še toliko bolj bistven. Naši načrti in prizadevanja gredo za tem, da bi bili vedno ria tekočem s kvaliteto in ceno vsaj v evropskem merilu. Da bomo to tudi vedno dosegali bomo morali v naslednjih letih kar najbolj Smotrno gospodariti z ustvarjenim dohodkom in predvsem ustvariti proizvodno bazo, ki bo vedno v stanju dati tako sodobne izdelke, da jih bo tudi v izvozu možno plasirati. To pa bo mogoče le, če bomo poleg proizvodnih kapacitet zagotovili tudi ustrezen, dovolj kvalificiran, kadrovski sestav.
-C-
kolektiva, ki so prihiteli na pomoč iz Sežane in bližnje okolice. Na pomoč so priskočili tudi vojaki sežanskega obmejnega garnizona in drugi prebivalci Sežane.
Požar je trajal intenzivno okrog dve uri. V manjšem obsegu ' pa še pozno v noč. Pravega vzroka požara še niso uspeli ugotoviti. Te dni je na Krasu huda vročina, zaradi katere lahko pride zelo hitro do požara, saj zadošča že majhna iskra da pride do vžiga.
Pri požaru je popolnoma zgorelo skladišče kemikalij, nekaj orodij in precejšnja količina zabojev in druge odpadne embalaže, škoda, ki je nastala pri požaru še ni ocenjena. Zaradi silne vročine so se stopile ventilacijske ceivi in del električne instalacije v galvaniki, tako da je ta začasno onesposobljena za proizvodnjo.
Strokovne službe so takoj drugi dan prilagodile proizvodnjo tako, da bo čim manj zastojev zaradi izpada galvanske. Računajo, da bo galva-
Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo v čim krajšem ro-kuku poravnal dospele obveznosti federacije do investicij in do sklepa za kreditiranje izvoza opreme. Gre za približno milijardo . dinarjev, ki bo na denarnem tržišču vsaj do neke mere pomagala vzpostaviti »verigo« plačevanja v gospodarstvu. Ta veriga se je pretrgala zaradi pomanjkanja gotovine v gospodarstvu in bankah, ki ga je deloma povzročilo tudi nepravočasno plačevanje dolgov federacije.
Poleg te ugodne novice z včerajšnje seje ZIS je viceguverner Narodne banke doktor Branko čolanovič sporočil bančnikom, ki so se danes udeležili seje upravnega odbora Združenja bank' Jugoslavije, še eno razveseljivo novico. Rekel je, da bo Narodna banka ne glede na dosedanje omejitve reeskontira-la vse kredite za proizvodnjo opreme in ladij, če se dokaže,.da je to blago namenjeno izvozu. Praktično to pomeni, da bo na vsak .dinar kredita, ki ga bodo odobrile poslovne banke podjetjem v te namene,. emisijska ustanova avtomatično nadomestila pol denarja. Ta reeskont bo prišel v poštev za opremo, ki se dobavlja na konvertibilno tržišče; ob dokazu, da je tuji kupec položil najmanj 10 odstotkov predujma v devizah.
Čolanovič je povedal, da bo Narodna banka podaljšala
tovarni
nika usposobljena za proizvodnjo v roku 5 do 6 dni.
Težji problem bo z nabavo lakov in drugih kemikalij, ki so zgorele, posebno tistih iz uvoza.
ing. Srečko Grmek
Ob nezgodi, ki je prizadela tovorno radijskih sprejemnikov v Sežani, je iz RIZ — tovarne televizijskih sprejemnikov v Stanju prišla brzojavka naslednje vsebine:
Globoko nas je prizadela nesreča, ki vas je doletela. Naša delovna organizacija, v Stanju vam je pri tem pripravljena pomagati. Javite se nam po telexu na 23725.
Sindiikailna podružnica RIZ —■ tovarne TV sprejemnikov Stanj
Op. uredništva:
Upajmo, da bodo zgled kolektiva slunjske tovarne posnemale tudi druge organizacije ZP1 >
tudi veljavnost že odobrenih kreditov za pšenico, nato pa je prišel na dan še z enim, za banke neprijetnim sporočilom. Gre za nove ukrepe -Narodne banke za utrditev poslovne discipline, pri katerih bodo vztrajali do kraja. Zahtevah bodo takojšnjo izterjavo kreditov, ki jih poslovne banke neredno vrača-: jo. Disciplinski ukrepi so naperjeni tudi proti falsifika-tom, s katerimi nekatera podjetja »dokazujejo«, da imajo pravico do izvoznega kredita, čeprav sploh niso izvozila blaga.
Novi ukrepi se neposredno > tičejo problematike, ki jo je dal na dnevni red upravni odbor združenja bank pred vsemi drugimi institucijami v* državi. V pretres so vzeli vzroke nelikvidnosti bank in podjetij na podlagi dveri tehtnih študij, katerih eno je pripravil inštitut za zunanjo, trgovino v Beogradu.
Predstavniki bank so ponovno opozorili na~ znane vzroke nelikvidnosti v gospodarstvu — nepokrite investicije, izgube podjetij, pri tem pa so sprožili tudi nekatere koristne predloge, kako bi premagali sedanje pomanjkanje gotovine v gospodarskih organizacijah. Sodijo, da je treba s strogimi predpisi zagotoviti kontrolo in plačevanje opravljenih investicijskih del in s posebnim ukrepi v deviznem režimu vplivati na to, da uvoz raznega blaga ne bo prinašal uvoznikom tako visokih zaslužkov. Da bi spodbudili republike in občine k reševanju problema, ki ga ustvarjajo izgube v gospodarstvu, bi bilo treba ukiniti obveznost podjetij, ki imajo v poslovnih knjigah primanjkljaj, da plačujejo prispevke v proračune. Prav tako poudarjajo, da bi bilo treba že enkrat učinkovito zagotoviti, da bodo solidna podjetja laže prišla do svojih terjatev.
Zvezno skupščino, ki bo v jesen razpravljala o tej stvari, bo upravni odbor opozoril tudi na dejstvo, da poslovne banke spet redkeje prihajajo v položaj, da bi bile poslovne. Država čedalje bolj predpisuje, kako je treba uporabljati bančna sredstva, in sicer v dolgoročne namene, kot so izvoz opreme, stanovanjska graditev, kmetijska proizvodnja ipd. Praktično se zdaj, čeprav je ukinjen »državni kapital«, skoraj vas sredstva bank obravnavajo kot »kapital«, s katerim razpolaga država. Da bi bil položaj še slabši, so banke s tem prisiljene dajati kredite na daljše roke, kar hromi obratna sredstva in zmanjšuje že tako neugoden koeficient njihove cirkulacije v go-spodarstvu.
(Delo, 18. 7. 1969)
■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■(»■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Požar v sežanski
Vedno širša mreža servisov Naša nabavna
Banja Luka dobila moderen servis ISKRA	;	OCjaVUOSt V jlllliJU
Napori. Prodajno servisne organizacije za razširitev lastne servisne dejavnosti v državi so letos izredni. Tako je PSO odprla spomladi nova servisa v Nišu in Prištini, minuli teden pa v Banja Luki.
Zlasti slednji servis je izredno. pomemben, saj izpolnjuje dosedanjo vrzel v tej dejavnosti na celotnem področju Bosanske Krajine. Ce upoštevamo tod še dokaj nerazvito področje z ogromnimi prodajnima možnostmi, potem je razumljiva poteza PSO, da se naše podjetje uveljavi na tem področju, naj-prvo z moderno urejenim servisom, kasneje pa še s samostojno prodajalno naših izdelkov.
Minuli teden je bila v. Banja Luki majhna slovesnost, ki so jo oznanjali že živo pisani lepaki o otvoritvi našega servisa v ulici Danka Mditro-va 27, v novem delu mesta, na desnem’bregu reke Vrbas.
■ Svečani otvoritvi so prisostvovali pomočnik direktorja PSO inž. Simon Primožič, direktor trgovinske mreže PSO Jože Cvar,_ predstavniki občine Banja Luka in obrata EI-Ndš »Rudi Čajevec« ter člani našega predstavništva v Sarajevu.
Otvoritveni govor je imel direktor Sarajevske Miuaile ISKRA Emir Soffcič, ki je prikazali izredne • napore našega podjetja za razvoj' elektronike v državi in še posebej ' proizvodov za slpiošno rabo, hkrati z razvojem servisne dejavnosti, tako da imajo kupci možnost 'hitrih in. cenenih popravil tar s tem jamstvo za trajno uporabo
naših aparatur. Povedal je, da je naše podjetje organiziralo moderen servis, ga opremilo s sodobnimi instrumenti, tako, da bodo tehniki servisa kos vsakim tudi najbolj zamotanim popravilom.
Vsekakor bodo ta popravila aparatur najcenejša, ker bo čas ugotavljanja napak zaradi uporabe množice sodobnih paratur in instrumentov najkrajši.
Po končanem govoru di-rektorja Emira Softiča so si gostje ogledali servisne prostore, ki merijo približno 200 m2. V servisu “je zaposleno trenutno skupaj 5 delavcev, šef servisa jeStevo Novakovič, tehnika pa Ivo Ojdanič in Ivan Domazet. Sedanje, število' zaposlenih pa ni dokončno. Ko se bo servis uveljavil, bo nedvomno naraslo število servisnih storitev, s tem pa se bo tudi povečalo število zaposlenih strokovnjakov.
Po pripovedovanju domačih gostov je novi servis sedaj najlepši in najsodobneje urejen v Banja Luki zato ni dvomita, v njegov hitri napredek in finančni uspeh. Nedvomno pa je, da bo z razširjano prodajno mrežo t. j. našo industrijsko prodajalno še bolj zaživel, hkrati pa jo bo tudi organsko dopolnjeval.
V novem servisu so tehniki kvalificirani za popravila vseh vrst radijskih in tetem-1 zijskih sprejemnikov, gospodinjskih aparatov, električnih vrtalnih strojev, kasneje pa bodo popravljali še izdelke iz panog telefonije. Servis ima na vodjo lasten kombi z mobilnimi aparaturami in in-
strumenti za popravila na terenu. Njegov okoliš popravil bo celotno področje Bosanske Krajine. Sarajevski servis bo tako močno razbremenjen s tem pa se bo tudi kvaliteta njegovih storitev v neki meri izboljšala, popravila pa bodo tudi hitrejša.
In še nekaj, kar je pravzaprav najvažnejše: Pri izbiri strokovnjakov za servis je imela srečno roko. Pridobila je za nov servis strokovnjake iz nekdanjega razpadlega servisa RUDI ČAJEVEC, ki že vrsto let temeljito poznajo servisno dejavnost, poleg tega pa so bili tudi pri nas na ustrezni praksi.
Marjan Kralj
Po poročilu Nabavne organizacije za minuli-mesec je jeseniška ŽELEZARNA precej izboljšala dobave zlasti dinamo trakov. Poleg tega pa je sprej ela še riaša povečana naročila hladno valjanih trakov za tretje trimesečje. Zataknilo se je edinole pri dol bavi brušenih jekel, tako da je morala NO nekaj pozicij, tega materiala stornirati in išče ponudbe iz tujine.
Večji problem je s tovarno BORIS KIDRIČ iz Nikšiča, ki nam dolguje hladno valjane trakove še za drugo trimesečje.' Valič stalnim urgencam dobave še sedaj niso stekle.
Panoga • neželeznih materialov to pot ne poroča o nekih zastojih pač pa panoga 119. Tovarna ELKA dobavlja na-
ročene žice v redu, medtem ko je tovarna FKS Svetoza-revo v delnem zaostanku. Zastojev pa naše tovarne ne občutijo, ker imamo pri naših servisnih podjetjih enomesečno zalogo teh materialov. Dobave drugim elektroizola-oijsknh materialov potekajo v redu in mi težav.
Podobno je s panogami 117 — 120. Naročene pošiljke dotekajo v redu in brez zastojev. Omembe vredna je le ponudba podjetja LESNINA iz Ljubljane, oddelka za embalažo in paietizacijo v transportu, ki ima proste kapacitete in ponuja našemu podjetju izdelavo lesene embalaže in transportnih palet po konkurenčnih cenah. NO obvešča s tem naše organizacije, če imajo potrebe po teh izdelkih, naj se povežejo s tem podjetjem neposredno ali pa prek NO.
Glede uvoza reprodukcijskega materiala in surovin poroča NO, da je uvozila v minulem mesecu za nekaj več kot 11 milijonov ND blaga in s tem izpolnila junijski plan z 80 %. Šestmesečni plan je izpolnila s 129 %, letnega pa s 47%, Junijska realizacija uvoza je majhna, kar pa' je fiktivno, ker gre samo za obračunan znesek, dejanski uvoz pa bo po končanem obračunu precej večji- ,.
V celoti je NO naročila v tujimi blaga za nad 150 milijonov ND po vseh režimih, kar pomeni, da so vsa devizna sredstva angažirana po planu uvoza. Po oceni NO so delno to že tudi naročila, ki bodo realizirana šele v ha-slednjem letu.
-KM-
Z novim servisom PSO v Banja Luki bodo potrošniki naših izdelkov pridobili bogate možnoštrza strokovna popravila izdelkov, ki jih uporabljajo.

Pereči problem osebnih dohodkov
Strokovna'komisij a ZSJ za družbenoekonomske odnose je izdelala krajše gradivo o perečih problemih osebnih dohodkov (Aktualni problemi ličnih dlohodaka iž rad-nog odnosa). Gradivo vsebuje.* v prvem delu nekatere bistvene kvantitativne tendence v gibanju osebnih dohodkov Jn kvalitativna spoznanja, ki izhajajo iz analiz dn tez dr: Šeferja, dr. Korača, dr. Novaka dn drugih. V drugem. delu gradiva pa je pregled 1 in kratka obrazložitev osnovnih problemov v zvezi s politiko . osebnih dohodkov. Gre za problème, ki izhajajo fc 'spoznanj kvantitativnih te-°Wj o denarju — midifiiei-jrame Kesenove temelje emač-ne o splošni gladini Ceh (odstavki o izvoru (nestabilnosti) — jn znana stališča sindikatov o pogojih gospodarjenja, o minimalnih oseben dohodkih, o usmerj.ata.ju «n dogovarjanju oziroma ne-, katerih poskusih praktične vrednosti.
Pohvalno je za gradivo zlasti to, da Skuša — med vrsticami — prikazati politiko osebnih dohodkov kot eno najpomembnejših determinant globalnega ravnotežja v narodnem gospodarjenju. K takemu gledanju lahko dodamo še vpliv osebnih dohod-ikov (na določanje- paritetnih odnosov dinarja nasproti ostalim valutam. Ta neposredno še veča pomembnost kot aktivnega čmiteija globalnega gospodarskega ravnotežja, ki je po nekaterih zadnjih zunanjih znakih resno ogroženo. Politiko osebnih dohodkov torej lahko pfesoj amo kot enakopraven instrument v monetarni politiki, v politiki .domačega povpraševanja in končno tudi v politiki zunanjih menjalnih tečajev. .
Gibanja osebnih dohodkov moramo seveda presojati v zvezi z ostalimi gospodarskimi gibanji. Gradivo posreduje dinamiko osebtaih dohod-
kov in življenjskih stroškov za tri mesece letošnjega teta in ugotavlja, da je dinamika rasti .nominalnih osebnih dohodkov občutno živahnejša in da osebni dohodki tako presegajo rezultate gospodarjenja.
, Ugotovitve gradiva glede navedenih problemov so, da so bili pogoji gospodarjenja — ki opredeljujejo dohodek in s tem v največjd meri tudi osebni dohodek — v preteklem letu izboljšani. Ostali pa so problemi pridobivanja dohodka,' vezani1 na delovanje deviznega sistema, odnosov med bankami in gospodarstvom ter na formiranje cen. ..
Iz gradiva izhajajo še'naslednji problemi:
V pogojih dinamičnega razvoja ni opravičljiv premik delitve dohodkov . v korist osebnih dohodkov. Nivo akumulacije se' je namreč v tem dinamičnem razvoju — po ugotovitvah gradiva — že
približal spodnji meji, nelikvidnost mnogih gospodarskih organizacij pa se povečuje zaradi neprimernih osebnih dohodkov v primerjavi z rezultati gospodarjenja.
Med bistvenimi .žarišči splošnega povečevanja osebnih dohodkov je zagotovo večanje življenjskih 1 stroškov. Neka analiza je pokazala, da je v preteklih desetih letih na večanje rasti osebnih dohodkov vplival (najbolj porast življenjskih stroškov, šele na dragem mestu je rast popreč-1 mih realnih osebnih dohodkov, na tretjem pa zaposlenost itd. Rast življenjskih stroškov je v zadnjih mesecih tako intenzivna, da postaja- ¡njihovo nadomeščanje v politiki osebnih dohodkov centralni - problem.
Bistveni vzrok za večanje življenj sikih stroškov je po avtorjevem mnenju v instra-mentariju gospodarskega sistema. Davek na promet je npr. nesorazmerno bolj povečan od osebnih dohodkov. Enako velja za lokalne prispevke, takse ipd. Vse to vpliva (neposredno na porast, cen. Nadaljni vir nestabilnosti j.e: seveda lahko še politika delit-
ve med gospodarstvom in negospodarskimi dejavnostmi.
Problem neustreznega nagrajevanja — predvsem kvalificiranega kadra — povzroča migracije in emigracije. Vsiljujejo se dileme, pa tudi pritiski, naj bi zaposleni 1 za enako delo (po kvalifikacijah) dobivali enak osebni dohodek. Seveda bi to pomenilo zanikanje tržno valbri-airanih rezultatov dela in praktično zahtevo za odrejanje tarifnih postavk. To je nesprejemljivo, čeprav so takšni pogledi v zavesti mnogih. Toda akcijo bi morali usmeriti v likvidacijo neopravičljivih razlik, v politično poj a-sneVanje teženj po tarifnem sistemu. .
V nekaterih republikah so že pripravljena načrti za progresivno obdavčevanje osebnih dohodkov, če ti presegajo določeno raven. Instrument vplivanja na interno delitev pa mora upoštevati vrsto faktorjev in ne samo dejstvo, da ima neka gospodarska organizacija visoke osebne dohodke. Tako zbrana sredstva naj bi se avtomotično
»Elektromehanika«, Kranj:
Uspešne poslovanje v 1. polletju
Letni plan eksterne proizvodnje izpolnjen s 50 % £ Storilnost je narasla za 7 % @ Občuten porast nadur in OD za pogodbena dela @ Stroški proizvodnje višji zaradi dražjih storitev in materiala @
vodje (po SPC) je za 12% večja od I. polletja 1968.
število zaposlenih je za odstotek višje, kot določa gospodarski plan, kar kaže, da so nekateri obrati zelo pohiteli izpolniti svoje (letne) možnosti novega zaposlovanja. Medtem je občutno narasla število nadur, saj smo že v prvem polletju presegli ■letno planirano število • nadur za 50% (obrat telefonije je opravil za 60.485 ur dela v podaljšanem popoldanskem delovnem času, hkrati pa je imel v rednem delovnem času 52.043 ur čakanja na delo...). Storilnost v tovarni merimo z vrednostjo eksterne proizvodnje, iha poprečno zaposlenega delavca je (iz dnevne evidence) narasla za 7 odstotkov. Ker smo imeli za en odstotek manj razpoložljivega delovnega časa (proste sobote),, hkrati pa smo delovni čas bolje izrabili (bili smo več v tovarni kot prej) prav tako za en odstotek, je stopnja produktivnosti kljub spremembam ista.
Osebni dohodki so . bili izplačevali v okviru določenih normativov, medtem pa
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »ISKRA« v Kranju je v prvem polletju 1969 poslovala relativno uspešno. Z doseženim celotnim dohodkom so krita porabljena sredstva, kalkulirane zakonske in pogodbene obveznosti ter osebni dohodki iz delitve. Doseženi ostanek dohodka bo zadostil obveznostim do družbenih skladov ter skladov tovarne in anuitet. Tak uspeh poslovanja ni slučajen: Tovarna je namreč z gospodarskim planom vnaprej določila razmerja in ukrepe za uspešno poslovanje. Tako je z gospodarskim plaiiom določila delež osebnih dohodkov in stroškov v proizvodnji, nadalje so bili določeni normativi zalog materiala in polizdelkov ipd.
Letni plan eksterne proizvodnje je bil izpolnjen s 50 odstotki. Posamezni obrati so različno izpolnili svoje obveznosti; medtem ko sta bili telefonija in kinokausti-ka v zaostanku, je proizvodnja vseh drugih obratov nad polovico letnega plana. Vrednost letošnje polletne proiz-
stakala v skladih delovnih organizacij (nef iskalni značaj).
Dolgoročni . razvojni .programi . morajo upoštevati možnosti ža likvidacijo'nizkih osebnih dohodkov, saj so dejansko ekonomski' itn socialni' problem.
Na področju znanstvenega . analitičnega raziskovanja osebnih dohodkov je treba nekaj ukreniti. Sindikati se lahko le z argumenti borijo za drugačne poglede. Analize pa so potrebne tudi samim delovnim organizacijam itn njihovim asociacijam.
Ko je 18. junija ožja skupina na republiškem svetu Zveze sindikatov Cjlovenije razpravljala o navedenem gradivu, je pozitivno ocenila pobudo za njegovo izdelavo, kakor tudi potrdila najvažnejša načelna stališča, ki izhajajo iz problematike osebnih dohodkov. Prav tako je ugodno ocenila avtorjev pristop, da obravnava politiko osebnih dohodkov, kot eno maj -pomiembniejjših deternatiman/t splošnega ravnovesja v narodnem gospodarstvu im eno središčnih kategorij v gospodarjenju. žal pa je gradi-
vo ostalo zgolj na posplošenih ugotovitvah in iz njega ni razvidno ali je namenjeno za zavzemanje stališč v dolgoročni politiki osebnih dohodkov ali ža presojo trenutne situacije osebnih dohodkov, ko predvsem iz rastočih življenjskih stroškov naraščajoči osebni dohodki (in splošna poraba) postajajo edem od žarišč inflacijskih tendenc. Gradivo skuša le na posameznih mestih tudi podrobneje obravnavati tendence in problematiko, kar pa je premalo, da bi lahko služilo za pripravo konkretnih političnih stališč bodisi za politiko osebnih dohodkov bodisi za oceno sedanjega stanja. Zato priporoča, da se gradivo v prvi fazi .dodela predvsem v smeri, ki hi dajala ocene gibanja OD v sklopu ostalih makrokatego-rij v sedanjem stanju, medtem ko naj bi bilo gradivo, ki se tiče politike osebnih dohodkov stvar temeljitejšega pristopa, vključno angažiranja znanstvenih institucij.
»Interne informacije« republiškega sveta sindakatov Slovenije)
so močno narasli osebni dohodki za pogodbeno delo. Posamezniki so iz tega naslova prejemali tako visoke OD, kot da bi bili zaposleni 25 ur na dan... Osebni dohodki po delovnih enotah so' bili doseženi različno, skladno z doseženo proizvodnjo, stroški, s številom zaposlenih ipd., vendar so nekateri obra. ti prejemali 100 % osebne dohodke —kljub neizpolnjenim proizvodnim planom. Razlika je bila krita iz rezerve tovarne oziroma drugih obratov, ki so plan proizvodnje izpolnili. Tako ukrepanje vsekakor ne vpliva stimulativno na prizadevanje za izpolnitev platna po posameznih obratih.
Stroški proizvodjne so nad pričakovanimi predvsem zaradi dražjih storitev in materiala. Zaloge materiala in drobnega inventarja so nara-
sle za 5,5 milijona N din in so presegle normativ. Narasle so tudi zaloge izdelkov, posebno pa naše -terjatve do’ kupcev. Prodaja je bila uspešna na domačem trgu, manj pa na tujem, sicer pa tudi ni bil izpolnjen plan proizvodnje za izvoz. Struktura izvoza je ugodnejša, ker je bilo največ prodanega na konvertibilno področje, relativno .manj pa na vzhod in na ostalo klirinško področje.
. Čeprav lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje tovarne uspešno, pa lahko rečeolo, da bo treba v naslednjih mesecih do konca leta še ukrepati za spolnitev postavljenih nalog gospodarskega načrta za leto 1969. Predvsem gre za izpolnitev plana proizvodnje tako za domači kot za tuji trg. Hkrati bo treba nagrajevanje prilagoditi določilom gospodarskega plana, to je:
osebni dohodki obratov3 alt enot naj bodo odvisni od doc sežene, proizvodnje in str o» škov;,ne pa črpati tovarniške', rezerve ali. rezerve drugih, enot, ki plan izpolnjujejo. Nadaljnji ukrep naj velja, znižanju zalog na razredu 3 in 6	— material, drobni,
inventar in' izdelki. Delo y podaljšanem delovnem času (nadure) bi omejili s tem, da, bi se osebni dohodki za nadurno delo črpali iz rednih,; OD, ne pa da se nadurno de-, lo (ki je odraz slabe organi-, zacije), vnaprej planira da določa za to’OD. Veliko šte-, vilo ur čakanja na delo nam,., dela občutno škodo, medtem pa bi se ti delavci lahko' trenutno zaposlili na drugih de-; lovnih mestih, kjer je dela dovolj. Kaže, da se ob te pro. bleme premalo neposredno1 zadevamo.
R. K.-
Direktor sarajevske filiale, Emir Softič govori na otvoritvi novega servisa v Banja Luki
		' ".s:				ilHI
H fc						s, ii
		- «r		| '	5	i JStsii
			,P		i	
jjlg			jsl		mKm «ili*	■
r iiiiiii
WkM’9	■■«maU	Ufi
m	II
*	'i?X%
§§ (i -	" lip	f
ff j	II»
Iz finančnega računovodstva v tovarni ISKRA - Elektromehanika v Kranju je pred nekaj dnevi odšla v pokoj tov. MARIJA SUŠA. Bila je skoraj dvajset let uslužbenka v komercialnem in finančnem oddelku ter se ves čas odlikovala s pridnostjo in vestnostjo pri delu, pa tudi s sv0-j jim odločnim in odkritosrčnim nastopom v medsebojnih odnosih. Da so jo sodelavci cenili w imeli radi je pokazal dan njenega slovesa. Skupaj z njo so se fotografirali, jo obdarovali in iskreno zaželeli, da bi zdrava in zadovoljna preživljala svoj zasluženi pokoj.

»Aparati« Ljubljana
Polletna proizvodni a
Polletje je mejnik ob katerem običajno bolj podrobno pregledamo in analiziramo delo v preteklih mesecih leta. Zaključki, katere ob 'tem ugotovimo in sprejmemo, pa so napotki za akcije vnaprej, saj - nas v tem planskem obdóbju čaka precej naporov, težav ter vztrajnega izpolnjevanja proizvodnega načrta, če hočemo zastavljene cilje dOSeči in preseči.
‘íregled izpolnitev proizvod-njij PO bruto vrednosti je samo eden od kazalnikov jn seveda ne daje popolne slike o gospodarjenju v tovarni. So pa ti podatki izhodiščna točka za celotno gospodarsko analizo in menimo,: da ni odveč, če jih posebej opišemo in komentiramo. .
Mesečni proizvodni načrt v juniju smo v tovarni električ-riilf aparatov 'izpolnili samó z5 91,70 % i,n tako' je tudi ku-mulativa za prvo polletje dosežena Samo z 90,65%. Pri tem sitio v juniju izpolnili proizvodne naloge za domače ’ tržišče s kazalnikom 94,87 °/6 im dosegli kumulativo 88,$2%, vcizvozu pá je bito mesečna naloga . izpolnjena komaj s 57;84 %, :diOČim je ku-mulativa še vedno zelo' ugodna, saj je njcn polletni kazalnih; kar 118 %. i.
Po posameznih grupah pro-jzyodiov.: je bite»najugodnejša jžpoiniteV mššednega proizvodnega načrta y skupini stikalnih. aparatov, in to s 164,90 odstotkov.' S tem ' smo nadoknadili'jzpad, ki je nastal v predhodnem mesecu in tako 'zopet, jpopravili - kumulativo, maid04.8i %, Naročil 'je' v tej ^küpjpi,, dovolj, pa tudi problematika oskrbe z reproditk-. tijskimi gradivi je'kolikor toliko zadovoljiva v celem dosedanjem letu. Še največ težav jé bilo v tem, da smo z naročili pravzaprav v celem obdobju prehitevali prvotno postavljeno dinamiko in kot
kaže, bomo do konca leta, kljub ugodnemu izpolnjevanju začrtanih nalog, nasproti tržišču deficitarni. Zato bomo morali proizvodni načrt visoko prekoračiti, če bomo želeli trg kolikor toliko zadovoljiti.
Po izvršitvi v mesecu juniju, prav tako pa i tudi v ku-mulativi je druga skupina; zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih S naprav. V tej skupini smo mesečno zadolžitev za domači trg izpolnili- .a 93,57 % in' s tem dosegli komulativo 87,35 tem dosegli. kumulativo
87,35	%, V izpolnjevanju
izvoznih nalog pa smo mesec zaključili slabše, sajvsmo dosegli le 68,58% postavljene naloge, vendar je kumulativa zelo pozitivna, saj je .njen kazalnik ob polletju 126,66.
Ta skupina je po. svojem deležu v strukturi proizvodnega načrta najmočnejša in s tem tudi najbolj vpliva ria skupno izpolnitev načrta. Zato moramo prav tej skupini posvetiti največ skrbi, in naporov, da bomo postavljene naloge, ih zaostanke v popolnosti izpolnili. Naročil je v 'tej skupini dovolj',., '-čeprav specifikacije delno odstopajo od prvotno r zaštaviljenah na: Črtov. Zato smo opravili 'interni rebalans v strukturi. Vendar je materialna ..problematika . pogosto preprečila . popolnejše prilagojevanje trgu, saj je v zadnjem obdobju vse bolj karakteristična težnja po podaljševanju dobavnih rokov - za., reprodukcijska gradiva ob istočasnem priti-. sku na • dinamične j še spremembe v; specifikacijah naročil; gotovih izdelkov in v ^Skrajševanju dobavnih rokov za le-te. če k temu prištejemo še zahteve po čim nižjih vezanih obratnih sredstvih v reprodukcijskem gradivu in polizdelkih zaradi pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev, potem nam ne bo težko
| ZP ISKRA KRANJ
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA -PRŽAN
išče SODELAVCE za redno zaposlitev
v razvoju, konstrukciji, tehnologiji iti kontrolni službi, z naslednjimi poklici:
DIPLOMIRANI STROJNI INŽENIR ALI STROJNI INŽENIR DIPLOMIRAN ELEKTRO INŽENIR
ALI ELEKTRO INŽENIR (šibki tok)
STROJNI TEHNIK ELEKTROTEHNIK
Zaželena je praksa, sprejmemo pa tudi začetnike, ki bi se usposabljali kot pripravniki.
Pismene ponudbe pošljite tovarni.
oceniti nalog, s katerimi se bodo morali planski oddelila, in-nabavna ■ služba spoprijeti še bolj kot doslej, če bomo' hoteli tudi najmočnejšo, plansko skupino uspešno realizirati.
Najnižja je bila mesečna realizacija v Skupini industrijskih elektronskih naprav, -saj' smo mesečni, dinamični načrti dosegla le 75,62%, ku-. mulativo pa z'79,38 %. Ta skupina je skoraj konstantno najbolj problematična in je prav “ zaradi tega potrebna posebnih analiz. Res je, da prav v .tej skupini teče proizvodnja najbolj dinamično in da imajo izdelki relativno najdaljše proizvodne cikle. Vendar pa bomo morali: prav zato tudi celotno načrtovanje od razvoja, preko tehnološke priprave j planiranja gradiva, lanširanja in izdelave posebno prilagoditi zahtevam takš-' ne proizvodnje, če bomo hoteli čim bolje vskladiti letni, načrt in njegovo dinamiko, da ne bo prihajalo skoraj že tradicionalno do najbolj negativnih kazalnikov izpolnitve prav pri tej skupini.
Zelo slaba je bila tud! mesečna izpolnitev realizacije rezervnih delov in uslug, saj smo opravili le 38,16 % po dinamiki 'zastavljenega načrta, v ’ kumul-.aljiy.i- pa dosegli 63,50%. Vendar je ta skUpi-na po,syojem. deležu, v .celoti tako malenkostna, da ni zaskrbljujoča, posebno np ob . ugotovitvi, da so naročila iz te skupine običajno, v dragem polletju v porastu, njihova realizacija pa ne predstavlja pomembnejše obremenitve kapacitet.
- Ob polletju je zanimivo pogledati in, primerjati izpolnitev načrta tudi po obeh pro-nrvodnih enotah, po katerih ugotavljamo v letošnjem letu proizvodne uspehe.
Izpolnitev proizvodnega načrta po bruto vrednosti kaže, da .je enota 500 uspešno premagala začetne težave ob letošnjem startu, saj je.za.me-sec junij' izpolnila svojo, na-, logo -s 119,25,% in tudi-rahlo presegla - -ifumulativo zadolžitev, saj je indeks izpolnitve za to . enoto 101,43 %. Ker pa ima, ta enota, v juliju in avgustu Začrtane;po dinamiki dokaj skromne - naloge zaradi kolektivnih dopustov posameznih montažnih tra-;. kov, dopusti pa : pofeS;ajo v popolnosti po načrtu, računamo da. bo dosegla ugodnejši . uspeh in s tem še izboljšala . svoj naskok .v. kuonulatjVi.
Nasprotno pa še enota 600 , ob polletju še ni »ujela« saj je • mesečno- junij sito zadolžitev ■.izpolnila le s. 53,2.% in . • dosegla kumulativo74,9 %. Vzrokov za takšno zaostajanje ne mislimo Ob tej priliki . posebej-, analizirati, .saj bo vodstvo enote samo to storilo pač najbolje ih tudi naj-efikasneje v težnji, da svoj zaostanek doprinese-in s tem zboljša skupni rezultat izpolnjevanja načrta.
-L-
55	Nekaj misli
o konkretizacij! odgovornosti ¡i	v interni zakonodaji
¡1	delovnih organizacij
gg (Nadaljevanje s 1. strani)
■ H
s H stališče, da se bodo v izvršilnih organih pojavljale izvo-hh ljene osebe, ki pa bodo istočasno morale biti tudi stro-|| kovno vešče presojati utemeljenost določenih predlogov. eh Tukaj pa bo poleg odpoklica (ostavke), ki ima bolj mo-ralno politično obliko, potrebno nujno konkretizirati in EH uveljaviti tudi pravne oblike odgovornosti, to je disci-gg plinsko in materialno ter včasih,,če bodo podani zako-|| -niti pogoji, celo kazensko. V tak krog odgovornosti BB bomo nesporno vključili strokovne službe in odgovorih nost ostalih delavcev v delovnih organizacijah. Pri tern || pa je treba posebej tudi omeniti člen 4. Temeljnega bb zakona o delovnih razmerjih, v skladu s katerim je 11 treba določiti tako delavcem v strokvnih službah kot bb ostalim •- delo in naloge, ki jih imajo v delovnem prosa cesu. če bodo te stvari dovolj jasno konkretizirane, H potem' bo tudi ugotavljanje konkretne odgovornosti sa dokaj lažje.
BB
Pri ugotavljanju konkretne odgovornosti članov iz-81 vršilnih organov ni prezreti, da bo potrebno tudi poslo-11 vanje teh organov tako uredit»» da bo to. konkretno BB odgovornost vsak čas možno.ugotavljati. Mišljenja sem, gg da za ugotavljanje te konkretne odgovornosti tako. čla-EH- nov kolegijskih kot individualnih izvršilnih organov, BB delavcev v strokovnih službah in ostalih, imamo že seli daj vse. pravne predpostavke ter jih je treba samo kon-m kretizirati v internih aktih in jih realizirati. Mišljenja gg pa sem, da bi pa morali razreševanje strokovno nespo-H sobnih delavcev v podjetju v Temeljnem zakonu o de-BB lovnih razmerjih bolj elastično urediti, ker je ta posto-H pek le preveč-kompliciran, težaven, zato se,ga v praksi ■g le redko poslužujejo, četudi, ga pa praksa narekuje. BB Pravna varnost oseb pri katerih se ugotavlja njihova H delovna nesposobnost, pa je itak podana in zagotovlje-
■■ na z eventuelno tožbo na sodišču. j:
BB
Mišljenja sem, da je pri konkretizaciji in realizaciji BB odgovornosti, zlasti oseb v strokovnih službah v delov-11 nih organizacijah, predvsem vprašanje uvedbe' postopka zaradi odgovornosti. To smo imeli priliko ugotav-88 Ijati že do sedaj. Kljub obstoječim dejanjem, ki so 11 imeli vse znake nepravilnsoti in za kar bi se lahko ugotavljalo odgovornost po obstoječih predpisih, uvedbe postopka ni bilo. Tukaj je treba zaostriti odgovornost bb tudi tistih oseb in organov v podjetju, ki so dolžni bb uvajati postopek zoper odgovorne osebe v primeru ne-11 pravilnega poslovanja, pa so uvedbo tega postopka opu-11 stile. Jasno je ,da pa bo treba v vseh postopkih gle.de || ’ ' odgovornosti Zagotoviti Osebam vso pravno varnost, da
-H- ne bi- prišlo -do raznih nagajanj -ih podobno.
BB'V..'	-	.	- - " '	.... |
-Kpnčno, pat moramo -pri ugotavljanju odgovornosti |j	imeti ' r»-«d rt "riii - tufii pSslovni rižik, ki; je več ali maihj
bb po».	-dten pri raznih odločitvah, zlasti pa bo-ta
Bfl pos.ovur rizik vedno bolj ? prisoten, kolikor se bomo H prilagajali vedno bolj razmeram tržnega gospodarjenja. 11 Razumljivo je, da moramo pri odločitvah izhajati iz “I strokovnih analiz, da pa je pogosto pri teh odločitvah BB prisoten poslovni rizik. V primera tržnega gospodarje-BB nja bo treba včasih razne odločitve tudi hitro sprejeti 11 ter bodo pogosto te odločitve ležale na kolegijskih izvr-11 Silnih organih, individualnih osebah in strokovnih ose-11 bah, jasno pa je, da se tudi poslovnega rizika v mnogih bb primerih ne bo možno izogniti.
Za konkretizacijo odgovornosti kolegijskih izvršilnih 11 organov in individualnih organov in strokovnih oseb bb in za uveljavljanje te odgovornosti, pa bo treba orga-BB nom upravljanja, pflleg pristonjosti o odločitvah dati 15 tudi kontrolno in sankcij sko funkcijo zoper člane kolesi gijskih in-individualnih izvršilnih organov, strokovnih 1| služb, s čemer še bo že s tem samo po sebi postavilo s a delo v teh organih kot veliko bolj zahtevno, s tem pa bb tudi bolj odgovorno.
»Iskra« danes in jutri
Močan člen y verigi našega gospodarstva
(Nadaljevanje s 1. strani) Iskra, so v Evropi predvsem Anglija, Italija, Zahodna Nemčija in Švedska. Razen tega izvažamo tudi v ZDA.
Kako se razvija vaša kooperacija s poslovnimi partnerji in kakšne načrte imate na tem področju?
Imamo vrsto kooperacijskih pogodb, po katerih uvažamo od raznih tujih firm določene izdelke in izvažamo posamezne izdelke, ki jih mi proizvajamo za iste firme. Z zahodnonemško firmo Braun sodelujemo predvsem pri proizvodnji brivskih apa-. ratov. Za italijansko firmo »Girmi« smo praktično največji dobavitelji malih elektromotorjev, od nje pa uvažamo razne podsklope za gospodinjske aparate. Z zahodnonemško firmo »Bosch« sodelujemo na področju avto-elektrike, z ameriška firmo »General Electric« pri proiz-. vodnji polvodnikov, z aflieri-ško firmo »ITT« pa sodelujemo na področju telefonije in pri proizvodnji visokofrekvenčnih naprav. Nekaj dolgoročnih kooperacijskih pogodb imamo tudi z Vzhodno Nemčijo, ČSSR in Madžarsko.
Razen tega smo v Turčiji ustanovili mešano družbo za proizvodnjo telefonskih naprav. Z italijanskim partnerjem pa se pogajamo, da bi prav tako v okviru mešane družbe Iskra zgradila v Italiji tovarno merilnih instrumentov. V tujini imamo tudi močno predstavniško mrežo.
Kaj menite o sedanjem deviznem in zunanjem režimu; ali bi bil po vašem mnenju potreben kakšnih večjih sprememb?
Predvsem se zavzemamo, da bi na tem področju obveljala čimvečja stabilnost, da bi naše dolgoročne aražmaje s tujimi partnerji gradili' na solidnih' temeljih in bi tudi tuji partnerji imeli zaupanje v naš sistem. Hkrati pa se seveda zavzemamo za čimboljše pogoje v tem režimu za tiste delovne organizacije, ki izvažajo na konvertibilno področje.
Kolikor nam je znano, sta vključeni v vaše združeno podjetje dve delovni organizaciji v drugih republikah, t. j. »RIZ« v Zagrebu in »Mikron« v Prilepu. Kakšna je perspektiva omenjenih dveh delovnih organizacij v okviru Iskre in vašega sodelovanja z njima?
Pravkar je poteklo leto dni, odkar se je RIZ združil Z Iskro. Ta integracija je dala pozitivne rezultate za oba partnerja in ima nedvomno tudi. lepe perspektive v nadaljnjem razvoju. Proizvodnja televizorjev v novi modemi tovarni RIZ v Slunju bo znašala letno 80 tisoč, vanje pa bodo vgrajeni elementi drugih tovarn Iskre. RIZ tudi ihteii-zivno dela na razvoju barvne televizije. Položaj v podjetju Mikron v Prilepu se je močno
popravil in se je to podjetje specializiralo predvsem za proizvodnjo malih motorjev. Vsekakor pa lahko rečemo, da se tako kot celotni Iskri tudi tovarnama RIZ in Mikron obeta nadaljnji gospodarski polet.
Ali imate namen, da bi v svoj krog sprejeli še kake nove delovne organizacije, ki bi bile interesenti za to, bodisi v Sloveniji, bodisi v ostali Jugoslaviji? Iskra je v bistvu odprta gospodarska organizacija. Status združenega podjetja omogoča sleherni delovni organizaciji, ki se vanj vključi, nadaljnjo gospodarsko rast in polet. Pridobe namreč vrsto prednosti, npr. na področju izvoza,, uvoza, razvoja, servisne ^dejavnosti, povezave s tujimi partnerji in podobno. Pozitivno je prav to, da zaradi omenjenega statusa v okviru združenega podjetja sleherna delovna organizacija lahko nemoteno nadaljuje svojo ustvarjalno pobudo naprej.
Kako menite, da se bo v prihodnje razvijala delitev dela z ostalimi integracijami na področju elektronske industrije v Jugoslaviji?
Menim, da je že to velik uspeh, da sta na tem področju izoblikovani danes dve grupaciji, to je El Niš in Iskra. Tu ne gre za dva monopola, temveč- za dve grupaciji, ki v interesu potrošnikov razvijata med seboj močno konkurenco.
Iskra je združeno podjetje, ki ga setavlja večja število delovnih organizaciji Zanima nas, ali se kljub teritorialni razpršenosti razvijajo notranji odnosi in oblike upravljanja znotraj podjetja v smislu
konsolidacije in notranjega zraščanja v proizvodnjo in poslovno enotno grupacijo? Ali pa pri tem nastajajo kakšni posebni problemi?
V Iskri je danes zaposlenih 16.700 ljudi, to je v njenih delovnih organizacijah, ki so v treh republikah. Od tega je 17-proizvodnih organizacij, en raziskovalni zavod — Zavod za avtomatizacijo, nabavna organizacija in prodajno servisna organizacija. Vsega skupaj tvorijo te delovne organizacije 20 samostojnih pravnih oseb. Notranji odnosi, so v podjetju urejeni na podlagi statuta in bilateralnih pogodb med temi organizacijami. V okviru podjetja nobena od teh organizacij nima monopola. Pomeni, da si npr. prodajo ah servis ali celo izvoz lahko organizira sleherna delovna Organizacija tudi mimo organizacije podjetja.
Poudariti je treba, da smo izkoristili določbo zakona o podjetjih, ki postavlja subsidiarno in soldarnostno odgovornost v okviru združenega podjetja kot fakultativno in smo to odgovornost ukinili. To pomeni, da smo zavzeli stališče, da naj se vsaka delovna organizacija sama poteguje Za položaj na trgu. S tem pa sbveda ni rečeno, da delovni organizaciji, ki ima podjetje zainjo interes, ne bo-, mo nudili v . primeru nujne potrebe pomoči v obliki kredita. Reči je treba, da je ta odločitev utrdila notranje odnose v podjetju, ker so se raz- j hlinile vse iluzije o tem, da bo katera izmed delovnih organizacij v okviru združenega podjetja lahko živela na ra- , čun druge, in s tem tudi , strah, da bi bili uspešni prikrajšani na račun neuspešnih.
ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj
razglaša
naslednji prosti delovni mesti v organizacijski službi;
PROGRAMER SISTEMA
Kandidat za to delovno mesto mora imeti naslednje; pogoje:
—	visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske.:; organizacijske ali komercialne smeri,
—	znanje angleškega ali nemškega jezika, -rfiti
—	odslužen vojaški rok,	\
—	Zaželena je nekajletna praksa v delovnih organizacijah.
VODJA OBDELAVE PODATKOV
Kandidat za to delovno mesto mora imeti naslednje pogoje:
—	visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske,
—	organizacijske ali komercialne smeri,
—	znanje angleškega ali nemškega jezika,
—	odslužen vojaški rok,
—	večletna praksa v delovnih organizacijah. J, Kandidati morajo biti pripravljeni na nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje na seminarjih in tečajih, V primeru, da bodo Sprejeti, morajo podpisati s tovarno sporazum, da bodo ostali na delu v elektronskem' računskem centru najmanj štiri leta.
Prijavljeni kandidati bodo opravili tudi poseben test IBM.
Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne do 10. avgusta 1969.
Jugoslovani v številkah #
Če primerjamo starostno strukturo Jugoslavije po republikah in pokrajinah, bomo opažih, da je mladih predvsem i otrok od-4 do 14 let največ na Kosovu, Makedoniji, BiH s ter črni gori, medtem ko je starejših, nad 50 let, več v Voj-, vodini, ožji Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. In še nekaj: Ljudi v aktivni življenjski dobi, od 20 do 64 let je za 8 do 15 odstotkov več med prebivalci Slovenije, ožjega področja Srbije, Hrvatske in Vojvodine kot na Kosovu, v Črni gori, Makedoniji ter .BiH. To se vidi iz naslednjega pregleda,.■
Med skupnim številom prebivalcev j,e otrok do 4 let: na Kosovu 17,2 odstotka, v Makedoniji 16,2, v BiH 14,3, Črni gori 12,9, v Vojvodini 8,1, ožji Srbiji 8,3, na Hrvatskem
8.7	in v Sloveniji prav tako
8.7	odstotka.
Do 14 let starosti je na Kosovem 42,2 odstotka vseh ljudi, v BiH 38,6, v Makedoniji 37,2 in v Črni gori 36,2 odstotka.
Mednarodno, zasedanje delovnih skupin CI8FH
Pred kratkim je bito redno (zasedanje mednarodinnih delovnih skupin CISPR . (Comité International Spécial des Perturbations Radioélec-— triques) specialnega odbora IEC za rariiofrekvaničnie motmije v MONTREUX .na švicarski »rivieri« ob Ženevskem .jezeru. Sestalo se je okrog 70 Stótaov iz vsega sveta da sicer so sodelovale naslednje države«: AragEijai, Belgija, Danska, češkoslovaška, ' Finska, Francija, Vzh. in Zap. Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza, švedska, Švica, ZD Amerike, Jugoslavija ter predstavniki EBU, OIRT, UER. Običajno se sestanejo vse delovne skupine TMSPR vsako leto enkrat, in pripravijo tehnične zaključke za plenarno zasedanje, M je vsaka 4 teta.
Na letošnjem zasedanju je sodelovala tudi Jugoslavija z 8 delegati, im to pet iz LR Srbije, eden iz LR Hrvatske, eden iz LR Bosne im Herce-
govorne im edem iz LR Slovenije.
Na zasedanju so hild obravnavani problemi iz merjenja, ■določanja dopustnih nivojev rad&ofeenkvemčnnh. motenj., za vse vrste elektrotehniških triaprav im strojev s področja visokih napetosti, motor-. jev, sprejemnikov, avtomobilskih motorjev, ipd., 'obdelani Statistični podatki o prijavah RFM raznih dežel) varnostni predpis pri odpravi RFM itd. Strokovnjaki s področja 6. del. škupinie, ki, obravnava gospodinjske aparate, orodne stroje z malimi temutatorskimi motorji, naprave s polprevodniki, - šve- . tilma telesa itd. so razpravljali o važnih vprašanjih glede postavitve maKsuniailnih nivojev motenj za frekvenčno področje od 30 do 300 MHz, ter za temmostatiraiie likal- : mike, naprave ž vgrajenimi poivodniki im za naprave, s fflouresceinčnimi svetilkami, ter o načinih merjenja- raz- . nih strojev, predvsem' o izog-
matvi merjemga sevalnih motenj .ma prostem zlaovtf MDS CLAMP metodo.
Vsi zaključki in predlogi so zabeleženi y zapisnikih sej
mn.	81 dokumentih z oznako MONTREUX.' Jugoslavija’- je predložila 3 dokumente, eden na področju 6 del. 'skupine, o merjenju etektr. strojev, ki je bil v celoti sprejet s tem, da se dosedanji predlog CISPR kot neutemeljen izbriše, dva pa za področje motenj na avtomobilskih mo-. torjiih.
Vsi zaključki im pnediogi; Uri so bili ma teh delovnih sejah obravnavani, so za naše . razmere, ko osvajamo im prilagajamo predpise im standarde mednarodnim zelo pomembni. Zato čaka naše laboratorije za merjenje RFM in. jugoslovanski TO CISPR še veliko dela, da proučijo te predpise.
Naslednje zasedanje mednarodnih delovnih skupim CISPR bo naslednje leto v Jugoslaviji. .. J. G.
V	Vojvodini jih je 26,6 odstotka - vseh prebivalcev, 'naj Hrvatskem 27,6, v Sloveniji j 273 in v ožji Srbiji 27,9 od-s stotka.
Ljudi med 50. in 64. letom starosti je V Sloveniji 16,17 odstotka vseh prebivalcev, na Hrvatskem 16,02, v Vojvodini 15,49 in v ožji Srbiji 14,92, toda v BiH le 9,23, na Kosovu; 9,32, v Makedoniji 9,77 in v črni gori 10,87 odstotka.
Nad 65 let starosti je naj-več ljudi v Sloveniji — 7,80 J . odstotka vseh prebivalcev, po-s tem v Vojvodini 734, na Hrvatskem 7,40, v črni gori 7,09; in v ožji Srbiji- 6,36 odstotka,
V	BiH je ljudi, ki so stari l več kot 65 let 3,47 odstotka,' na Kosovem 4,66 in v Makcdo- . ni ji .5,32 odstotka.
Aktivnih prebivalcev — sta-; rih od 20 do 24 let — je naj-■< več v Vojvodini — 59.14 vseh; prebivalcev, potem v ožji Srbiji 58,87, na Hrvatskem; 58,22 in v Sloveniji 57,07. Na Kosovu jih je 44,07, v črni -gori 48,37, v Makedoniji 48,67 ■ in v BiH 49,23 odstotka. j
Tako torej vidimo,. da je > starostna struktura prebival- s . cev Jugoslavije precej rieenot- j na, čeprav so si posamezne \ republike in pokrajine,'inedj sabo približno enake. Po sta- ■ rosti lahko razdelimo repub- ® like V dve skupini. V enojhii prišli ¡jugozahodni in južni,s kraji Jugoslavije s Kosovom, | BiH, Makedonijo in Črno go- i ro, v drugo pa severozahodni s kraji s Slovenijo, Vojvodino, j Hrvatsko in Srbijo. Za pivo s skupino republik in pokrajin ■ so značilni mlajši prebivalci, J v glavnem otroci, za drugo, pa,, razmeroma večji delež tistih, ki so stari 50 in več let.
Naš izvoz v juniju
i Napori naših proizvodnih organizacij s PSO glede realizacije izvoznega plana tudi v minu lem mesecu niso bili zaman. Skupni izvoz 14 organizacij ZP je dosegel v juniju vrednost 782.256 dolarjev; kar je 4,24 odstotka več, kot je predvideval mesečni izvozni plan. Ce upoštevamo, da gre pri tem za čisti uvoz, pri čemer manjka tudi realizacija organizacije ISKRA — RIŽ, potem lahko samo potrdimo, da je izvozni rezultat dober in pohvalo zaslužijo vsi tisti, ki so prispevali k tako visoki realizaciji.
Tudi glede valutne, usmerjenosti uspeh v minulem mesecu ni majhen. Približno 64 odstotkov vse vrednosti izdelkov, smo prodali v države s tako imenovanimi konvertibilnimi valutami, nadaljnjih 28 odstotkov v države SEV in 8 odstotkov v države drugega fcknmga,. število držav, kamor smo uspeli prodati naše izdelke se iz meseca v mesec bistveno ne menja. Junijska izvozna lista jih vsebuje 28. Vrstni red posameznih držav j>a je nekoliko dru-gačeln. Naš največ ji - kupec je bila to pot ¡Zahodna Nemčija. Za njo pa so se razvrstile: Italija, ' ZDA, Vzhodna Nemčija. Romunija, Turčija, Anglija in kot osma Poljska.
Po podatkih PSO jc potekal izvoz takole:
izpolnitev v %
organizacija
ELEKTROMEHANIKA,
Kranj	• 139,13
ELEKTROMOTORJI,
Železniki	143,97
ELEMENTI
Ljubljana	46,29
APARATI
Ljubljana	55,88
AVTOMATIKA,
Pržan	163,12
MIKRON,
Prilep	111,6(1
INSTRUMENTI,
Otoče	317,82
KONDENZATORJI,
Semič	95,37
POLPREVODNIKI,
Trbovlje	118,04
ZZA,
Ljubljana	133,33
AVTOIZDELKI,
Nova Gorica	148,75
ELEKTRONIKA,
Horjul	199,61
ORODJARNA,
Ljubljana	—
Poleg teh sta hekaj izdelkov izvozili tudi tovarni USMERNIKI iz Novega mesta in ORODJARNA jz Ljubljane, čeprav nista imeli planskih izvoznih zadolžitev.
Takole pa so posamezni re-giond PSO izpolnili svoje sprejete junijske obveznosti:
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiigniiaHBHiiii
ISKRA
TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA ponovno oglaša prosta delovna mesta za:
1.	VODJO KONSTRUKCIJE
2.	KONSTRUKTORJA-PROJEKTANTA
3.	VODJO ROČNIH ORODJARJEV
4.	VEC TEHNOLOGOV
5.	KONSTRUKTORJA I
6.	VEC REZKALCEV POGOJI:
pod 1.: II. ali I. stopnja strojne fakultete s petletnimi
delovnimi izkušnjami v orodjarstvu;
pod 2.: I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSŠ —
strojni oddelek s petletnimi delovnimi izkušnjami v
orodjarstvu;
pod 3.: delovodska šola z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarni;
pod 4.: TSŠ strojni oddelek ali delovodska šola z najmanj petletnimi izkušnjami v tehnologiji obdelave orodij;
pod 5.: TSŠ — strojni oddelek z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruiranju orodij;
pod 6.: VK ali KV rezkalec, orodjar ali strojni ključavničar z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami pri rezkalnih strojih.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Cenjene ponudbe pošljite
ISKRI — TOVARNI ORODJA, LJUBLJANA — STEGNE, Kadrovska komisija.
Oglas velja do zasedbe delovnih mest.
S2S!BBBBBBBBBaBB®BaBBBa!BBBHBBlaBB!,,BHBBBB
■■■•■■■■aaaaHauRHBiHBBaaaBiBHiuaaHBi
region	v %
SEVERNA EVROPA	111,22
SREDNJA EVROPA	131,04
JUŽNA EVROPA	83,59
SEV I	125,26
SEV II	144,61
SEV III	91,25
TURČIJA	237,08
AFRIKA	—
AZIJA	23,95
ZDA	116,26
JUŽNA AMERIKA	81,24
Na splošno so vse organi-	
zacije in tudi regioni	PSO
dobro izpolnili obveznosti	
glede na! predviden izvoz. Izjema so le ELEMENTI, kjer maiijka oprema za tovarn® uporov v Indiji in manjši delež tovarne APARATI zaradi neizdelanih relejev. Ustrezno k tovarnomai sta tudi regio-na AZIJA in JUŽNA EVROPA dosegla nekaj manjši izvozni dosežek.
Polletni seštevek izvoza vseh organizacij brez ISKRA — RIZ daje vrednost 4,426.347 dolarjev, sam RIZ pa v istem razdobju 313.407 dolarjev. Organizacije ZP so po izvozni dinamiki izpolnile planske obveznosti, čeprav je
letošnja reaiizsaija izvoza v" primerjavi z lanskoletno v istem obdobju za 1 % manjša. Kumulativni dosežek glede na celotni plah pa znaša 42%. Bolj kot pri celotni vrednosti izvoza je videta uspeh prodaje na posamezna valutna področja. Na konvertibilno področje držav smo izvozili od celotne vrednosti 68,5% izdelkov, v vzhodne države SEV 25,1 % in v druge države klirinškega področja le 6,4% (vsi podatki brez upoštevanja dosežkov ISKRA — RIZ).
Marjan Kralj
aBaanaBaaaBBaoBBEaaaaiiaBBBBBBHBBaDaaBBaaaBiBBBBBBEBHaBaBBaBaaBaa mn
Veliki Holmes si je pravkar pripravil Svoj ribiški pribor in se namenil, da v kanjonu Kokra-riverja preganja poletno vročino in poklicno dolgočasje. Tudi dobršen del Iskra Yarda je bil namreč ta čas na uradnem letnem oddihu in tako slavni detektiv ni pričakoval zgodbe, ki bi bila vredna njegovega imena.
Tedaj pa je prisopihal ves prepoten in razburjen doktor Watson in že na vratih zahteval Šilce slivo-whiskeya. Kar brez pozdrava je godrnjal:
»To pa presega vse meje! Pritožil se bom na doktorsko-detektivski sindikat in zahteval, da zaščiti najine pravice!«
»Počasi, prijatelj, počasi! Najprej se lepo pomirite, kajti v tej vročini in pri vaših letih vam bo takšna jeza vse prej kot koristila!« je miril Holmes doktorja. »Potem pa lepo po vrsti razložite, kaj vas je tako razkačilo in zakaj ste na vsem lepem prekinili vaše počitniško potovanje.«
»Saj to je tisto!« je zopet planil stari doktor,- »Prav zaradi njega! Vendar sem ga tokrat le zasačil! In zdaj gre za zaščito najinih stanovskih pravic!«
Watson se boji konkurence
»Kakšno zasačenje in kakšne pravice! Doc, povejte bolj natančno in razumljivo!
»Ne bom in ne bom dovolil, da nam ta mister Cevals, kot sem ugotovil, dela po Beograd-City-ju konkurenco!« je hitel še vedno razburjeni Watson.
Velikemu mojstru se je takoj posvetilo, kam meri prijatelj. Po sistemu dedukcije in eliminiranja vsega odvisnega je enostavno poiskal v svojem arhivu pismo in ga pomolil doktorju pod nos.
»Kaj?! Kako?!« se je Watson kar sesedel v svoj stari naslanjač. »Jaz sem si skoraj obrusil pete, ko sem ga zasledoval po vročem asfaltu, on pa meni nič, tebi nič, kar sam napiše pismo in vam ga pošlje! Zagotovo je menil, da je s tem vse urejeno. Toda povem vam, naj ne bom več slavni doc, če bom dovolil, da se kdo norčuje iz našega detektivskega kodeksa!«
»Le mirno kri, dragi Watson!«' je še naprej miril Holmes. Toda Watson ni in ni odnehal:
»Najbolj pa me jezi prav to, da ima mister Cevals zelo tesne zveze z Iskra Yardorn. Bojda je celo njihov odgovorni uslužbenec! Zato močno sumim, da ga je v Beograd-City poslala prav ta konkurenčna firma! Sicer je tam nastopal kot navaden turist, toda videl sem, kako si je pri napisni tabli 15 postaje United Works nekaj zapisoval v svojo beležko. Vem pa, da pri Iskra, Yardu hudo močno pogrešajo, nekašen dodatek pri napisu!«
»že mogoče, že mogoče! Toda prav to je nepomembno! Saj poznate moj si-
stem ...« je hotel detektiv načeti razgovor z bolj pametne plati.
»Kako nepomembno! Kaj pa najin sloves! In najini honorarji!« je vpadel doktor.
»Tako torej! V tem grmu tiči zajec! To pa res ni lepo od vas, dragi Watson, da delate podobne napake, kot sem jih že ugotovil v objavljenem pismu! Pozabljate namreč na bistvo in odkrivate le obrobne probleme. Takšnega amaterizma pa od vas res nisem pričakovali«
Doktorju Watsonu je ta ugotovitev kar zaprla sapo, Holmes pa je pribil:
a
a
m
u
m
3
I
8
m
s
»Najin sloves ne bo šel po vOdi, nasprotno, porastel bo, če bo v United Works čimveč takšnih ljudi, ki naju bodo želeli posnemati ah pa nama pomagati! To pomeni, da sva vse bolj in bolj popularna!
Poudariti pa moram, da je v najinem sistemu predvsem pomembna dedukcija in eliminiranje vsega odvišnega! Ce bi mister Cevals to upošteval, ne bi opisal samo navidezne resnice, čeprav je tudi ta boleča! Pisati bi moral predvsem o naporih malega kolektiva, ki v neugodnih pogojih, v hudi konkurenčni borbi ustvarja mnogo! Ob tem pa mnogokrat naleti na gluha ušesa, čeprav bi sam želel rešiti problem prostorov in dostojnega predstavljanja firme United Works na področju, ki je za firmo zagotovo velikega pomena!«
Doktor Watson je hotel še nekaj zamrmrati, pa ga je Holmes prehitel:
»Vem, vem, dragi doc! Tudi o honorarju vam bom povedal bistvo, ki popolnoma drži! Z njim ne bova obogatela in brez njega ne obubožala! To pa velja tudi za konkurenco!«
Copyright by »Spark«
Piše Connan Horwpold
BBBBBBBHl
■BBBBBBBBBBBI
a
■
a
J
»Elementi« Ljubljana
Prijjatelfsko srečanfe upokojencev
Tovarniški odbor sindikata je tudi letos organiziral že tradicionalno prijateljsko srečanje upokojencev naše tovarne. 16. julija smo se odpravili na izlet v Logarsko dolino v. Planinski dom. Z udobnim avtobusom smo se pripeljali v Šempeter pri Celju, kjer smo ši ogledali rimske grobnice. Od spomenika do spomenika nam je čuvaj razlagal pomeri posameznih figur, kakor tudi zgodovino tega kraja v .času rimskega cesarstva. Ob čudovitem vremenu smo nadaljevali pot proti Logarski| dolini in opazovali lepoto tega dela naše domovine. Ustavili smo - se pri znanem presihajočem izviru pod »Iglo«. Po prijetnem počitku ob kavici in mrzli pijači smo nadaljevali pot do slapa Rinke, Občudovali smo to naravno lepoto naših gora: na eni strani skalovje prepleteno s snežnimi površinami, ki jih niti tako močno ¡sonce ni stopilo, na drugi strani skale poživljajo posamezna drevesa, v dolini pa je travnata površina z asfaltirano cesto. Slap Rinka je- šumel kot bi nam igral dobrodošlico.
V tem čudovitem dnevu so se tudi vesoljci odpravili na luno! V tem dnevu smo torej doživljali davno preteklost, občudovali sedanjost in mislili, kaj bo človek počel v; bodočnosti, ko bo osvojil luno.
S prijetnimi občutki smo se odpeljali v-Planinski dom na kosilo. Razen tega in pijače, je vsak dobil še 100 N din
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
PREDSEDSTVO KONFEREICE ZMS »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ
Ker je biila izražena želja, da se v časopisu objavi predsedstvo konference ZMS »Elektromehahiika« Kranj' za mandatno dobo 1968/69, posredujemo imena, obrat ter telefonske številke imenovanih:
Alojz Debelak, predsednik (»Stikala« tel, št. 83-0002 ali 83-004,
Karla Zorc,, sekretar (fin. služba«) tel. št. 275,
Borut Pičulin, preds. ideol. kom. (»Kiooakustika«’ tel. št. 545,
Miro Koželj, pred. gosp. komisije (ATN) tel. št. 657 Slavko Hočevar, pred. šport, kom. (»Vzdrževanje«) tel. št. 468
Milena Kavčič, blagajnik (»Kadrov, sl.«) tel. št. 391, Borut Košir, član (»Razvoj«), Martin Mrgole, član (»Produkcija«),
Janez Šparovec, član (»produkcija«),
Milena Tiringer, član (ATN), Davorin Dolar, član (»produkcija«),
Siivo Žvanut, član (»Števci«), Nevenka Benčič, član (»Stikala«).
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
PEPCE PIRNAT se iskreno zahvaljujem kolektivu Orodjarne in vzdrževanja za darovan venec in izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Ravno tako se zahvaljujem sindikatu tovarne Iskra — Pržan za darovan venec in izraze sožalja.
Jože Pirnat
ZAHVALA :
Ob bridki izgubi našega dragega očeta
ANTONA JARCA se iskreno zahvaljujeva sindikatu in sodelavcem tovarne Iskra Pržan, računovodstvu in obratu Iskra »Žarnice« za izraženo sožalje, cvet- , je in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka M:,vika Dol jak z otrokoma An sin France Jarc z družino -
OBVESTILO
Proti posojilu 1,000.000 S din oddam v- najem garažo za dobo 5 let pri Vodovodnem stolpu.- ih Za ; informacije se obrnite na naslov:
Stane Jankovič
šoriijeva 22
Kranj — tel. št. 23-888..
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik:, Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji-»ČP Gorenjski tisk« Kranj
kar je še bolj vplivalo na veselo razpoloženje: Spomnili smo se ria preteklost; ko smo še delali v tovarni, na delež, ki smo ga prispevali, predvsem tisti, ki smo od ustanovitve delali v njej. Znova smo se prepričali, da je bilo naše delo pomembno, da v kolektivu nismo pozabljeni, čeprav nas mnogi mlajši verjetno niti ne poznajo. V imenu tovarne in direktorja nas je pozdravil tov. Klembas in nam zaželel vse najboljše in seveda ponovno srečanje čez lefS dni/-
Mi pa išmo lahko ponosni na našo tovarno, ria naš sindikat, na-vse bivše-sodelavce, kot tudi sedaj zaposlene, zato želimo tovarni in kolektivu še nadaljnje uspehe pri delu, čim hitrejšo rast in premagovanje vseh vrst težav. Mi smo to doživeli in pfgživelf, a danes- smo zadovoljni,- ker vidimo/da ni bilo zaman in da riismo pozabljeni.
Vedno večje povpraševanje po električnih instrumentih narekuje kolektivu tovarne »Instrumenti« Otoče — večjo proizvodnjo, ki pa zahteva, tudi večje proizvodne prostore. Velik žerjav že krepko posega v delo pri gradnji novih prostorov. Slika (nehote) prikazuje v ozadju tudi most, ki veže novo gorenjsko cesto čez dolino Peračice
Dražje zavarovanje za avtomobile
Z 8. julijem je zavarovalnica Sava podražila premije za obvezno zavarovanje v poprečju nekaj manj kot 40 odstotkov, kolikor je zgornja meja podražitve.
Pri podražitvi se zavarovalnice ravnajo po odredbi zveznega zavoda za cene, kajti sporazum med. koristniki uslug in zavarovalnicami še ni dosežen. Zato je tudi zdajšnja podražitev odgovornost-hega.zavarovanja le začasne narave. Do prave''podražitve naj bi po predvidevanjih prišlo ob začetku novega leta.
Odredba zveznega zavoda za cene zavarovalnicam nose-
bej nalaga,- da se ob podražitvi, pogoji obveznega zavarovanja ne smejo spremeniti oz. poslabšati v škodo zavarovancev
Začasna podražitev zavarovanja bo zajela lastnike avtomobilov le ob poteku zavarovalne pogodbe in tiste, ki bodo na novo registrirali vozila. Predvidoma bo do konca leta ta podražitev zajela okrog 15 % lastnikov vozil. Podražitev lahko velja le za vnaprej.
Novi cenik za obvezno' zavarovanje motornih vozil pri zavarovalnici Sava ie takšen:
Prostornina	Celotna
motorja	premija
do 600	190
600—700	208
700—800	227
800—900	244
900—1000	263
1000—1100	281
1100—1200	300
1200—1300	318
1300—1400	336
1400—1500	354
1500—1600	372
1600—1700	391
1700—1800	409
1800—1900	427
1900—2000	445
2000—2500	464
2500—3000	482
nad 3000	500
Vicem.	v N din
V »Elektromehaniki« Kranj, kjer je čez 4000 zaposlenih je seveda potrebna dokajšnja skrb za dobro fizično počutje za kar v tovarni skrbijo člani (bolje rečeno članice) kolektiva Iskrine restavracije, ki prodajajo »dobrine« tudi izven restavracijskih prostorov v tkzv. bifejih. Njihovo delo je dokaj naporno in lahko rečem tudi premalo cenjeno. Na sliki: foto-kamera je med potjo ujela tri članice omenjene restavracije v bifeju poleg delovne enote »števci«