mehiška Domovi ima >5? ''8~s\ &am®tt L J1227 UAO« ONLf /l/^l' E W eA M O M E NO. 157 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 17, 1967 SLOVCNIAN MORNING NCWSRAPfil STEV. LXV — VOL. LXV Yolivna kampanja v Vietnamu jemlje čas! kar vsem po vrsfl Kaže na vseh straneh le malo treznosti, nepristranosti, odgovornosti in smisla za splošno korist. SAIGON, J. Viet. — To, kar se sedaj godi v saigonski volivni kampanji za predsedniške in senatne volitve, spravlja ob zaupanje ne samo generalov, ampak tudi civilne politike. Da generali delajo napake že od prvega dne volivne kampanje, to se ne da tajiti. Opozorjeni so bili nanje od naših oblasti že prve dni, toda ameriški opo-naini niso dosti zalegli; generali so obljubili, da se bodo poboljšali, videlo se jim je pa na obrazih, da tega resno ne mislijo. Res je sicer, da javna uprava ne šikanira več civilnih kandidatov, da cenzura ne gospodari več nad dnevniki, toda generalska diktatura najde zmeraj pota, da lahko vpliva na javnost. General Ky je zadnje dni napravil politično napako. Pred kratkim je odobril ustanovitev nove budistovske cerkve za spodnji del Južnega Vietnama. To je naravno moralo razkačiti Voditelje glavne budistovske cerkvene organizacije, ki jo vodita znana meniha Tri Quang in Thien Hoa. Oba sta ostro protestirala proti vladni' odobritvi in grozita z demonstracijami. Za katerega kandidata bodo budistični duhovniki glasovali, nista hotela povedati, jasno je pa, ne bodo za Van Tieua in Kyja. Veliki politični grešniki so pa tudi civilni kandidatje. Jim ne Pride na misel, da bi volivcem razlagali svoje volivne programe. So se rajše spustili v prazne' Polemike z vojaško diktaturo, ki od nje nimajo volivci prav ni-: cesar. Pri tem pa domišljavost Nekaterih civilnih politikov pre-Sega vse meje. Mislijo namreč, je general Ky Johnsonov člo-Vek. Kdor napada Johnsona, na-Pada po tej teoriji tudi Kyja. J^er pa ima Johnson domačo o-Pozicijo vsaj v republikancih, ako ne drugje, mislijo ti saigon-ski pametnjakoviči, da ameriški mpublikanci simpatizirajo z nji-mi. Saj se republikanci borijo pr°ti Johnsonu tako kot se oni Proti Kyju! Johnson in Ky sta Novi grobovi Herman Hausler Včeraj zjutraj je umrl v Me-di-Care negovališču po dolgi bolezni 73 let stari Herman Hausler z 9715 Easton Avenue, rojen v Avstriji, od koder je prišel pred 55 leti, mož Angele, roj. Tekaucic, s katero sta pretekli februar praznovala zlato poroko, oče Virginie (Jean) Bo-ley, Bernice, Dolores Zins, Evelyn Borgman, Lorette Kaczma-reck, Arlene Elvko, Laverne Turocy, pok. Eleanor Lekan in pok. Edwarda, 22-krat stari oče, 3-krat praoče brat Sigmunda, Williama in Helerr. (zadnja v Evropi). Pokojnik je do svoje upokojitve delal pri Draper Manufacturing, ki je sedaj del Jones & Laughlin Co. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Indija prainovala 23 iei svoje neodvisnosti Prdtekli torek ie minilo 20 let, odkar ie Velika Brita nija podelila nekdanjemu Indijskemu Cesarstvu neodvisnost. Neodvisna Indija stoji po 20 letih svobode pred vrsto hudih težav. tako eno in isto. Taka logika se more roditi samo v vietnamskih P°litičnih glavah. Žal se viet-^amski politiki tega ne zavedajo n sPravljajo ob veljavo sebe in Sv°jo domovino. To je pa samo aUa med mnogimi posebnostmi mtnamske volivne kampanje. LEPO PROSIMO: v 0ravnajte zapadlo naročnino m ob prvem obvestilu. ^hranite nam delo in ^Potrebne stroške, mogočite našemu listu °her nadaljni razvoj. Hvala! Ponarejeni dolarji preplavili vzhodno Evropo BEOGRAD, SFRJ. Pregled prometa s ponarejenimi dolarji trdi, da je policija morala v zadnjih 20 letih kar 1,999-krat iskati ponarejevalce dolarjev in da jih je tudi dobila. Ponarejeni dolarji še zmeraj krožijo po Jugoslaviji, posebno med kmetskim prebivalstvom. Zato so banke pri nakupu dolarskih bankovcev še zmeraj zelo previdne. Ne pa tako navadni ljudje. Pripetilo se je namreč tole: Za neko filmsko igro je bilo treba ponarediti $100-dolarske bankovce, ki so pa bili narejeni na očitno napačnem papmju in imeli še posebno barvo in napis, da so denar brez vrednosti. Psi so jih ljudje vkljub temu kupovali, ker so bili pod uradnim tečajem. Ponarejenih dolarjev je dosti tudi v drugih satelitskih državah, posebno na Poljskem. Poljske policijske oblasti sicer svarijo ljudi pred nakupi, pa vendar ne morejo zatreti prometa s ponarejenimi bankovci. NEW DELHI, Ind. — Pretekli torek se je predsednica vlade Indije Mrs. Indira Gandi povzpela na vrh 320 let starega Rdečega forta v New Delhiju in tam razvila indijsko zastavo. V kratkem nagovoru je priznala: “Mi smo v globoki vodi. Toda to ni čas za omahovanje ali čakanje. Moramo se boriti dalje in plavati z zaupanjem in močjo!” Indija je res potrebna zaupanja in moči. Prebivalstvo republike se je pomnožilo v 20 letih za eno tretjino, povečano število je porabilo to, kar je uspelo doseči na gospodarskem polju. Indija je v času neodvisnosti posvečala za časa pokojnega Nehruja glavno skrb razvoju težke industrije, pa se premalo brigala za napredek in modernizacijo kmetijstva. To je napredovalo počasnejše kot prebivalstvo in Indija sedaj ne ve, kako tega preživiti. Navezana je na velik uvoz živil, ki pa jih na svetu trenutno ni na preostaja-nje, Indija pa tudi nima denarja, da bi jih kupovala. Tako so začeli obširno akcijo za omejevanje rojstev. Prišli so celo na misel da bi obvezno sterilizirali vse može, kakor hitro bi se jim rodili trije otroci. Hude težave ima Inlija tudi v mednarodni politiki. Pod pokojnim Nehrujem je bila vodnica takozvanega nevtralnega bloka in je igrala v mednarodni politiki precej pomembno vlogo, četudi včasih močno nedosledno. Pod vlado njene hčerke je ugled Indije močno padel, pri tem pa je kitajska nevarnost onstran Himalaje vedno bolj grozeča. Kljub njej se Indija ne potrudi, da bi poiskala sporazum 0@monstranf|e požgali belgijsko poslaništvo v glavnem mestu Konga KINSHASA, Kongo. — Nastop belih najemnikov v vzhodnem Kongu je razburil glavno mesto Konga. Blizu 200,000 ljudi se je zbralo in demonstriralo po cestah Kinshasa proti belcem, jih napadlo ter prevračalo njihove avtomobile. Drhal je pridrla pred poslopje belgijskega poslaništva, vdrla vanj, ga o-pustošila in zažgala. Kip belgijskega kralja Alberta I. pred poslopjem so demonstrantje vrgli s podstavka na zemljo. Demo nstrantje pred belgijskim poslaništvom so se pomirili in razšli šele, ko jih je k temu pozval sam predsednik republike gen. Josef Mobutu. Osobje poslaništva je že preje to zapustilo in se umaknilo na varno. Belgijska vlada je ostro protestirala pri vladi Konga zaradi opustošenja poslaništva. Predsednik Konga Mobutu je obljubil, da bo poskrbel, da se to ne bo več ponovilo. Kljub temu je le malo verjetnosti, da bo v Kongu ostalo še kako večje število strokovnega belgijskega o-sobja, ki pomaga vzdrževati šolstvo, državno upravo in upravljati podjetja in druge gospodarske ustanove. Seveda bo Belgija ukinila z odhodom svojega osobja tudi letno gospodarsko pomoč Kongu, ki je znašala lani 90 milijonov dolarjev. DOM IZGLASOVAL ZNOVA NAČRT CIVILNIH PRAVIC Predstavniški dom je izglasoval včeraj zakonski predlog o civilnih pravicah, sličen onemu, ki ga je izglasoval lani, pa je nato obtičal v Senatu. Trdijo, da bo novi zakonski predlog, če bo postal zakon, kar pa je zelo dvomljivo, mogoče uporabiti ne le proti nasprotnikom civilnih pravic, ampak tudi proti demonstrantom in izgrednikom pri črnskih nemirih v mestih. WASHINGTON, D.C. — Sinoči je Predstavniški dom izglasoval nov zakonski predlog civilnih pravic, četrti v štirih letih. Za predlog je glasovalo 326 kongresnikov, proti njemu pa 93. Predlog predvideva kazni za osebe, ki bi kršile civilne pravice, zamajčene v zveznih Zakonih, prav tako označuje za zločin oviranje policije pri miritvi izgredov in gasilcev pri gašenju požarov tekom izgredov in javnih nemirov. V dobrem delu je letošnji zakonski predlog sličen onemu, ki ga je Predstavniški dom odobril lani, pa je nato obtičal v Senatu. Trdijo, da tudi letošnji zakonski predlog nima za odobritev v Senatu najboljših izgle-dov, četudi je v nekaterih določilih prikrojen njegovim željam. Iz Clevelanda in okolice Število se je več kot podvojilo WASHINGTON, D.C. — Nekatere države so zaskrbljene zaradi izrednega porasta “odvisnih” otrok, ki prejemajo javno podporo. V zadnjih 10 letih se je njihovo število povečalo v vsej deželi od 1.6 milijona na 3.7 milijona. Gre predvsem za nezakonske otroke in za otroke “zapuščenih” mater črnskih družin. s Pakistanom, s katerim je bila že dvakrat v pravi vojni zaradi Kašmirja. Predstavniški dom je zakonski predlog v več točkah spremenil, pa ohranil njegova glavna določila. V sprejeti obliki določa za zvezni zločin “ovirati, raniti ali prestrašiti, groziti s poškodbami ali strahovanjem komurkoli zaradi njegove rase, polti, vere, narodnega porekla ali političnega prepričanja ali zato, ker sodeluje pri posebnih zavarovanih dejavnostih”. Med temi dejavnostmi so obiskovanje šol, volivna pravica, služba v porotah, uporaba javnih naprav in sodelovanje pri zveznih programih javne pomoči. Kršneje teh civilnih pravic je kaznivo z do enim letom zapora in $1000 globe, v slučaju pa, da je prišlo do telesne poškodbe, je ta kazen lahko povišana na 10 let zapora in $10,000 globe, v slučaju smrti pa na dosmrtno ječo. Napredek naselbine— Mestni odbornik 23. varde Edmund J. Turk sporoča, da bodo skoro začeli podirati poslopja 6936-6924-30 in 6922 na jugozahodni strani St. Clair Avenue. Kasneje bodo tam zgradili novo gasolinsko postajo. Prihodnjo sredo, 23. avgusta, pa bodo zasadili prvo lopato za novo zgradbo Cleveland Automobile Cluba vzhodno od E. 55 St. blizu Howard Johnson Motela. Dovoz do nove zgradbe bo po South Marginal. Domača glasba— V slovenski gostilni Mint Tavern na 397 E. 156 St. bodo jutri, v soboto in nedeljo igrali domači orkestri. — Več v oglasu! Dobra veslača— Michael Kerwin, 19 let, in Edward Neal, 18 let, sta v naje-določa splošno ljudsko štetje v tem čolnu srečno preveslala od ZDA vsakih pet namesto dose-|Ponedelika do torka popove danjih vsakih 10 let. Predlog!^0 mili dalf0 Pat odj3atawba mora izglasovati še Senat, če naj res postane zakon. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Republikanski kongresniki bodo glasovali za povišanje prispevkov' in pokojnin Social Security, s čimer je odobritev teh v Predstavniškem domu zagotovljena. Do glasovanja bo prišlo predvidoma danes. Predlog povišanja mora nato v Senat, kjer bi vlada rada dosegla nekatere spremembe v korist Point v bližini Port Clinton v Ohiu do Colchester, Ont. Domov ju je nato potegnil motorni čoln. Devet fantičev obsojenih požiga šole— Devet fantičev, starih od 11 do 15 let, je mladinski sodnik John J. Toner spoznal za krive požiga Beehive osnovne šole 1. julija. Ogenj je napravil $55,000 škode. Vsi zlikovci so bili iz do-brostoječih družin. Enega od devetorice, ki je bil pred sodiščem že četrtič, je sodnik poslal Ohio Youth Commission, vse ostale pa je poslal domov k staršem. Ljudsko štetje vsakih 5 let? WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden izglasoval zakonski predlog, ki Tito menja generale, zakaj in počemu? ^.v.retežn° jasno in toplo. Naj-lsJa temperatura 88. CLEVELAND, O. — Tito je sredi globokega poletja preskrbel gradivo političnim opazovalcem in diplomatskim krogom, ki ga bodo lahko dolgo časa obirali. Če je namreč resnično poročilo dopisnika “Washington Post” Kennetha Amesa, je Tito kmalu potem, ko je parlament šel na počitnice in preden se je sam podal na pot v arabske dežele, prestavil celo vrsto generalov. Na odločilna mesta je prišel mlajši oficirski rod, starejši je bil ali poslan v pokoj ali pa povišan na častna mesta, ki pa ničesar ne pomenijo v vojaški hierarhiji. Da je starejšemu oficirskemu rodu odzvonilo, so vsi pričakovali. Saj je bilo med njimi dosti partizanskih junakov, ki so svojo praktično in teoretično izobrazbo končali že 1. 1945, potem pa sedli na svoje lovorike, ki so jih postavili prav blizu velikih korit. Po doseženem cilju so se pa vdali brezskrbnemu življenju, ki ni bilo preobloženo z delom, zato pa dobro založeno s spletkami vseh vrst, kot je to navada v diktaturah. Dji-las je par takih spletk mojstrsko opisal. Političen in diplomatičen svet se seveda bolj zanima za nove generale, ki so prišli na odločilna mesta v jugoslovanski narodni obrambi. Čeprav niso še znane vse podrobnosti, se da vendarle reči, da so to cvet partizanske vojaške inteligence. Be po uradnih trditvah niso samo obnesli v državljanski vojni, so pokazali tudi izredno nadarjenost. Ta je bila — seveda poleg o-bičajnih zvez — glavni razlog, da jih je režim poslal v ruske vojaške akademije. Nekateri so imeli srečo, da so prišli celo v znano moskovsko vojaško a k a demijo Frunze. Tak je na primer general Miloš Šumonja, ki je bil dolgo časa šef Titovega osebnega vojaškega štaba, torej diktatorjev zaupnik prvega razreda. Zato je pa tudi sedaj postal šef jugoslovanskega generalnega štaba. Njegov prednik general Hamovič je bil pa odrinjen na častno mesto generalnega inšpektorja. V ministrstvu za narodno obrambo so bili dalje izmenjani trije podtajniki, zunaj Beograda pa poveljniki vseh vojnih okrožij. Tako obširne “pomladitve” v najvišji vojaški plasti v povojni Jugoslaviji še ne pomnijo. Je ni bilo niti 1. 1948, ko je Tito preganjal Stalinove javne in tajne simpatizerje. Uradna utemeljitev sprememb je potreba po mlajših močeh na vodilnih mestih. Kot vsaka uradna utemeljitev je tudi ta najbrže močno popačena. Pade namreč v oči, da so od sedanjih sprememb imeli naj-večjo korist partizanski oficirji, ki so se pred par desetletji šolali na Ruskem. Da je Tito iskal nove moči ravno v teh vrstah, je razumljivo. Titovo srce je še zrneraj pri partizanih. Ko je bila lani Rankovičeva kriza na vrhu, je Tito najpreje poklical voditelje partizanskih organizacij in jim razložil položaj, obenem pa jih tudi potolažil, naj se nikar ne bojijo za svoj vpliv v komunstičnem režimu, kajti še zmeraj spadajo med glavne stebre komunistične Jugoslavije. Zato je Tito prav med partizani nabral oficirje, ki so šolani, obenem pa tudi vdani najprvo njemu in šele potem komunizmu. Titovo stališče je v tej zadevi jasno: hoče imeti okoli sebe zanesljive in vdane tovariše s primerno strokovno izobrazbo. Težje je najti odgovor na vprašanje, zakaj se je Tito od- ločil za ta korak ravno sedaj. Tu gredo mnenja narazen. Največ političnih in diploma-tičnih krogov misli, da so Titu narekovale spremembo notranje potrebe po spremembi v vojaški hierarhiji in ne morda nevarnosti v napetem mednarodnem položaju. Ako bi nastopila sila, na koga naj se pa Tito zanese? Na stranko, ki jo pretresajo notranji prepiri, skriti v geslu “boj mnenj”? Na Socijalistično zvezo, ki je masovna organizacija in nesposobna za akcije na ulici, ako bi bile potrebne? Na komunistično mladi-rio, ki jo‘je režim vse preveč zanemaril? Na sindikate, ki so zmeraj bolj nezadovoljni s Titovo družbeno in gospodarsko reformo? Ostanejo torej le še partizani, ki bodo šli čez drn in strn za svojim voditeljem. Je pa vprašanje, koliko jih še je, ki so tako vdani in požrtvovalni. Nekam se pa Tito mora o-preti, saj ne ve, kako se bo družbena in gospodarska kriza razpletala letošnjo jesen. Kvaražugoni mu na tem področju napovedujejo viharna vremena. Zato je Titova priprava nanje le znak njegove previdnosti. svojega prvotnega predloga. Predlog, ki pride danes na Seja— glasovanje v Domu, predvi- | Društvo Dvor Baraga št. 1317 deva povprečno povišanje za | Katoliških borštnarjev ima jutri 12.5%, vladni predlog pa je j zvečer ob 8. uri redno sejo. — predvideval povišanje za 20%. Asesment bodo pobirali od 6.30 SAIGON, J. Viet. — V pretek-|da^e’ lem tednu so imele ameriške K molitvi— oborožene sile v bojih v Viet- j Člani Društva Najsv. Imena namu 88 mrtvih in 748 ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson in nemški kancler Kiesinger sta včeraj končala svoje razgovore in se obvezala, da ne bo nobena država zmanjševala števila vojaštva v okviru NATO, ne da bi sc vabljeni nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Zobca. Karibske države bi se rade združile v fede- racijo GEORGETOWN, Gvaj. — Kar se o tem preje razgovorila z je zgodovina nasejala angleških ostalimi zavezniki. kolonij v Karibskem morju, vse SHELL LAKE, Sašk. — Oblasti so dobile neodvisnost po zadnji preiskujejo ozadje pomora svetovni vojni. So pa kmalu družine 9 članov na samotni sprevidele, da si z njo ne more-farmi. Umorjene so našli star- io dosti pomagati, ker so preše Mr. in Mrs. James Peterson majhne. Zato so začele na an-in njunih 7 otrok. Živa je os- gleško in ameriško pobudo že tala le 4 leta stara hčerkica. Družino je našel v torek pomorjeno sosed, ki je prišel pomagat čistit žitne kašče. Vseh 9 je bilo ustreljenih. Oblasti doslej še niso našle ne merilnega orožja in ne vzroka za množični pomor. FAIRBANKS, Aljaska. — Reka Chena, ki je poplavila vse mesto, je začela upadati, vendar je sredina mesta še vedno pod vodo. Od 30,000 prebivalcev je zbežalo iz mesta zaradi poplave okoli polovico. Škodo cenijo na preko 200 milijonov, ni pa izključeno, da je večja. Politična ugibanja in napovedi WASHINGTON, D.C. — Sku-šeni politični opazovalci opozarjajo na dejstvo, da so volivci leta 1964 volili bolj proti Gold-waterju kot za Johnsona, tokrat se obeta prav obraten položaj. Volivci se obračajo vedno bolj od Johnsona in proti njemu. davno razgovore o združitvi v veliko karibsko federacijo. Zadnji sestanek prizadetih bivših kolonij je bil v gvajanski pre-stolici Georgetown. Navzoči so bili tudi angleški in ameriški diplomatje. Udeleženci trdijo, da se razgovori ugodno razvijajo. Največ farmarjev Eno četrtino vseh v nesrečah umrlih v naši deželi so farmarji- Če ne bo prišlo do prihodnje jeseni do kake spremembe v Vietnamu in do trdejšega miru in reda v naših mestih, se Johnsonu kot predsedniškemu kandidatu ne obeta nič dobrega. Tega se tudi on sam dobro zaveda in vztrajno išče, kako bi razpoloženje volivcev obrnil v svojo korist. Trenutno podpira njegovo politiko, kot sta dognala Gallup in Harris, le 39 odstotkov javnosti. 1' l;H WSKA DOMOVINA AUGUST 17, 1967 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year koncem svoje sedanje poslovne dobe, ki se bo stekla šele leta 1972. Njegova togost in zaverovanost v lastne načrte ga namreč napravljata vedno manj razumljivega Francozom in svetu. De Gaulle ima močan čut za zgodovino, njegovi poznavalci trdijo, da vsako politično potezo, pa naj bo to doma ali v mednarodni politiki, natančno pretehta s tega vidika. Kaj in kako bo sodila o kakem njegovem koraku zgodovina? Ni dvoma, da mu bo v marsičem dala prav, da pa bo prav tako marsikak njegov korak, posebno te iz zadnje dobe, ocenila neugodno. DeGaullovo nasprotovanje ustanovitvi evropske konfederacije, rušenje enotnosti svobodnega sveta in oviranje ameriških naporov za ustalitev razmer v jugovzhodni Aziji zgodovinarji gotovo ne bodo u-vrstili v modro in smotrno politiko, koristno Franciji in svobodnemu svetu. j BESEDA IZ NARODA I I , , i je tak vihar, da je Rhona zdivjala ter vrgla Pilata zopet na suho; naposled so ga privlekli na vrh skalnate gore ter ga vrgli v brezno, odkoder si prihaja u-mivat roke. Pilatova žena Klavdija, ki se je baje pokristjanila, je v velikih časteh v pravoslavni cerkvi, kjer jo častijo kot svetnico (27. oktobra). Dostop na Pilatov greben je bil skozi 300 let prepovedan od države; ljudje so prihajali na Pilata zlasti ob Velikih petkih, razgrajat ter rušit velike skale, ki so se z ropotom kotalile v dolino ter povzročale mnogo nesreč. Šele v novejšem času je bil dohod na Pilata zopet dovoljen ter napeljana nanj vzpenjača, katere se je poslužila tudi Kol-landrova skupina. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 157 Thursday, Aug. 17, 1967 General De Gaulle vedno bolj zaverovan vase in v svoj prav O predsedniku Francoske republike generalu Charlesu De Gaullu je znano, da je vljuden mož, ki zna potrpežljivo poslušati in delati pri tem videz skrajne pozornosti. Prav tako pa je znano, da De Gaulle pripombe, kritiko in predloge drugih, pa naj bodo to že njegovi sodelavci ali pa tuji državniki, le redko omenja in še redkejše upošteva. Trdijo, da je mož vedno bolj zaverovan vase in v svoj prav. Z zagrizenostjo, kot je redka pri starih ljudeh, skuša obnoviti francosko veličino, spraviti Francijo na mesto vodnice Evrope in ji kot taki zagotoviti tudi besedo v samem vodstvu sveta. Ameriki in Angliji ne more in ne more pozabiti, da v drugi svetovni vojni nista Francije jemali za enakopravno in njega nista sprejeli kot njenega predstavnika v zavezniški vrhovni svet. Še bolj ga je nemara ujezilo, ko sta ti zavrnili njegov predlog o skupnem vodstvu svobodnega sveta, ko je znova prišel na čelo Francoske republike. V znani kubanski krizi je sporočil Kennedyju v Belo hišo, da bo Francija stala v slučaju vojne “na strani svojih zaveznikov”, nato pa se je začel odmikati od Amerike, posebno naglo, ko je po smrti Kennedyja prevzel njeno krmilo L. B. Johnson. De Gaulle gradi ob velikanskih stroških lastno francoski atomsko oboroženo silo, letala, rakete in podmornice za prenos atomskih in vodikovih bomb, četudi ima Amerika vsega tega na pretek, več kot dovolj za obrambo svobodnega sveta. V prvih letih je francoski general trdil, da bodo Združene države nekega lepega dne odšle iz Evrope in ne bodo pripravljene nato zaradi nje tvegati atomsko uničenje svoje lastne dežele. Zato jim Evropa ne sme zaupati. Za tak slučaj se mora Francija pripraviti, da bo lahko branila sebe in — Evropo. De Gaulle ni tajil, da svobodna Evropa tudi z malo francosko atomsko silo ne bi bila kos navalu z vzhoda, trdil je le, da bo s svojo lastno atomsko oboroženo silo lahko pripravil Združene države, da bodo prišle Evropi v slučaju sile na pomoč, če treba tudi z atomskim orožjem in s tveganjem atomskega uničenja na lastnih tleh. Ti časi so minili. De Gaulle je sam zapustil NATO, o-ziroma njegovo vojaško organizacijo in oboroženim silam NATO, ki se niso hotele podrediti francoskemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu, odpovedal gostoljubje. Po njegovem svobodni Evropi ne preti več nevarnost od vzhoda, ampak preje s te strani Atlantika. Zato v zadnjih par letih skoraj ob vsaki možni priložnosti svari pred premogočni-mi Združenimi državami in meče diplomatom ZDA polena pod noge, kjer le more. To je pokazal posebno očitno v času krize na Srednjem vzhodu. Ko je Izrael zdrobil a-tabske oborožene sile in rešil Združene države iz zelo nerodnega položaja, je De Gaulle javno nastopil proti izraelski “agresiji” in nato na izrednem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov odprto podpiral sovjetsko-arab-sko stališče nasproti stališču Združenih držav, Velike Britanije in večine ostalega svobodnega sveta. Ko je bil na uradnem obisku v sosednji Kanadi, je De Gaulle pihal francoskim Kanadčanom, ki se zavzemajo za “svobodni Quebec”, tako močno na dušo, da ga je kanadska vlada zaradi tega javno zavrnila in označila njegove izjave za “nesprejemljive”. Mož jo je nato na hitro mahnil domov, ne da bi se oglasil v glavnem mestu Kanade Otta-wi. Ta dva dogodka in delno tudi zavrnitev angleškega sprejema v Evropsko gospodarsko skupnost so razburili bolj francosko javnost kot javnost in odgovorne vlade zavezniških držav. Nejevolja je postala posebno očitna, ko je De Gaulle pretekli teden v obsežnem govoru preko televizije in radia francoski javnosti tolmačil svojo politiko. Trdno, dosledno in vztrajno je zavzemal in branil stališča, na katera so v zadnjih tednih njegovi kritiki posebno opozarjali. '•*' * Povpraševanje javnega mnenja je pokazalo, da uživa De Gaulle sedaj manj podpore v francoski javnosti, kot jo je kdajkoli od leta 1953, ko mu je bilo izročeno v roke krmilo Francoske republike. Eden vodilnih njegovih političnih pristašev je mirno priznal, da bi De Gaulle nemara izgubil, če bi prišlo sedaj do volitev, proti skupnemu kandidatu levice. Glasilo politične sredine "L’Aurore” je vprašalo De Gaulla, ki stalno poudarja zahtevo po neodvisni francoski poti v mednarodni politiki: Kaj bi se zgodilo s Francijo leta 1914 in leta 1940, če bi bila ostala sama? Desničarska glasila očitajo De Gaullu, da podpira v mednarodni politiki Sovjetsko zvezo in nemogoči arabski imperializem. Levica ga prijemlje zaradi socialnih in gospodarskih reform, ki jih je napovedal zadnje dni. Nezadovoljstvo je naraslo že do take mere, da se nekateri resno sprašujejo, ali ne bo De Gaulle odstopil še pred Tekmovanje na Slovenski pristavi CLEVELANdTo. — v nedeljo, 13. avgusta, je bilo prvo tekmovanje v plavanju in skakanju v kopališču na Pristavi. Prijavilo se je okrog 20 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva oddelka in sicer: plavanje in skakanje. V plavanju so se merili fantje v dve dolžini plavalnega bazena, dekleta pa v eni dolžini plavalnega bazena. Skakanje je bilo za fante z velike skakalnice, za dekleta pa z male. Takoj po četrti uri se je pričel spored tekmovanja. Napovedovalec pri mikrofonu je bil g. Božo Pust, ki je z lepo zvenečim glasom napovedoval r a z p ored tekmovanja. Za ocenjevalce tekmovalcev pa so bili določeni: Ciril Selan, Janez Varšek in Milan Rihtar. Za začetek tekmovanja je zaigrala ameriška himna. Tekmovalci kakor tudi ostali gledalci so stoje dostojanstveno prisluhnili igranju himne. Nato je napovedovalec povabil predsednika g. Jerneja Slaka k mikrofonu. V kratkih in jedrnatih besedah je omenil pomen znanja plavanja iz lastnega doživetja v mladosti. Takoj nato se je pričelo tekmovanje. Gledalci so z navdušenjem sledili tekmovanju. Od časa do časa se je napovedovalec skušal spuščati v razgovor z gledalci, toda bojazen pred mikrofonom — ta zamisel ni prišla do efektnega izraza. Slovenska pristava je zmagovalcem podarila ob zaključku tekmovanja pokale. Teh daril so bili deležni sledeči zmagovalci: Lojze Ovnič, Blažena Mihelič, Jože Resman, Metka Rihtar za plavanje in Peter Cerar ter Marija Rihtar za skakanje. K tekmovanju bi lahko pripomnil, da bi bilo potreba večjega zanimanja in poguma s strani tekmovalcev in kakor tudi gledalcev. Danes se nahajamo v moderni dobi — tehničnega u-stvarjanja, pri katerem pa čas zahteva zdravega človeka. Slovenska pristava nudi naši slovenski mladini priliko v utrjevanju telesa. Poslužite se te pridobitve! Prišel bo čas tudi za nas Slovence, da bo nam potreba stati na svetovni pozornici — ne samo, da bo nas poznal Cleveland, ampak da bo nas poznal tudi ostali svet. Ena od poti do tega je tudi udejstvovanje v športu in izobrazbi. Slovenska pristava nudi to pot k dviganju! S. Vrhovec, taj. šiajerski klub vabi CLEVELAND, O. — Ko sta se ored tedni srečala v Carigradu papež Pavel VI. in patri j arh A-tenagora, so le redki med nami pomislili, da je bilo to srečanje krona dolgotrajnega truda, žrtev in prizadevanja, ki imajo svoj začetek v naši domovini. Pred sto leti je namreč škof Anton Martin Slomšek naslovil na papeža prošnjo, da bi mu dovolil ustanovitev bratovščine sv. Cirila in Metoda za zedinjenje ločenih bratov. V naših dneh je. bilo to delo svetniškega škofa in njegovih posnemalcev kronano z uspehom. Škof Slomšek je nedvomno najbolj privlačna osebnost svetovne zgodovine, saj je znal družiti učenost z globoko vero in vedrino duha z veliko ljubeznijo do svojega naroda. Te tradicije skuša ohranjati štajerski klub. V preteklih letih so stotine Slovencev iskale in našle razvedrilo in veselje na prireditvah Štajerskega kluba. S tem so se ponovno navezali na slovensko skupnost, zakaj človek se rad vrača tja, kamor ga vlečejo prijetni spomini. V nedeljo, 27. avgusta, bo na Slovenski pristavi veselica Štajerskega kluba. Slovenski rojaki od blizu in daleč so iskreno vabljeni, da se te prireditve udeleže. J. F. -----o------- Veličastno romanje po Evropi n. CLEVELAND, O. — Luzern je snažno švicarsko mesto, ki je povečini katoliško, medtem ko v Zuerichu in Ženevi prevladujejo protestanti. Mesto obkroža Vierwaldstetsko jezero, ki je eno izmed naj lepših v Evropi; po mestu je vse polno turistov, ki prihajajo tja iz vseh delov sveta. V bližini Luzerna se na-Lajata dva svetovno znana gorska grebena. Rigi in Pilat, katerih vrhovi so večkrat odeti z gosto neprodirno meglo. Ko smo bili mi tam, je bil vrh Pilata izredno čist in jasen, zato nas je Father Godina vzel s seboj, da si ogledamo to znamenito goro, ki se dviguje 6998 čevljev visoko. Od podvznožja do vrha gore vozi žična vzpenjača, katere močne, jeklene gondole prihajajo ter odhajajo vsako minuto. Sedli smo po štiri in štiri v železna vozila, ki so nas ponesla proti vrhu. Do sredine je Pilat gosto zarastel z borovci in zelenjem, tu se nahajata tudi dva hotela, pri katerih je bilo opaziti polno letoviščarjev. Od sredine do vrha je samo skalovje in gole skalnate stene; če smo pogledali navzdol, smo videli strašna globoka brezna, če pa smo gledali navzgor, so nas pa plašile temnosive, skoro navpične stene. ^ Na vrhu si umiva Poncij Pilat svoje roke v ledeni vodi, ker je obsodil Jezusa po nedolžnem ; v smrt. O Pilatu se vrste vsako-: vrstne legende, a za legendami tiči vendarle nekaj resnice. Pilat je bil osebno prepričan o Jezusovi nedolžnosti in Ga je skušal rešiti, ko ga je njegova žena Klavdija Prokula ostro svarila, naj Kristusa ne obsodi, toda Pilat je vendarle podpisal Kristusovo obsodbo radi tega, da bi pomiril razgrajače v Jeruzalemu ter si pri tem umil roke — v znamenje — da zavrača vsako odgovornost za Jezusovo smrt. Pilat je bil končno odstavljen v Judeji radi krvavih izgredov v Samariji ter je padel V nemilost pri rimskem cesarju. Ta je dal Pilata umoriti, njegovo truplo so vrgli v Tibero, a Tibera ga je vrgla zopet na suho, vrgli so ga v morje, a morje ga ni ho- j telo sprejeti. Odnesli so ga k reki Rhoni ter ga potopili, a nastal V pokrajini Wilhelma Tella Drugega dne (15. julija) zjutraj nas je odnesel avtobus izpred hotela “Drei Koenige” v pokrajino Wilhelm Tella, švicarskega narodnega junaka. V prekrasnem jutru smo se vozili vseskozi ob obrežju Vierwaldstet-skega jezera, ki obkroža štiri švicarske kantone: Lucern, Švic, Uri in Unterwalden; zategadelj se jezero imenuje tudi Štirikan-tonsko jezero. V 14. stoletju je vladala v teh pokrajinah Avstrija, ki je pošiljala v Švico svoje upravitelje, ki so kruto in krvoločno zatirali svoje podanike; eden od teh upraviteljev je bil tiran Hermann Gessler, proti kateremu se je postavil v bran pogumni Wilhelm Tell, meščan iz kantona Uri; zbiral je zarotnike ter imel z njimi posvetovanja na prostranem travniku, na katerem stoji še dandanes spomenik, ki smo ga razločno videli iz avtobusa. Gessler je dal postaviti v Alt-dorfu vojvodski klobuk na visok drog v javno počastitev; vsakdo, ki je šel mimo, se je moral odkriti, kdor bi se ne bil odkril, tega je čakala neusmiljena kazen. Mimo je prišel Tell s svojim sinom ter ni počastil vojvodskega klobuka, takoj so ga zgrabili in obsodili na smrt. Ker je bil znan kot izvrsten strelec, mu je Gessler dal na izbiro: ali v smrt ali pa naj sestreli jabolko z glave svojega sina. Tell se je ojunačil, vzel je s seboj dve puščici ter s prvo puščico srečno sestrelil svojemu sinu jabolko z glave. Kaj pa z drugo puščico, ga je vprašal Gessler. Ta je bila namenjena vam, mu je mirno odgovoril Tell, v slučaju, da bi prva puščica zgrešila cilj ter ubila mojega sina. Tella so zvezali ter vrgli v čoln, v katerem se je peljal Gessler s svojimi biriči proti gradu v Kuess-nacht. Med potjo je nastala velika nevihta in samo Tell bi jih zamogel rešiti; razvezali so ga, da bi jim pomagal. Tell je za-okrenil čoln proti bregu ter skočil iz njega na suho, z nogo pa odpahnil čoln proti globoki vodi; sledil je čolnu, ga dohitel in pri Kuessnachtu ustrelil tirana v srce. — Švica je bila rešena krvoločnega Gesslerja in avstrijskega gospodstva. Taka je približno vsebina junaških naporov, s katerimi so se rodoljubi borili za švicarsko neodvisn ost. Nemški pesnik Schiller je v svoji največji drami “Wilhelm Tell” proslavil junaštvo teh rodoljubov in ovekovečil globoko ljubezen Švicarjev do rodne zemlje. Naš avtobus se je ustavil v Altdorfu, kjer je velik spomenik Wilhelma Tella, na tem mestu je Tell srečno zadel jabolko na glavi svojega sina. Po kratkem odmoru smo odhiteli proti bož-jepotnemu svetišču v Einsie-deln. Med potjo smo od daleč zagledali razvalino gradu Ha-bichtsburg, v kantonu Aargau, kjer je prebival Rudolf Habsburški, praoče avstrijskih cesarjev. Naglo je drvel naš avtobus po gladki, asfaltirani cesti; prišli smo še predpoldne k Mariji v Puščavi — v Einsiedeln. Ernest Terpin Slovenske svete pesmi na ploščah Brali smo, da se spet pripravlja cela vrsta gramofonskih plošč s slovenskimi cerkvenimi pesmimi, ki jih bodo peli deloma zbori v domovini, deloma pa zbori in solisti v Združenih državah in Kanadi. Čutim potrebo, da k umetniški kakovosti takih plošč iz preteklosti povem svojo besedo. Ne morem reči, da sme slišal vse, kar se je do sedaj že izdalo, a kar sem slišal, po večini ni vzdržalo stvarne kritične slovenskih plošč v zdomstvu, mora s temi dejstvi računati, če hoče, da bo tisto, kar bo posnel na plošče, neoporečne kakovosti. Zato naj bi — po mojem — vsak zbor pred posnemanjem odpel svoj program pred žirijo glasbenih strokovnjakov in brez njihove odobritve ne pel na ploščo. Vsi skupaj se moramo vedno zavedati, da je vsaka javno posneta plošča: ali pevska afirmacija slovenskega naroda pred svetom, ali pa naše spričevalo pevskega uboštva, ki pa nam dela krivico. Produkcija plošč je torej zvezana z odgovornostjo pred kulturno vestjo celotnega slovenskega naroda. Kdor se s tem bavi, naj bi se odgovornosti zavedal vedno in povsod. Dr. Ludve Puš ------o------ ocene. Po mojih mislih naj bi si vsak, ki se ukvarja z izdajanjem slovenskih pesmi na ploščah, dal odgovor na nekatera vprašanja, ki so bistvene važnosti pri tem poslu. Najprej je tu vprašanje izbora pesmi, ki naj se posnamejo. Se prayi; vprašanje kvalitete izvirnih skladb, kvalitete priredbe ljudskih popevk na eni strani in tipične “slovenskosti” takih melodij na drugi. Za izbiro bi bilo treba nekega odbora glasbenih ljudi, ki se na ta posel dobro razumejo, da bi se na ta način preprečili posnetki pesmi, ki ne vzdržijo umetniškega kriterija. Posnetki na plošče niso le naša slovenska notranja zadeva, kjer človek lahko zamiži z obemi očesi, ampak so pevsko-glasbena legitimacija Slovencev kot kulturne narodne skupine pred tujim svetom. Plošče namreč pridejo tudi v neslovenske roke, v razne zbirke plošč zasebne in uradne narave, kjer proučujejo strokov njaki po poslušanju plošč glasbeno-kulturno gladino naroda in njegove svojske poteze s kritičnim očesom in ušesom ter o tem tudi pišejo. Ni torej vseeno, kaj na ploščo pride! Kajti plošče predstavljajo slovenski narod pred mednarodno glasbeno javnostjo. Na drugi strani pa je plošča najboljši oblikovalec ljudskega glasbenega okusa. Ni res, da je vedno tisto največ vredno, kar je široki plasti ljudstva najbolj všeč. Vzgoja ljudstva je naloga umetnika in narobe. S tem seveda ni rečeno, da preprosta ljudska pesmarica ni lahko velika u-metnina, a treba ji je dati v priredbi in izvajanju atribute u-metniške veljave. To pa ravno ni lahko. S tem prehajam k drugemu vprašanju o naših pesmih na ploščah. To je vprašanje izvedbe, vprašanje kakovosti zbora ali solista, ki mu je poverjena naloga reprodukcije dobro in skrbno izbranih pevskih točk. Naj bo pesem še tako odlična, če je pevec nedorasel svoji nalogi in ji ni kos, ne more skladba doseči potrebnega učinka. Če je iz zbora čutiti note, po katerih poje, ne pa pevskega občutevanja in zanosa, ki ga na notah ni, pač pa v duši in srcu pevca, predvsem pa pevovodje, potem tak zbor ni goden za petje na ploščah. Ne rečem, da se za posnetek na plošče prizadeti cerkveni zbori v preteklosti niso posebej pripravili, niso se otresli šablone svojega kora in prepevanja nedeljo za nedeljo, redno s spremljavo orgel, ki “vse poglihajo”. Pogrešal sem prefinjenosti v izrazu, pogrešal pa zlasti ognja, čigar iskre netijo plamen v poslušalcih, da njih srca zagorijo v doživetju čiste lepote, ki je odsev Boga in Marije. Priprava zbora v tujini za petje na plošče ni lahka stvar. Pevci, večjidel druga ali tretja generacija, se borijo z jezikom, z glasbeno barvo vokalov in, naravno, z dihalnimi problemi. Kdor koli se peča s produkcijo Dr. Anton Breznik: Življenje besed Priredil J. šolar. Izšlo v zbirki Giotta 7, Obzorja, Maribor 1967. Knjiga prinaša izbor krajših obravnav s področja sodobnega knjižnega jezika. Jedro knjige sta sloveči razpravi O časnikarskem jeziku in Jezik naših pripovednikov. Te dve bi moral poznati vsakdo, ki mu je mar lep domač jezik. Že ob prvem natisu pred dobrimi tridesetimi leti sta močno vplivali na pisanje našega jezika, prav tako ob ponatisu 1944. Močno potrebni sta nam tudi danes, ko se je spet zaostrila slovenska zavest in se zabrisala sled domačega besedja. Tudi po znanih potih je treba markacije večkrat obnoviti. Urednik je razprave opremil z obsežnim življenjepisom in analizo Breznikovega dela; mikavna je samosvoja pot v jezikoslovnem izobraževanju in razvoj poklica. V opombah urednik popravlja ali dopolnjuje nekatere trditve v skladu s sodobnim stanjem v jezikoslovju. Besedno, stvarno in osebno kazalo bodo dobri pomočniki pri uporabi knjige. Knjiga bo prav gotovo koristno in mikavno branje prijateljem slovenščine pa tudi številnim Breznikovim učencem, prijateljem in znancem. Zato naj pravi čas sežejo po nji, da prej ne poide. D. I Slowenische Lyrik Založnik R. Trofenik v Muen-chenu je izdal v knjižici na 32 straneh predavanje, ki ga je imel prof. dr. Slodnjak kot gost muenchenske filozofske fakultete v poletnem semestru 1966. Naš, v tujini zelo cenjeni literarni zgodovinar je podal v svojem predavanju pregled poskusov in začetkov našega liričnega ustvarjanja, nato je orisal Prešerna, zatem dobo realizma v naši poeziji in pesnike slovenske moderne; sledi oris dobe med obema vojskama in pregled sodobnih pesnikov do danes. Knjižica je ilustrirana s faksili-mi naslovnih strani pomembnejših pesniških zbirk med besedilom ter s prilogo (8 strani) faksimilov Prešerna, Jenka, Gregorčiča, Župančiča, Kosovela, Kocbeka, Balantiča in Kajuha. Knj. IZ NAŠIH VRST West Allis, Wis. — Spoštovano uradništvo! Lepo prosim, o-prostite, da sem malo pozen z naročnino. Priložen je znesek za celo leto. Ameriška Domovina mi uga-ja, rad jo čitam, posebno tu v tujini. Toplo priporočam, da bi jo imela vsaka družina, da bi nam čimveč slovenskega ostalo-V Ameriški Domovini je mnog0 splošnih novic, dopisov starih ib novih naseljencev, katere tudi rad čitam. Želim Vam mnogo uspeha in prav lepo pozdravljam! Lojze Yaklich ^oooo()<=>ooo()000()