tikaj* "' "'J* T M*rl" tat« r •-l,J-»»JA n* tam '' *     — k'
i. i 1 Ut* ..«..- ■■ taf.trl ki* -"
PO   |IO-l I I
U TI« M"  «' |t< ,« l)ul M* M c«trt l.-li -' ..
O/ li.i ii lin
. .» . u. • drantopao
mit n pUčuj*
, ■• ar natiana 1 krat. it i« tlaka *kr*t, . 1» »* titka Skrit-pi-iinetika »• pla^u-> proaturu.
Št. 1».
V Mariboru t:i. fet>i»uarja
Za v»uk UmI j« plaćat-kolek (atrmpolj) ia 30 k.
Rokopisi ■• na »rufajg. .1..l'i.l n.ij M blaguroljao frankujejo.
TeoaJ II.
Mariborska volitev,
VI.
Ne vsakdanja, vendar pa le zelo navadna pušica, ktoro nikdar zaru-mvolo vsaj pri volitvah naši nasprotniki poiščejo v svoji stari ropotarnici, je sumnja, da narodnjaki delajo iz gole sebičnosti, Častilakomnosti in dobič-karije. Tako zopet beremo v „Marb. Z." : Oni možje, ki v „Sloveniji" na-narodnih služeb in časti za-se tirjajo, lahko se odpovedo državljanski svobodi, saj upajo, da jih bo nova dežela odškodovala." To očitanje že samo na sebi dovolj zazuamuje naše nasprotnike: Kdor vsako delo. vsako gibanje, Vgako besedo svojega bližnjega vedno le meri na tako umazanem vatlu, kakor je pričujoči, kaže jasno in umljivo, da ne ve kaj je navdušenje za vzvišeno idejo, kaj je ljubezen do domovine in očetnjave, in lastnosti kakor to: sebičnost, častilakomnost in dobičkariju padajo z vso težo na očito-v al ca nazaj. Dvakrat gnjusobno pa je tako očitanje, če se ogledamo v vsakdanje življenje. Kako je s službami za narodnjake, naj nam kaže edini poslanec g. Herman, ki se je vkljub vsemu zaupanju, ktero je ljudstvo vedno do njega imelo, vsej delavnosti in natančnosti v službi vkljubu, prezrl prinovi organizaciji , a ne le prezrl ampak celo prestavil v okoliščine , ki so žalile narod, iz čegar sredo se je vzel in žalile načelo ustavno izrečene ravnopravnosti jezikove; za enake izglede bi ne prišli v zadrege; nuj zadostuje navedeni in pristavek, da se zlasti na mejah more javno in odločno za narodnjaka pokazati le mož, kterega je narava in odgoja obdarila z velikim zakladom značajnosti, darežljivosti in zatajevanjem samega sebe. Tako pri nas Slovencih in Slovanih sploh. A kako pri Nemcih, med ktere se vštevajo naši tukajšnji nasprotniki? Tam je imelo drevo, na kterem rastejo službe in Časti , zadnje čase bogato letino in vetrovi so nemški stranki tako ugodno da so zrelo časti in službe Nemcem same od sebe v naročje padale s čemur pač nočemo reči, da bi gospodje Nemci sami ne bili prav pridno tresli plodnega drevesa. Oegavi so Herbst, Giskra, Berger, Banhans, Streh-mayr itd. itd. , ki so postali iz „ljudskih mož" nositelji viših in najviših slu-Jeb? Ali ne beremo vsak dan po nemških časnikih, da so vladne službe tse količkaj vredne glave pobrale iz državnega zbora, kterega bi bilo treba po direktnih volitvah z novimi močmi regenerirati ? In koliko se mora tako Oeščenih mož iz naših vrst naštetiV Ako so imenuje Klun, je to dokaz proti našim nasprotnikom, kajti Klun, je stopil v službo šo le po odpadu od narodne stranke; za odpad od svojega prepričanja pa naši narodnjaki ne marajo tudi najviše službe! zlasti pa je naš kandidat ne mara pod nobenim pogojem!
Predno se obrnemo k našemu kandidatu in lastnostniin, ktere naši nasprotniki od njega tirjajo, moramo zarad raztrošenih laži opomniti, da kandidat slovenske stranke g. dr. Dominkuš sam ui nikdar in nikjer poskušal volilno gibanje voditi in na svojo osebo navezavati, da je namreč volilnemu odboru naravnost izrekel, da bi mu le tedaj bilo mogoče poslanstvo z notraj-nint prepričanjem prevzeti in se z veseljem posluževati poslanskega poobla-
pihali
stila, ako bo volilni okraj brez njegovega presredovanja izrekel, da mu zaupno izroča v roke nekoliko svoje osode — parlamentarno zastopanje. Tako spoštuje narodnjak svobodno sklepe svojih volilcev in le od takega se je nadejati, da jih bo spoštoval tudi potem, ko bo imel svoj mandat v žepu. Nasprotni kandidat pa je takorekoč  poplavil volilni okraj s pripovedovanjem
0 zaupanji, ktero stavi ljudstvo v njegovo osobo. Kaj pa da so dokazi tega zaupanja žalostni in na krivi podlagi kakor vsa nasprotna agitacija. Nemški kandidat izpeljuje ljudsko zaupanje iz tega, da ga jo volilo okrajno zastopništvo mariborsko za svojega predsednika.
In to si upa slovenskim kmečki m srenjam pripovedovati, kakor da bi ne bilo znano , da je vsa postava o okrajnih zastopih potegnila
1 j u d s k i in dušni večini i / rok k m c č k i h s r o n j vao navadno praviro iz rok in jo izročila mestom, večidel tujemu velikomu posestvu in obrtnijstvu, kakor da bi ne bilo znano, da se je iz mariborskoga okrajnoga zastopa slovenska beseda in slovensko pismo pregnalo, kakor da bi ne bilo znano, da kricači tega zastopa in deželni zastop sam spoznava veliko napačnost teh zastopov in krivico, ki se slovenskim kmečkim srenjam v njem gode, da pa izročito samo za to noče nihče izmed „liberalne" nomške stranke nasvetovati, pa bi sc slaba postava popravila ali odstranila, da ne bi dobile slovenske kmečke srenje svoje naravne pravice in veljavo t teh zastopih. Zaupni mož okrajnega zastopa mariborskega no more biti zaupni mož s 1 0 v e n s k i h o k o l i č n i h k m o t o t, in njim nasproti bahati se s tem zaupanjem, kaže ali veliko nepremišljenost ali pa misel, da jo slovenski kmet prenciimcn, da hi to razmerja spoznal. — Na dalje se oklicuje g. Seidl na zaupanje graškega deželnega zbora. Tudi to ga ne more priporočati Slovencem, ki vedo, da jo graški zbor našo zastopnike zasmehaval, naše tirjatvo pa preziral, in ki v 8 letih nima ničesar pokazati, kar bi bil storil za Slovence. — Čo konečno nemški kandidat po svetu razglaša, da ga je nemška vas Kamilica za svojega župana izvolila, no more nas to spraviti na kolona pred njega, kajti v vsaki vesi mora biti nekdo prvi in dostokrat je tisti, ki največ kriči in terorizira. — Po vsem tem je tudi glede priprav k volitvam naš kandidat nemškemu za nekoliko sežnjev naprej — mož, ki ljudsko mnenje ne le v besedi, ampak tudi v dejanji spoštuje , ki je zatorej pa tudi ljudskega zaupanja vreden , kakor no kmalu
kdo.
Tiskovna pravda „Slov. Naroda."
(Dalje.)
Po dokončanem govoru g. drž. pravdnika je šo enkrat dobil obtoženec Tomšič besedo in blizo tuko-le govoril: „Jaz sem tožniku prav hvaležen, da se je mojega naroda tako spoštljivo spominjal in le obžalujem, da g. tožnik poštenost, ktero prideva vsemu narodu, moji malenkosti tako dosledno odreka. Kar se tiče podlage, na kteri je g. tožnik denes svojo razloge razvijal, trdim, da jo neveljavna.   (». državni pravdnik še vedno stoji na svoji
Či« karije iz Londona.*)
februarja.
Doma v Avstriji imate zdaj noroveseli karnaval in plešete. Dunaj in Praga slovi po celem svetu, da ima najlepšo godbo, ter Dunajčaui in Oehi ali Avstrijanci sploh kot najboljši plesači: se ve da ta slava naši Avstriji ne mine. „Felix Austria musica et chorea!" zakaj še tega prigovora ni kteri diplomat ali zgodovinar avstrijski rabil V Kako bi Avstrijani brez muzike in plesa živeli, ni si misliti mogoče; gosti in plesati, to je conditio sine qua non za življenje, torej ni boljšega časa nego je karnaval; ko doido, je vselej Avstrija srečna.
„Ked' umrem, ležat' hudem,
Proto si ja plesat' budem." Kakor se gode, tako se pleše; in zato niso li največi možje v Avstriji Strauss-iV Ktero srce se no brline, in ktera peta se ne dvigne, kedar se čaroben genij Strauss-ovih valeov in polk zasliši ! Pač bi veljalo, da bi Dunajčani že brž počeli nabirati fondov za veličasten monument prvaku Strauss-u, le pomislite kaj bi Dunaj, kaj bi Avstrija bila, da ni StraU88-ovih valeov in polk? — O da, Avstriji treba godbo in plesa; pa kako bi za vso Strauss-i skrbeti mogli V res Strauss je velik in njegova kapela odlična, pa kaj je on v primerek grofovskemu kapelniku BeustuV V Avstriji treba da vse pleše, to je conditio vitalis; vendar akopreni cesarski dvor po Straussovi godbi ob prilikah veselo raja, Strauss-ov genij menda nikoli kardinalske in škofovske krvi ne gane; tako je še neslišauo, da bi kteri resnoben domkapitel bil na muzične glase se spodbudil in zaplesal. A glejte! kar veliki Strauss ne more, to je mogoče večemu kapelniku Beustu: ko je ta na svoj kapelniški oder stopil in v svojo veliko trobente zatrobil, zavrtela se je cela Avstrija, zavrtelo so je vse, kar se Avstrije na svetu tiče, celo avstrijsko domače in tuje mnenje, vse so vrti po novi mogočni godbi: svoj novi *)   Sestavek se je po polti zakasnil. Vrciln
I močnejši ples: grof Beustov vale zdaj pleše vso, kar ima v Avstriji kaj imena in veljave, ali jo hoče dobiti, še celo staiega papoža bi rad zvabil na svoj takt. Bcust more tega ponosen biti in posebno svoje glavno kapele na Du-naji. Srečna Avstrija, da ima zares toliko vrle dobro godbe in plesoljub-nega sveta. Pa zmerom no traja dobra muzika, karnaval je tudi letos kratek, zato plešite tembolj, dokler jo čas, da rešite največo slavo domačo! Mi tukaj v Londonu nimamo karnavala, in plesov zato lo poredko, dasiruvno nam nemške bande z italijanskimi orglarji noč in dan godejo. Angleži za ples in plesno muziko ne marajo, in dasiravno je lansko leto slavni dunajski Strauss v London za nekoliko tednov priromal, vendar ni Angležev za svoj genij očaral. Angleži niso plcsoljubno ustvarjeni ali odrejeni, zastonj bi bili vsakemu arhkapclniku pokušati jih v plcsoljubno omamico ali delirium salta-tionis ugosti. Uladstonc in Disraeli, to sta vam dva velika merodavna kapelnika in godca prve vrste ; pa kaj zato — ona dva ne godeta strankama svojima, da bi to plesale, temuč davata samo mero, kakor jo te dve stranki godete; zato nikdo ne pleše, ali vsakdo lc tako, kakor si sam povoljno gode. Seveda v takšnih okolnostih lehko nas plesoljubni Avstrijani obžalujete: kako je mogoče biti brez rednega plesa, brez karnavala v mokrotnem zraku in dimnasti megli! Ubogi Cehi, mislili so letos v znak narodno žalosti karnevalske veselico popustiti, pa bi li to mogoče bilo V — no propade svoboda, propade vse, le ples in muzika ne! plešimo dokler živimo! Karkoli vi veseli Avstrijci o čmernih Angležih mislite , no obžalujte jih zato , da nimajo karnavalskih veselic; ne, tukaj nam jc boljše in prijetniše brez vsega pusto-vanja, mi se zabavljamo po svojo brez splccn. Sploen sc v resnici kakor več Angližkih stvari na kontinentu bolj poznava, nego v domovini svoji. Kdor ima na kontinentu spleen, naj dojde sem, da ga izgubi.
Nam karnavalskih veselic nikakor ni treba, ker nimamo nikakoršnih postnih žalostnic — nobenega posta. Plesali smo na sveti večer in plesali bodemo na veliki petek, kader se bodetc vi postili in jokali. Zdaj so tudi uo jočomo, temuč prav kakor smejoči filozofi smejemo, zdaj je čas za pantomime , čas otročjega veselja in smeha. Pantoinimska doba kakor pantomime so Vam kontinontalčnnom prav nepoznana stvar in nc vem, kaj bi vi
kak slov. izvem.
. , »,.....i i ti,,. ,„ m; l»rt<'n ilf»k-'i7Jiti  .In. 7lati vozilo v našo kraje. — Skoraj make lastosti ima tudi srebro. — Da
prvi tožbi in iz nje išče dokazov proti meni.   Ako se mi noto dokazati, ua ziaia v0*110 j j .    . V . .
sem se res pregrešil proti vsem p.egrcskou, in prest-pkom, ktcrib sem tožen, vemo koliko velja ta al, on, kos zlata al. srebra, so vla e zato skrbele, da
mora se nazaj se, i DO izvirnem obtoženem članku.   Jaz sem tožbi napak in.so se vsi kosi na tanko zvagah, da se je vsakemu ut.snila kakova cbl.ka, ter
pomanjkljivosti dovolj dokazal, tako da sen. smel po pravici pričakovati, da da se je skoro na vsakega zapisalo   ob o ,e vreden; zarad tega jo spre
bo g dr/avni   pravd.nk pri svojih konečn.l, nasvet,!, segel po obtožen,,,, memba blaga še ročmša, ker ni prodajalcu vec treba vagat, koscek zlata ah
članku samem. «bl». i]ohl ? JJ*-**
Ne hočem ponavljati, kar •en ie enkrat izpeljaval, vendar moram Za denar rei kupujemo blago   pa kaj je vse skrito v blagu Vsaka
na nektere opombe g. dr!, pratdnika še enkrat odgovarjati. Tohnačcvajc stvar na svetn kaže. da je nekaj čl ovcškega dela bilo t roba, da izraz zertrctung trdi tolnik, da je slovansko teptanje od strani Nemcev je ta stvar postala pnpravna za človeško potrebo, če tud, t.sto stvar, po 100b let trajalo in do je to trditev, k, kali javni mir in red. Na to tolma- gledamo, ktere je narava na videz brez človeškega truda obrodila, p. jabolko čenje moram Se enkrat opomniti, da stojiva z g. tožnikom na popolnoma Pa čc dalje preiskavamo v preteklosti, vidimo, da je nekdo vendar moral sadno različnem polji, on izpeljuj,- vse samo iz svojo tožbe, jaz pa na edino pravi drevo vsaditi, ga potem cepiti, trebit, u, obrezovat,, na zadnjo tud, sad, podlagi na obtoženem članku K temu se moram vračati m dotični stavek jtbelko pobrati in shrahiti. Ako s. torej za 1 krajcar jabelko kupim. Sinjega navesti Tam beremo: »Minilo je od tega tisočletje, kar so naslsplačojem ž njim vsa tista posamezna dela, ktora so potrebna bila, Nemci poteptali." Že pred sem rekel, da je ■ tem stavkom povedano le da je jablan zrasla, in še pot prodajalcu, ki ga je v mesto na prodaj pri-datUffl da pa V njem ni nikjer izrečeno, da je teptanje 1000 let trpelo, nesel. V jabolku se torej vidi, da večidel le človeško delo kupujemo in Sploh imam razlogov dovolj, da slavno sodnijo vprašam, nli ima današnje izplačujemo z denarjem. - Se bolj jasna pa bo resnica, da mi le človeško obravnavanje po zaslišanih besedah tožuikovil, še sploh kako podlago. Sum- delo kupujemo pri vsaki reči, ako pogledamo kakov časnik, p. „ka ljiva sc mi je tožba zdela že s početka; po mojih juridičnih vednostih tožim časopis". „<'orrespodonz itd.- -Za mali denar dobim tu veliko novin, ne sme samo zadržaja navajati, ampak mora obtožene stavke od besede j kaj se po svetu godi in se vem za prihodnost potem ravnati. Kako je pa do besede navajati, .laz sem ludi sam mislil, da je zadržuj tožbe prestava to mogoče, da so velik list lahko tako ceno proda? To se nam nemogoče onih stavkov, ki so tožbe vredni; da so stavki, ki so današnje obravnavanje zdi, ako premislimo, koliko delajo bilo treba, da se jo le 1 list tiskal, vzročili, sicer le v prestavi, ampak vendar od besede do besede citirani. Treba je bilo najprej črk; da so se premakljive črko napravile, je že bilo Po razlaganji g. tožnika tomu ni tako, obtoženi stavki se niso citirali, ampak i precej rudnega dela v zemlji treba, koder so svinec itd. kopali, ter potem ponavljal sejo le smisel obt. članka, Zatorej pred vsem prosim, slavnajčrke lili. Kilo jo dalje treba zbiranje novin od vseh krajev, prenašanja teh sodnija naj sklene, ali ima današanja tožba šo kako podlago. (Na to so ob- \ novin v tisto mesto, kjer sc je zaznamovani časnik tiskal, sestavljanje črk toženec vsede misle, da se bo 0 njegovem nasvetu sklepalo, ko i»u pa g.,po sestavljava,, potem tiskanje, razpošiljanje itd.; zadnjič pa listonoša pri-predsednik naznani, da se bo sklepalo o vsem obravnavanji ob enem, nada-jnese celi lepi list in nam ga izroči. —
ljuje). Če g. drž. pravilnik trdi, da bi bi se bil še tudi potem, ko bi bili Tu je delalo pri majhnem časopisu žo sila veliko rok.  in vsaki de-
vsi v članku pisani stavki popolnoma resnični, kalil javni mir in red, zopet lftvec hoče plačan biti. Kako pa hi le mogoče bilo spraviti kedaj časnik na g. tožnik avstrijske razmero meri s popolnoma drugačnim merilom, kakor jsvitlo , ko bi jaz neposredoma moral vsem tem delavcem vsakemu posebej jaz: Meni pač avstrijski narodi niso več tisti otroci, ki bi se preplašili prod j dati kakovo reč. ktero on r.ivno potrebuje, da mi k časniku pripomore, kte-prvo zgodovinsko resnico, ki bi začeli tekoj razgrajati, če se jim prebere roga jaz potrebujem? Delo bi so ne dalo nikoli združiti, ko ne bi imeli eno ali drugo poglavje iz povestnice. Ko bi bilo trjenje g. tožnika resnično,; šo ene stvari, ktero vsakdo spozna za občno hlago, za edino o b-potem bi so moralo dosledno prepovedati branje zgodovinskih knjig in 11:1- čilo, in to je ravno zlato in srebro. (Da še namesto njega baker ali papir praviti velik autodafč za vse povestnice.   Jaz pa mislim, da so avstrijski j nastopi, ima svojo druge razloge, ki ne spadajo sem).
narodi otročje črcvlje, v ktere jih hoče g, tožnik nazaj potisniti, žo izzuli ] Zlato in srebro je torej tisti veliki pripomoček,  tisto sredstvo, tisti
in sc povzdignili do toliko kulturo vsaj. da jih resnica 110 bo tlačila. Tožba i stroj, na klorom nam je mogoč,' različna dela zediniti, ali pa tudi razdjati,
trdi, da članek v „Laib. Tagblatt" ni bil pO tem, da  bi sklicaval polemiko kakor nam je treba.   Ako prejmem časnik v roke, imam ga ravno tako v a la „tujčcva peta".   Iles dotičnih stavkov v „Tagbl." pa tudi ti popolnoma opravičujejo našo polemiko.
malo (Daljo
vendar svoji lastnini, ko bi nalašč za me bil narejen.  Ker jih je pa 100 in 100, ki
prili.
Narodno gospodarsko.
Zlato in srebro,
(V Ptujiki čitalnici govoril dr, J, Oeriak.) (Konec.)
Posebno zlato ima vse lastnosti, ktere ga pripravnega store za o b-či 1 o m e d 1 j u d mi in narodi. Barva njegova je prijetna, da se na malo kose razdeliti, rja sc ga ne prime, težji je ko srebro, železo ali živo srebro, v malem prostoru so torej dii lahko v daljno kraje prenašati; razen tega so njegove lastnosti v vsaki deželi, na vsakem svetu enake, avstrijsko zlato jo ravno tako dobro kakor amerikansko ali japansko; konečno pa je tudi precej redko, tako da se ni bati, da bi njegova vrednost zavoljo tega padla,  čo bi se od zunaj iz novega sveta veliko novo pridelanega
tudi potrebujejo ta Časnik, mi ni treba samemu vse plačati, temuč mi se razdelimo med seboj v to nalogo, da vse delavec plačamo, ki so ta časnik spravili na svitlo: s tem le vsak plača majhen del zaslužka vskakega delavca. —
Cu pa 7, nekoliko goldinarji toliko delavcev plačam, pomislimo Se ie koliko dela se izplača črez leto s 1O00 gld., kteri se morebiti lOOkrat pre-obemejo. Denar torej polajSa občevanji' in združenje ljudi, kakor nobena druga mašina ne, —
Daeiravno pa to previdimo, vendar učeni in visoko cenjeni narodni gospodarji niso o denarju tako mislili, kakor sem tu razložil. Tako je pa slavni .1. St. Al i 11 na Angležkem trdil, da denar ne zadostuje nobeni človeški potrebi, da jo ,1:1 svetu brez vsega razloga, da dežela z denarjem ima le to prednost pred deželo brez denarja, da se laže blago spreminja, kar pa ni tako posebno važno. • Ali na to moram odgovoriti, da postavim voza res ne moram pojesti ali popiti ali so ž njim obleči, pa voz mi vendar veliko pripomore, da spravim stvari od enega kraja v drugi.
mislili, ako bi Angleže videli, kako se teh iger veselijo. Na kontinentu so „Clo\vn, llarlcipiin , Pantaloon in Oolumbine" le komaj iz knjig znana stereo-tipična imena, samo kakšen potujoči cirkus pokaže Clovvn-a in Harlcpiina, kakor on živi in se giblje, pa v angležkil, pantomimal) vlada ta četvorica v vsi svoji bedasti odličnosti. Vendar kar sc Clovvnov, Harlcpiinov in 1'anta-loon-ov tičo (Golumbine tudi ne izvzamem), nikakor niso po mojem okusu, iu zavolj teh osebnosti bi nikoli za anglcžkc pantomime dobre besedo ne vedel, pa ker so prav dramatične predstave tičo, je ta nekoliko zanimiva. Pantomime angležke so za otroke, mlade in stare in za vso, ki si čudežen svet otročjih sanj in orijentalske fantazije ogledavati želijo. Omeniti mi je treba poprej ko več o angležki pantomimi govorim , da so na Angležkcm mnogo priljubljeni! tako imenovane ,.l-airy-talcs" ali čudežne povesti za mladino; del otročjega odgojivanja je, otrokom taksu,, povesti pripovedovati in čitati, in ncštevilno so zbirke ri,iirsery-tales". povesti za otročjo ognjišnico. Angleži imajo zato mnogo narodnih povesti te vrsto, pa vendar najrajši čitajo čarobne arabske povesti „Tisoč in ena noč", zbirko (irimmovih nemških povesti in nježno Anderson-ove. Te knjigo se tukaj v vsaki bolj odlični hiši nahajajo , in ni clioka, ki bi ne poznal Cinderclle (Aschenputtel) ter srečnežev, prineov in princesinj, čarobnikov in čudežnih stvari. ktere je le vroča arabska fantazija izmisliti mogla. Na koliko radost so takšne povesti otročji domišljiji, moremo si misliti, ako se na svoja otročja leta spominjamo in smo imeli priliko enacih povesti slišati; pa otrokom na kontinentu si jo vse to treba le v domišljiji ogledavati. Anglež jo prepraktičen. da bi samo s tem bil zadovoljen, njemu treba teh stvari tudi z telesnimi očmi gledati. Angležka pantomima ima tedaj nalogo, vse te domišljije in čudeže v največi sijajnosti dramatično predstavljati, iu kar bi sc inače le sanjarijsko misliti moglo, v istini pokazati. Panlomimska scenerija, mašinerija in vsa mask., rija je zato sijajna in vsakemu navadnemu gledavcu čarobna, nevednemu čudežna. Ne predstavljajo sc samo palače orientalskih sultanov in prineov, temuč tudi čarobni gradovi genijev, cltov in takšnih polbožanstov pod zemljo in na zemlji v vsi mogoči bliščobi.; „fairies", elfe, ali vile lepotice pokažu-jejo bo v vsej svoji krasoti čudotvorečo, zdaj v svojih dijamantnih gradovih,
zdaj na zelenih vrlih, jezerih in šumečih vodopadih; zdaj plešejo kolo, zdaj se pečajo z ljudini na srečo in veselje ali v pogubo, zdaj se vesele sedeče na kronah cvetlie. ki so jim na veselje se v trenotkii iz dna se podignile in razcvetele, zdaj zopet, se hladijo med vodopadi v krasno razstavljenih grupah itd. Pa dojdejo na oder tudi vseh vrst monstri in grdobe, ti nekteri v Strah, škodo in pogubo, drugi zopet za kakšno koristno svrho ali v srečno rešenje, da se zopet v prince in princesije na obče veseljo gledalcev pretvorijo. -- Pa bogme, ne menim, da bi pantomime popisaval, slaba bi mi zato mogla biti hvala: reči le hočem, da Angleži so v teatralni mašinariji za predstavljanje čudežnih prizorov do takšne popolnosti dospeli, da jim ni para; edino v Parizu v Theatre de la 1'nrf-Sainf-\hrtin sem tako sijajno scenariju videl.
Pantomime so igrajo v Londonu in po vseh mestih angležkih skoro v vseh najboljših in slabih teatrih neprenehoma, razve,1 nedelje vsak dan počensi od Boxing-Day ali Štefanovega zmerom naprej. Eto nam zabave mesto karnavala: otroci se svojega časa vesele, zakaj bi sc tudi mi ne ž njimi, bolj stari otroci, in koga bi ne veselilo so v sedajnen, meglenem vremenu londonskem, v otročja leta zamisliti! — Pa londonske pantomime so tudi žo počenjajo /. otroci starati, tako da jih mnogo j c najbolj primernih vam že znanim „thegirls ofthe period" in Btheyoung-menbf tho period" (mladim mbžkim sedanjo dob,-), „tbo girls and the ladies ofthe period (dekleta in gospo modre), se v letošnjih pautomiinah tudi v najboljših in znamenitih teatrili kol modeli na odrih predstavljajo, bodi si v kterikoli namen, zanimivo bj jih .i- ogledati. Tuđi „ballet* pri londonskih pantomimah se že hoče po paiižko odlikovati in počenja biti starim otrokom najbolj vabljivi del v paiitoi.iini. Angleži so gledavei, kar se jim iz kontinenta donaša, si Ogledajo, naj se jim dopada ali n,-. Lansko leto jo priromal v London iz Pariza slavnoznani „cancan",sd ve daje bilo proti „skandalu" vika in krika Vondnr zato so bili dotični le.ilri nagnječeni. Mislim, da temu bedastemu »' n iremu plesu je tudi parižka izložba, dobra propaganda bila; Angleži so na veselem kontinentu res kaj posebni čuki. Ob času parižke izložbo som imel priliko jih v Parizu opazovati in nahajal bodi teh doma resnobnih moralistov
I svoje pn-Malo teže enkrat vse
Kaj pa bi bilo ko bi vsi vozovi naenkrat zgnili s sveta ? Človek bi li pomagal s konji, osli in s svojimi pločami.  da bi prenaša' Jelke v druge kraje na prodaj, namesti ko dosibinal prevažal, bi bilo živeti, pa živeli bi vendar. — Ali kaj pa bi bilo ko bi zlato in srebro zginilo iz sveta, ko ne bi denarja več imeli?
Takrat pa bi nikdo već ne mogel s svojim žitom ali krompirjem plačati časopis, kterega želi brati, ali igralca, kterega se veseli videti na odru gledišči. Sprememba pridelkov bi čisto morala nehati , ker ne bi drugega našel, ki bi ravno to potreboval, česar jaz preveč imam; velika me>ta bi morala propasti, trava bi tam rasla, kjer se zdaj na Dunaji različna zastopništva razgovarjajo o blagru celih narodov. —
Zlato in srebro je torej človeškemu občevanju, društvenemu telesu to, kar jo našemu telesu zrak; brez zraka zaostane celo delovanje tudi drugih še tako krepkih udov.
1'redno ko ta razgovor o zlatu iu srebru zapustimo, naj omenim šo le euo važno prikazen, ktera je tehtnega opazovanja in premišljevanja vredna; namreč to, daje zlato in srebro o no d naj boljši kup, kjer so zemeljski ali izvirni pridelki najdraži, in da jo naopek de n ar t a m n aj d r a ž i, kjer so i z v i r n i p r i d e 1 k i n a j c. c n c j š i. — Na Angležkem jo posojila dobiti za 2 ali li,,,0, pšenice pa no spod 8 — 10 gl vagan; pri nas je denar že draži, pšenica pa bolj k ceni. Tam je obrtnost sila razvita, pri nas pa no, tam si kmet boljšo stoji, ker izvirne pridelke draže prodava, obrtniške pridelke pa k ceni kupuje; pri nas je pa to naopak Ako hočemo toraj denarja imeti, to je, ako hočemo društveno življenje med seboj pospešiti, moramo se obrtnosti 1 o*titi; potem bo tudi denar sam od sobe priromal v naše kraje, ker vsaka reč želi priti na tisti kraj, kjer največi basen stori, v tiste roke, ktere jo vedo najbolj porabiti. —
Ker smo zdaj v kratkih obrisih videli važnost denarja ze asocijacijo ljudi, bi mislil, da bo marsikteri narodnjak, kterih naš mali slovenski Stajat vendar lepo število šteje. tudi svoje skušnje iu opazke priobčil občinstvu da prvaki vpeljajo tisto pote iu naprave v naših krajih, po kterih bo našim ubogim Slovencem mogoče, laže kakor zdaj si zlata in srebra, ali saj bankovcev preskrbeti, da vedno raste blagor in omika Slovencev; zato jo pa treba narodno-gospodarskih društev, o kterih se lohko drugikrat pogovarjamo
\) o |) i s i.
Iz Opčine. 7. febr. [Izv. »lop.| (O našem knjigotržji be sodi ca.) Zadnjič (list M.) ste sprožili misel o slovanskem knjigo tržtvu. Prav čuditi so moramo, da je ta toliko važna stvar za prosveto in omiko sploh do sedaj tako zanemarjena bila. Skrajni čas je, da si tudi to stvar naši veljaki resno preudarjajo. Ako hočemo slovenskih ali sploh slo vaiiskih knjig imeti, moramo poprašovati po vsoh krajih in pisariti, pa še mnogokrat nič ne dobimo. V toj stvari so naši nasprotniki drugačni možje : Nemški buchhiindler-ji, in laški librari pošiljajo svoje sluge (colporteur-c) križem sveta, in se potem babajo, da so pionirji (razširevaloi) vede in omike. Kaj nebi tudi med nami se kdo znašel, ki bi knjige, se ve da s pogodbami oddal, da bi jih naše ljudstvo posebno o Bera njih, kamor jih vselej dosti skup pride, kupovalo. Živel sem 3 leta v nekem primorskem mestu v Istri, a kader je bil semenj, so vselej prišli taki trgovci knjig, pa samo Jaških", ki so prodavali molitne, pa tudi take knjige, ki že kažejo z naslovno podobo, da za naše ljudstvo niso (romani od Paul do Kock-a, Kugen Sne in druge take čobodre). Slovanskih knjig pa saj v Istri na seninjih nisem videl, pa kako tudi hočejo bili V Zc v Reki je težko dobiti „hrvatske knjige" pri bukvarjih, razen „šolskih." Prašni sem mnogokrat bukvarje ročko po hrvatskih knjigah, a so mi odgovarali : „Se ne splača jih držati, raje kupujemo laške, nemške, še magjarskih više prodamo nego
BHBTO».2'traaira;!nramr.*-.».'.*TO
po največ na takšnih krajih, kamor doma prodikujo , da je velik škandal se podajati. London postaja po vsem takem zdaj v otročjih pantoinimah precej „fast" (brhek) — in častitljivi lord Chainberlain, nadzornik za občo čednost in redno obnašanje poslal je svarilo tcatralskim voditeljem, da naj se ženske igralke bolj spodobno nosijo ali oblačijo, češ, da na takšen način, kakor sedaj počenjajo, ne more noben pater tamilias s svojo lepo odgojeno in čednostno rodbino v gledišče iti. Da, velik križ je s ženskami, nobene nimajo mere; ali so oblačijo da obleka ulice zajema in zapahuje, ali kot decoltee mater Evo v srečnem paradiži zavidajo. Velik križ imajo žensko! kaj jim početi da dopadajo sebi, da so po željah mladim solistom, da so ravnajo po volji starin; moralistom? —
London ima kakšnih 'jo teatrov, imamo pa še tudi polog pantomini, ki bo zdaj vendar kakor že rečeno, glavna stvar, tudi drugih pravili dramatičnih iger, ne samo čudežnih mašinskih transformacij, Na voljo nam je dano se tudi ob prilikah gledajo in slušajo v gledišči jokati. Sedaj so v Londonu najbolj na modi sensacijske drame, da, tuko sensacijske, da hiše Les-singa ko bi ta živel in v Londonu namesti v Hamburgu svoje kritike pisal, do solz ganile. Lcssing bi pač v sedajnib razmerah angleških teatrov za umetnosti ne hvalil, ker malo bi našel svojih principov in naukov, ktere je v svojih recensijah tako odlično svetu razjasnil. Glavni namen sedanjega gledišča angležkega je, napraviti „scnsaeijo" in v to sorto stori se vse, stori se največ za oko, nekoliko za uho, pa malo ali nič za um in bistro ruzmiš ljevaujc. Najznamenitija scnsacionalna drama v Londonu je „Ai'ter dark". V tej se med drugim predstavlja na odru podzemeljska železnica londonska, tunel in lokomotivi v toku in trušu smrtno nevarnosti, in rešitva. Tako je tudi iz francozke povesti Monte Cristo se skrpala glediščna predstava, da rahla srca v solzo topi. Shcakspcarove drame sc precej malo igrajo, navadne burleske so se najbolj goje in pa najbolj odlikujejo.
hrvatskih." (ilej: tako v hrvatski Pieci. A v Trstu Še slabše. Tu še nobeden knjigotrgovec slovenskega jezika ne razume. Se celo poverjenik društva Mohora in Matice: SimprV — nima nijednoga, da bi slovensko razumel. Kako hoče potem knjigi prodajati'.'' V (iorici jo menda ravno tako; saj pred pot liti je tako bilo. Torej bi jako važno in od veliko koristi bilo, da se v enem ali drugem slovenskih mest napravi velika slovenska knjigarna, da bi posebno za tako trgovanje knjig po seninjih skrbela. Pomanjkanje knjigotrgovcev slovanskih je tudi vzrok, da naši nasprotniki tako kričijo in govorijo proti našemu jeziku in narodu, in da res mislijo da nikakor knjig sposobnih nimamo. — So samo en izgled. I lil sem pred dvema leti učitelj ljudske šole v V. kar mi med drugimi, sc ve da samo laškimi dopisi tudi eden od porečkoga deželnega odbora pride v kterem se nasvetujejo sledečo knjigo za nedeljske šole: „Fenomeni della natura di Agostino Tozzi. Milano l8o«». — (jicometria lincare e. di Franceseo Soave. Vcnezia 1818. — I segreti di don Rebo. Casule 18")!)." — Oh, som si mislil, uboga Istra! da imaš tako učene gospode, ki te hočejo z laško mano osrečiti; v Trstu pa so cele kopo prav koristnih bukev, ki jih je še nekdaj namestnik Stadion tiskati dal: ..Nedelj na čitanka", ktero se po njegovem odhodu niso več rabile in se sedaj kakor starina za 28 soldov prodajajo, pa so pred 28 krajcarjev stale. Pa ako i nočejo tih, saj imamo drugih, iu mislim, da ni treba \vstriji naročevati si šolskih knjig iz Laškega.
Iz Prage, S. febr. F. T. Razloček med Slovani in Nemci se kaže v vsakem obziru posebno tukaj v Pragi zmerom bolj in bolj. Oni ki nam Slovanom očitajo surovost, neolikanost, nesramno obnašanje itd. itd., ki se ponašajo s pridevkom „kulturvolk", pač nikoli ne premislijo koliko slabosti imajo sami na sebi, in da jo treba vselej poprej pred svojim pragom pomesti, prodno se zagledajo smeti pred tujini. Tako kriče pri vsaki priliki nad „auslassungen \vildcr horden", in naštevajo radostno njih pregrehe. S tem izrazom zaznamovajo posebno radi Slovane. Kjer ne delajo nikakoršnega razločka, so bilo „auslassunge1- izpeljane od neomikanih ljudi ali ne, vselej so le „nationale". Svojih lastnih pregreh ne vidijo, še celo pa takrat ne, ako se gode v tako imenovanih „olikanih krogih"; in če jih vidijo, jih po svoji Šegi vtaknejo v lepšo obleko. Tako na primer je bila pretekli tedon tukaj neka veselica (ako se smejo škandalozne prostosti tako imenovati), ki bo je imenovala „scblaraflenabend", pri kteri je bilo, kakor mi je pravil on obiskovalec sam (Nemec), prav „gemiithlich". Ta Nemec mi jo z veselim srcem pripovedoval najnesrainnejšc reči, ki so se godile, od kterih bi ne mogel verjeti da so godi; v li). veku v sredi Kvrope med tako nazvanimi „kulturonosci". To kar mi je on pripovedoval, zapisati me jc sram, in prepričan som da bi vsaki bralec list nejevoljno z rok vrgel, ko bi imel kaj tacoga citati. Nemški listi pa so rekli, da se smo vsako loto enkrat spodobnost prezirati in sc prav „domaće" veseliti. Domačo take veselice niso drugje, kakor med divjaki, in še tam so gotovo bolj dostojne.
Kako se jo pač od te veselice odlikovala „šibrinka" (maškarni ples) pražkega Sokola. Tukaj se pač ni zgodila naj manjša reč, čeravno pred pustom, kteri bi se moglo očitati, da je prestopila vojnico vsakdanje pristojnosti. Lično sc jc obnašal vsak, čeravno pod maškaro; smem reči, da je
bila ta veselica ena najsijajnejših v našem mestu.--
Letos sc versto nesreče pri nas ena za drugo, komaj jo potihnil glas o krvavem prigodku na vzhodni železnici blizo Ilorovic, zopet slišimo o drugi , ki sicer ni tako strašna kakor ona, vendar no manj zaznamivna za sedajne primere avstrijskih železnic. Blizo Bechovic, druga postaja od Prage na državni železnici (proti Brnu in Beču) jo jc zdaj naletel hitrovlak, kteri se je iznieknil iz kolvozja. Vzrok temu je neki ta, da so so podale šine, ko jo šel vlak če/, mostič. Z vlakom sc je peljalo več znamenitih osob. Ranjenih je 11 in sicer kondukter smrtno, 2 težko in 8 lažje. Čas bi bil, da bi se že enkrat kaj storilo, da bi so zavarovalo take nesreče.
Politimi razgled.
Državni zbor je v silo kratki seji potrdil že od gosposko zbornice skleneno postavo o tiskovnem sodnijstvu.
Zastran poljske resolucije, ki ima v državni zbor priti je imel lotični pododbor odbora za ustavo sejo, v kteri je poročevalec dr. Kaiser razložil , da ustavni odbor ne sprejme v prevdarek nasveta Zemialskovskoga.
državnem zboru so bode samo nasvetovalo, naj odbor o poljski resoluciji zboru poročuje.
Deželni /.bori se snidejo, če so sme dunajskemu listu verjeti, začetka maja meseca in imajo delati kake štiri mesece, tako da se z oktobrom zopet državni zbor odpreti more.
„\Vien. Abendpost" preklikuje vse, kar se je o ministerski krizi pisalo. Kakor so vsi preklici tega čudnega lista, tak je tudi ta, brez veljavo in verjetnosti.
Minister Borgcr je rekel v zboru dolenje - avstrijskih državnih poslancev, kteri so nameravali zastran direktnih volitev interpelacijo staviti, da misli vlada sama državnemu zboru nasvete predložiti, kako bi se število poslancev pomnožilo in kako bi mogoče bilo do direktnih volitev priti. — Za nas federaliste to nič ne obeta. Kajti, če smo tudi preverjeni, da Slovenci po direktnih volitvah ne moremo biti v manjšem številu zastopani, kakor smo zdaj, varovati moramo vendar načelo deželno avtonomijo in vsegdar glasovati zoper direktno volitve, ktere bi oblastjo deželnih zborov nikakor ne množile.
V Grade i je bila poskušuja volitve dež. poslanca iz velicih posestnikov.   V tej predvolitvi so imeli tako imenovaui konservativci večino.
Iz Prage so dunajskim listom piše, da si velikaši češkega plemstva namesti na Dunaji, kakor sicor, izbirajo stanovališča v Rimu.
Namestništva na (.'oskem in Moravskom imajo naloženo izdelati n a r o dn os tn o postavo, ktera ima narodno ravnopravnost v Avstriji vresničitr
Ministerstvo bode boje osnovo te postave vreddo iu konečno deželnim zborom v posvetovanje izročilo. Smo pač radovedni, ali se ta vest potrdi in — kakšna bode tu narodna svoboda, kteri ima uradništvo prvo podlogo zastaviti.
V Pošti so se staroverni judjo v judovskem kongresu ločili od mlajših. Brzojavno so prosili cesarja za dovoljenje posebnega shoda za svojo stranko.
Pravda zoper k n je z a K a r a ž o r ž e v i ča ki so še vedno vrši se čedalje bolj razteza in čedalje več dokazov sc zoper njega kopici, da je deležen uboja knjeza Mihajla. Karazorževič vse taji.
Prusija ima, da si je prvi ogenj v vzhodu na videz nekoliko potici, precej vesolja do bojišča. Pruski in francoski časopisi se lasajo če dalje bolj.
Iz Monako ve ga se piše, da da namerava knjež Hohenlohc osnovati zvezo južnih Nemcev. Temu nasproti pak se v bavarskem časopisu bere, da bi bil Bisnurk južnonemškim državam zaukazal do prvega aprila meseca vojsko pripravljeno imeti, ker Avstrija in Francoska na boj ščujeti.
V Romani ji agitacijo znanega Bratiana zelo napredujejo , in so že nekoliko vspeba imele, kteri so ne ve kako daleč bo segal. Bratiano, ve-likoronian, kaže mnogo gibčnosti in odvažnosti. Kot prvosednik kamore, državnega svetovalstva, je znal poslance do tega pripraviti, da so ministerstvu in vladi izrekli nezaupnost. Ker vsled tega ministri na knježevo željo niso odstopili, razpustilo se je svctovalstvo. Bratiano si je vedel med deželnimi bojari, med uradniki in celo med vojsko mnogo vpljiva pridobiti. Tako ni gotovo kdo bo zmagal v novem svetovalstvu, ali miroljubuo ministerstvo ali pa za vojno vneta Bratijanova stranka.
Tudi v Carigrad u je turški vojni minister Namik-paša s svojim sinom vred odstopil od svoje časti in svojega poslovanja. Vprašanje pa vendar tšc ni rešeno, ali bodo te monitve ministrov tudi res za dalje ča3a mir ohranile med razdraženimi vzhodnimi narodi iu Turki. Kakor so se vojni oblaki zdaj hitro razkadili, ravno tako hitro se lehko zopet zbero. Miru, v kterem vojakov in orožja povsod štrli, no more denos že nihče trdno verovati. —
Na Grškem je vendar zmagala stranka, ki vleče z evropskimi diplomati in hoče mir s Turki ohraniti. Ustanovilo se je novo ministerstvo s Zuiinis-oni na čolu. Novo ministerstvo misli udati so temu , kar je sklenila konferencija volevlastij v Parizu in pogodbo brž ko mogočo podpisati. Francoski pooblasteneć konferencijo Valevski se je torej vesel svojega vspeba vrnil iz Aten doraii.
V Španiji so morilce goveruerja v Burgos-u obsodili, in sicer enega na smrt, in šest druzih na dolgoletno ječo. Da bi bil morivec menih, in pomagalci duhovniki, kar so vsi časopisi prinesli, ni se potrdilo. — Tako imenovana karlistična stranka, podpirana po duhovski, si na vse moči prizadeva upor napraviti, ki bi princa Karlos-a na kraljevi prestol posadil. Tako so v Španiji še težki boji pričakovati. Upati pa je še vendar da zmaga republika.
Spanj s k a prognana kraljica Izabela proglaša v francoskem „Monitor Fniverscl-u" manifest, v kterem protestuje zoper ustavodejno kortes, ki so ravno skupaj stopili. Pripravljena pa je od svoje vladarske ..pravice" odstopiti na dobro princa asttuijskega.
Na Portugalskem se pripravlja vojaška demonstracija za iberijsko unijo, ali zvezo s Španijo.
Kazne stvari.
* (Mariborska volitev.) Kakor slišimo od vseh strani so prvotne volitve večidel za narodne volilne može. To zdaj povemo, ne da bi rekli, da jc zdaj vse storjeno, ampak da vedo naši prijatelji, da ne delajo za izgubljeno stvar.
* (Volitve v Ljubljani) za mestni zbor bodo po razglasu občinskega predstojnika prihodnji mesec in sicer voli :i. razred 9 marca, 2. razred 10. marca iu 1. razred voli 12. marca.
* (O štipendijah) ktero dobivajo učenci srednjih in slušatelji viših šol, so v ministerstvu posvetuje nova postavodejna in opravilna podlaga. V ta namen se jc na c. k. namestnije in akadeniične senate za njihove predlogo obrnilo. Pač ne bo škodilo, čo se te važne dobrodejno naprave tako ustanove, da bo zlasti ena kričeča krivica odpala, ki je skoro povsod pri podelitvi vladala in se imenuje protekcija. Dostikrat se namreč ni gledalo, kdo izmed prosilcev je najvredneji in najpotrebneji, temuč: kdo jo tega in toga priporočil.
* (Slovaška tiska mi ca). Pravila peštanskega tiskarskega in založniškega društva na delnice (akcije), kteremu so deležniki dali ime „Mincrva", so sc vladi v potrjenje predložila in se bodo v kratkem razglasila. Ali bi ne bil čns in sveta dolžnost vseh slovenskih rodoljubov, da bi vsaj misliti začeli, kako, kjo in kedaj bi se napravil enak, nam toliko potreben zavod tudi med Slovenci ? Čas hiti neprenehoma naprej, in narodu bo treba kaj tehtnejega dati, kakor lepe besede ali zbranemu v veča društva pošiljati „navdušenc" telegrame. Narodno tiskarnico bi si lehko napravili, ko bi se hoteli možje, ki imajo prijateljev iu novcev, le količkaj goniti.
* (Poprejšnji francoski minister) zunnjnih zadev nianpui Mousticr jc te dni v Parizu umrl.
* („Juri s puško") dolgočasen list za Lahone, Nemškutarje in druge nerodno ljudi začne izhajati 28. t. m, v Trstu. List so na ogled ne bo pošiljal, velja bo po pošti za 6 mesecev 1 fl. 25 kr. Vrednikg.Martelanc o njem obeta: „Čestitim naročnikom živo na srce polagamo, naj nikar ne opuste zavarovati svojega — življenja, ker nobenemu nismo porok, da od
smeha ali togote ne poči, ko bode bral „Jurja s pušo* ki ima železno dušoi in se mu nihče ne usmili!"
* (Iz Novega me sta) se nam piše: Predpust je. Vse se razveseljuje in kaj bi se ne! Tudi naša novomeška mladež ne zaostaja za drugimi; v čitalnici in kazini se sučejo parčki pri sladki harmoniji. Kako je v kazim, ne vem; v čitalnici pa bi bilo prav prijetno, le nekaj je, kar vnetemu Slovencu srce rani, da je namreč nemščina v razgovorih šo v polnem cvetu Žalostna pa resnična je sicer razvada, da jih je dosti, ki jim nemščina glad-keje teče od domače besede, pa prevelika bi menda vendar ne bila žrtva, ako bi si prizadevali vsaj pri narodnih veselicah posluževati se narodnega jezika. Plesali smo četvarko. Narekovalo se je — nemški. Vzamen si pogum, pa izrečem glasno „mi ne razumemo nemški!" Nikar so preveč ne čudite, če zaslišite, kakšno mi je na to eden izmed plesalcev povedal: ,Če no ziiate, pa se naučite!" Obstupui, steteruntque comae et vox faucibus haesit . . tedaj nemščine se je treba učiti, da se sme v čitalnico! To sem vam priobčil, dragi moji Slovenci, da se mi preveč ne prestrašite, če kedaj zaslišite čudno novico : „v tej ali oni čitalnici se je prepovedalo slovenski govoriti."
* (V šolskih zadevah) je voditelj galicijske namestnije deželo v dva dela razdelil, v izhodni in zahodni del, kakor je že to bilo enkrat poprej. Za zahodni del je imenovan kot šolski ogleda Oskard Andrej, za izhodni dr. Evsebij Čerkavski. Zadnji, kakor je znano, je bil še ne pred dolgim v Gradci šolski ogleda.
' (Nob enoga SI ovan a) ne najdemo med onimi škofi in duhovniki, ktero je papež poklical, da bi priprave delali za ekumenski cerkveni zbor, dasiravno se je v Rimu gledalo tudi na narodnost italijansko, francosko, nemško itd. »Torej tudi v Rimu se Slovanjo nazaj postavljajo", kliče to poročevaje dunajska „Zkft."
* (Knez črnogorski) je povabil ruskega cara h krstu svojega novorojenega sina. Knez Dolgoruki, carjev pobožnik , ima povelje, cara pri krstnem opravilu zastopati.
* (Zmaga v Algeriji), ki so jo pridobili Francozi čez Arabce, imajo, kakor piše nek francoski časnik, svojim novim (Jhassepot-puškam posebno pripisovati.   Delalo so prć te puške, kakor pri Mentani čudeže.
Poslano.
9. febr. [Izv. dop.J Is Jaienine V „Marb. Ztg." št. 17 se uahaja „poslano", ktero opisuje, kaj za grozna zločinstva so se na svečnico godile v Jareuini. Pravi namreč: Schulgehilfe retc. podučitelj je svojo iskrenost in gorečnost v tem pričal, ko je (slov.) volilne liste pridno med Slovence marib. št. lenart. in bistriš, okraja razdeljeval.
Gotovo je dopisovalec tega članka lončarska očala imel, ali pa s hudobije iz komara vola naredil, kjer je veče gorečnosti treba, kakor jo je podučitelj imel. Potem je dopisovalec „v gorečnosti" slabo podučen, in res bi svetoval, ka še bi marsikterokrat v izgledno učilnico polukal. Gorečnost se še le s tem kaže, ako se eno in tisto djanje večkrat z dobro voljo in s veseljem ponavlja. Mislim pa, ako podučitelj svojemu prijatelju volilni list iz prijaznosti podeli, in še celo takemu, kteri nobenega upliva pri volitvi nima, ne more s tem svoje gorečnosti pričati.
Na dalje je brati, ka jo to podučitelju njegov „Meister" svetoval; res slaba izobraženost, ka ta dopisovalec drugega naslova ne zna. Spodobilo bi se, da bi pisal „Ilerr Musterlehrer", ktero ime našemu g. učitelju tudi brezdvojbeno gre , ker se že dolgo let z dobrim vspehom, za blagor naše mladine v občno zadovoljnost in brez nehanja trudi. Tudi je gola laž, ka bi gospod izgl. učitelj to svetoval in potem je dopošiljavec v „Mar. Ztg.u toliko časa lažnjivec, dokler ne dokaže, da je njegov dopis resničen. Če pa se nasprotna stranka celo takih oseb boji, ktere nemajo pravico voliti, kaže s tem, da je res na šibkih nogah. Boljšo bi bilo prihodnjič, da bi ta najpred pred svojim pragom pometala. Prašam pa: Ali jo res nopostavno ravnano, ako učitelj za svoj narod skrbi in rok križem ne drži? — Torej živeli Slovenci in dr. Domiukuš. Moravski.
Dunajski) borza od 12. februarja.
50,,, metalike 63 11. ■ - kr. 0"/» metalike z obresti v maji in nov .'■•/» narod, posojilo  67 ti. — kr. 1860 drž. posojilo  96 11. !i0 kr. Akcij« narod, banke 692 11. — kr.
Kreditne akcije 27Ć fl. ttOkr 62 11. — London   121 fl. 35 kr. Srebro  118 fl. 75 kr. Cekini  a U. 70% kr.
Dr. Jožef Cucek,
advokat pri sv. Lenartu v slov. Goricah je odprl svojo pisarno v hramu g. župana Solaka.
živinska, siva, . . se dobiva pri
Sol
rdeča po 3 gl.
n
Izdatelj in odgovorni vrednik .Anton Tomšič
Lastniki: Ur. Jože Vošnjak in dru«!.
50 kr. cent P. Koli »talit«
v Mariboru Tiskar Kduard Jnn/.l«