PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov ! predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 | do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 140 (13.371) Trst, sobota, 17. junija 1989 Pogrebne slovesnosti se je udeležilo več sto tisoč Madžarov Imre Nagy in tovariši odslej počivajo na glavnem budimpeštanskem pokopališču V madžarsko glavno mesto so pripotovale številne tuje delegacije - Na pogrebu tudi Occhetto in Craxi - Pred sovjetsko ambasado protest mladinske opozicije BUDIMPEŠTA - Posmrtni ostanki Imreja Nagya in njegovih tovarišev so od sinoči pokopani na glavnem budimpeštanskem pokopališču. Pogrebne svečanosti se je udeležilo na stotisoče ljudi, prisotne so bile številne tuje delegacije, med temi tudi tajnik KPI Occhetto in tajnik PSI Craxi. Pod slokimi stebri Galerije umetnosti, ki so jih za to priložnost ovili v črno, so že včeraj zjutraj postavili krste z imeni mučenikov madžarske pomladi 1958: Imre Nagy, Geza Losonczy, Mikos Gimes, Pal Maleter, Jozsef Szilagy in neznani mučenik. Krste so bile pokrite z zastavo, poleg vsakega mrtvaškega odra pa je približno 200 mladincev opozicijskih gibanj organiziralo častno stražo. V madžarskem glavnem mestu je bila celo jutro ohromljena vsaka dejavnost, samo podzemska železnica je redno obratovala, televizija pa je pogrebno slovesnost prenašala neposredno. Mučenikom, ki jih je madžarska partija rehabilitirala po tridesetih letih, so se najprej poklonili najvišji državni predstavniki z Miklosem Nemethom na čelu, predstavniki Cerkve in številnih domačih in tujih delegacij. Že pred poldnevom se je na Trgu herojev pred Galerijo umetnosti zbralo približno 130 tisoč ljudi. Natanko ob pol trinajstih pa je po vsej Madžarski zavladala minuta tišine, takoj nato pa so se oglasili zvonovi in tovarniške sirene. preden je pogrebni sprevod krenil proti pokopališču, je na Trgu herojev govoril Miklos Vasarhely, bivši Nagyev tajnik in današnji predsednik komisije za zgodovinsko pravičnost. O Nagyu je dejal, da je »simbol sprememb, predvsem pa državnik, ki je tudi v najhujših trenutkih ohranil modrost in politično doslednost«. Vasarhely pa je med dru- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na častni straži ob krstah mučenikov madžarske pomladi so stali tudi glavni državni predstavniki, med katerimi je predsednik vlade Miklos Nemeth (desno) in minister Imre Poszgay (Telefoto AP) V Uzbekistanu položaj zdaj »pod kontrolo« MOSKVA — Položaj v uzbekistanski pokrajini Fergana je »pod kontrolo, vendar pa še naprej obstajajo eksplozivna žarišča napetosti,« je za neki sovjetski dnevnik povedal general Jurij Šatalin, komandant vojaških oddelkov notranjega ministrstva na tem področju. Šatalin je povedal, da v zadnjih dneh niso zabeležili nobene nasilne smrti, občutno pa naj bi se zmanjšalo tudi število požigov hiš meshetinskih Turkov. Po drugi strani pa general trdi, da v Fergani, Kokandu, Tašlaku, Morgilanu in še nekaterih drugih krajih obstajajo eksplozivna žarišča napetosti. Po podatkih iz intervjuja naj bi po pogromu proti Turkom zaradi kršenja policijske ure, ki so jo uvedli pred desetimi dnevi priprli kar 1.542 oseb, zaradi vandalizma pa 364. Sodstvo je doslej na narodnostni osnovi začelo 30 sodnih postopkov. Vojaški poveljnik je v nadaljevanju intervjuja poudaril, da naj bi vojska uporabila strelno orožje le v skrajnih primerih in vedno v skladu s predpisi, kar naj bi potrdile tudi sodne oblasti. Po uradnih podatkih so pod streli vojakov umrli štirje ljudje, ranjenih pa jih je bilo sedem. Šatalin pa je tudi zanikal trditve, da naj bi bile za ohranjanje reda v Fergani zadolžene izključno enote notranjega ministrstva. Ob evropskih volitvah Volilci v Italiji in v drugih šestih tropskih državah bodo jutri šli na ^°lišča, da izberejo svoje predstavnike v novi Evropski parlament. Volitve s° tokrat brez dvoma pomembnejše °d prejšnjih, saj v vseh državah članicah Evropske skupnosti prihaja do iz-taza potreba, da bi Evropski parlament imel večje pristojnosti in ne le reprenzentančnih, kot je bilo doslej. Na volitve seveda gremo tudi Slovenci, ki živimo v italijanski republiki- Smo pravzaprav edini predstavniki slovanske skupnosti narodov, ki sodelujemo na teh volitvah, saj so vsi drugi Slovani v državah, ki ne sodijo Evropsko skupnost. Tudi zaradi tega imajo jutrišne vo-Uve za nas velik pomen. Pomembne P so tudi zaradi tega, ker je že doslej tropski parlament odobril nekaj klepov v korist narodnostnih manj-n' ki pa niso prišli do izraza v posa-„/Cnih državah, ki so članice Evrop-ke skupnosti. i^radi tega je zelo važno, da bodo ^ .r' izvoljeni taki ljudje, ki bodo nam /ji Zu- ki bodo podpirali tudi naše za-tQ?Ve. ki nam bodo naklonjeni, ne pa r,*!' ki nas sovražijo in ki nam kratijo Pravice. Zaradi tega je tudi nuj-potrebni preferenčni glas kan-ya,°m, ki to zaslužijo. ktjnJkli dneh smo brali izjave raznih k ^‘datov in še posebej nas zanima koi*Qi mislijo o nas. Pozornost med v^knisti brez dvoma zaslužijo slo- kandidat Lojze Spacal, poleg Jio o Pa še tržaška kandidata Gior-Sse«J' dosedanji evropski po-<5. in Luciana Ceschia, ki ga pri-strQ ,a še zlasti osrednje vodstvo s Svn- Slovenska skupnost nastopa h)o kandidati na listi Federalis-Qv(on Pno z drugimi manjšinskimi in vq sj°mističnimi skupinami. Prizade-ohraniti in morda še povečati Nn. s?nie skupno zastopstvo teh sku-!|QSe(r°Veaska kandidata na tej listi v in Y°iilnem okrožju sta Boris Pa-^Oci^j.ndrej Bratuž. Tržaško vodstvo i Vseisf'čae stranke pa je, v soglasju javnim vodstvom, na kandi-f°khii!sto dalo, kot neodvisnega, za-z St ^iste za Trst Gluha Camber-/NevQ okencem sovražen mož si pri-, tVg, Priti v evropski parlament, rt° Porj ' h°t smo včeraj brali, odkri-^h^Poro italijanskega tržaškega . ha. Slovenci v socialistični 'ALJEVANJE NA 2. STRANI Uradni izidi bodo znani kot v drugih državah v noči na ponedeljek V petih državah, kjer so že volili za EP projekcije potrjujejo predvidevanja Britanski železni dami evropske volitve baje niso bile naklonjene (AP) MIRJAM AČIMOV-OBLAK BRUSELJ - Izidi četrtkovih evropskih volitev v Veliki Britaniji, Španiji, republiki Irski, na Danskem in na Nizozemskem bodo znani šele, ko bodo v nedeljo zvečer zaprli volišča tudi v ostalih sedmih članicah Evropske skupnosti. Šele takrat bodo namreč začeli za vse skupaj preštevati glasove. Vendar že včerajšnje prve ocene četrtkovega izrekanja volilcev za poslance v evropskem parlamentu kažejo, da so bile zadnje dni napovedi v glavnem točne. Udeležba na volitvah se je, kot kažejo današnje ocene, najverjetneje še zmanjšala v primerjavi z zelo nizko leta 1984. Takrat je namreč znašala^ le 61 odstotkov, glede na včerajšnjo komaj 55-odstotno v Španiji, 44-odstotno v Veliki Britaniji, 48-odstotno na Nizozemskem in 46-odstotno na Danskem pa je pričakovati, da to pot ne bo presegla (v povprečju) 45 odstotkov. V Španiji so vse tri glavne stranke izgubile nekaj poslanskih mest. Socialisti premiera Felipeja Gonzalesa bodo po vsej verjetnosti imeli dva do štiri poslance manj od dosedanjih 28, kar je bila malone polovica španske kvote v evropskem parlamentu (60 mest). Desničarska ljudska stranka Frage Iribarneja je izgubila enega do dva poslanca (od 17, kolikor jih je imela doslej med 518 evroposlanci), prav tako dva mandata pa so najverjetneje izgubili tudi kandidati demokratičnega centra Adolfa Suareza. V skladu s pričakovanji so napredovale predvsem stranke zelenih - v Ve- liki Britaniji so po prvih ocenah osvojile celo 14 odstotkov glasov, kar je blizu senzacije, a četudi visok, jim ta odstotek zaradi specifičnega volilnega sistema ne zagotavlja nobenega evroposlanca - in manjše regionalne stranke. Na Nizozemskem se prve ocene ne skladajo z napovedmi. Kot kaže, so socialisti proti pričakovanju ostali pri devetih mandatih, medtem ko so krščanski demokrati premiera Ruuda Lubbersa položaj izboljšali - prav tako proti pričakovanju - za dva mandata. Zdaj jih torej utegnejo dobiti deset od skupaj 25, kolikor jih v strasbourški ustanovi ima Nizozemska. Ankete kažejo, da je v Veliki Britaniji premierka Margaret Thatcher utrpela veliko hujši poraz, kot je bilo pričakovati. Laburisti Neila Kinnocka so menda osvojili 44 odstotkov glasov (kar bi jim utegnilo zagotoviti celo petdeset evroposlancev, namesto dosedanjih 32), njeni konservativci pa le 32. Število njihovih predstavnikov v evropskem parlamentu bi torej utegnilo pasti z dosedanjih 45 le na 26, kar kaže, da večina volilcev očitno ne odobrava separatistične evropske politike svoje železne lady. V republiki Irski niso do zdaj pripravili nikakršnih ocen v zvezi z evrovolitvami, ki so včeraj potekale skupaj z domačimi splošnimi. Zdaj se torej ukvarjajo predvsem s preštevanjem glasov na slednjih, medtem, ko je na Danskem konservativni premier (krščanski demokrat) Paul Schlueter menda izgubil dve evromesti, socialisti pa so v skladu z napovedmi položaj izboljšali prav tako za dve mesti. Morilec z lisičjim obrazom ubil še eno deklico v Tokiu TOKIO - Manioki in izsiljevalci so vedno na delu. V Veliki Britaniji živijo mame v strahu, da bodo povile svojega otroka v plenice, na katere je nekdo posejal steklene drobce, ali da bo v kozarčku otroške hrane tudi kak žebelj ali strup. Ena sama oseba lahko torej spravi na rob katastrofe še tako solidno podjetje, kot vedo povedati tudi Japonci, ki so jih do nedavnega izsiljevali z zastrupljenimi čokoladnimi bomboni, ali ob živce prebivalstvo, kot se sedaj dogaja v Tokiu, kjer se širi psihoza maničnega morilca, ki ubija otroke pod šestim letom starosti. Policija je neznancu nadela vzdevek »lisičji obraz«, ker je njegov obraz podoben lisičjemu gobcu in je izredno zvit, saj se je do danes uspešno skril pred preiskovalci, ki si ne vedo več kako pomagati. Neznanec je pred dnevi zagrešil nov umor. Tokrat je pokončal 5-letno deklico Ayako Nomoto. Po daljšem iskanju so našli ostanke njenega trupelca na pokopališču v Hannu. Morilec je z električno žago razkosal dekletce in pustil roki, nogi in glavo razmetane na tleh. Pred tem se je neznanec že dvakrat izkazal. Avgusta lani je ugrabil 4-letno Mari Konno. Staršem je poslal dve škatli, v kateri so bili drobci njenih kosti in zobki ter natančni opis umora, nekaj mesecev kasneje pa je svoj podvig ponovil, le da je takrat pustil ostanke svoje male žrtve v nekem gozdiču. Japonski dnevniki so sprožili širokopotezno kampanjo proti urednikom televizijskih programov, ki omogočajo predvajanje nasilnih filmov. Prav tako razširjena pa je tudi prodaja težkoerotičnih videokaset, ki imajo za protagoniste čisto male otroke, to pa lahko globoko vpliva na manične bolnike ali na neuravnovešene osebe, ki se sprevržejo v morilce, ker niso več zmožni ločevati fikcije od realnega življenja. Odprli tržaški velesejem Minister za prevoze Santuz je včeraj slovesno odprl 41. tržaški velesejem, kjer je danes na programu dan Jugoslavije (foto Križmančič) NA 4. STRANI Pred jutrišnjim glasovanjem za obnovitev evropskega parlamenta Evropske volitve pomembne za razrešitev vladne krize RIM — Volilna kampanja je za nami in jutri bomo formalno volili evroposlance, v resnici pa bo to glasovanje odločalo o morebitni rešitvi vladne krize in nadaljevanju zakonodajne dobe. Politična temperatura je visoka, polemike pa vedno hujše in pot pred poverjenim ministrskim predsednikom De Mito postaja vse težje prehodna. Medtem pa iz Budimpešte prihaja vest, da je prišlo do prvih znakov otoplitve med Cra-xijem in Occhettom. Socialistični tajnik je komunističnega voditelja povabil na kavo, kamor zaradi velike gneče sicer nista šla, zato pa sta nadaljevala s pogovorom in izmenjavo dovtipov v prisotnosti številnih novinarjev. Craxi je ob tej priliki tudi dejal, da zelo ceni Occhettovo prisotnost na slovesnem pogrebu posmrtnih ostankov Imreja Nagya, saj naj bi bil to po njegovem mnenju jasen dokaz za odrekanje KPI od obdobja stalinizma in »tog-liattizma«. Je na pomolu vzpostavitev dialoga med KPI in PSI? Najbrž je še prezgodaj za tako smele trditve. Zato pa je Craxi kar iz madžarske prestolnice polemično odgovoril Forlaniju, ki je v zvezi z neposrednimi volitvami predsednika republike dejal, da »ni koristno posnemati zgledov iz Južne Amerike«. Tajnik PSI je dejal, da bi Forlani tako izjavo lahko mirno zadržal zase. Toda tajnik KD na te besede ni odgovoril, temveč je rajši pozval volilce, da jutri glasujejo za stabilnost, in potrdil željo KD po obnovitvi petstrankarske koalicije. PSDI nobenemu ne verjame kaj dosti in meni, da socialisti računajo na predčasne volitve, laični pol pa se boji dejanske okrepitve preferenčne osi PSI in KD, s čimer naj bi bile manjše stranke skoraj izločene iz igre. De Mita sedaj čaka in bo s posvetovanji začel šele v torek popoldne, toda ključni dan bo nedvomno četrtek, ko se bo sestal s socialisti. Komunisti za jutri pozivajo volilce, da »kaznujejo aroganco in neodgovornost večine«, pri tem pa še poudarjajo, da bi rajši imeli volilno kampanjo, v kateri bi si skupno prizadevali za napredek vse levice, »kar pa ni bilo mogoče zaradi Craxijeve politike delitve levice«. Ob vsem tem pa je Occhetto ponovil svoj poziv PSI, da se odloči za alternativo. G. R. Dengova vlada se čuti močno in razkriva svoje »trike« Ob Karavanškem predoru pogovori Markovič-Vranitzky Avstrija podpira jugoslovanska prizadevanja za demokratizacijo in za odpiranje do Evrope BRDO PRI KRANJU, HRUŠICA — Na Brdu pri Kranju sta se včeraj skoraj tri ure pogovarjala avstrijski kancler Franz Vranitzky in predsednik jugoslovanskega izvršnega sveta Ante Markovič. Razgovor se je zavlekel krepko prek predvidenih dveh ur in šele ob 12.46 so odprli vrata in množica jugoslovanskih in avstrijskih radovednih novinarjev je končno po dolgem čakanju lahko stopila pred oba državnika. Vendar ni bilo uradno napovedane tiskovne konference in oba sta odgovorila samo na nekaj splošnih vprašanj obeh televizij. Tudi ti protokolarni zapleti kažejo pomembno vsebinsko bistvo, ki je prišlo do izraza v odgovorih, pa tudi v raznih komentarjih, da je bil pogovor izredno konkreten in zanimiv in da je pomenil odločno podporo jugoslovanskim prizadevanjem za odpiranje v Evropo in za demokratizacijo, toda ob hkratnem zelo ostrem zastavljanju problema človekovih pravic in položaja na Kosovu. To je občutljiva tema in zato so menda odpovedali tiskovno konferenco. Prvi je spregovoril avstrijski kancler in poudaril veliko zanimanje ne samo Avstrije, temveč vse Evrope za jugoslovanske demokratične procese. Ne gre zgolj za bilateralni, temveč širši interes, da jugoslovanske reforme uspejo. Avstrija je podprla pobudo, da se v okviru EFTA ugodno rešijo nekatera vprašanja, in predvsem, da se ustanovi med- narodni sklad za investicije v Jugoslaviji. Na sestanku pa sta oba predsednika parafirala meddržavni sporazum o boljših možnostih investiranja avstrijskih podjetij v Jugoslaviji.^ Obsežno so govorili tudi o gradnji avtoceste Šentilj-Zagreb in ugotovili, da bi bila lahko precej cenejša. Kasneje se je zvedelo, da je več predlogov in da je avstrijski, ki upošteva njihove pogoje, bistveno cenejši od jugoslovanskih ponudb, odprto pa je še vprašanje točne obrazložitve pravnega termina koncesije- Vranitzky na izrecna vprašanja novinarjev o položaju Slovencev v Avstriji ni hotel odgovoriti, češ da o tem niso govorili. Vendar je o tem obsežno govoril po ljubljanski televiziji in dejal, da so uredili položaj otroških vrtcev, trgovske akademije, in še nekatera druga vprašanja koroških Slovencev, pri čemer je poudaril neposredne pristojnosti zvezne vlade in s tem posredno polemiziral o nekaterih stališčih koroškega glavarja. Na koncu pa je v izjavi za avstrijsko TV poudaril, da so govorili o položaju na Kosovu, ponovno izrazili avstrijsko zaskrbljenost, ker se Avstrija ne sme razburjati samo zaradi Kitajske, temveč tudi zaradi Kosova. Ante Markovič je bil bistveno krajši in se je glede bistvenih vprašanj, ki so prišla med razgovori do izraza, skliceval na izjavo avstrijskega kanclerja. Poudaril je izredna prizadevanja, da se ustvari učinkovit sistem jugoslovanske družbene ureditve. Zato tudi demokratizacija in tržna orientacija ter usmeritev k vsem tržiščem sveta. Zelo važna je podpora vseh držav in še posebej Avstrije. Tudi Markovič je govoril o nekaterih konkretnih projektih, med njimi o gradnji avtoceste Šentilj-Zagreb. To in vse druge avtoceste je treba graditi na tržnih temeljih. Popoldne pa so sledile slovesnosti ob Karavanškem predoru. Obe strani sta najprej imeli proslavi za svoje delavce. Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj je v Hrušici poudaril, da slovenska vlada odločno podpira novo ekonomsko politiko zveznega izvršnega sveta, ki »trasira pot za ekonomsko in razvojno politiko ter gospodarski sistem na stabilnih in trdnih temeljih«. Šinigoj je nato poudaril, da je treba pravočasno, torej do 1991. leta, zgraditi vse avtoceste, ki povezujejo predor, z vso naglico graditi tudi vse v Sloveniji načrtovane avtoceste. Nato je v predoru sledila zanimiva in tudi ganljiva slovesnost, ko so se graditelji z obema predsednikoma srečali natanko na mejnem področju. To je bil "likof" te velike in pomembne gradnje, postavljeni pa so temelji za nadaljnje, o katerih se bodo že čez en teden v Beogradu pogovarjali zainteresirani ministri obeh držav. BOGO SAMSA PEKING — Kitajski vojaški vrhovi so prvič priznali, da so se v Pekingu pojavili ostrostrelci, ki streljajo na vojake. Do danes naj bi tako umrla dva vojaka, to pa so seveda uradne vesti in bi lahko spadale k večplastni propagandni akciji kitajske vlade, ki ji mnogi že pravijo režim. Zunanji opazovalci in sinologi namreč trdijo, da je na Kitajskem prišlo do pravega državnega udara, oblast pa naj bi bila v rokah skupinice »starcev«, ki so utišali bolj napredne člane partijskega vrha in popolnoma prezrli člane centralnega komiteja. Vlada se vskekakor čuti dovolj močna, da je včeraj sklicala tiskovno konferenco polkovnika Van Xuejinga na Tienanmenu. Tuji novinarji so tako uradno smeli na trg dva tedna po pokolu študentov in delavcev. Polkovnik in njegovi sodelavci so zavestno in prepričano zdrdrali uradno verzijo tragičnih dogodkov. Popolnoma so zamolčali naskok vojske, pa tudi tega niso omenili, da je umrlo na stotine neoboroženih oseb. Dengova strategija naj bi vsebovala tudi potezo »dobrih« vojakov 38. armade in »krvoločnih« kolegov 27. J armade. Obe armadi naj bi bili na Tienanmenu, vendar je vlada izbrala svojega grešnega kozla, na katerega bi bila navalila vso krivdo morebitnega poloma. Represija pa se je očitno obnesla, v škodo vseh študentovskih »zvodnikov«. Na sliki (telefoto AP): vojak na straži v kraju, kjer je 4. junija padel njegov kolega Liu Guogang. Bush bo nadaljeval Reaganovo politiko glede razorožitve WASHINGTON — Busheva vlada te dni pretresa vrsto vprašanj in predlogov, ki se zagotovo utegnejo pojaviti na obnovljenih pogajanjih s SZ o strateški oborožitvi oziroma o zmanjšanju njenega obsega. Pogajanja se začenjajo v ponedeljek v Ženevi. Razumljivo je seveda, da je v obilici predlogov in pobud, za katere je zadnje čase slišati iz krogov, ki so blizu Beli hiši in Pentagonu, potegniti jasno ločnico o tem, kaj je novo - oziroma, kaj so predlogi Busheve vlade - in kaj je staro - se pravi tisto, kar se je rojevalo že pod Reaganovo vlado. Na splošno sicer vlada prepričanje, da se je Busheva vlada odločila, da v bistvu ne bo spreminjala pogajalskih izhodišč, ki jih je že imela Reaganova vlada. Razlog za to je treba delno pripisati tudi dejstvu, da Bushevo vlado še čaka kongresna razprava o dveh vrstah kopenskih raket (gre za tako imenovane rakete MX z več bojnimi konicami in za rakete z eno jedrsko konico, imenovane Midgetman), o katerih se mnenja znotraj ameriške vlade razhajajo. Busheva vlada bo torej v Ženevi nastopila s starih (Reaganovih) pogajalskih izhodišč, vendar pa bo poskrbela tudi za nekaj novih pobud in predlogov, kajti tudi Bush hoče dati svoj pečat pogajanjem. Čeprav so vesti zelo skope, je kljub temu znano, da se je včeraj sestal svet ža državno varnost, ki ga je sklical predsednik Bush, in razpravljal o taktiki nastopa v Ženevi. Kot je slišati, se je razprava vrtela okoli predlogov glede novih vrhnjih omejitev števila večglavih raket v silosih. To novo vrhnjo rnejo naj bi spremljala nova prepoved ali omejitev premičnih (mobilnih) raket, ki nosijo več kot eno jedrsko konico. Busheva vlada je razpravljala tudi o predlogih glede prepovedi poskusov in razvoja balističnih raket, ki jih izstreljujejo s podmornic. Menda se je včeraj sestal tudi skupni štab rodov ameriških oboroženih sil in prišel na dan z nekaterimi novimi predlogi v zvezi s preštevanjem dirigiranih raket, izstreljenih iz zraka. To vprašanje je namreč že ves čas predmet različnega tolmačenja. Moskva zahteva, da je treba vsak strateški bombnik šteti tako, kot da nosi maksimalno število dirigiranih raket. Prejšnja (Reaganova) vlada pa je, nasprotno, menila, da je treba pri preštevanju upoštevati samo nekakšno povprečno število raket. Ameriški generalštab pa sedaj predlaga, da bi preštevanje opravili tako, da bi pri vsakem strateškem bombniku upoštevali toliko raket, kolikor jih dejansko nosi. Kaže, da se je s tem predlogom ameriška stran približala sovjetskemu predlogu, vendar pa v Pentagonu poudarjajo, da skupni štab ni sprejel nikakršnih dokončnih sklepov. Kot je slišati, bo Busheva vlada še vrsto drugih predlogov in sklepov sprejela šele zadnji hip, čez konec tega tedna. MITJA MERŠOL V Bonnu pozitivno ocenili obisk Mihaila Gorbačova BONN — V vladni izjavi, ki jo je danes predložil bun-destagu, je zahodnonemški kancler Kohl včeraj končan štiridnevni obisk sovjetskega voditelja Gorbačova v ZRN označil kot "mejnik" v razvoju odnosov med državama. Hkrati pa naj bi obisk, kot je dejal Kohl, segal tudi preko meja dvostranskih odnosov, saj je v skupni izjavi govor tako o vseevropski identiteti in skupnosti kot tudi o prostoru, ki ga imajo ZDA in Kanada v tej skupnosti. Bun-destag je pozdravil rezultate obiska, proti ustrezni izjavi, ki jo je predlagala socialdnodemokratska opozicija, pa sta glasovala samo dva poslanca, tako da za rezultati štiridnevnih pogovorov s svojo politično avtoriteto stoje vse v parlamentu zastopane stranke, ki so po pravilu sprte, v zadevah nacionalnega interesa pa se hitro "homogenizirajo". Kohl je povedal, da sta bila z Gorbačovom mnenja, da bo moč prvi sporazum na dunajskih pogajanjih o konvencionalni oborožitvi doseči v šestih do dvanajstih mesecih. Kohl, ki so mu za spremembo večkrat ploskali tudi iz opozicijskih vrst, je poudaril, da je do takšnega obiska lahko prišlo, ker se v SZ in njenih zaveznicah odvijajo zgodovinske spremembe, zato meni, da bi moral Zahod ta proces s svoje strani podpirati. Kohl je napovedal, da bo v tem okviru še letos obiskal Madžarsko. Nekdanji socialnodemokratski kancler Willy Brandt, eden od očetov vzhodne politike, pa je v imenu svoje stranke izjavil, da je bil obisk vsebinski in da gre za uspeh zvezne vlade, uspeh, h kateremu ji čestitamo, zlasti še, ker je »posvojila tisto vzhodno politiko SRD, ki ji je včasih nasprotovala.« Pristavil je, da gre za zasuk, ob katerem želi SPD vladni stranki vso srečo. Sicer pa je ne glede na to polemičnost podprla ravnanje Kohlove vlade in menil, da gre za usmeritev, ki jo podpirajo »vse pomembne politične sile« ZRN. Vladna koalicija je z današnjim nastopom pred parlamentom brez dvoma skušala spodbuditi tudi volivce, ki bodo v nedeljo razen na komunalnih volitvah v dveh zveznih deželah odločali tudi o svojih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Za udeležbo se boje, da bo nizka, to pa utegne škodovati še zlasti vladnim strankam, ki jim volitve v zadnjem letu dni nikjer niso naredile velikega veselja. Ob tem pa ima parlamentarni konsenz ob rezultatih obiska Gorbačova še pomembnejšo razsežnost: s takšnim konsenzom bo vlada veliko laže zagovarjala svoje odpiranje nasproti Vzhodu pred kritičnimi zavezniki, ki jih je tudi nekaj. Kancler Kohl bo že prihodnji teden potoval v Pariz, kjer bo predsedniku Mitterrandu poročal o svojih pogovorih z Gorbačovom, francoski predsednik pa bo lahko poročal o srečanjih, ki jih je imel te dni na Poljskem. Genscher pa se odpravlja na poročanja takoj in se bo ustavil v Parizu, nato pa bo letel še v Washington. MARJAN SEDMAK Nagy in tovariši počivajo NADALJEVANJE S 1. STRANI gim poudaril tudi, da je Nagyev lik danes aktualnejši kot kdajkoli prej, »saj se Madžarska odpira demokraciji in večji svobodi«. Med pogrebno slovesnostjo pa je večja skupina članov Federacije mladih demokratov priredila protestni shod pred sovjetskim veleposlaništvom. Mladi so zahtevali popoln umik sovjetskih vojaških čet iz Madžarske, vzklikali pa so tudi gesla za novo demokracijo in proti Varšavskemu paktu. Imre Nagy izhaja iz skromne kmečke družine, politično pa se je izobrazil v Moskvi, kjer je delal več let. Po vrnitvi na Madžarsko je bil najprej imenovan za ministra za kmetijstvo in prehrano, bil je tudi notranji minister. Leta 1953 je postal predsednik vlade in začel izvajati korenit reformni načrt. Nagy je bil ministrski predsednik vse do vdora sovjetske vojske na Madžarsko. Aprila 1955 je bil izključen iz partije zaradi »antimarksistične-ga oportunizma in frakcionaštva«. 18. aprila 1955 ga je parlament odstavil in na njegovo mesto imenoval Andrasa Hegeduša. Po tem so se dogodki vrstili z veliko hitrostjo, vse do začetka novembra, ko se je Nagy z nekaterimi tovariši zatekel na jugoslovansko ambasado v Budimpešti in do dne, ko mu je Janos Kadar zagotovil možnost nemotenega umika, ki pa se je končal z aretacijo. Januarja naslednje leto se je začela neizprosna gonja proti Nagyu in njegovim, leto kasneje pa se je začel proces za zaprtimi vrati. 15. junija 1958 je bil skupaj z Maleterjem in Gime-som obsojen na smrt z obešenjem. Smrtno kazen so izvedli že naslednji dan. Pal Maleter je začel vojaško kariero leta 1939, leta 1952 je stopil v vrhovni štab, štiri leta pozneje pa je dobil ukaz, naj pomiri in zatre številne nerede v državi. V času Nagyeve vlade je bil obrambni minister, pozneje pa je bil skupaj z njim tudi obsojen na smrt. Miklos Gimes je bil velik Nagyev prijatelj in priznan novinar. Zaradi svojih preveč demokratičnih nazorov so ga leta 1955 izključili iz madžarske partije. Tudi njemu so sodili skupaj z Nagyem in Maleterjem. Tudi Geza Losonczy je bil novinar, leta 1951 pa je bil obsojen zaradi pro- tidržavne dejavnosti. Tri leta poznri® so ga oblasti rehabilitirale, tedaj > je Losonczy pridružil Nagyu. 1” drugim je bil tudi tajnik ministrst za kulturo. Losonczy ni bil obsojen n smrt, pač pa je umrl v zaporu leta 1957. ... Jozsef Szilagy je bil šef policije mestu Debrecen, pozneje pa glavn^ komisar državne policije. V času Nag' yeve vlade je vodil državno tajništv0, • Ob evropskih volitvah NADALJEVANJE S 1. STRANI stranki nasprotujejo tej kandidat^1'. -obsodili so jo, ne podpirajo ga nh ; furlanski in goriški socialisti, ki hoc11 jo izvoliti Giannija Brava. Ker pa, W t vsi znaki kažejo, bodo socialisti P0^, čali svoje glasove, obstaja nevarno5^ da bo Camber izvoljen z ostanki, s.e.g veda če si bo pridobil veliko štev11 preferenčnih glasov. j Slovenski volilci pa bodo brez dv ma izbirali tudi med kandidati nek terih drugih strank ter skupin. Nu, zelo blizu je Alexander Langer, n°s lec liste zelenih, ki si je doslej v sv jem Bocnu zelo prizadeval za nje tamkajšnjih italijansko in nefflS govorečih državljanov. $ Volitve so torej zelo pomembne-pravilno izbiro bomo pripomogli k valitvi poštenih in nam prijatelj5'' nastrojenih evropskih parlamentarcev- V Jugoslaviji ne bodo vec gradili jedrskih central BEOGRAD - Jugoslovanska ščina je sprejela zakon o prepoV,r, gradnje jedrskih elektrarn v Ju9°vf' viji. Zakon prepoveduje gradnjo '■V ^ stnih elektrarn in vsakršnih naprav^ proizvodnjo in predelavo izrabi]811 je jedrskega goriva. Prepovedan0 ^ sprejemati investicijske odločbe, vesticijske programe in tehničn0 ji-kumentacijo za gradnjo atomskih j)i tral ter naprav za proizvodni0 |i predelavo jedrskega goriva. so zavrnili predlog vlade, da bi 9^ei> njo nukleark prepovedali le d° 2000. (dd) Nekaj ugotovitev pred jutrišnjimi volitvami evropskih poslancev Enotni evropski trg, ki naj bi ga uresničili do leta 1992 je nedvomno pomembna tudi politična novost, čeravno je že rimski dogovor iz leta 1957 že predvidel popolno gospodarsko in družbeno liberalizacijo evropskega prostora. Toda ta inovativnost ni zadosten razlog, da bi se državljan navdušil nad novo evropsko razsežnostjo. Evropa bo lahko vzbudila zanimanje mladih generacij, bo lahko postala načrt, v katerega bo vredno vložiti energijo in inteligenco, samo če bodo Politične sile znale zasnovati novo načelno politiko in predlagati državljanom probleme in protagoniste, ki bodo kos izzivom tretjega tisočletja. Danes si ne smemo delati utvar: evropska dimenzija mora še vedno skozi filter revne logike nacionalne politike, kdor želi ohraniti status quo pa jo zato močno pogojuje. Brez skupnega napora za nova zavezništva, ki bodo sposobna oblikovati novo politično kulturo evropske razsežnosti, bodo institucije Evropske skupnosti in evropski Parlament šibka in nesklepčna telesa, nesposobna, da bi oblikovala nove oblike demokracije, ki so potrebne pri gradnji nove nadnacionalne suverenosti. Gradnja Evrope je torej predmet dejanske politične konfontacije na stari celini, ob kateri se spopadata osnovna Pogleda na družbeni razvoj: resnična desnica in resnična levica, vendar ne v starem pojmovanju te besede pač pa v novi opredelitvi, ki izhaja iz temeljnega demokratičnega tolmačenja poli-fike in poudarjanja odločilne vloge Politike same. Evropa je torej najprimernejši scenarij za oblikovanje nove Politike in tudi nove levice. Nujnost nove politike zadeva tudi našo stvarnost, v kateri še vedno vsaj delno prevladujejo politično-ideološki klišeji, ki so se uveljavili takoj po vojni in ki temeljijo predvsem na zavračanju slovenske narodnostne in kulturne identitete in na zaprtosti do zunanjega sveta. Jutri bomo morali že tretjič izvoliti 81 italijanskih evropskih poslancev. Tudi mimo obrabljene evropsko usmerjene retorike je letošnja volilna kampanja zopet dokazala provinciali-zem krajevnih politikov. Referendum o ustavodajnem značaju evropske parlamentarne skupščine pa ne more prikriti nizke ravni predvolilne razprave, ki je zdrknila še niže zaradi zlorabe tragedije na Kitajskem. Politične stranke si legitimno prizadevajo, da bi si zagotovile kar največ glasov, svoje prizadevanje pa so redkokdaj podprle z oblikovanjem poli- tičnega predloga, ki bi imel resnično evropsko razsežnost. Med netočnostmi, pretiravanjem, pojmovnim izkrivljanjem je mogoče zaznati, kaj jih res žulji: preveriti, na osnovi izida evropskih volitev, razne možnosti za rešitev italijanske vladne krize. Nekateri so celo namignili na možnost predčasnih političnih volitev, če bi izidi volitev za evropski parlament okrepili njihov položaj. Očitno je, da so ti cilji zelo oddaljeni od ideala politične združitve evropskih narodov. Vendar razkorak med idealom nove Evrope in dejanskimi cilji ter načrti političnih strank ni zgolj italijanska značilnost. Tudi v drugih državah Evropske skupnosti je zaznati precejšnje nezanimanje za Evropo, v kateri bi svobodno krožili ka-pitali in v kateri bi se poglabljale razlike med razvitimi in obrobnimi območji. Na volitvah leta 1984 se je vzdržalo glasovanja 47 odstotkov Francozov in Nemcev, 67 odstotkov Britancev, 40 odstotkov Dancev in 50 odstotkov Nizozemcev. Ob teh podatkih bi se politiki morali zamisliti. V novi stvarnosti mednarodnih odnosov v Evropi je bistvena vloga Fur-lanije-Julijske krajine z načelnega vidika že uveljavljena. Čas je, da se to načelno stališče prevede tudi v operativne prijeme in se odločno zahteva hitro odobritev zakona za obmejno sodelovanje, ki bo edini omogočil našemu območju, da se ustrezno pripravi za izzive bližnje prihodnosti. Ta zakon ne sme biti povračilo za škodo, ki smo jo utrpeli v preteklosti, pač pa naložba v deželo, ki želi odigrati svojo vlogo v korist celotne evropske skupnosti in ima za to tudi perspektivne možnosti. Zopet pridobljena vloga nas mora torej siliti k temu, da zaigramo vse svoje adute, vendar ne kot branilci »svetih meja domovine«, pač pa kot ljudje, ki imajo »ključ«, s katerim - če bo primerno uporabljen - se lahko odpre vrata v Evropo in v svet. V tem okviru tudi naša narodna pripadnost lahko postane pomemben adut, če se bomo znali znebiti občutka ogrožene manjšinske skupnosti in se bomo vključili v zgodovinski tok postindustrijske družbe ter tistih narodnosti, ki jih je v preteklosti preplavil proces združevanja sodobnih držav in ki v evropski razsežnosti sedaj iščejo prostor, v katerem lahko navežejo nove stike in stkejo nove oblike solidarnosti - v Evropski skupnosti in izven nje - neodvisne od tistih, ki jih vsiljujejo birokratski in vojaški aparati nacionalnih držav. Baski in Slovenci, Katalonci in Furlani, Sardinci in Flamci... lahko skupaj oblikujejo novo pojmovanje mednarodnih odnosov, drugačno tolmačenje in prakso mednarodnega sodelovanja, napreden sistem tvornega sožitja med narodi. Blokirana Evropa, kot nam jo predlagajo, nas ne zanima. Življenjskega pomena pa je napor za novo Evropo, ki naj se osvobodi usedlin preteklosti. V ta nov skupni dom stopimo z drugačno in neobremenjeno miselnostjo, da rešimo vprašanja okolja, energije, novih tehnologij, nerazvistosti južnega dela planeta, novih pristojnosti, novega upravljanja gospodarstva in reforme političnega sistema, vsebinske politične enotnosti Evrope svobodnih narodov, ki bodo med seboj solidarni in bodo spoštovali identiteto drugih. Za tako Evropo ima smisel glasovati jutri. FERRUCCIO CLAVORA Politične stranke in kandidati v severovzhodnem volilnem okrožju p ■ . SV p 11 rili MSI Achille Occhetto Renzo Imbeni Dacia Valent-Sguazzin Luciano Ceschia Cesare De Piccoli Giorgio Rossetti Elio Armano Giulio Fantuzzi Margherita Hack-De Rosa Loredana Ligabue Massimo Serafini Roberto Soffritti Lojze Spacal Giuseppe Tridente Luciano Vecchi Virginio Bettini Maria Adelaide Aglietta Gianni Tamino Emilio Vesce Mirella Canini-Venturini Ivo Rossi Maria Renata Seguenza Carlo Marchesi Pietro Croce Giorgio Bertani Renato Fiorelli Carduccio Parizzi Alberto Russignan Ottavio Torre Vito Fittipaldi Alberto Tridente Eugenio Melandri Giorgio Contellessa Jan Michael Kavan Daniel Gerard Morrison Giorgio Antonucci Emanuele Battain Thomas Benedikter Ugo Boghetta Giuseppe Campagnari Loredana Cicci Argiolas Miriam Ferrin Gagliardi Elia Mioni Leopoldo Tartaglia Paolo Tonelli Zelena lista Fer?in Dalsass Alni lnantf Mussner Joserui8) Amort Chri,.lnna Steinhauser lristian ,Waldner Gianfranco Fini Pietro Mitolo Filippo Berselli Gastone Parigi Carlo Tassi Sergio Giacomelli Giovanni Forner Bruno Zoratto Manlio Albertini Alberto Balboni Giovanni Collino Garibaldino Fabretto Paolo Frigeri Fabio Saccomani Filippo Silvestre Alfons Benedikter Boris Pahor Ettore Beggiato Roberto Visentin Luciano Emilio Caveri Mario Melis Bernardino Matteodo Salvadore Farina Maurice E. Heraud Guy Sergio Salvi Cornelia Puppini-D Agaro Andrej Bratuž Giancarlo Dal ,Pra Furio Gallina Gianni Butturini Alexander Langer Grazia Francescato Giuliana Martinari Carlo Alberto Pinelli Marc Daniel Cohn-Benedit Lucia Maria Zanarella Paolo Galletti Alessandra Borelli Luciano Benini Maria Luisa Canessa Roberto Franceschini Massimo Pieressa Michele Boato Sauro Turroni Filippo Zaccaria Pierre Carniti Maria Antonietta Macciocchi Giulio Camber Giuseppe Amadei Nereo Laroni Giovanni Piepoli Gianni Bravo Franco Concas Giovanni Crema Maria T. Fossati Basile Gabriele Gallini Bortolo Mainardi Paola Martinelli Giuseppe Sfondrini Renato Troilo Enrico Ferri Giovanni Negri Alberto Tommassini Francesco Paolo Esposito Giampaolo Fagan Leonid Pilouchtch Antonio Stango Giovanni Boni Carlo Dal Mas Ugo Fadani Antonio Fortini Cesare Lettieri Mauro Leveghi Giancarlo Matteotti Guido Melone Giorgio La Malfa Giovanni Battista Arrigoni Margherita Asso Furio Bosello Gualtiero Camprini Bruno Grandi Vittorio Guillon Mangilli Felice Ippolito Jacopo Panozzo Michele Placido Elda Pucci Sergio Trauner Bruno Zevi Ernesto Galli Della Loggia Marco Taradash Luigino del Gatto Marcella Baraghini Davide Caravaggi Gaetano Dentamaro Vincenzo Gallo Gianfranco Manfredi Miranda Martino Dora Pellizzi Jean Luc Pierre Raymond Robert Micheline Clary Josephe Roelandt Mario Ruffin Salvatore Samperi Fabio Valcanover Renzo Zorzi Giulio Andreotti Franco Borgo Alfeo Mizzau Ferruccio Pisoni Gustavo Selva Rosaria Bindi det. Rosy Giampaolo Bettamio Nando Calestani Aldo Costa Vittorio Farabegoli Paolo Fusaroli Francesco Guidolin Giorgio Saltarelli Gabriele Sboarina Wilma Viscardini Dona Danes dan Jugoslavije Minister za prevoze Santuz odprl 41. tržaški velesejem Podpis na sedežu tržaških industrijcev Pittini tudi formalno prevzel lastništvo škedenjske železarne Italijanski minister za prevoze Gior-gio Santuz je včeraj slovesno otvoril 41. tržaški velesejem, ki bo odprt do srede, 28. t. m. Pred tradicionalnim rezanjem traku je bila krajša slovesnost v konferenčni dvorani tržaškega sejmišča. Slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki krajevnih oblasti, diplomatski in konzularni zastopniki držav, ki sodelujejo na velesejmu in druge pomembne osebnosti gospodarskega življenja v Trstu in deželi. Po uvodnih akordih ansambla na pihala iz Koroške, to je dežele, ki se je prvič uradno udeležila velesejma, je spregovoril predsednik Tržaške vele-sejemske ustanove Giovanni Marchio. V svojem pozdravu je med drugim dejal, da se je letošnjega velesejma udeležilo približno tisoč razstavljalcev iz 35 držav. Poleg dežel skupnosti Alpe-Jadran in držav EGS so prišli na sejem razstavljale! iz držav v razvoju in tretjega sveta. Marchio je še posebno poudaril, da mora biti vsak velesejem zrcalna slika neke gospodarske stvarnosti, Trst pa je po zgodovinski tradiciji in tudi naravni legi veliko križišče, kjer se srečujejo poti, ki peljejo na zahod in vzhod, na sever in jug. Predsednik Ustanove je spregovoril tudi o pomenu tržaškega pristanišča in seveda trgovske in trgovinske tradicije, ki pa jo bogatijo nove pobude na industrijskem in obrtniškem področju ter uveljavljanje znanstvenih ustanov in inštitutov. Med drugim je Marchio uradno sporočil, da so v znak protesta zaradi krvave represije na trgu Tie-nanmen in drugih mestih odpovedali uraden dan, ki je bil namenjen Kitajski. Tržaški župan Franco Richetti je v svojem pozdravu poudaril, da je tradicionalna prisotnost tržaškega župana pri odprtju velesejma dokaz, kako sta mesto in prireditev povezana. V svojem nagovoru se je obrnil tudi do ministra Santuza in dejal, da so nove avtocestne povezave prekinile dolgoletno prometno izolacijo, katere žrtev je bil Trst. Nove pobude na pristaniškem področju dajejo upati, da bodo nove ceste imele vedno večji smisel in pomen. Richetti pa je opozoril na vprašanje železniških prog in na ozko grlo na progi Trst-Tržič-Benetke, poudaril pa je tudi pomen vodnih poti, ki so cenejše in se vedno bolj uveljavljajo tudi v celinskih predelih Evrope. Podpredsednik deželnega odbora FJK Gianfranco Carbone je govoril o prepletanju novih mednarodnih poti in vlogi naše dežele v Evropi po letu 1992. Furlanija-Julijska krajina ne sme ostati na obrobju novega dogajanja, ampak mora izkoristiti svoj položaj in se uveljaviti kot pomembno gospodarsko in drugačno središče. Carbone je nadalje kritično spregovoril o nekaterih pojavih v samem Trstu. Naglasil je, da opaža preveliko parcelizacijo interesov in da je v mestu veliko različ- nih stvarnosti, ki med sabo ne najdejo dialoga. Ta dejstva šibijo mesto in njegovo gospodarstvo. V imenu držav v razvoju je prisotne pozdravil indijski veleposlanik Kahle-eli, ki je med drugim dejal, da lahko prav Evropa postane tretji gospodarski pol in odigra pomembno vlogo ob ZDA in Japonski. Indijski predstavnik pa je tudi poudaril, da se ne sme pozabiti na države, kot sta Indija in Kitajska, ki bodo igrale na svetovnem tržišču vedno večjo vlogo. Slovesnost je s svojim posegom zaključil prav minister Santuz, ki se je navezal na županov poseg in dejal, da so tudi v FJK močno okrepili cestne povezave, odprto pa ostaja vprašanje železniških prog. V Italiji prevažajo 80 odstotkov blaga po cestah in avtocestah, to usmeritev pa bo treba preusmeriti. Minister je zato naglasil pomen železniških in letalskih povezav. Na krajših in srednje dolgih progah bo prav vlak vedno pomembnejše in cenejše prevozno sredstvo. Santuz je omenil napore, da bi tudi v Italiji posodobili železnice in poudaril pomen hitrih vlakov, ki bodo povezovali različne kraje Evrope, v tem okviru pa Trst ne sme ostati na robu, nasprotno, dežela in mesto morata biti povezana v kompleksen železniški sistem, ki bo prepletal Evropo. Dejstvo je namreč, je dejal Santuz, da brez ustreznih povezav ni razvoja. Sejem bo obratoval z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka bo odprt od 17. do 23. ure, ob sobotah od 16. do 24. ure, v nedeljah pa od 10. do 24. ure. Ob zaključku naj zapišemo, da bo že danes dan posvečen Jugoslaviji. Na sliki (foto Križmančič) poseg ministra Santuza v konferenčni dvorani velesejma. Na tržaškem sedežu Združenja industrijcev so včeraj popoldne formalno podpisali upravne akte o prehodu lastništva bivše škedenjske železarne od družbe Finsider na furlanskega in-dustrijca Andrea Pittinija. Kratke svečanosti ob podpisu so se udeležili predstavniki oblasti s podpredsednikom Dežele Carbonejem na čelu, gospodarskih operaterjev in seveda sam Pittini. Samo nekaj ur pred podpisom pa se je furlanski industrijec sestal z deželnim odborom, kateremu je orisal svoje načrte glede Skedenj skega obrata. Poleg predsednika Biasuttija in podpredsednika Carboneja so se sestanka udeležili še deželni odborniki Saro, Rinal-di in Benvenuti, tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli, član predsedstva IRI Trauner in generalni direktor družbe Altiforni Felice. Ob tej priložnosti je Biasutti poudaril, da se je po poldrugem letu težkih pogajanj prenehal "veliki strah", ki je spremljal načrt privatizacije javne železarske industrije, to pa tudi po zaslugi pomembnega sodelovanja Državnih udeležb in IRI. »Uspelo nam je,« je še dejal predsednik deželne vlade, »da smo si na novo izmislili podjetje, pri čemer smo preverili možnost in voljo do dela v Trstu ter istočasno dokazali, da je možno sožitje in sodelovanje "obeh duš" naše dežele, tržaške in furlanske.« Biasutti je tudi potrdil podporo deželne uprave Pittinijevemu načrtu za škedenjsko železarno ter je nato poudaril pomen soočanja z ministrstvom za državne udeležbe. Na sliki (foto Križmančič) furlanski industrijec Andrea Pittini podpisuje uradni akt, s katerim prevzema lastništvo škedenjske železarne. Ob njem podpredsednik dežele Carbone in član predsedstva IRI Trauner. Brezigar in Budin o zavrnjeni slovenski prošnji ŠZ Bor Dežela naj prepreči diskriminacijo slovenščine Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti mora zavzeti jasno stališče do enakopravne rabe slovenskega jezika, posebno v luči nedavnega mnenja Računskega dvora, ki je zavrnil prispevek Športnega združenja Bor, ne da bi deželna uprava kakorkoli reagirala. Deželna svetovalca Komunistične partije Italije Miloš Budin in Slovenske skupnosti Bojan Brezigar sta v zvezi s to poslednjo diskriminacijo slovenščine včeraj naslovila na Biasuttija nujni interpelaciji, v katerih med drugim zelo ostro obsojata tako zadržanje deželne sekcije Računskega dvora, kot tudi stališče deželnega Urada za rekreativne in športne dejavnosti. Slednji je, kot znano, celo zahteval od tržaškega športnega društva Bor povračilo finančnega prispevka. Brezigar, ki v svojem svetovalskem vprašanju podobno kot Budin podrobno obnavlja okoliščine te nove diskriminacije slovenščine in slovenskega društva, ugotavlja med drugim, da je tako zadržanje deželnih teles v nasprotju z jasnim stališčem, ki ga je deželna vlada zavzela pri obravnavi ugovorov kraškega prebivalstva proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Deželni funkcionarji so takrat brez večjih težav sprejeli in ocenili slovenske dopisnice, medtem ko jih je tržaška občinska uprava zavrnila. Tedanji melonarski župan Staffieri je takrat prepovedal občinskim prevajalcem, da sprejmejo slovenske ugovore, češ da so napisani v "tujem jeziku". Izdal je tudi posebno upravno okrožnico, ki je žal še formalno v veljavi. O tej diskriminaciji se bo moral vsekakor še izreči državni svet. Svetovalec Slovenske skupnosti poziva predsednika Dežele, naj podrobno prouči vso zadevo in naj vzame v poštev možnost za formalni ugovor na prizivno telo deželne sekcije Računskega dvora, pri čemer naj vztraja na stališču, da je uporaba slovenščine v odnosu z javnimi upravami povsem legitimna. Brezigar zahteva tudi od predsednika Biasuttija, naj preklice mnenje Urada za rekreativne in športne dejavnosti. Komunistični deželni svetovalec Budin pa ugotavlja, da gre za nov napad na ustavne pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti, ki je v popolnem nasprotju z ustaljeno prakso odnosov državljanov z javnimi organi Furlanije-Julijske krajine. Zato deželna vlada res ne more stati križem rok in pasivno sprejemati takih dogajanj. Zato Budin v svoji interpelaciji jasno sprašuje Biasuttija, kaj misli o tem obsodbe vrednem dogodku in ga nadalje poziva, naj prekliče sklep deželnega Urada za športne in rekreativne dejavnosti. Svetovalec KPI zahteva tudi od deželnega odbora, naj enkrat za vselej zavza®6 jasno stališče o tem kočljivem vprašanju, da ne bo več prišlo do diskriminacij v škodo slovenskega jezika. KD JOŽE RAPOTEC - PREBENEG priredi proslavo 10-letnice obnovitve društva Danes, 17. t. m., ob 19. uri nastop plesne skupine France Prešeren iz Boljunca, ob 20.30 ples z ansamblom HAPPY DAV. Jutri, 18. t. m., ob 18. uri kulturni program: jubilejni nagovor Marija Čuka, nastop MePZ Milan Pertot iz Barko-velj, nastop godbenega društva Prosek, folklorna skupina in ŽPZ Stu ledi, recital mladih iz Prebenega, fotografska razstava Marija Magajne, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom AGROPOP iz Ljubljane. Delovali bodo dobro založeni kioski Gospodarski zbornici SR Slovenije in SR Hrvatske pozdravljata vse rojake in obiskovalce jugoslovanske kolektivne razstave na 41. tržaškem velesejmu TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, Trst obvešča dijake nižjih in višjih srednjih šol, da sprejema prednaročila šolskih knjig za šolsko leto 1989/90. Dijaki pohitite! Končni izidi na nižjih srednjih šolah na Opčinah in v Dolini Nadaljujemo z objavo izidov na naših nižjih srednjih šolah. Po mestnih šolah sta danes na vrsti openska in dolinska srednja šola, jutri pa bomo objavili izide na proseški in nabrežinski nižji srednji šoli. Izidi na nižji srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah. I. A razred Izdelali so: Erwin Bianchi, Sandi Calzi, Andrej Carli, Robert Čuk, Fa-bio Del Coco, Manuel Ferfoglia, Omar Foraus, Federico Glavina, De-van Grgič, Kristian Hrovatin, Loris Jerman, Aljoša Kralj, Borut Plesničar, Andrej Suligoi, Devan Taucer, Luciana Cebron, Jasmina Jejčič, Elena Pal-cich, Elena Prelec, Neva Skerlavaj, Luisa Štor in Tatiana Tensi. I. B razred Izdelali so: Aleš Antonič, Fabio Co-cevari, Iztok Colja, Michele Deste, Peter Franco, Ivan Marija Hrovatin, Peter Križmančič, Milan Lavrenčič, Igor Malalan, Pavel Marc, Davorin Spazzal, Diego Tretjak, Robert Volčič, Martin Vremec, Tiziana Bergamo, Daša Bolčina, Tanja Bole, Jerneja Carli, Martina Feri, Katja Primosi in Katja Živec. Dva dijaka nista izdelala. II. A razred Izdelali so: Patrik Berzi, Martin Carli, Peter Carli, Mauro Crispini, Walter Doglia, Maksimilijan Grgič, Alen Possega, Matteo Ravbar, Sebas-tian Ražem, Katerina Kalc, Milena Kovacich, Ingrid Križmančič, Mojca Milič, Elis Miliani in Ksenja Stopar. II. B razred Izdelali so: Janko Andolšek, Leo Braini, Miloš Ciuk, David Grizonic, Alexander Puric, Iztok Spetič, Martin Stopar, Primož Strani, Valentina Fer-luga, Damijana Gomizelj, Daria Ra-detti, Rozana Skerlavaj in Barbara Toros. II. C razred Izdelali so: Massimiliano Clari, Jernej Danev, Marko De Giorgi, Danjel Gregori, Elvis Guštin, Diego Ivan-cich, Sebastiano Lokatos, Matjaž Milič, Adriano Plehan, Aljoša Puric, Peter Raseni, Maurizio Vidali, Manuela Budal, Manuela Carli, Daniela Cioc-chi, Sabina Cuk, Lina Furfaro, Valentina Mahnič, Sara Perini in Valentina Suber. III. A razred Vseh štirinajst dijakov je bilo pri-puščenih k zaključnemu izpitu. III. B razred Vseh šestnajst dijakov je bilo pri-puščenih k zaključnemu izpitu. III. C razred Vseh dvajset dijakov je bilo pri-puščenih k zaključnemu izpitu. Izidi na nižji srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini I. A razred Izdelali so: Dorian Bembic, Egon Cah, Andrea Rocco, Miloš Tul, Igor Vouk, Valentina Bandi, Valentina Boneta, Daria Coretti, Metka Husu, Karin Kocijan, Barbara Mohorovičič, Monica Sancin in Nataša Sancin. Štirje dijaki niso izdelali. I. B razred Izdelali so: Denis Bandi, Andrea Corsini, Matija Kočevar, Alessandro Paoletti, Črtomir Rapotec, VVillia1^ Raseni, Dimitrij Rovina, Vanessa An' tonini, Sabrina Bandi, Katja Glavina' Valentina Hervat, Kristina Laurica-Jana Lovriha, Adriana Longo in Iva' na Mahnič. Dva dijaka nista izdelala-I« .A rčizrcd Izdelali so: Igor Mingot, Aleš Petf ros, Albert Tul, Petra Bandi, Karu Kocijančič, Jana Kosmač, Tjaša Peh rosso, Liza Slavec, Martina Slav® ' Biserka Tul in Martina Tul. En di]a ni izdelal. II. B razred ; Izdelali so: Massimo Andreas ' Andrej Canziani, Alen Corbatti, M co Delise, Fabio Gobbo, RodneV ren, Denis Novato, Ivan Ota, Nficn Ota, Marco Pintarelli, Bojan Za« Samuela Bandi, Elena Braini, Val® tina Corbatti, Martina Fonda, Sanddj Grizancich, Katarina Ivanič, Ma J.-Metlika, Erika Palčič, Katja Ter® in Zaira Vidali. II. C razred . or Izdelali so: Peter Chermaz, *9 Comari, Borut Klabian, Mitja P°" ii, bon, Luca Sturman, Patrick J-® gl-Elena Bandi, Martina Mauri, RaI'aoS. la Sacchi, Karin Slavec in Sara setti. III. A razred jj, Trinajst dijakov je bilo pnpuS. pil k zaključnemu izpitu, eden pa J odklonjen. III. B razred rj- Vseh osemnajst dijakov je bn v puščenih k zaključnemu izpitu- Sinoči v Zgoniku sklepno zborovanje KPI z bivšim direktorjem Piccola Cesdiia: »S ponosom v novo Evropo narodov« Bivši direktor Piccola in neodvisni kandidat KPI na jutrišnjih evropskih volitvah Luciano Ceschia je na sinočnjem sklepnem volilnem zborovanju v Zgoniku potrdil svojo odprto vizijo Evrope kot skupne domovine enakopravnih narodov in kultur. Trst pa bo °stal zakoreninjen v svojo nostalgično Preteklost, bo ostal dejansko izven nove Evrope, če ne bo do konca izkoristil svoje vloge v osrčju Evrope, ki se gotovo ne konča pri Trbižu ali na Opčinah. Če bo Trst hotel zaživeti kot sodobno evropsko mesto, pa bo moral brez predsodkov in nacionalističnih zapor priznati, da so Slovenci polnopravni sestavni del te stvarnosti. Ces-chia glede tega nima dvomov. Svojo bitko je začel pred dvajsetimi leti, ko se je kot tržaški občinski odbornik po-9umno prizadeval za poimenovanje mestnih ulic po slovenskih osebnostih, bodenje Piccola, ki ga je moral zapustiti na pritisk desničarskih krogov, a tudi same KD, je zanj pomenilo veliko človeško in politično izkušnjo, ki jo je kasneje obogatil na Južnem Tirolskem, sedaj, če bo izvoljen, pa nadaljeval v evropskem parlamentu. Ceschia je sinoči v Zgoniku odgovarjal na vprašanja novinarjev Devane Jovan in Vojmirja Tavčarja, pobudo za javni intervju pa so dale komunistične sekcije iz Križa, Proseka-Kontovela, Zgonika in Repentabra. Kandidat je Ppdčrtal, da nosijo zaslugo za današ-nje miroljubno sožitje predvsem miro- ljubni Slovenci, v zvezi s kandidaturo nacionalista Camberja na listi PSI pa se je spomnil afere Hreščak, ki je povzročila hude polemike in razkol v mestni skupnosti. Tisti razkol pa je bil pozitiven, saj je odprl pot novim odnosom med večino in manjšino in tudi novi kulturi sožitja. Časi so se očitno sedaj močno spremenili, v Trstu žal na slabše, če je seveda Camberjeva kandidatura lahko odraz sedanjega položaja. Jutrišnje volitve bodo s tem v zvezi zelo pomembne. Boj za manjšinske pravice in za enakopravno sožitje pa se mora po mnenju Česchie nadaljevati tudi po 18. juniju, še bolj odločno in prodorno kot doslej, brez slepomišenj in nepotrebnega taktiziranja. Na skupščini v Zgoniku je tekla beseda tudi o zaščitnem osnutku ministra za dežele Maccanica. Kandidat KPI je podčrtal, da predstavlja ta osnutek žalitev za vse Slovence in tudi za vse demokratične Italijane, ki se čutijo prizadeti ob vsakem napadu na sožitje in na človeško dostojanstvo. Ceschia se je v tem okviru pohvalno izrazil do odprtih stališč tržaške Cerkve in posebno do škofa Bellomija, čeprav bo treba tudi v katoliški skupnosti premostiti nekatere predsodke do enakopravnosti manjšine. S. T. Na sliki (foto Križmančič): občinstvo med sinočnjim zborovanjem v Zgoniku Volili bomo lahko samo jutri Volitve za obnovitev evropskega parlamenta bodo na sporedu samo jutri. Volišča bodo odprta med 7. in 22. uro, štetje glasov pa se bo začelo že v poznih večernih urah. Na volišča moramo priti z volilnim potrdilom in z veljavnim osebnim dokumentom. Ob znaku stranke ali gibanja lahko oddamo največ dve preferenci z imenom in priimkom kandidata, najboljše pa z njegovo številko. Kandidatne liste s številkami posameznih kandidatov so razobešene na vseh voliščih. SSk zaključila volilno kampanjo Manjšine za skupni in enakopravni evropski dom Slovenska skupnost je sinoči končala svojo volilno kampanjo za evropske volitve, na katerih nastopa v sklopu liste manjšin Federalizem, z vrsto letečih shodov na Tržaškem in Goriškem ter sklepnima pokrajinskima shodoma v Doberdobu in Zgoniku in zaključnim deželnim zborovanjem v Nabrežini. Nastopali so kandidat na listi manjšin Andrej Bratuž in številni člani obeh pokrajinskih tajništev ter deželnega vodstva. Drugi kandidat, ki ga je na listo manjšin postavila Slovenska skupnost, pisatelj Boris Pahor, pa je sinoči nastopil najprej v volilni oddaji Radia Opčine, nato pa še pri neposredni televizijski diskusiji Tele 4. V četrtek so bili volilni shodi v Bar-kovljah, na Kontovelu, Proseku, v Križu, Briščikih, Repnu in na Colu. Govorili so Zorko Harej, Aleš Lokar, Rafko Dolhar in Antek Terčon. Govorniki so spet polemizirali s PSI zaradi Camber-jeve kandidature, zavzeli pa so se, naj bi volilci na ljudskem glasovanju o večjih pristojnostih evropskega parlamenta izrazili svoje privoljenje in prekrižali "da". Kar pa zadeva same volitve je bilo poudarjeno, da je glas za listo manjšin glas za skupni in enakopravni evropski dom vseh narodov in narodnostnih skupnosti. Deželno vodstvo Slovenske skupnosti ob tem poziva volilce manjšinske liste Fede-dalizem, naj jutri oddajo preferenci glavnemu kandidatu Borisu Pahorju iz Trsta in Andreju Bratužu iz Gorice. Tiskovno poročilo pred volitvami pismi uredništvu - pismi uredništvu Slovenska komisija PSI obsoja kandidaturo Camberja . Slovenska komisija tržaške federaci-Je PSI nam je poslala v objavo nasledke tiskovno poročilo: »Slovenska komisija tržaške federa-cije PSI se je v sredo sestala v Dolini k podrobno proučila politični položaj v tržaški pokrajini v zvezi z volitvami v evropski parlament in referendumom za razširitev njegovih pristojnosti. Slovenska komisija se povsem stri-nla s politiko evropske usmerjenosti ln odprtosti, ki jo osrednje vodstvo stranke načelno zagovarja na vsedr-zavni in tudi deželni ravni. Socialis-nčni evropski poslanci so med dru-dhn tudi že med protagonisti v mno-9k bitkah za uveljavitev pravičnih 'jPčei pri reševanju manjšinskih vpra-anj, ki so v Evropi v ospredju. Prav zato slovenski socialisti po-”°vno ostro obsojajo kandidaturo po-janca Camberja na listi PSI, saj je ta .nasprotju s splošnimi načeli stranke s stališči, ki so prišla do izraza na ..Seh zadnjih kongresih PSI na pokra-nsk>, deželni in vsedržavni ravni. Ta kandidatura je v sramoto PSI in ji škoduje. Zato slovenski socialisti pozivajo volilce, da podprejo tiste socialistične kandidate, ki po njihovem mnenju najbolje izpolnjujejo pogoje evropske usmerjenosti, so vsestransko odprti in iskreno zagovarjajo zaščito slovenske in drugih narodnostnih manjšinskih skupnosti. Teh kandidatov je v našem volilnem okrožju več. S tem v zvezi slovenski socialisti ugodno ocenjujejo prizadevanja deželnega vodstva, ki je ostalo zvesto izročilom Larisa Fortune, velikega bojevnika za državljanske pravice, za prijateljsko sodelovanje in sožitje ob meji ter za demokratičen razvoj v skupni stvarnosti Evrope narodov. Slovenska komisija v tržaški federaciji PSI v svojem pozivu poudarja, da je poleg navedbe preferenčnega glasu na valilnici za evropske poslance važen tudi pritrdilen glas na valilnici referenduma o razširitvi pristojnosti evropskega parlamenta.« O sedanjem pisanju Izjava Primorskega dnevnika D. Košute Odprto pismo odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika V zvezi s poročanjem Primorskega dnevnika, z vsebino njegove politične usmeritve, z njegovo sposobnostjo, da tak, kakršen je postal, predstavlja, odraža, zagovarja in soustvarja interese slovenske narodnostne skupnosti, v zvezi z vsem tem bi bilo potrebno izraziti ustrezno mnenje na daljši način. A za to bodo še priložnosti, tudi javne! Za enkrat bi se na kratko omejil na en sam aspekt poročanja Primorskega dnevnika v teku sedanje volilne kampanje. Resno me namreč zaskrbljuje dejstvo, da si dnevnik slovenske manjšine v Italiji privošči zafrkljivo, izkrivljeno in negativno obravnavati KPI, to je stranko, ki vendarle vodi dosledno in pošteno politiko v korist Slovencev v F-JK in predstavlja enega izmed političnih stebrov za naš narodnostni boj, ob- stoj in razvoj. Zdi se mi, da s takim zadržanjem do KPI na straneh Primorskega dnevnika Slovenci pravzaprav sami sebi spodkopavamo lastne temelje. Mar ni to tako, kot da bi sami žagali veje, na katerih sedimo!? Podčrtati hočem, da je odnos do KPI seveda le primer, saj ne velja zgornji pomislek samo v zvezi s poročanjem o tej stranki, marveč s splošno usmeritvijo dnevnika. Menim, da si je treba zdaj že zelo resno zastaviti vprašanje, v kolikšni meri se lahko naša manjšina še prepoznava v takem časopisu! Zdi se mi, da tako ne moremo naprej, saj gre že za vprašanje izgubljanja postavnosti našega dnevnika in njegove kulturno-poli-tične avtonomije. Ta pa bi nam morala biti vsem pri srcu, mislim, tudi zato, ker je najbrž v njej več jamstva za kvaliteto in za uveljavljanje večje kulturno-politič-ne odločnosti in samozavesti naše skupnosti. Miloš Budin V zvezi z evropskimi volitvami nam je Dušan Košuta, član pokrajinske in deželne komisije PSI, poslal pismo, v katerem pravi, da ne soglaša z javno izjavo te komisije, ki je že bila objavljena v tisku. Zaradi odsotnosti iz Trsta ni bil prisoten na prvi seji komisije. Na drugi seji pred dnevi v Dolini pa je izjavil, da ne soglaša s sklepom drugih njenih članov, ki obsojajo Camberjevo kandidaturo, vabijo pa, da se glasuje za druge kandidate na listi PSI. Košuta meni, da je pokrajinsko vodstvo PSI s kandidaturo Camberja grobo kršilo osnovna načela in etike resničnega socializma, ter pravi, da v znak protesta ne bo glasoval za PSI in vabi volilce, da podprejo tiste kandidate, ki so se javno obvezali, da bodo zagovarjali, poleg ostalih, pereč problem zakonske zaščite naše manjšine. Vrsta dodatnih navodil in priporočil deželnega odbora Dežela odobrila varianto o Sesljanskem zalivu Deželna vlada je včeraj na predlog odbornika za Pr°storsko načrtovanje Carboneja, ki je tudi podpred-»edntk odbora, odobrila varianto urbanističnega načr-P* devinsko-nabrežinske občine o turističnem razvoju pijanskega zaliva. Odbor je dejansko potrdil mne-nie deželne tehnične komisije, ki je pred dvema ledjema prižgala zeleno luč za to urbanistično varianto, Pa jo je uprava včeraj dopolnila še z nekaterimi odatki, oziroma direktivami za devinsko-nabrežin-ke upravitelje. Včerajšnji sklep deželnega odbora bo topil v veljavo takoj po podpisu ustreznega dekreta Pfedsednika dežele Biasuttija in z njegovo objavo v oželnem uradnem listu. t . Dežela je mnenja, da bodo morali občinski upravi-j 'li in lastnik zaliva (družba Finsepol) pri izdelavi 4vršilnega načrta upoštevati nujnost po popolnejši zaščiti naravnega okolja. Od tod tudi navodilo za izdelavo posebne strokovne študije o krajinski zaščiti Sesljanskega zaliva. Deželni odbor je tudi spremenil nekatere načrte v zvezi s prometnicami v zalivu in deloma zavrnil načrt, ki je predvideval gradnjo večjih podzemnih struktur. Istočasno pa je tudi zavrnil predlog po gradnji turističnega naselja znotraj bližnjega kampinga. Poskrbeti bo treba za večje število parkirnih mest, pod hotelom Evropa v nabrežinskem bregu pa bodo lahko zgradili le zelo majhen pristan in ne načrtovanih privezov za 80 čolnov in jadrnic. Dežela pa poziva devinsko-nabrežinske upravitelje in lastnike zaliva, da podpišejo jasno konvencijo o javnem dostopu do zaliva, predvsem pa o javnem kopanju, da ne bo nesporazumov in da ne bo prišlo do kršenja obstoječih zakonov. T ožba WWF proti Crnim gradnjam Svet ® J Wvvp sklad za zaščito narave lehja brez gradbenega dovo- ^9rajen a Padričah. Hiše naj bi bile ri0rihaTT, na Prostoru, ki je podvrženo V tisk.2® Zaščito okolja. aru9im Vnein sporočilu WWF je med nedela Zaa*Pisano' da ie Občina Trst Pfedviru, t0, vendar ni postopala, kot ^ Zaknn var ctavViam ip j6ra hiuna Padriče 59 - Tel. 226301 organizira I. PRAZNIK »LAŠKEGA PIVA« jedi na žaru in glasba z orkestrom danes 17. 6., jutri 18. 6., in v pO' nedeljek 19. 6. VABLJENI 1 menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar — .. 1459,000 1435,— Nemška marka — .. 725,870 721,50 Francoski frank .. ... 213,750 211,— Holandski florint ... 644,550 641,— Belgijski frank — ... 34,678 34,— Funt šterling ... 2222,250 2210,— Irski šterling ... 1936,750 1915.— Danska krona ... 186,550 183,— Grška drahma 8,450 8,— Kanadski dolar ... 1216,250 1200,— ________________________16. 6. 1989_J FIXING BANKbJ^ TUJE VALUTE MILAN TrST Japonski jen ......... 9,908 Švicarski frank..... 840,650 Avstrijski šiling... 103,139 1^' .. Norveška krona...... 200,760 ^ J, Švedska krona....... 216,080 2 Portugalski eskudo . 8,704 ^ g(i Španska peseta ...... 11,295 Avstralski dolar.... 1091,000 gggO Jugoslov. dinar .... — ECU................ 1502,250 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež 040/67°?, i eiei.: seue* -Agencija Domjo 0 gjl Agencija Rojan Jože Petelin Kaj so grafiti? Včasih smo jim rekli napisi na stenah in plotovih, ker pa je ta izraz predolg in slavisti do zaključka redakcije še niso pogruntali krajšega, smo tudi na tem področju prevzeli tujo besedo. Zagovorniki grafitov trdijo, da so anonimni napisi po stenah ena od najbolj demokratičnih načinov človekovega izražanja (a najbrž samo toliko časa, dokler se kakšen grafit ne pojavi na fasadi njihove hiše), nasprotniki pa pravijo, da je tako pisanje natanko to, kar je pri psih lulanje ob drevesih in plotovih. Večini je glede tega vseeno, radi pa vidijo, da so grafiti čimbolj duhoviti, zabavni in udarni. Marsikdo med pisci grafitov je zagotovo literarni talent, le da je premalo ambiciozen, da bi pisal v časopise in revije. Ali pa je izrazito bister, saj ve, da dober stenski napis prebere več ljudi kot, če bi ga objavil v tisku. Večino grafitov bi literarna teorija mirne duše uvrstila med aforizme in izreke. Včasih se zgodi, da neznana roka na steno napiše že v tisku objavljen aforizem kakšnega avtorja in potem ima lahko ta težave pri dokazovanju, da je misel že objavil pred »objavo« na zidu. Težave se povečajo, če misel z zida prepiše za svojo rubriko v časopisu kakšen svetovno in mednarodno znan slovenski humorist in seveda pozabi pripisati, da gre za grafit in ne za aforizem, ki je zrasel na njegovem zelniku. Zgodovina grafitov pri nas se seveda začenja z letom, ki označuje začetek naše zgodovine - 1941. Tedaj so pogumni mladeniči ponoči pisali ŽIVELA OF, ŽIVELA KPS in risali simbol Triglava z OF med tremi roglji. Okupacijska oblast je take grafite podnevi praskala ali prebarvala. Ob ljubljanskem sojenju zloglasni četverici na procesu v Ljubljani (leta 1988) so se spet pojavili podobni grafiti/zlasti silhueta Triglava s črkama JJ med roglji. Pogumni mladeniči so jih pisali podnevi, sedanja oblast pa jih je ponoči praskala ali prebarvala. O, kako se zgodovina ponavlja obrnjena na glavo! Očitno pa sedanja oblast ni tako zagnana kot je bila tista med vojno, saj dolge mesece ni hotela (ali pa ni mogla) retuširati priimkov obsojenih v procesu, ki so se pojavljali po zidovih in stebrih v središču bele Ljubljane. Po medvojnih grafitih, v katerih sta bili največkrat omenjeni OF in KPS in po zmagoviti zmagi revolucije, so se spremenili tudi stenski napisi. Od leta 1945 naprej smo lahko prebirali velike grafite: ŽIVELA KPJ, ŽIVEL TITO, NAJ ŽIVI TOVARIŠ STALIN, na Primorskem, ki smo jo osvobodili izpod Italije, pa je bil pogost napis TUKAJ GOVORIMO SLOVENSKO (mimogrede: isti napis se je pojavil ob sojenju ljubljanski četverici 1988 v Ljubljani). Vendar so omenjeni grafiti izgubili ves čar anonimnosti, ki je bistvena karakteristika vsakega poštenega stenskega napisa, saj je zgoraj omenjene pisala znana roka. Prvi povojni anonimni grafit je krevljast pripis k uradnemu grafitu NAJ ŽIVI TAPATA: skrivnostna roka je zgornji besedi dopolnila z - Z MOJO PLAČO, ČE ZMORE! Med političnimi grafiti jih je nekaj, ki jih zgodovina ne bo pozabila. Tak je zagotovo množičen napis po pariških zidovih revolucionarnega leta 1968: BODIMO REALNI — ZAHTEVAJMO NEMOGOČE! Tudi dodatek uradnemu napisu s pet metrov visokimi črkami (na Češkem po letu 1968) ni od muh: k PRIJATELJSTVO MED ČSSR IN ZSSR NAJ ŽIVI NA VEKE je skrivnostni Švejkov rojak pripisal: IN NITI DNEVA VEČ! Še nekaj političnih grafitov: SEM MARKSIST — PRISEGAM NA BRATE MARX! PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZRESNITE SE! V AMERIKI IMAJO VSEGA ZADOSTI! MI TUDI! NAŠA BODOČNOST JE ŽE ZA NAMI! VSI SMO V ISTEM ČOLNU: ENI VESLAJO, DRUGI LOVIJO RIBE! Med zelo primerne in priljubljene podlage za najrazličnejše zidne napise zagotovo sodijo stene v javnih straniščih. Intimnost teh prostorov očitno silovito vzburi domišljijo njihovih uporabnikov in tako lahko ob olajševanju mehurja prebiramo nad pisoarji v moškem WC: STOPI BLIŽE, IMAŠ KRAJŠEGA, KOT SI MISLIŠ! SLOVENEC, ZAVEDAJ SE, DA PRAVKAR DRŽIŠ V ROKAH USODO SVOJEGA NARODA! PAZI, ČE GA OTRESEŠ VEČ KOT PETKRAT, JE TO ŽE ONANIJA! Nekdo, ki je zgornje grafite prebral že večkrat, je pripisal: BODITE ORIGINALNI, ČE NE, NE BOM VEČ LULAL V TEM WC! Tisti, ki so kdaj uporabili školjko v ljubljanskem bifeju Šumi, pa so na vratih čitali: TU SO SE USRALI TUDI NAJHRABREJŠI SINOVI NAŠEGA NARODA! (se nadaljuje) /7 Tedenski pregovor: Varuj se ženske, ki govori o svoji kreposti in moškega, ki se hvali s svojo poštenostjo. (slovenski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 21. 6. 1944 je izšla v Trstu prva številka glasila delavskega bratstva v osvobodilnem boju z naslovom Bratstvo - Fratellanza. □ Pred 30 leti: 21. 6. 1959 je bilo ustanovljeno športno združenje Bor. □ Pred 15. leti: 21. 6. 1974 je bil v Trstu ustanovni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta - Slori. K Osebnosti: □ 18. 6. 1944 je bil v koronejskem zaporu ubit komunist in antifašist Božo Kolarič, ki so ga nato sežgali v Rižarni. Rodil se je 24. 12. 1908 pri Korošcih (Milje). □ 19. 6. 1949 je umrl pesnik Vladimir Nazor, ki se je rodil v Postirah na otoku Braču 30. 5. 1876. □ V noči od 21. na 22. 6. 1944 je bil v tržaški Rižarni kot talec umorjen Anton Bavčar-Tone, ki se je rodil v Ajdovščini 13. 6. 1905. □ 23. 6. 1889 se je v Skednju rodil učitelj, glasbenik in komponist Ivan Grbec, ki je umrl v Trstu 24. 9. 1966. X LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana V sredo, 21. 6., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič (zadnja predstava v letošnji sezoni). Drama SNG Ljubljana V ponedeljek, 19. 6., ob 19.30: Marija Stuart (Friedrich Schiller), rež. Dušan Mlakar (zadnja ponovitev 21. 6.). MGL Ljubljana Nocoj, 17. 6., ob 19.30: Dachauski procesi (Žarko Petan), rež. Žarko Petan (ponovitev še ob 21.30). V sredo, 21. 6., ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar. V četrtek, 22. 6., ob 19.30: Pesnikova žena prihaja (Tone Partljič), rež. Mile Korun (zadnje ponovitve v sezoni 22., 23. in 24. 6.). BENETKE Gledališče Goldoni Danes, 17. 6., ob 16. uri: opera Lape musicale (Rossini-Mozart-Salieri-Cimarosa-Zingarelli), dir. Vittorio Parisi (ponovitvi 20. in 22. 6. ob 20.30). Gledališče La Penice V nedeljo, 18. 6., ob 16. uri: opera Rinaldo (Friedrich Haendel), dir. John Fisher (ponovitev 21. 6. ob 20.30). Ljubljana Gankarjev dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 19. 6., ob 20. uri: slavnostni koncert ob 45-letnici Vojaškega orkestra iz Ljubljane, dir. Bojan Adamič in Robert Ivanovič, sodelujejo trobentar Anton Grčar, ba-sist Neven Belamarič in Partizanski pevski zbor z dir. Cirilom Gvetkom (Bruči-Gajič, Kozina-Dlesk, Rodinov, Adamič, Golob). ^baletni bienale Ljubljana križanke , ^ ponedeljek, 26. 6., ob 21. uri: otvoritev 12. jugoslovanskega aletnega bienala in nastop Baleta NP Sarajevo - Carmina Burana 'Karl Orff). t V VITEŠKI DVORANI v torek, 27. 6., ob 11. uri: simpozij na enio Koreografsko ustvarjanje Dimitrija Parliča na dela jugoslo-adskih skladateljev (Milica Zajcev). ^ torek, 27. 6., ob 21. uri: Balet NP Sarajevo - Baletni večer ann Sebastian Bach, Johannes Brahms) in Bolero (Maurice Ra- ’ sredo, 28. 6., ob 21. uri: Balet SNG Ljubljana - Pesmi ljubezni s01 rti (Gustav Mahler, koreografija Milka Sparembleka). (Joh, Vel). V V četrtek, 29. 6., ob 21. uri: Balet HNK Zagreb - Carmina Krleži-ana (F. Parač). V soboto, 1. 7., ob 21. uri: Balet NP Novi Sad - Večni ženin (R. Mulič). V nedeljo, 2. 7., ob 21. uri: zaključna svečanost 12. JBB in podelitev plaket ter priznanj; nagrajene koreografije 4. jugoslovanskega tekmovanja baletnih umetnikov - Pieta (E. Morricone), Rebis 3 (L. Pihler), Hommage a Bach (B. Papandopulo) - Studio za tolkala Ljubljana (umetniški vodja Boris Šurbek). GORICA Kulturni dom V nedeljo, 18. 6., ob 20.30: zaključni nastop gojencev baletne šole Arabesgue. NA GORIŠKEM GRADU v sredo, 28. 6., ob 20.30: celovečerni koncert New Swing Ouarteta. NA TRGU PRED CERKVIJO SV. IVANA v torek, 11. 7., ob 20.30: gledališka predstava Slehernik (Hugo von Hofmannsthal), rež. Mario Uršič, SSG iz Trsta. V ŠPORTNI DVORANI V PODGORI v ponedeljek, 17. 7„ ob 20.30: Kitajski akrobatski cirkus. • Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete na telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica). PUŠJA VAS Občinska palača Nocoj, 17. 6., ob 20.30: koncert z orkestrom Echo Ensemble iz Milana, dirigent Emilio Pomarico (Schonberg, Stravinski). SPILIMBERGO Grajsko dvorišče V soboto, 24. 6., ob 20.30: Incontri di mušica ddnsieme, z glasbeniki Šole godal in kvartetom Academica (Mozart, Brahms). ROCCA BERNARDA Grajsko dvorišče V soboto, 1. 7., ob 20.30: koncert skupine European Strings Trio (Schubert, Beethoven, Mozart). ŠTEVERJAN Grajsko dvorišče V petek, 7. 7., ob 20.30: nastopa vokalna in instrumentalna skupina Armonia Antigua iz Rima (dvorska glasba od 13. do 16. stol.). STRASSOLDO Grajsko dvorišče V soboto, 15. 7., ob 20.30: nastop skupine I solisti di Firenze (Dvorak, Brahms). Horoskop od sobote, 17. junija, do petka, 23. junija 1989 OVEN (21. 3. - 19. 4.) VI IN DELO: I » Zvezde vam niso zelo naklonjene. V , 1 ponedeljek, torek n sredo obstaja precejšnja .®rietnost prehodnih težav in bosti. Možni so tudi nepri-akovani stroški ter slabše po-,ut]e. Zvezde bodo nekoliko rioti naklonjene rojenim od 21. ■JP 30. 3. in od 10. do 12. 4„ ki čaka nekaj ugodnih spre-P^rnb in novosti. VI IN DRU-jV: Poskusite biti karseda str-vAdn bližnjega. Ugodna dne-nosta sobota in nedelja. , DVOJČKA (21. 5. -■f 1 X 20. 6.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno pre-~ cej prijazne. Pričakujete lahko le dobre delovne rezultate in nekaj zanimivih novih priložnosti. Marsikje boste napredovali in poželi zasluženo priznanje. Dobre zvezde bodo še posebno naklonjene rojenim od 21. do 25. 5. in od JO. do 12. 6. VI IN DRUGI: Čaka vas presenečenje; razveselili se boste nepričakovanega darila. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. LEV (22. 7. - 22. 8.) VI IN DELO: JL # Teden bo tokrat za fl ^ spoznanje bolj muhast in nepredvidljiv od prejšnjega. Obstaja nevarnost nepričakovanih zastojev pri delu, vendar kakšnih večjih težav prav gotovo ne bo. Rojene od 27. 7. do 2. 8. čakajo ugodne novosti. Sreča pa se bo nasmehnila rojenim od 12. do 14. 8. Kritičen bo četrtek. VI IN DRUGI: Naredite več za boljše odnose s svojimi sodelavci. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav gotovo uspeli uresničiti nekaj svojih načrtov. Mars, Merkur in Jupiter vam bodo v pomoč pri vseh vaših namerah in pobudah. Obstaja precejšnja verjetnost nepričakovanega zaslužka. Ponedeljek in torek pa vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar se ne preveč prenaglite v srčnih zadevah. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. LJUBLJANA Cankarjev dom 30. mednarodni festival jazza v Ljubljani V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 22. 6., ob 20.30: svečana otvoritev festivala in koncert Big Bandov RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd z dirigenti Škerlom, Glojnaričem in Privškom. V KRIŽANKAH v petek, 23. 6., ob 20.30: duo Spruk-Lazar (Emil Spruk - trombon in Milko Lazar - klaviature, sopran saksofon, bas klarinet in tolkala) z gostom tolkalcem; Dallas - London Ouartet (Dennis Gonzales - trobenta, Mark Hewans - kitara, Paul Rogers -bas, Louis Moholo - bobni); Popularnaja mehanika Sergeja Kurjo-hina (Sergej Kurjohin - klavir, Vladimir Tarasov - bobni, Vladimir Čekasin - pihala, Mihail Kutjuškin - tenor saksofon, Sergej Čer-nov, Aleksand Ljapin in Sergej Bugajev - kitare). V KRIŽANKAH v soboto, 24. 6., ob 20.30: Tone Janša - Lee Harper Ouintet (Tone Janša - tenor saksofon, Lee Harper - trobenta, Ewald Oberleitner - bas, Dejan Pečenko - klavir, Dragan Gajič - bobni); Reggie Workann Ensemble (Reggie VVorkman - bas, Mic-helle Navacjo - kitara, Oliver Lake - pihala, Ely Fountain - tolkala); Henry Threadgill Sextet (Henry Threadgill - alt saksofon in pozavna, Bill Lowe - trobenta, Deidre Murry - čelo, Fred Hopkins -bas, Newman Baker in Reggie Nicholson - bobni). V JAZZ KLUBU BABILON vsak večer po končanem programu -jam session. V MALI FOTOGALERIJI CD: razstava plakatov s festivalov jazza v Ljubljani in na Bledu (do 30. 6.). • Blagajna CD je odprta vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstav. Komplet vstopnic za vse tri jazz večere stane 100.000 din. ZELENI GAJ Nocoj, 17. 6., ob 20.30: igra skupina Agropop iz Ljubljane. VIPOLŽE Nocoj, 17. 6., ob 20.30: igra skupina Caffe rock iz Zagreba. POVIR Nocoj, 17. 6., ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole. BUKOVICA Jutri, 18. 6., ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole. ŠTANJEL V petek, 23. 6., ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane. OZELJAN V petek, 23. 6„ ob 20.30: igra skupina Pop Design iz Ljubljane. KANAL V petek, 23. 6., ob 20.30: nastopajo Janez Bončina-Benč, Junaki nočne kronike iz Ljubljane in Bakala blues band iz Izole. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC: (22. 11. - 21. 12.) VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za uresničitev vaših ciljev in napredovali boste. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti, zato lahko s prizadevnostjo dosežete pomembne uspehe. Posebno naklonjene bodo zvezde vsem rojenim od 22. do 26. 11. VI IN DRUGI: Pozor! Bodite previdni: nekdo vas bo postavil na preizkušnjo. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN DELO: Teden bo pretežno prijeten in zadovoljiv. Merkur in Jupiter sta vam kar naklonjena. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in dobre rezultate. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Rojenim od 20. do 24. 1. sovražni Mars ne obeta dobrega. Nevarnost konflikta in vroče krvi. VI IN DRUGI: Glejte, da se ne zagovorite! Raje pazite na besede. Ugodna bosta četrtek in petek. BIK (20. 4. - 20. 5.) — VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in uspešen Ja delovni teden. ,7 “Gn vpliv večine zvezd bo il k dobremu razpolo-Mar^iiin delovnim uspehom. IjPeval k dobremu razpolo-Ivigf11. in delovnim uspehom, zažoi ai se vam bo obrnilo v do 2s n° smer' Rojenim od 20. BorfL' Pa d° Mars sovražen, spor* previdni! Nevarnost V) jk, alr drugih nevšečnosti, tiosj ^PUGI: Harmonični od-borir, zt ljubljeno osebo vam dosta t en obogatili. Ugodna RAK (21. 6. - 21. 7.) VI IN DELO: Od ponedeljka pa vse ^ do srede vam bo Luna sovražna, zato se lahko zgodi, da vam ne bo šlo vse tako, kot bi vi hoteli. Poskusite se raje izogniti zahtevnejšemu delu. Preostali del tedna vam bo precej bolj naklonjen. Rojene od 7. do 15. 7. čaka nekaj veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nek pogovor vam bo razkril ozadje zadeve, ki vas že nekaj časa muči. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ______DEVICA (23. 8. - 22. 9.) — VI IN I I K DELO: Glede na I |y| neugoden položaj Merkurja bo teden tokrat malo muhast in spremenljiv. To ni ugoden čas za kakršnekoli nove načrte, in nove iniciative. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v sredini tedna. Zvezde bodo precej bolj prijazne rojenim od 8. do 15. 9. Možnost veselih novosti. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu izkušene osebe in se po njem tudi ravnajte. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23. bM 10. - 21. 11.) VI ITI IN DELO: Teden I I ^ bo sicer delovno ■ ■ ugoden, vendar tudi utrudljiv in naporen. Precejšnja je možnost prehodnih težav in slabšega počutja. Posebno previdni naj bodo rojeni od 23. do 27. 10. Rojenim od 7. do 15. 11. pa bodo zvezde bolj naklonjene. Možnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo hotel izzvati; ohranite mirno kri. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) VI IN DELO: Pričakujete lahko še kar prijeten in delovno razgiban teden, v katerem boste zagotovo uresničili načrte, ki ste si jih zadali. Odprle se vam bodo nove rešitve za uresničitev vaših zamisli. Rojenim od 5. do 31. 1. grozijo kakšne manjše neprijetnosti ali nepričakovani izdatki. VI IN DRUGI: Prepir z ljubljeno osebo vas lahko spravi v malodušje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19. 2. - 20. 3.) V f — VI IN DELO: Pred vami je pozi-^ tiven in ustvarjalen delovni teden. Pretežno ugoden vpliv večine zvezd bo prispeval k dobremu razpoloženju in večji delovni zmogljivosti. Rojeni od 6. do 13. 3. lahko pričakujejo ugodna presenečenja na poslovnem področju. Sobota in nedelja bosta z neprijazno Luno manj naklonjeni. VI IN DRUGI: Ne bodite naivni, nekdo bi vas rad povlekel za nos. Ugodna bosta torek in sreda. O proračunu Občine bodo glasovali šele v ponedeljek Razčlenjene kritike strank opozicije občinski uprari in njenemu proračunu Občinski svet v Gorici se bo moral v ponedeljek ponovno sestati, da odobri letošnji proračun. Dve seji, ki sta bili v ! sredo in četrtek v celoti namenjeni razpravi o proračunu, namreč nista bili dovolj, da bi izčrpali razpravo in prišli do glasovanja. Predsinočnja seja je sicer trajala dobrih sedem ur, vendar so ta čas v celoti izrabili svetovalci - predvsem iz vrst opozicije - za posege o posameznih aspektih proračuna kot tudi za širše politične ocene delovanja in programov občinske uprave. V ponedeljek bodo župan in odborniki najprej odgovarjali na vrsto vprašanj in kritik, ki so jih iznesli predstavniki strank v opoziciji, sledili bodo še morebitni posegi svetovalcev, glasovalne izjave in nato končno glasovanje, do katerega bi moralo po predvidevanjih vsekakor priti v ponedeljek. Letošnja proračunska razprava je bila, kot je bilo po političnem dogajanju v zadnjih mesecih pričakovati, še bolj kritična kot v prejšnjih letih. Strankam, ki so bile v zadnjih letih vedno v opoziciji, so se tokrat pridružili še socialdemokrati in republikanci, ki so po najnovejši skoraj štirimesečni krizi na Občini izgubili svoje predstavnike v odboru in prešli v opozicijo. V posegih predstavnikov teh dveh strank glede proračuna niso manjkali ostri napadi na zavezništvo KD-PSI, ki ob podpori SSk vodita Občino. Nasploh pa je opozicija očitala večinski koaliciji, da je v pretežnem delu mandata postavljala v ospredje problem delitve oblasti med strankami, ne pa problemov mesta. Zaradi tega so bili prepiri in konflikti med večinskimi partnerji v mestnem političnem življenju deležni večje pozornosti kot pa stvarni problemi mesta. Rezultat tega, so ugotavljali predstavniki opozicije, je nekaj stotin sklepov, ki že dolge mesece čakajo na odobritev. Načrt za namakanje štandreških vrtov je na primer bil prvič na dnevnem redu seje občinskega sveta 20. julija lani: od takrat je minilo skoraj eno leto, sklep pa še ni bil odobren. Ob kritikah zaradi dolgoletnega zavlačevanja z reševanjem številnih pomembnih vprašanj - navedeni so bili problemi razširitve pokopališč, obnove vodovoda, Korna, obrtniške cone, neobčutljivost za probleme okolja začenši z upepeljevalnikom in drugi - je opozicija negativno ocenila tudi način upravljanja Občine. Odnos uprave in zlasti župana je po mnenju opozicije vse preveč avtoritativen in onemogoča konstruktiven dialog z opozicijo ter delovanje občinskih organov, kot so svetovalske komisije, konferenca načelnikov sku- pin in celo občinski svet, ki ga župan sklicuje neredno samo zato, da bi svetovalci jemali na znanje odločitve odbora. Komunistični svetovalec Busolini je v imenu svoje svetovalske skupine strnil najpomembnejše med temi kritikami v resolucijo, s katero KPI predlaga zavrnitev proračuna. Ob političnih pripombah na račun koalicije (v resoluciji je označena kot "dvostrankarska z nepopolnim bi-polarizmom" glede na premoč KD nad PSI in zgolj obrobno vlogo SSk) se komunisti sklicujejo na vrsto pomanjkljivosti uprave vključno s sodnim postopkom zaradi upepeljevalnika, kot tudi na neverodostojnost proračuna, ki vsebuje predvidevanja za več kot 100 milijard investicij in zahtevajo odstop župana. Reforma Zavoda za socialno skrbstvo Že kar nekaj let je govor o reorganizaciji zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Zdi se, da je zadeva zdaj nekoliko bliže cilju, saj se pripravlja poseben zakon. Prav o tem bodo razpravljali v ponedeljek, 19. t. m., na posvetovanju, ki ga pripravlja deželni odbor INPS. Posvet bo v pokrajinski sejni dvorani s pričetkom ob 9. uri. V Podgori zaključni nastop gojencev orgelskega tečaja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice je konec tedna pripravil v podgorski župnijski cerkvi zaključni nastop učencev orgelskega tečaja. Nastopa, ki mu je prisostvovalo zadovoljivo število občinstva, se je udeležilo pet gojencev, ki so se učili pod vodstvom profesorjev Štefana Ma-urija in Dimitrija Rejca. S štirimi ljudskimi nabožnimi v Bungartovi priredbi se je kot prvi predstavil Michele Tomasin. Njemu je sledil Mitja Bandelli, ki je zaigral Sta- Zbiranje podpisov proti apartheidu v Južni Afriki Položaj črnopoltega prebivalstva v Južni Afriki postaja vse bolj zaskrbljujoč zaradi apartheida, ki preprečuje več kot 29 milijonom ljudi, da bi Uživali najosnovnejše človekove pravice. Kljub javni obsodbi Organizacije združenih narodov, kljub izraženi želji po gospodarskem bojkotu je prav Italija na prvem mestu posebne lestvice gospodarskega sodelovanja z vlado Južnoafriške unije. Da bi preprečili tako početje je bil sestavljen zakonski predlog o gospodarskem bojkotu Južne Afrike. Da ta pobuda ne bi ostala le na papirju pa je potrebno, da se v državi zbere čimveč podpisov, s katerimi bo ta predlog postal tudi zakon. S tem v zvezi so tudi na Goriškem ustanovili solidarnostni odbor, v katerem je kakih dvajset organizacij, sindikalnih združenj in kulturnih ustanov. Mednje sodijo tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Kinoate-Ije in Kulturni dom, ki pozivajo, da izpričamo naše nasprotovanje do apartheida. Podpise v podporo zakonskemu predlogu zbirajo na skoraj vseh županstvih na Goriškem, tudi v Gorici, Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu. Razsodišče za pravice bolnika že Slovenščina pa, to je preveč... Razsodišče za pravice bolnikov je te dni zelo žilavo zastavilo svoje delo tudi v splošni bolnišnici v Gorici. Na srečanju s predsednikom KZE je bilo zagotovljeno najširše sodelovanje in upati je, da ne bo ostalo vse samo le pri obljubah. Prvi koraki novega načina sodelovanja so bili storjeni v sredo, ko je bolnišnica, za en dan, postala povsem odprta ustanova. Kdor je želel, se je po-bliže lahko seznanil z načinom delovanja te ustanove. ■ Že pred tedni, ko smo poročali o ustanovni skupščini goriške sekcije raz- sodišča za pravice bolnikov smo zapisali, da je ta ustanova poskrbela za iz-. dajo dvojezične zgibanke. Dvojezična je bila tudi objava, ki so jo te dni razobesili na oglasni deski v bolnišnici. Bila, kajti slovenski tekst je z oglasne deske izginil. Najbrž ne sam od sebe. Za dogodek se zanimajo v sindikalnem svetu, svoje stališče pa bo v prihodnjih dneh povedalo tudi razsodišče. Morda bi kazalo osebje bolnišnice spomniti, da sodi tudi pravica do svobodne rabe jezika med osnovne pravice človeka, pa naj bo bolan ali zdrav. Dogodek kaže na to, da je v javni bolnišnici "posebno" vzdušje. Predlog Občine Tržič: blago proste cone tržiškim grosistom Tržiški župan Gianfranco Demarchi je pred kratkim naslovil predsedniku Trgovinske zbornice dr. Bevilacgui, predsedniku Pokrajine Crisciju pa v vednost, pismo s katerim predlaga, naj bi tudi tržiškim grosistom dovolili uvoz in razdeljevanje kontingentov blaga proste cone, namenjenega široki potrošnji. Gre za blago po seznamu A, ki ga predvideva zakon št. 700 iz leta 1975. Tržiški župan predlaga nadalje, naj bi v razširjenem odboru Trgovinske zbornice bili tudi predstavniki Tržiča, poleg predstavnikov gospodarskih združenj, sindikatov, Občine Gorica, Občine Sovodnje in Pokrajine. Pismo je bilo odposlano 29. maja, o njem na Trgovinski zbornici pa doslej še niso razpravljali. V zvezi s prvim predlogom velja povedati, da skrbijo za razdeljevanje kon tingenta blaga proste cone na Tržiš-kem, operaterji, ki imajo sedež v Gorici. Glede predstavništva Občine Tržič v razširjenem odboru Trgovinske zbornice pa velja zabeležiti, da je predstavništvo določeno z zakonom. Vsakršno spreminjanje bi pomenilo tudi spreminjanje zakona. Zahvala za uspelo šolsko prireditev V zvezi z zaključno šolsko prireditvijo v Kulturnem domu nam je ravnateljica Miroslava Bralni poslala naslednjo izjavo: »Širša javnost je letošnjo prireditev "Mi z vami — Noi con voi", ki je nastala na pobudo učitelja Giannija Top-likarja, nagradila z marsikatero pohvalo. Ob ugotavljanju uspehov in odmevov na njeno sporočilo se zahvaljujemo vsem učiteljem za trud in požrtvovalnost. Še posebno se je za prireditev zavzel kolektiv OŠ Oton Župančič, učiteljici Barbara Rustja in Majda Paulin, učitelji italijanske šole L. Isonzo iz Tržiča Luciana Ricchi, Giuliana Bruschi, Irma Franchini, Ava Maria Rovatti, Gianni Toplikar, režiser Janez Povše in harmonikar Valter Ferfolja. Zahvala naj gre tudi Kmečki banki za gmotno podporo, upravi Kulturnega doma, tehnikom in ostalemu osebju.« Nezgoda na delu Delavcu v podjetju HFE stisnilo nogo Nezgoda na delovnem mestu se je včeraj, okrog 15. ure, pripetila v tovarni HFE v goriški industrijski coni. Laže se je poškodoval 27—letni Mar-zio Bellavia iz Gradišča, ul. C. Battisti 20. Stroj mu je stisnil nogo. Da bi ponesrečenca spravili iz neljubega položaja, so poklicali iz tovarne na pomoč goriške gasilce. Po hitrem posegu so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ni za-dobil hujših poškodb, čeprav je sprva kazalo, da gre za kompliciran zlom noge. Posledice so bile na srečo lažjega značaja, lahko pa bi bil obračun precej drugačen. habitat vestecasa s.a.s. TRŽIČ Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148 POPOLNA RAZPRODAJA S POPUST! od 20% do 60% — zavese: klasične in moderne; — odeje in pregrinjala; — rjuhe in prti; — različne preproge; — ogrevane odeje in blazine za dekoracijo. obv. občini 16/5/89 Priporočilo sindikatov Nujna je preureditev služb za oskrbo ostarelih v Gorici Precejšnje težave se pojavljajo glede uresničevanja deželnega načrta posegov na socialnem področju. Načrt je bil odobren, kakor znano, maja lanskega leta. Načrt naj bi vsaj deloma pričeli izvajati že konec junija, vendar se zdi, da tudi ta rok ne bo držal, kajti reorganizacija, ki jo predvideva deželni načrt, zahteva večjo razpoložljivost osebja, več finančnih sredstev. Stanje na področju skrbstva za ostarele občane, preventivne dejavnosti, dela z mladimi in njihovega vključevanja v družbo, boja proti alkoholizmu in mamilom, resnici na ljubo ni najboljše. Povsod primanjkuje osebja in primernih struktur. O izvajanju deželnega načrta je te dni tekla beseda na srečanju med predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL ter goriškim županom Scaranom in odbornikom za socialno skrbstvo Culotom. Goriška občina naj bi z novo ureditvijo, skrbela za nekatere osnovne storitve ne samo na svojem, ampak na širšem ob- Taborniki RMV iz TRSTA in GORICE vabijo člane na dvodnevno taborjenje danes in jutri v Doberdobu. Zbirališče bo danes med 10.30 in 11. uro pred doberdobskim spomenikom. močju, kamor sodijo tudi občine Štever-jan, Fara, Sovodnje in Moš. Predstavniki sindikatov so goriškim upraviteljem priporočili, naj bi v čim-krajšem roku opravili preureditev služb na socialnem področju, saj je to obvezna pot, spričo naraščajočega števila ostarelih občanov in potreb, ki se v zvezi s tem javljajo. Predstavniki goriške občine so imeli pred kratkim tudi srečanje s predstavniki sosednjih občin, ki naj bi v prihodnje spadale v isto okrožje. To so občine Gorica, Sovodnje, Števerjan, Fara in Moš. Gradeški ribiči ujeli mino Posadka ribiškega čolna Davide C. iz Gradeža je med vlečenjem mreže našla na morskem dnu, v globini kakih petih metrov, okrog tri metre dolgo mino iz druge svetovne vojne, ki je še neeksplodirana. O najdbi so takoj obvestili luško poveljstvo v Gradežu, ki je poskrbelo za ukrepe, ki so predvideni v takih primerih, predvsem pa za dovolj vidno označbo kraja. Predvidoma v torek bodo mino onesposobili, tako da bodo v njeni neposredni bližini povzročili manjšo eksplozijo. Dviganje in prenašanje mine, ki leži na morskem dnu približno pol milje od obale, bi bilo po mnenju izvedencev, preveč tvegana zadeva. ri cerkveni spev (anonimo), Ave veram (Mozart) in Pozdravljena, mati dobrega sveta (Premrl). Z Bachovim preludijem in fugo št. 1 in preludijem in fugo št. 8 se je predstavil Emanuele Barbangelo, ki je svoj nastop sklenil z Giazottovo Adagio in sol minore e va-riazione. Tanja Rebula se je podgorskemu občinstvu predstavila z Bachovo pastoralo, kateri so sledili Versetti (Zipo-li), Preludij in fuga v d (Pachelbel) in Allegro e spiritoso (Galuppi). Kot zadnja se je na zaključni akademiji orgelskega tečaja predstavila še Olga Tavčar, ki je zaigrala Pachelbelovo Giacono in fa, Mendelssohnov Adagio in Frescobaldijevo Misso cunctipotens genitor Deus. Na sliki (foto Pavšič) Tanja Rebula med svojim nastopom. razna obvestila SPDG - rekreacija priredi jutri sprehod do Valvazorjevega doma pod Stolom. Zbirališče ob 6.45 (in ne ob 7.45, kakor je bilo pomotoma javljeno) na novogoriški železniški postaji. KD Danica na Vrhu vabi v sredo, 21. junija, ob 20.30 na sejo'društvenega odbora, ki bo v kulturno-športnem središču Danica. Otroški pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu vabi starše in prijatelje na zaključni nastop, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da bo pd ponedeljka, 19. t. m., dalje odprta vsak dan ob ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Avtomobilski rally Argoš 89 bo 1. in 2. julija. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban, tel. 21317, Karliču Nanutu, tel. 34730, in v Kulturnem domu v Gorici ob delavnikih med 9. in 12. uro. kino 22.00 »Uh grido nella Gorica CORSO 18.00 notte«. VERDI 18.00 — 22.00 »In fuga per tre«. Nick Nolte. VITTORIA 17.30 — 22.00 »Ogni volta di-piu allo zoo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 18.00 — 22.00 »Una donna in carriera«. Nova Gorica SOČA 18.00 — 20.00 »Kakšna frka«. Ob 22. uri »Gospa«. Nočni kino. ŠEMPETER 20.00 »Gusarska patrola«. DESKLE 19.30 »Fanatiki zla«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolb, Ul. 1. maja 94, tel. 790338' pogrebi Danes v Gorici ob 9. uri Robert K°c_ jančič s podgorskega pokopališče v c®. kev in na pokopališče v Podgori, ob }, mi Emma Piccutto por. Fracaros iz V' ma v cerkev in na pokopališče v Ločb ku, ob 11. uri Anna Venier vd. Granit1^ bolnišnice Janeza od Boga na glavno Pu kopališče. t V cvetu mladosti nas je neb . doma zapustil naš najboljši P* jatelj Robert Kocjančič 21 let star Vedno ga bomo ohranili v sponi'11 Prijatelji iz Pevme, Oslav)a Štmavra in ŠD Naš prapor. Pogreb bo danes ob 9. uri iz nrru veže pokopališča v Podgori. Podgora, 17. junija 1989 ^ Ob izidu knjige Vilija Prinčiča Bogat pregled četrtstoletnega razvejanega delovanja ŠZ DOM Naša dokumentarna in knjižna zbirka se je konec prejšnjega meseca obogatila z novim naslovom in sicer z delom "Športno združenje Dom", ki ga je napisal Vili Prinčič. Komaj bralec obrne poslednjo stran omenjene publikacije ugotovi, da ima pred sabo bogat dokument goriške te-lesnokulturne stvarnosti, pa čeprav z vidika Športnega združenja Dom, ki je v našem zamejskem prostoru opravljal in še opravlja pomembno vsebinsko in organizacijsko vlogo v korist slovenske goriške mladine, še posebej mestne. SZ Dom je namreč stalno puščalo za sabo izrazito sled svoje prisotnosti, ki se kaže skozi celotno četrstoletno obdobje. Vlogo in dejavnost, ki jo društvo opravlja, vrednotita tudi priznanji, ki ju je društvo prejelo s strani Slovenske kulturno-gospodarske zveze in najvišjih slovenskih telesnokul-turnih organov (Bloudkovo priznanje). Petindvajsetletna zgodovina Doma je prežeta z neštetimi dogodki, ki sestavljajo raznolik mozaik, ki je v knjigi na primeren način predstavljen. Podobno mnogim ostalim slovenskim zamejskim društvom je sam nastanek društva vezan na skromne, a trdožive elemente, iz katerih odseva mladostni entuziazem posameznikov, optimizem ter skupna ljubezen do telesnokultur-nega udejstvovanja. V naslednjih obdobjih, v katerih ne manjka tudi kriznih trenutkov, pa je potek dejavnosti mnogo bolj vezan na organizacijska in strukturalna vprašanja posameznih društvenih odsekov in sekcij, ki so z veliko težavo stalno iskala skupno središče in skupni klubski imenovalec. Domova slika se je namreč v praksi večkrat izkazovala le kot seštevek med seboj nepovezanih športnih panog. Avtor knjige je v svoji porazdelitvi Posameznih poglavij primerno pretehtal in obravnaval dogajanja ŠZ Dom z vseh vidikov. V pregledu dejavnosti, ki je porazdeljena po sezonah, lahko zasledimo rast mestne organizacije, ki je postopoma zajemala vse več panog (odbojka, košarka, otroška telovadba, ritmika, namizni tenis). Tekst je napisan sproščeno in nevsiljivo, s prepletanjem neštetih podatkov, informacij in športnih dosežkov ter vrste zanimivih anekdot in šaljivih, sicer značilnih trenutkov Domove zgodovine. Še posebej bogata - in to gre v pretežni meri zasluga ravno avtorju samemu - je zbirka fotografij (nekatere so prava redkost), ki še obogatijo dokumentarno gradivo. Ob koncu knjige, ob strnjenem italijanskem prevodu, najdemo podroben seznam vseh, nad tisoč domovih tekmovalcev, trenerjev in vaditeljev. Knjiga vrednoti tudi vlogo nekaterih naših struktur, ki so prav gotovo prispevale, da je društvo delovalo. Tu mislimo predvsem na Dijaški dom, dvorano Zlatega pajka, v zadnjih letih pa še na telovadnico Kulturnega doma. Kljub vsemu bo natančen poznavalec Domove stvarnosti opazil, da v knjigi niso zabeleženi oziroma niso docela obravnavani nekateri tudi pomembni dogodki. Naj v tej zvezi navedem le nekaj takih primerov: podrobneje bi bilo potrebno opredeliti vlogo predstavnikov Doma v okviru naše krovne športne organizacije, ZSŠDI, sodelovanje igralcev in ekip Doma na posameznih tekmovanjih Slovenskih športnih iger, na memorialu Mirka Fileja in turnirju Petra Špacapana. Potrebno bi bilo dodatno izpiliti vlogo Doma v okviru Mladinskega centra, ker je bilo društvo eden izmed poglavitnih faktorjev te mladinske zveze na Goriškem. Bogata je bila tudi društvena rekreacijska dejavnost. Sodelovanje Domovih ekip na raznih orientacijskih pohodih, na pohodih Števerjan - Gonjače, na Pohodih prijateljstva, na raznih avtorallyjih, zmaga Domove ekipe pod imenom "II Caval-lino" z Gor na prvem turnirju goriških gostiln. Ne glede na vse to pa moramo podčrtati, da je knjiga na primeren način izoblikovana in sestavljena ter da se iz nje zrcali prava slika društva v belor-dečem. Izid knjige same pa pomeni priznanje tudi vsem tistim, ki so s svojim delom prispevali, da društvo nepretrgano deluje že več kot 25 let. Priznanje naj gre torej vsem športnikom, trenerjem, vaditeljem in odbornikom, ki so od prvih zametkov dalje, pod vodstvom predsednikov Boruta Lebana, Marka Waltritscha, Viktorja Vižintina, Vilija Prinčiča, Jožefa Geja in Marka Čubeja upravljali "barko", da je plula med neštetimi čermi. Ob zaključku naj gre naša zahvala avtorju Viliju Prinčiču, ki je z vztrajnim delom ter z veliko mero požrtvovalnosti uresničil zamisel, ki mu je več let ležala v srcu. Na sliki trenutek s predstavitve Prinčičeve knjige v goriškem Kulturnem domu. IGOR KOMEL V Gorici in oddelku v Doberdobu Letošnji izidi dijakov nižje šole Ivan Trinko V prejšnjih dneh smo objavili sezname dijakov, ki so uspešno zaključili letošnje šolsko leto na slovenskih višjih srednjih šolah. Danes objavljamo še izide na nižji srednji šole Ivan Trinko v Gorici in Doberdobu. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO 1. razred A - izdelali so: Susy Dorni, Kristina lussa, Emanuela Juretic, Erika Lavrenčič, Irina Lovisoni, Serena Mucci, Maja Ozbot, Loredana Pucci, Eliza Riggio, Rozana Zotti, Simon Feri, Andrej Hladnik, Aljoša Jakin, Jan Le-opoli, Aleks Makuc, David Miklus, Denis Pavio, Tomaž Sosol: 1 dijakinja ni izdelala. 1. razred B - izdelali so: Vanja Bas-tiani, Vesna Brajnik, Nataša Černič, Barbara Cotič, Enrika Černič, Martina Černič, Ksenija Devetak, Serena Pel-legrin, Magda Tomšič, Danjela Volk, Samanta Žara, Erik Figelj, Peter Fi-gelj, Evgen Komjanc, Matej Makuc, Robert Mucci, Matjaž Pintar, Martin Terpin; 1 dijak ni izdelal. 1. razred C - izdelali so: Sara Boš-kin, Zdenka Boškin, Vanja Černič, Valentina Devetak, Gaja Graunar, An-drejka Hlede, Maja Humar, Alesja Kuzmin, Denise Mauro, Sara Terpin, Andrej Černigoj, Kristjan Devetak, Aleš Marega, David Pisk, Dimitri Pintar, Štefan Tommasi, David Tomšič, Denis Zuljanj 1 dijak ni izdelal. 2. razred A - izdelali so: Evelin Bul-foni, Valentina Devetak, Martina Fajt, Katja Leban, Sara Miklus, Monika Mosettig, Erika Pelicon, Matija Devetak, Niko Di Battista, Marko Faganel, Gianni Mania, Kristjan Miklus, Matej Pintar, Kristjan Pisk, David Sussi; 3 dijaki niso izdelali. 2. razred B - izdelali so: Viljena Devetak, Marta Gravner, Majda Klemše, Tanja Kovic, Jasna Primožič, Elizabeta Škorjanc, Vanja Ambrosi, Patrik Bene-detti, Aleksander Devetak, Denis Devetak, Aleš Figeli, Michele Kravos, Stafano Mazgon, Aleksander Pausi, Marino Peteani, Pavel Posillipo, Boris Sfiligoj, Ivan Zerial. 2. razred C - izdelali so: Greta De Cagna, Ksenia Gugliatti, Sara Komav-li, Erika Obljubek, Marina Polencic, Lucija Princi, Valentin Baraban, Andrej Černič, Gianpiero De Biasi, Loris Drigo, David Faganel, Devid Kovic, Gvido Kovic, Artur Miranda, Igor Pao- letti, Aleksander Pribik, Dario Tomšič; 2 dijaka nista izdelala. 2. razred D - Verena Bralni, Matej-ka De Rocco, Irene Jakin, Tamara Mi-zerit, Martina Nanut, Jana Sobani, Martina Sosol, Tanja Spessot, Martina Vetrih, Gennj Volk, Kristjan Brescia, Simon Černič, Matija Gergolet, Andrej Marassi, Manuel Sobani, Alessio Stasi, Fabio Tommasi, Kristjan Tommasi; 4 dijaki niso izdelali. 3. razred (sekcije A, B, C, D, E) -vseh 88 dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi. SEKCIJA NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVAN TRINKO V DOBERDOBU 1. razred - izdelali so: Elena Cettul, Barbara Donda, Romina Ferfolja, Greta Gergolet, Maja Lavrenčič, Sonja Legiša, Katjuša Peric, Aleksandra Pizzo, Andrej Farra, Boštjan Ferletic, Martin Frandolic, Aljoša Gergolet, Ivan Gergolet, Kristjan Laurencic, David Lavrenčič, Danjel Radetti; 3 dijaki niso izdelali. 2. razred - izdelali so: Erika Ambro-sig, Paola Florean, Francesca Furlan, Nataša Gergolet, Paola Gergolet, Barbara Jelen, Tanja Jelen, Sara Laurencic, Ruth Marussi, Sabrina Peric, Tanja Tonzar, Vojko Croselli, Aleš Di Bert, Aleš Ferfoglia, Peter Gergolet, Štefan Lorenzut; 2 dijaka nista izdelala. 3. razred - 11 dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi; 1 dijakinja ni bila pripuščena. Razstava fotografij dveh evropskih mojstrov Goriški fotografski krožek CIFI je poskrbel za razstavo fotografij dveh evropskih umetnikov: Margite Pen-chove iz Češkoslovaške in Hadjeba Khattaba, Alžirca, živečega v Švici. Razstavo bodo odprli danes ob 19. uri v deželnema avditoriju, na ogled pa bo do konca junija. Penchova je končala obrtno umetniško šolo v Bratislavi, zaposlena pa je pri televizijski hiši v Bratislavi. Hadjeba Khattab je fotograf, ki je znan preko meja svoje nove domovine, Švice. Doslej je bil deležen številnih priznanj in nagrad. "In piva uživam grenkobo sedeč ob vrnitvi sredi poti, grozečim goram in svetilniku v obraz1 UMBERTO SABA (h zbirke "Trst in ženska") Pivo kadar se imenuje San Souci je tudi izraz kulture Boljši obeti za slovensko gospodarstvo Podatki o gibanju gospodarstva v Sloveniji v prvih 5 mesecih letos (posebno proizvodnje in izvoza) kažejo, da bo mogoče doseči celoletno rast družbenega proizvoda za okrog 2%. Industrijska proizvodnja se je vzpela za 4,7%, izvoz na konvertibilno območje pa za 7%, a trgovinski saldo je dosegel 147 milijonov dolarjev prebitka. Zavod za družbeno planiranje SRS v "majski analizi" ocenjuje, da je mogoče računati na še nadaljnjo rast izvoza, zlasti na konvertibilna tržišča, kamor Slovenija že itak pošilja večino izvoznega blaga; v minulem srednjeročnem planskem obdobju je na ta tržišča odpadlo 76% izvoza, na klirinško območje pa le 24%. V tekočem planskem obdobju (1987-1988) je bil storjen še dodaten ''kakovosten" skok, saj je šlo na konvertibilno območje 84% vsega izvoza. Trgovinska menjava s tujino je pretežno usmerjena v zapad-no Evropo, kamor gre 3/4 vsega izvoznega blaga. V zadnjih dveh letih je Slovenija povečala tudi izvoz v države EGS, nasproti kateri je lani prvič po 1. 1980 tudi dosegla suficit. V poslednjih 8 letih (izvzemši leto 1987) je več kot tri četrtine slovenskega izvoza odpadlo na proizvode z visoko stopnjo predelave, vendar pa obstajajo se vedno (in kljub spremembam oziroma dopolnilom h gospodarski politiki) precejšnji problemi, ki so povezani s splošno družbe-no-gospodarsko krizo in ki so še posebno zaznavni na področju reprodukcije. Kriza se kaže, kot vemo, predvsem v visoki mesečni rasti inflacije, saj se cene v Sloveniji mnogo hitreje dvigajo kakor v sosednih dr-žavah-partnericah. In vendar pesimizem ni na mestu: letošnji ukrepi na področju ekonomske politike in sistemske spremembe, ki jih vsebujejo popravki k devizni zakonodaji, najavljajo izdatnejšo pomoč gospodarstvu in njegovemu vključevanju v mednarodne tokove. Tu mislimo deregulacijo in predvideno manjše poseganje upravnih teles v urejevanje bilančno-plačilnih odnosov, tako da bosta devizno tržišče in svobodno odločanje subjektov glede ustvarjenih deviznih sredstev zadobila večjo vlogo kot doslej, hkrati pa bo prišlo tudi do zaznavnejše liberalizacije uvoza. Na zasedanju Evropskega parlamenta preučili strategijo za L 1993 Kaj naj ukrene EGS za razmah sodelovanja s tretjini državami Evroparlamentarci naklonjeni investicijam nuiltinacionalnih kolosov Evropski parlament je pred kratkim temeljito preučil razvoj trgovinskih odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in nekaterimi njenimi pomembnejšimi partnerji, in sicer Ljudsko republiko Kitajsko, Mehiko, državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pacifiškimi državami in Turčijo, ter nakazal smernice za razmah tovrstnega sodelovanja oziroma za odpravo nekaterih problemov, ki zavirajo dvostranske stike. Razprava se je razvila na podlagi petih resolucij, ki so jih predložili člani Komisije za zunanje odnose. Pojdimo po vrsti. KITAJSKA. Evropski parlament spodbuja k čimprejšnji vključitvi Kitajske v Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) ter vabi izvršno komisijo EGS, naj podpre azijskega velikana v smislu, da se ga uradno uvrsti med države v razvoju, medtem ko je danes pasivni naslovnik izvoza iz dvanajsterice. Parlament hkrati izraža naklonjenost novim predpisom o tujih vlaganjih v LRK, ki jih je odobrila pekinška vlada. MEHIKA. Komisar Abel Matutes je najavil skorajšnje odprtje predstavništva EGS v Ciudad Mexi-cu. Poročilo, ki so ga odobrili parlamentarci, namreč poudarja, da zahodna Evropa zmeraj bolj zaostaja za združenimi državami Amerike in Japonsko, kar zadeva trgovinske in siceršnje gospodarske odnose z Mehiko, to pa pomeni, da je treba vrzel zapolniti. PACIFIK. Avstralija, Brunei, Hong Kong, Indonezija, Južna Koreja, Japonska, Malaizija, Nova Zelan- dija, Filipini, Singapur in Tajska po sodbi strasbur-ške skupščine pomenijo bodočnost svetovne trgovine. V resoluciji pristojne komisije piše, da je že leta 1984 bil preširok razpon med obsegoma blagovne izmenjave na atlantskih in pacifiških relacijah: čez Pacifik je potovalo za 223,6 milijarde dolarjev tovorov, čez Atlantik pa 206,9 milijarde dolarjev. Evropska gospodarska skupnost naj torej posveti večjo pozornost temu delu sveta in naj na primer zaenkrat odpre lastna zastopstva vsaj v Seulu in Hong Kongu, naj pomnoži neposredne investicije in pospeši ustanavljanje mešanih družb v navedenih državah ter v ta namen raztegne kooperacijske sporazume, kakršen je, denimo, sporazum, ki ga je EGS podpisala s članicami zveze ASEAN, se pravi s Filipini, Tajsko, Malaizijo, Indonezijo in Brunejem. OECD. Organizacija industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda mora po mnenju Evroparlamenta sprejeti v svojo sredo dvanajsterico kot polnopravno članico, medtem ko je zdaj prisotna samo s pravico do besede, ne pa tudi do glasovanja. V sklopu zadevnih pogajanj naj bi tudi omogočili sprejetje EGS kot take v tako imenovano Grupo 7, ki je direktna ema-nacija OECD. TURČIJA. Prekinitev statusa Turčije kot pridružene k EGS po vojaškem državnem udaru leta 1980 je po zatrdilu evroparlamentarcev upočasnila postopek nadaljnjega bližanja te države k dvanajsterici; prvotno je bilo namreč predvideno, da se že do konca leta 1984 bilateralno poenoti carinska politika, da se uskladijo gospodarske strategije, da se liberalizira izmenjava storitev in da se popolnoma sprosti pretok delovne sile. Da se ta postopek nanovo udejani, bi morala ankaranska vlada osnovati poseben garancijski režim za denarne naložbe držav članic EGS v Turčiji, dalje bi bilo treba razširiti uporabo evropske denarne enote (ECU) v dvostranski izmenjavi, a v tem okviru seveda stabilizirati razmerje med turško liro in ecujem. Komisar Matutes je vsekakor spomnil parlamentarce, da so Turki 1. januarja letos za 10% znižali carino na blago iz EGS in da bodo to carino do konca leta 1995 docela odpravili. Evropski parlament je nadalje zarisal smernice, po katerih bi se bilo treba ravnati za to, da bodo zahodnoevropska podjetja brez vsake škode prestala preizkušnjo tržnega poenotenja leta 1993: ustvarili naj bi enoten statut za vsa podjetja v Evropski skupnosti, izdelali skupna davčna pravila tako glede posrednih davščin kot glede obdavčevanja dejavnosti podjetij, nazadnje pa še uvedli skupne predpise na področju delovnega prava in socialnega skrbstva. Parlament mimo tega spodbuja ministrski svet dvanajsterice, naj čimprej odobri predloge bruseljske komisije v zvezi z delovanjem multinacionalnih družb. Parlament je namreč naklonjen liberalni politiki nasproti neposrednim tujim investicijam v Evropi, zato tudi poziva nanovo industrializirane države, naj naložb evropskih podjetij na svojih tleh ne tolmačijo kot alternativo izvozu v Evropo, pač pa zgolj kot integracijo tega izvoza, in naj olajšajo odpiranje evropskih podružnic, (dg) Delniška operacija Time-Warner se je končala (brez Paramounta) Že spet nov - in verjetno nepričakovan - preobrat v mednarodno odmevni zadevi Time-Warner-Paramount. Upravna sveta Timea in Warnerja sta se pogodila za nov spojitveni načrt, ki ga bosta izpeljala tako, da bo Time odkupil 100 milijonov delnic Warner po ceni 70 dolarjev za delnico, kar pomeni, da bo potrošil 7 milijard dolarjev. Vsako delnico Warner bodo spremenili v kombinacijo gotovine, delnic ali obveznic združbe Time-Warner v skupni vrednosti 70 dolarjev. Upravni svet timea je izmenjavo delnic že opravil, tako da sedaj že razpolaga z 9,41% delnic Warner, medtem ko ima Warner 11,04% delnic Time. Slednji je vrhutega tudi dokončno zavrnil odkupno ponudbo Paramounta, ker da podjetje ni naprodaj in ker - nasprotno - namerava čimbolj raztegniti svoje interese na svetovni ravni. Ponudbo Paramounta so izvedenci Time ocenili kot neustrezno s pripombo, da bi Paramount v tehničnem pogledu le stežka zbral 14 milijard dolarjev, kolikor jih je potrebnih za izpeljavo operacije do večera dne 5. julija, ko bo veljavnost te ponudbe zapadla. oprema orae Ul. S. Cilino 38 - TRST Prisotni na Tržaškem velesejmu v paviiijonu E št. 1 '*j i J fj Gori ica i 093 Mi—Ut TRŽAŠKA BORZA £) milanska borza- v _____________UP REDNOTNICE S STALNIM DONOSOM i 13.6. 16.6. 13.6. 16.6. 16.6. spr. % 16.6. spr. % 16.6. spr. % URADNE KOTACIJE Generali 42380 42980 Lloyd 18900 19250 Lloyd risp 10000 10500 RAS 28700 29350 RAS risp 13400 13750 Sai 18800 19100 Sai risp 7960 8000 Montedison 2210 2290 Montedison risp 1346 1387 Pirelli 3600 3500 Pirelli risp 3510 3500 Pirelli risp. nc 2150 2250 Snia 2869 2910 Snia risp 2800 2875 Snia risp. nc 1600 1620 Rinascente 5540 5690 Rinascente priv 3280 3340 Rinascente risp 3300 3330 Premuda 2090 2000 Premuda risp 1480 1420 SIP 2950 3148 SIP risp 2530 2600 Bastogi 414 413 Comau 3265 3340 Fidis........................ 7350 7300 Gerolimich.................... 122 118 Gerolimich risp............... 101 101 SME ......................... 3855 4060 Štet......................... 4340 4240 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3630 3450 Tripcovich .................. 8980 9210 Tripcovich risp. nc.......... 3850 3970 Att. Immobiliari ............ 4330 4280 FIAT ........................ 9975 10313 FIAT priv.................... 6844 7200 FIAT risp.................... 6905 7190 Gilardini................... 18800 19050 Gilardini risp.............. 15400 14800 Dalmine ...................... 415 430 Marzotto..................... 8350 8400 Marzotto risp................ 8400 8100 Marzotto risp. nc............ 6070 6030 NEURADNO TRŽIŠČE _________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO................. 1000 1000 Carnica Ass................. 10400 10600 VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP maj 1989 10,5% ............. — BTP junij 1990 10,5% .... 98,90 BTP maj 1990 ............... 98,80 BTP marec 1989 12,5% ... — BTP januar 1990 ................ — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,50 — CCT ECU 1982/89 14% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,50 +0,84 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,80 +0,44 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,90 —0,10 CCT ECU 1985/93 9% _________ 98 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,50 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,60 +0,26 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,00 — CCT april 1992 10%.......... 95,40 +0,10 CCT julij 1992 IND ......... 97,55 —0,05 CCT januar 1991 IND......... 101,20 —0,05 CCT julij 1993 IND.......... 98,40 +0,15 CCT december 1990 IND . . 101,40 +0,05 CCT februar 1991 IND______ 100,80 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 92,45 —0,05 CCT junij 1993 CV IND ... . 95,60 — CCT marec 1991 IND........ 100,10 — CCT nov. 1993 CV IND_____ 95,70 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 97,40 —0,10 CCT avgust 1992 IND....... 97,60 +0,21 CCT avgust 1993 IND....... 95,05 — CCT 1983/93 TR 2,5%_________ 88,80 +0,23 CCT avgust 1988/93 IND . . — — CCT avgust 1990 IND....... 99,40 +0,10 CCT avgust 1991 IND....... 99,80 +0,10 CCT avgust 1995 IND....... 93,60 +0,05 CCT avgust 1996 ............ 93,00 +0,05 CCT april 1991 IND ........ 100,15 — CCT april 1992 ................. — — CCT april 1995 IND ......... 92,55 — CCT april 1996 ............. 92,90 — CCT december 1990 IND . . 101,40 +0,05 CCT december 1991 IND . . 99,90 — CCT december 1995 IND . . 93,75 —0,11 _____________________________16.6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar....................... 9450 —1,56 Buitoni ........................ — — Eridania..................... 6430 +1,98 Perugina........................ — — ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Alleanza Ass . .. 39510 + 1,33 Alleanza Ass. risp. por. ... 38510 + 0,54 Assitalia ... 15000 + 2,73 Ausonia 2291 + 3,61 Latina Ass. ord ... 17650 + 2,02 Generali Ass . . . 42950 + 0,30 Italia Ass ... 114900 + 4,45 Abeille ... 113500 + 0,35 La Fondiaria spa . . . 59700 + 1,27 La Previdente . . . 25700 + 5,17 Lloyd Adriatico . . . 19220 + 2,23 RAS fraz . . . 29300 + 1,59 RAS risp. port ... 13711 + 0,81 Toro ord . . . 21400 + 3,38 Unipol priv . .. 17330 + 2,24 Banca Comm. Italiana . 4616 + 0,78 Banco dl Roma 1821 + 2,36 Credito Italiano 2345 + 0,73 Interbanca priv . . . 37000 — Mediobanca . . . 23300 + 3,05 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT Cart. Burgo ord ... 15090 + 0,63 LEspresso . . . 22705 + 0,46 Mondadori . . . 30300 + 1,03 Mondadori priv . . . 17950 — Poligraf. Editoriale . . . . 6550 + 1,68 Cementir 3639 + 4,32 Italcementi . .. 119400 + 3,37 16.6. spr. % Unicem................ 24499 +4,69 Unicem risp........... 12030 +1,51 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 4050 +0,99 Fidenza Vetrar 1000 ........ 8800 —0,56 Italgas .................... 2471 +0,40 Mira Lanza................. 45040 +1,21 Montedison 1000 ............ 2285 +0,66 Montefibre ................. 1585 +1,27 Pirelli .................... 3500 —0,84 Pirelli risp................ 3500 —0,56 Recordati ord.............. 14050 +6,03 Saffa...................... 10095 —0,14 Siossigeno................. 37500 +0,67 Snia BPD ................... 2919 +0,48 SniaFibre .................. 1621 +1,62 Snia Tecnopolimeri....... 7420 —1,06 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE___________________ Rinascente.................. 5700 —0,08 Silos Genova................... — — Standa .................. 26750 +1,13 Standa risp. port.......... 10300 — Alitalia cat. A............. 2201 —2,04 Alitalia priv............... 1471 +3,73 Italcable.................. 13850 +0,07 SIP ........................ 3135 +0,93 SIP risp. port.............. 2585 +0,77 Sirti....................... 9771 —0,24 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________ Ansaldo Trasporti .......... 5170 +2,27 Tecnomasio.................. 2400 —0,24 Bastogi...................... 417 +0,72 16.6. spr. % Bonifiche Siele ............. 41500 —1,56 Bonifiche Siele risp....... 8650 +0,69 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6110 +0,32 CIR risp...................... 6030 —0,16 Cofide........................ 6249 +2,45 Comau Finanziaria ............ 3330 +0,93 Editoriale SpA ............... 3800 +2,56 Euromobiliare ................ 6379 —0,32 Ferruzzi Agric................ 2397 +0,29 Fidis......................... 7249 —0,01 Fimpar ....................... 2389 —0,25 Finarte ...................... 5260 —0,18 Fiscambi Holding.............. 6529 —0,01 Fiscambi risp................. 2330 — Fornara ...................... 3051 —0,03 Gale ........................ 23400 +0,04 Gemina........................ 2010 —0,78 Gemina risp................... 1985 —0,65 Gerolimich.................. 118,25 —1,04 Gerolimich risp. port...... 100,75 —1,22 IFI priv..................... 20300 +0,49 IFIL fraz..................... 5899 +1,70 IFIL risp. port. fraz......... 3215 — Iniziativa Meta.................. — — Iniziativa Meta risp............. — — Italmobiliare............... 176000 +2,80 Pirelli & C................... 8300 +0,91 Riva Finanziaria ............ 10380 +0,04 Sabaudia Finanziaria .... — — Sabaudia risp. nc ............... — — Saes.......................... 2835 +4,41 SME .......................... 4049 +0,22 SM1 Metalli................... 1578 —0,81 SMI Metalli risp. ............ 1236 —0,32 SOGEFI........................ 4900 —3,16 Štet.......................... 4220 —1,17 Štet risp. port............... 3220 —6,12 16.6. spr. % Tripcovich 9202 + 0,02 Tripcovich risp. nc 3970 + 2,05 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4260 —1,38 Calcestruzzi 15470 + 0,65 Cogefar 5695 + 1,87 Del Favero 5999 —0,11 Grassetto SpA 15850 + 2,39 IMM Metanopoli 1490 + 1,01 Risanamento Napoli . . . 31900 + 1,75 Vianini 4599 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3545 + 0,28 Danieli & C 9181 + 0,01 Data Consyst . . . . 13900 + 0,72 Fiar SpA . . . . 23460 —0,38 Fiat 10280 + 0,98 Fiat priv 7165 + 0,63 Fiat risp . . . . 7130 + 0,08 Franco Toši 26770 — Gilardini . . . . 19001 — Magneti Marelli . . . . 3199 —0,34 Merloni 3350 + 1,57 Necchi ord 3700 + 0,68 Olivetti ord . . . . 9548 + 0,50 Olivetti priv 6050 —0,65 Pininfarina . ... 11740 —0,08 Rodriguez SpA . ... 11000 — Safilo . . . . 9190 —0,10 Safilo risp 8911 + 0,12 Saipem 2959 —1,36 Saipem risp 3010 — Teknecomp 1598 + 0,82 CCT december 1996 IND CCT ECU febr. 1994 ... . CCT ECU maj 1994 ______ CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND . CCT februar 1991 IND . . CCT februar 1992 IND . . CCT februar 1992 9,8% . CCT februar 1995 IND . . CCT februar 1996 ...... CCT februar 1997 IND . . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% . CCT januar 1991 IND . . . CCT januar 1992 IND . . . CCT januar 1992 11% .. CCT januar 1993 IND . . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . . CCT januar 1995 IND . . . CCT januar 1996 IND . . . CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND . CCT julij 1990 IND_____ CCT julij 1991 IND .... CCT julij 1995 IND ... . CCT julij 1996 ........ CCT maj 1991 IND_______ CCT maj 1992 .......... CCT maj 1995 IND_______ CCT maj 1996 .......... CCT maj 1997 IND_______ CCT marec 1991 IND . . CCT marec 1995 IND . . CCT marec 1996 ........ CCT marec 1997 IND . . CCT nov. 1990 IND______ CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND ... . CCT nov. 1992 IND______ CCT nov. 1995 IND______ CCT nov. 1996 IND______ CCT oktober 1993 IND . CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND . CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 88 EM 83 IND CCT sep. 1990 IND ... . CCT sep. 1991 IND ... . CCT sep. 1995 IND ... . CCT sep. 1996 IND ... . CTS marec 1994 IND . . CTS april 1994 IND . . . ED SCOL 1975/90 9% . ED SCOL 1976/91 9% . ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . . 93,00 100,80 —0,05 97,50 +0,10 101,40 — 95.30 — , 93.30 —0,05 100,80 —0,05 100,80 —0,05 100,80 +0,06 101,05 " 98,60 +0,1° 98,45 98,55 " 96,80 —0,41 93,05 ^ 94,00 +0,16 93,40 —0,05 99.85 100,10 94.60 94.35 100,30 93,01 93.45 93,55 100,10 92.45 92.90 93.35 99.60 101,15 99.90 97,50 93,00 92,95 97,30 + 0,16 + 0,05 -0,05 —0,05 —0,05 -4),O5 _-0,05 ^0,05 + °'1r + 0,0 + 0,0 —0,05 99.30 99,65 92,90 92,60 99.30 99,65 93.00 92,50 71,55 71,70 100,85 100,50 100.80 105,70 71.00 0,05 + 0.0* ^0,0* ^0,0* MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM od 16. do 28. junija Vrata tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma, letos že enalnštiride-setega, so se torej spet odprla. »Končno!«, nam je dejal generalni direktor sejmišča dr. Giorgio Tamaro, ki je tod pravi iaktotum, saj ga poznamo kot na tnoč zagnanega navdušenca že kakšno desetletje - na zdajšnjem položaju je deset let, prej pa je bil med drugim pomočnik generalnega direktorja Trgovinske zbornice. Predsedniki sejemske uprave pridejo in grejo, on pa je zmerom tu. Kaj bi lahko v par besedah rekli o letošnji izvedbi, smo ga vprašali pa nam je skorajda vzhičeno rekel: »Sejem iz leta v leto naglo raste, v zadnjih časih je bil storjen velik kakovosten skok. Pomenljivo je predvsem to, da so se nam lepo obrestovali vsi dosedanji napori, da poletno, osrednjo prireditev približamo našemu mestu, ne da bi ob tem seveda zanemarjali njegovo mednarodno vlogo. Krajevni gospodarski krogi imajo danes mnogo več zaupanja v velesejem kot pred leti, a najboljši dokaz tega je, da se številčno oziroma odstotkovno razmerje med tujimi in domačimi razstavljale! hitro oži, saj znaša danes 60 (tuji) proti 40 (domači).« EDITORIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d. 34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 7796677 Telex: 460270 EST I Fax: (040) 773715 Filiala: GORICA UL. RABATTA 1/3 Tel.: (0481) 530532 Telex: 460366 EST GO Fax: (0481) 31009 KOMERCIALNI SEKTOR: izvoz - uvoz: ♦ repromateriala za grafično, kar-tonažno in papirno industrijo ♦ grafičnih strojev, časopisov ♦ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE Seveda je logično, da mora takšna manifestacija, na kateri se prepletajo tako številne trgovske in siceršnje mednarodne vezi, biti še posebno v oporo krajevnemu gospodarskemu aparatu. (V preteklosti ni bilo vselej tako, tolmačenje razlogov za to - ali napak - pa bi nas zdaj predaleč privedlo). V resnici zadnje čase domače podjetništvo vse češče izkorišča priložnosti za sklepanje poslov, ki jim jih ponuja velesejem, od tod Tamarovo geslo "sejem za mesto". Ko se z izvajanjem medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) v šestdesetih letih ne bi začelo sistematično uničevanje ladjedelstva v Trstu in Miljah in ko bi politika državnega finančnega holdinga Finmare (v korist Genove) do temeljev ne razmajala pomorskih dejavnosti v gornjem Jadranu, tedaj bi bila podoba in še zlasti vsebinskost velesejma danes drugačni: krajevna industrija bi pač cvetela in osrednja sejemska manifestacija bi se odvijala v Barkovljah ter bila tako neposredno povezana z železnico, kot se spodobi za takšno prireditev. Ker pa je industrija propadla in ker Trst nima ustreznega zaledja, se je bilo treba preusmeriti predvsem v terciarne dejavnosti in v trgovanje ter siceršnje gospodarsko sodelovanje s sosedi oziroma srednjeevropskimi državami, a tudi z Vzhodno Evropo, kar je še po- sebno danes ne le hudo aktualno, marveč celo nujno. To je posredno poudaril tudi predsednik velesejemske ustanove Gianni Marchio, ko je potrdil "strategijo odpiranja vrat socialističnim državam". Vzporedno z množitvijo razstavljal-cev z navedenih območij se krepi tudi število udeležencev iz afriških in azijskih držav v razvoju: tokrat jih je na sejmu kar 30% več. Sejma se udeležuje vsega 35 držav, to je sedem več kot lani, od tega jih je uradno zastopanih 33 skoro z vseh celin; prvotno je bila najavljena tudi uradna udeležba Kitajske z njenim "dnevom" vred, ki pa bo zaradi krvolitja na pekinškem Trgu nebeškega miru prisotna samo s trgovinsko delegacijo in razstavnim stan-dom (v glavnem obrtni izdelki). Poseben poudarek naj velja specializiranim prireditvam - posveti o kavi, lesu, turizmu itd. - ki se prav tako iz leta v leto bolj razvijajo, in prikazu najsodobnejših pridobitev na področju znanstveno-tehnološkega raziskovanja. Velesejem je odprl, kot poročamo na tržaški kroniki, minister za prevoze Giorgio Santuz, po rodu Furlan. Zanimivo je, da se je tisti čas mudil v Furlaniji, torej nedaleč od Trsta, poverjeni predsednik ministrskega sveta Ciri-aco De Mita. Je morda kdo izgubil kakšno priložnost? DRAGO GAŠPERLIN BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA TRST - Ulica Filzi 10 . UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA POOBLAŠČENI IZVOZNIKI TTXM Li D. D_ IVECO aa^a lancia COmETTO 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576 Glavni predstavnik SLOVENIJALES Uvoz izvoz zastopstva 34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1 Tel. (040) 300222 - Tlx: 460453 ILES I Telefax: (040) 302515 e« <§o si D. Z O. Z. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 6330089 Telex: 460559 - PP 185 - Telefax: 65616 Filiala: GORICA — Ul. Trieste 160 PODJETJE Centro della porta Ul. della lesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972 CENT04/1 ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE + dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov izstavljamo na velesejmu, kjer nudimo posebne cene. s. R. L. IMPORT - EXPORT TRST —Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I Fax (040) 361634 AgipCovenGas »lQer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija« OGREVANJE Z GPL (utekočinjen petrolejski plin) ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE Zastopstvo za TRST in GORICO: P. Cerlienco & F. Tampieri »c Uradi: UL. MERCATO VECCHIO 1 — TEL. (040) 61244-5 Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. (040) 820627-8 Razstavljamo na Tržaškem velesejmu PAVILJON E - pritličje - stand 7 GLOBTRADE Ualiana S.p.a. Export - Import Sedež: 34170 Gorica, Korzo Italia 75 Telefon: 0481/33307 - 33910 - 34011 Telex: 460555 GLOBTR I FILIALA: Telefax: 0481/87160 Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: 02/31640 - 33214 Razstavljala iz 33 držav Na letošnjem tržaškem velesejmu sodelujejo razstavljale! iz 33 držav, kar seveda označuje mednarodno pomembnost Trsta, njegovega pristanišča in trgovske posredniške vloge med Zahodom in Vzhodom, med Severom in Jugom. Argentinci razstavljajo obrtne izdelke ter ponujajo turistične lepote njihove zemlje. Avstrija je od vedno prisotna z industrijsko ter obrtno opremo in seveda s turistično ponudbo. Brazilija razstavlja dragocene kamne, Kamerun kavo, les in obrtne izdelke. Čehoslovaki ponujajo izdelke iz kristala ter keramiko, Ciprčani ponujajo turistične lepote. Kongo ponuja kavo, les in kakao, Egipt pa obrtne izdelke. S kavo je prisotna tudi Etiopija. Lahko se seznanimo s turističnimi lepotami Filipinov. S kavo in lesom so prisotni Gabon, Ghana in Sred-njeafriška republika, medtem ko je Gvineja Bissau prisotna z lesom in turistično ponudbo. Kavo ponujajo tudi Indijci ter Indonezijci. Izraelci se omejujejo na filmsko prikazovanje njihovih turističnih zanimivosti. Jugoslavija je na sejmu vedno množično prisotna z industrijskimi, obrtnimi, oblačilnimi izdelki, z jestvinskimi specialitatmi in s prikazom turistične ponudbe. Mehika razstavlja obrtne izdelke, enako Pakistan, Mongolija pa izdelke iz volne. Poljaki so tokrat prisotni s srebrnimi izdelki. Južna Afrika si prizadeva dobiti turiste, prav tako Romunija. Zahodni Nemci razstavljajo izdelke iz kristala, Kitajci pa obrtne izdelke ter tekstil. Tudi Sri Lanka je prisotna z obrtnimi izdelki, prav tako Somalija. Izdelke iz porcelana razstavljajo Madžari, medtem ko se Turki ponašajo z izdelki njihove obrti. Tudi Sovjetska zveza ima bogat izbor obrtnih izdelkov, Zaire ima prav tako obrtne izdelke in kavo. Iz teh po sili razmer zelo skopih podatkov lahko ugotovimo, da je na razstavišču veliko obrtnih izdelkov, veliko pa je tudi 'turistične ponudbe. Vse to je seveda namenjeno široki publiki. Trgovski posli se seveda sklepajo drugje. a grof orest^j IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 agrof GORICA Ulica Trieste 160 Telefon: 0481/20982 RESI01/1 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. 040/362676-362286-362397-362973 Teiex 460561 Rešim I Telefax 040/361839 Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16 Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica) MIPOT ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: 0481/630200 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387 URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO: Ul. S. Michele 334 - GORICA Tel.: 0481/20684 - Telex: 461089 - Telefax: 0481/22295 0MNIAC0MMERCE di S. Savarin _______IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Filiala: GORICA Tel. (040) 360380 - 360614 Ul. Carducci 28/7 Telex 460129 OMNIAC I Tel. (0481) 30366 Fax (040) 362684 SERVIZI INDUSTRIALI AUTO TECNICI IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 362684 FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669 IMPORT - EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 39001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022 Filiala: Gor\ca - Ul. del Faiti 15 agrar R IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ' RESC°1'3 /9SS27 S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Cicerone 8 Tel. 040/362301 — p. p. 901 Filiala 34170 GORICA — Drev. XXIV. maj 1 Tel. 0481/31659 — 32173 Telefax 0481/81965 Telex 460857 Jugoslovanska udeležba na sejmu je dandanes (podobno kot avstrijska) pravzaprav bolj načelne narave. Trgovinska izmenjava in siceršnje gospodarsko sodelovanje med tržaško in goriško pokrajino oziroma Furlanijo-Julijsko krajino kot tako ter slovensko in hrvaško sosedo (a v določenem pogledu tudi kakšno drugo jugoslovansko republiko) je prek posebnih obmejnih in sejemskih sporazumov že tako utečena, da "Montebello" v tem smislu ne igra več tiste gonilne vloge, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni, ko se je tržaška sejemska tradicija šele prav razcvetela. S tem pa nikakor ne mislimo omalovaževati vloge sejma. Nasprotno. Poletni velesejem igra - skupaj z drugimi podobnimi, strokovnejširni prireditvami, kakršna je na primer Tran-sadria - sila dragoceno vlogo, v kolikor prispeva k sprotnemu utrjevanju dvostranskih vezi prek srečanj med gospodarstveniki z obeh strani meje oziroma med ustreznimi odposlanstvi na visokih ravneh. Letos pa bo takšno snidenje še toliko pomembnejše vpričo gospodarskih težav v Jugoslaviji, a predvsem zaradi postopnega uvajanja novih zakonskih predpisov o preusmerjanju jugoslovanskega gospodarskega sistema iz centralističnih v tržne oblike. No, ravno o tem bo govor na seminarju o ustanavljanju podjetij in vlaganju tujega kapitala v Jugoslaviji, ki bo danes zjutraj na Trgovinski zbornici ob priliki snidenja med zborničnim predsednikom Giorgi-om Tombesijem in množično delegacijo iz SFRJ (ob 9.30). Slednjo bo vodil predsednik Gospodarske zbornice Hrvatske Jožo Petovič, ki ga bo spremljal tajnik zbornice Tomo Draškovič, v njej pa bodo med drugim predsednik Odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aljoša Mrak, predsednik koprske zbornice Tomaž Može, predsednik puljske zbornice Šime Vidulin, predsednik reške zbornice Tomislav Blažič, podpredsednik zagrebške zbornice dr. Mile Radovič, predsednik Komiteja za odnose z inozemstvom pri izvršnem svetu Hrvaške Ivica Trno-kop in svetnik izvršnega sveta Slovenije Igor Ahčan. Odposlanstvo bodo spremljali veleposlanik SFRJ v Italiji Dušan Štrbac s svetnikom Felicijanom Kovačem, generalni konzul v Trstu dr. Livij Jakomin in direktor tržaškega predstavništva Zvezne gospodarske zbornice Alojz Rožman. Dve uri pozneje (ob 11.30) bodo gostje iz naše matice pripravili v velesejem-skem Kongresnem centru tiskovno konferenco, zatem pa bo ogled jugoslovanskega paviljona. Razstava v organizaciji Gospodarske zbornice Hrvatske in ob tehnični izvedbi zagrebške velesejem-ske ustanove zajema razne industrijske proizvode, oblačila, obrtne izdelke, živila in športno-turistične artikle oziroma opremo pa še, kot je že tradicija, bogato turistično ponudbo. Zastopane so tudi prevozne storitve. RazstavIjalci: Adria (Labin), Adriacommerce (Koper), Adria Design (Zagreb). Astra (Zagreb), Krateks (Krapina), Akustični inžinjering grad-ževno projektnog zavoda (Reka), PIK Be-Ije (Darda), Center za turistično in ekonomsko propagando (Ljubljana), Centar (Slavonski brod), Dekor (Zagreb), Demos (Derventa), Elektrotehna (Ljubljana), Fakultet gradževinskih znanosti (Split), Istra-Jadran (Poreč), Iver (Čakovec), Jad-fan (Zagreb), Jadrolinija (Reka), Jaka 80 Radoviš (Skopje), Yassa (Varaždin) in Jugoplastika (Split). D. G. europaper. # proizvodnja + trgovina + oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Tel. (0481)20985 - 21975 Ul. deirindustria 6 Telex 461156 PAPER 1 Telefax 0481/21117 PODJETJE R.I.M.A.CO. RIMA01/1 11 R.I.M.A.CO.n geom. Marino Coretti DVIGALA ZA OSEBE IN TOVORE: — načrtovanje — montaža — popravila TRST — Ul. Flavia 108 - Tel. (040) 827524 41. TRŽAŠKI VELESEJEM i{it*ui:7j:ma.\(.m; prireditve sobota 17. 6.: DAN JUGOSLAVIJE DAN TURIZMA ponedeljek 19. 6.: DAN AVSTRIJE torek 20. 6.: DAN CIPRA DAN IZRAELA sreda 21. 6.: DAN MADŽARSKE DAN OBRTNIŠTVA četrtek 22. 6.: 1. MEDNARODNI DAN LESA DAN ARGENTINE petek 23. 6.: DAN O ITALIJANSKO AVSTRIJSKI TRGOVINI Z LESOM 1. MEDNARODNI DAN KAVE sobota 24. 6.: MEDNARODNI DAN KAVE nedelja 25. 6.: MODNI DEFILE (ob 21. uri) ponedeljek 26. 6.: DAN TURČIJE torek 27. 6.: DAN ROMUNIJE DAN MONGOLIJE sreda 28. 6.: Tiskovna konferenca o razstavi ■50 e PIU-. (ob 22. uri) Okrogla miza o turizmu v Trstu (ob 17. url) Zaključek velesejma (ob 23. url) M. A. H. T. A. Vprich - Lenardon & C. S.n.c. MONTAŽA - SERVIS - POPRAVILA - VZDRŽEVANJE OSEBNIH IN TOVORNIH DVIGAL Zastopstvo: BASSETTI ELEVATORI MILANO TRST Ul. Servola 2/2 — Tel. (040) 820352 — Fax. (040) 820353 salon POHIŠTVA Bl|| EDI MOBIL! Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj IfiA fcfcfe morchizzD NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE S.N.C. VINA - UVOŽENA PIVA - JESTVINE TRST Ul. Cosulich 6 - Tel. (040) 829380 Razstavljamo na tržaškem velesejmu AVTOTELEFON IN SOUNDCAR TELEFAX UL. S. GIUSTO 1, 34074 TRŽIČ TELEFON 0481/791417 Kje je kaj na velesejmu Stalni obiskovalci sejemskega prostora dobro vedo kako kretati se med razstavnimi stojnicami v paviljonih in na prostem. Kljub temu pa menimo, da je prav, da vsem našim bralcem opišemo kje je kaj na velesejmu. V paviljonu A so razne servisne službe (banke, zavarovalnice, turistične pisarne), uradna zastopstva tujih držav, razstavljene so jedače in pijače, obrtni izdelki, keramični ter kristalni izdelki. V paviljonu B je na ogled razni pribor za opremo stanovanja. Tu si je mogoče ogledati najnovejše izdelke tovarn radioapara-tov in televizijskih sprejemnikov, kozmetiko, oblačila, ter še marsikaj zanimivega iz sektorja široke potrošnje. V paviljonu Dpt razstavljajo založniki. Sestanki in posveti so v kongresnem centru v paviljonu Dl. V paviljonu D2 najdemo razne italijanske izdelke široke potrošnje. Izdelki tuje obrti so v paviljonu D3, izdelki široke potrošnje tudi v paviljonih Ept, F1 ter H. Deželni obrtniki, tukajšnje ustanove, uradna razstavišča tujih držav so v paviljonu Fpt. V paviljonu G so prav tako tuja uradna zastopstva. Gastronomija je doma na ploščadah P3 in P4. Na ulicah sejemskega prostora so na ogled razna vozila, gradbeni material, športni rekviziti. Nasveti o opremi stanovanja Dvajset tržaških trgovcev na velesejmu skupno razstavlja izdelke za opremo stanovanja. Sem sodijo sanitarije, pohištvo in vse kar potrebujemo v sodobnem stanovanju. Na sejmu bodo sodelovali tudi učenci strokovne umetniške šole Nordio s svojimi izdelki ter načrti. 26. junija, ob 18.30, bo v kongresni dvorani okrogla miza o sodobni stanovanjski kulturi. Na njej bodo sodelovali arhitekti, oblikovalci, psihologi ter novinarji. Gastronomska ponudba Sejemska prireditev brez gastono-mije sploh ne gre. Marsikdo gre na obisk sejma samo zaradi tega, da lahko v enem samem večeru in na enem samem prostoru obišče več gostišč, ki mu ponujajo najrazličnejše jedače in pijače. To je še posebej primerno za veliko mesto kot je Trst, kjer so gostišča na sejemskem prostoru kar na prostem. V tem poletnem času pa se postanek na prostem zelo prileže. Letos bodo na sejmišču s svojimi kioski prisotna nekatera znana tržaška gostišča, prav tako tudi nekateri iz drugih krajev ter držav. Svoje specialitete bodo ponujali tržaški gostinci Amabasciata d'Abruzzo, Gastronomia Conti, Minen, Gastro-nomia romagnola Celli, Časa del Barbera, Marco De Mori, Pasticceria Primavera. Poleg teh sodelujejo še štajerska pivovarna, ki proizvaja pivi Reininghaus in Puntigam, miin-chenska pivovarna Spatenbrau, pivovarna Sties. Prisotni so sicilijanska tvrdka Musarra, ki ponuja gastronomske specialitete tega otoka, Opern Caie restaurant iz Gradca ter podjetje Timav iz Sežane, ki ponuja jugoslovanske specialitete. V lastnem kiosku ena največjih tržaških tovarn žganih pijač Stock ponuja cocktaile. Tržaške in druge barmene je ta tržaška tovarna povabila, da na sejmišču pripravijo in ponudijo cocktaile, ki se bodo prilegli v vročem poletnem času. Ponudba kave Že 24. leto zapovrstjo bodo na Tržaškem velesejmu Mednarodni dnevi kave. Domači ter tuji gospodarski operaterji, trgovci ter proizvajalci, bodo razpravljali o pridelku, o transportu, o prodaji kave. Novost predstavlja letos prireditev z naslovom Potrošnja kave, za katero sta dali pobudo Tržaška trgovinska zbornica ter Združenje gostincev FIPE, v sodelovanju s tovarno Cimbali, ki proizvaja ekspresne stroje za kavo. Gostinci bodo lahko neposredno sodelovali na tej prireditvi, tako da bodo obiskovalcem ponujali kavo, ki jo bodo sami pripravili. Pobudniki vabijo gostince včlanjene v FIPE, da sodelujejo na tej prireditvi. Socialna služba pokrajinske uprave Na Tržaškem velesejmu, v prvem nadstropju paviljona H, bo tržaška pokrajinska uprava imela pisarno, v kateri bodo strokovnjaki Pokrajine dajali vsa potrebna pojasnila v zvezi z rejo mladoletnih otrok. POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 Medmar I Telegr. MEDIMARE Veneta import - export Pizzi Rito TRGOVINA NA DEBELO IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST —Ul. Mazzini 18 * Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I mednarodna trgovina in C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatrico razvoj v severnem Jadranu TRST Viale Miramare 129 Telefon: (040) 410411 - 411010 Telex: 460505 I SICE01/4 Sicem 34010 TRST IMPORT - EXPORT Križ 404 MARTINO LOZAR Tel. 220142 ”PANORAMALIFT“ — dvigalo, ki nadomešča stopnišča — najprimernejše za enodružinska stanovanja in za multistanovanjske zgradbe — zunanja in notranja dvigala brez kletke KOMPAKTNA EKONOMIČNA IN LEPEGA VIDEZA OSEBNA IN TOVORNA DVIGALA: PROIZVODNJA IN SERVIS > S .R .L TRST - Dolino I.C. 34147 - Ul. Travnik 524 - Tel. (040) 380371 - Fax (040) 830772 HOBLOI/12 hobles PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 Filiala: 70123 BARI - Ul. Mesenape 13 - Italija — Tel. (080) 450026 Telefax (080) 450023 AVTOPREVOZNIŠTVO 34016 FERNETIČI (Trst) Tel. (040) 213850-213944-212616 Telefax 211994 Telex 460441 CUNJA I SACA01/9 S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST — Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 772002 DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TOVORNEGA TERMINALA NA FERNETIČIH »GESTIONE A UTOPORTO FERNETTI S.p.A.« Sedež: REPENTABOR (TRST) FERNETIČI FERNETIČI TOVORNI TERMINAL - Tel. 040/213857 - 213766 ”Znanstveni imaginarij“ ali znanost v podobi Na velesejmu bo tudi letos odigral važno vlogo "Laboratorij znanstvenega imaginarija" - Laboratorio deirimmaginario Scientifico, ki je zametek načrtovanega muzeja znanosti v Trstu in je naposled dobil status stalne ustanove. Razvil se je iz istoimenske razstave, ki je po pariškem 'Trouver Trieste" priromala na tržaško razstavišče ob lanskem velesejmu. Razstavo smo poimenovali "Znanost v podobi", njeno bistvo pa kot nestrokovnjaki raztolmačili takole: »...prikaz najsodobnejših tehnoloških aparatur in naprav, s katerimi lahko znanstvenik pogleda tja, kamor poprej ni mogel, in to pokaže ter ponazori povprečnemu svetovljanu. Kompjutersko nam na primer postreže s podobo kozmičnih žarkov, ki jih drugače, s prostim očesom, ni mogoče videti... To je sad svoječasne zamisli, pokazati ljudem, kako znanstveniki kompjutersko ustvarjajo in uporabljajo podobe, ki jih delimo na tri vrste: ogledne, opisne in kot sredstvo za razmislek oziroma znanstveno poglabljanje pojavov.« Znanstveno plat razstave je imel čez prof. Paolo Bu-dinich iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, za vso filmsko plat oz. video-izdelke pa je skrbel Gianfranco Rados, vodja oddelka Videoest pri Založništvu tržaškega tiska, ki je bil tudi koordinator pobude in to vlogo opravlja tudi letos. Razstava "znanstveni imaginarij" je v Kongresnem centru sejmišča že stalnica, saj je bila vseskozi doslej odprta dvakrat v tednu in si jo je ogledalo na stotine šolarjev iz vse Furlanije-Julijske krajine, iz italijanske notranjščine, iz Slovenije in avstrijske Koroške. Laboratorij je uvedel večmedijsko strategijo s priredbo dveh monografskih konferenčnih ciklov ("Srečanja z zvezdami" in "Načrt Antarktika" - raziskave na področjih geologije, geofizike, atmosferske fizike in biologije ter logistični vidiki italijanske znanstvene odprave na Antarktiki). Konferenčne tekste so natiskali in video posneli za bodočo videoteko. Takšno multimedijsko širjenje znanstvene kulture bodo poskusno vključili tudi v raziskovalni načrt o komunikacijah, ki ga bo vodil prof. Budi-nich, finansiral pa CNR. Med sejmom bodo delili tudi ničto številko vestnika Immaginario scientifico notizie. Izrednega pomena pa je zlasti to, da je bil Laboratorij vključen v vodstvo porajajočega se ECSI-TE - European Consortium Science, Industrie and Tecnology, Exhibiti-on; gre za izjemno priznanje, saj sta med člani tudi prestižna Deutches Museum (Miinchen) in Villette (Pariz). COMAGUA IZVOZ-UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV Sesljan 41/D - 34019 Trst Tel. 040/299415, 299042 - Tlx: 461201 L\m\ IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA 34132 TRST Ul. Geppa 4 —Tel. (040) 62011, 62198 Tlx. 461148 INTETS I — Telefax: (040) 65301 FOR TRANS S.R.L ŠPEDITERSKO PODJETJE DNEVNI ZBIRNI SERVIS ZA • BLIŽNJI VZHOD • JUGOSLAVIJO • VZHODNO EVROPO CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. 040/308004 - Tlx. 460247 - Tfx 040/214181 Synteko ekološka zaščita parketa brez vonja odporna z garancijo. Razstavljamo na Tržaškem velesejmu v PA VILJONU E - pritličje Banca Agricola Kmečka banka Gorica v# GORICA Korzo Verdi 55 Telefon 0481/3871 Telefax 0481/87335 Telex 460412 AGREST I 461239 AGRBAN I DEAlRj IMPORT - EXPORT E. CRISMANCICH & C. s. r. I. ZUNANJA TRGOVINA NA VELIKO Tovorni terminal Fernetiči - REPENTABOR (Trst) Tel. (040) 213589 - 213028 Telex 460260 DEAR I Fax (040) 213589 Tl PO - LITO (■KAIMIAl vam nudi raznovrstne tiskovine N TRST —Ul. Rossetti 14 — Tel. 772151 HELV01/2 34132 TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 65577 Tlx 461109 HELTS-I Fax (040)732366 Hnlelvetius FILIALA: Ul. Trieste 160 34170 GORICA Tel. (0481) 20982 S p.A. ELECTRONICS DEVICES 34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. 040/360555-361555, Tx 460461 ■pr' TSS5 elektronske komponente L^jIs euecTRomcsHOPsfiL 34133 TRST, UL. FABIO SEVERO 22, TEL. 040-62321 |^fO ELPRO .,i UVOZ - IZVOZ 34010 Zgonik (Trst) Devinščina 21 Tel. (040) 225477 - 225035 Telex 461224 BENEDILspa ČEDAD - Ulica Manzoni 14 Telefon (0432) 730614 Telex 450009 BENDIL I Telefax (0432) 732019 • inženiring • uvoz - izvoz • stroji, tehnologija in material za gradbeno industrijo Filiala: PROSEK (TS) - Ul. S. Nazario 21 - Tel. (040) 225908 SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE David Antoni & C. PROSEK 551 | TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE-»»J™ g AiS/fu (JUKSA gostilna BAR - SLAŠČIČARNA TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 Tel. 225286 trgovina jestvin PIZZERIA, TOBAKARNA Mitič Di Lenardo Silvano I I Tp®SaNcasop.sov sedmak PROSEK 15^ 101 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN ORVDm NOV INDUSTRIJSKI OBRAT ZA URARSTVO IN ZLATARSTVO PRODAJNA MESTA ARTIKLOV NAŠE PROIZVODNJE IN NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV nevar system s.r.l. r JVEVAR S. R. L. 34148 TRST Ul. Flavia 21 (Ul. Foilatoio 8) Tel. (040) 818075 Ul. Maiolica 15/b 34129 TRST - Tel. (040) 767277 prodaja zlatarskih izdelkov, stroji in oprema za zlatarje, oprema in materiali za urarje Qmvaz 2 o. L zlatarna - urarna Ul. Roma 11 (vogal Ul. Machiavelli) 34132 TRST - Tel. (040) 362483 prodaja najkakovostnejših zlatarskih izdelkov SESTAVA STROJEV ZA ZLATARSTVO IN PRAKTIČNO PRIKAZOVANJE ZLATARSKEGA DELA Sestavljanje ur s švicarskimi mehanizmi OBIŠČITE NAS IN SPECIALIZIRANO OSEBJE VAM BO NA RAZPOLAGO INFORMATICA mm7W FRIULI-VENEZIA GIULIA mw - - ru ^5 S, ■ -i ' ■>»* ■ •* * 'V--: • -> ' ' ' * ••• • ■'C v v ” * . ■ ■ • . ; ■ ^ , . v. ’ r* - ‘j INFORMAJi' ^ FRIUU -VEf. I” INSS1.-1 Potem ko smo poenostavili življenje upraviteljem in državljanom, smo se odločili za poenostavitev svojega imena Informatica Friuli-Venezia Giulia, rojena leta 1974, je danes v državnem merilu vodilno podjetje na področju projektiranja in uresničevanja informativnih sistemov za javno upravo in za zdravstvo. Spreminja ime, ker je prekoračila meje svoje dežele in postala eno izmed prvih desetih italijanskih podjetij za software. Spreminja ime, ker šteje skoraj tisoč klientov, porazdeljenih po vsem državnem ozemlju. Spreminja ime, ker je INSIEL podjetje, ki se spreminja, in to na boljše. INSIEL: podjetje s 500 zaposlenimi v službi javne uprave. INSIEL INFORMATICA PER IL SISTEMA DEGLI ENTI LOCALI S.p.A. GRUPPO IRI FINSIEL Prve uradne poskusne vožnje za VN Kanade v formuli ena Senna ni bil najhitrejši MONTREAL — Pesem je vedno ista, ne glede na to, ali smo v vroči Arizoni, po ulicah Phoenixa ali v hladnem Detroitu: v ospredju so vedno vozila mclaren. Novost je tokrat le v tem, da je Prost na prvih uradnih poskusnih vožnjah pred jutrišnjo VN Kanade bil hitrejši od teamskega tovariša Senne. Tretji čas je dosegel Patrese, ki ima za sabo odlični uvrstitvi na zadnjih dveh dirkah, kar dokazuje, da je motor renault vse bolj zanesljiv. Nič kaj zadovoljni pa niso bili pri Ferrariju. Berger je sicer dejal, da avtomobil gre dobro (dosegel je 4. čas), zato pa se je Mansell pritoževal bodisi nad vozilom kot nad pogoji na progi, kjer naj bi ga zelo ovirali. Tudi Cesare Fiorio, ki je odgovoren za ekipo Ferrari, ni mogel skriti nejevolje in je le izrazil upanje, da bo danes šlo bolje. VRSTNI RED: 1. Prost (Fr.) mclaren honda 1'20"973; 2. Senna (Braz.) mcla- ren honda 1'21"049; 3. Patrese (It.) wil-liams renault 1'21'783; 4. Berger (Av.) ferrari r21"946; 5. Mansell (VB) ferrari r22"165; 6, Boutsen (Bel.) williams renault 1'22"311; 7. Modena (It.) brabham judd 1'22"612; 8. Caffi (It.) dallara ford 1'22"901; 9. De Cesaris (It.) dallara ford 1'23"050; 10. Alliot (Fr.) larrousse lam-borghini 1'23"059; 11. Martini (It.) mi-nardi ford 1'23"252; 12. Warwick (VB) arrows ford 1'23"348; 13. Nannini (It.) benetton ford r23’ 542; 14. Palmer (VB) tyrrell ford 1'23"665; 15. Larini (It.) osella ford 1'23"799! 16. Cheever (ZDA) arrows ford 1'23"828; 17. Gugelmin (Braz.) leyton house judd 1'23"863; 18. Johansson (Šve.) onyx ford 1'23"979; 19. Piguet (Braz.) lotus judd 1'24"029 20. Alboreto (It.) tyrrell ford l'24"296i 21. Capelli (It.) leyton house judd T24"406; 22. Arnoux (Fr.) ligier 1'24"558; 23. Perez-Sala (Sp.) minardi ford 1'24"786; 24. Targuini (It.) AGS ford T24"793; 25. Nakajima (Jap.) lotus judd 1'25"051. Rossnerjeva še vodi na ženskem »Giru« ARCIDOSSO (Grosseto) — Na 3. etapi kolesarske dirke po Italiji za ženske se je uveljavila Imelda Chiap-pa, ki je 71 km od Siene do Arcidossa prevozila v 2.02'31" s poprečno hitrostjo 34,771 km/h. Vodstvo na skupni lestvici je ohranila Vzhodna Nemka Rossnerjeva, ki ima 9 sekund prednosti pred Caninsovo (It.) in 10 sekund pred Chiappovo (It.). Joho pred Breuom LIESTAL (Švica) — Na 3. etapi kolesarske dirke po Švici (Lousanne - Li-estal, 199,5 km) se je uveljavil Avstralec Wilson. Vodstvo na skupni lestvici je prevzel Švicar Yoho, ki ima sedaj 8" naskoka pred rojakom Breuom in 22" pred Italijanom Podenzano. \s Zensko evropsko košarkarsko prvenstvo Danes polfinalni tekmi VARNA — Danes bosta na sporedu polfinalni tekmi ženskega evropskega košarkarskega prvenstva, in sicer Jugoslavija - CSSR in SZ - Bolgarija. Na prvi tekmi so favoritinje Jugoslovanke, ki so lani premagale ČSSR tako na kvalifikacijah za OI kot na olimpiadi v Seulu. Na olimpiadi so Jugoslovanke zasedle odlično drugo mesto za SZ, a Čehoslovakinje so bile šele osme. Na tem EP pa so izločile Italijanke iz boja za kolajne. V drugem polfinalu se bodo domačinke pomerile s Sovjetinjami, ki so seveda favoritinje za uvrstitev v finale. Po vsej verjetnosti se bo torej ponovila finalna tekma iz Seula. Brazilija in Združene države Amerike na košarkarskem SP CIUDAD MEXICO — Brazilija in ZDA sta se uvrstili na svetovno prvenstvo v košarki, ki bo prihodnje leto v Argentini. V polfinalnih tekmah je namreč Brazilija premagala Kubo s 104:87 (46:43), ZDA pa Kanado le za dve točki in sicer s 75:73 (42:31). V okviru italijanske nogometne kupoprodajne seme Pred 26. evropskim košarkarskim prvenstvom Nova era v svetu košev Od 20. do 25. junija bo v Zagrebu evropsko košarkarsko prvenstvo, prvo po sprejetju novih sklepov o odprtju mednarodnih tekmovanj F1BA tudi udeležbi profesionalnih košarkarjev. V hrvaškem glavnem mestu bodo merili moči igralci osmih reprezentanc in že to predstavlja novost za tekmovanje, v katerem je doslej veljal precej razčlenjen in neustrezen tekmovalni sistem. V A skupini bodo nastopali Sovjetska zveza, Italija, Španija in Nizozemska, v B skupini pa Jugoslavija, Grčija, Francija in Bolgarija. Jugoslovani so nesporni favoriti, kandidati za zlato odličje pa so tudi sovjetski košarkarji. FIRENCE — Po vesteh, ki prihajajo iz Brazilije, je Fio-rentina od Ascolija odkupila močnega srednjega napadalca brazilske narodnosti Walterja Casagrandeja. Fiorentina naj bi zanj izplačala dve milijardi lir in pol. Casagrande je v zadnjih kolih dosegel vrsto golov in tako praktično sam rešil Ascoli pred izpadom. Napoli se pripravlja na naslednjo sezono NEAPELJ — V Neaplju so že prodali 35 tisoč abonmajev za prihodnjo sezono, kar je vsekakor zadovoljivo število, glede na to, da se še ni zaključilo niti to prvenstvo. Prihodnjo nedeljo bo rezervni vratar Di Fusco, ki je na tekmi z Ascolijem stopil na igrišče kot napadalec, verjetno končno nastopil kot... vratar. Prvi vratar Giuliani ima namreč angino in ni še znano, če bo do nedelje nared. Včeraj se je sestal upravni odbor Napolija, ki pa ni razpravljal o usodi trenerja Bianchija. Ni še znano, če bo slednji tudi v prihodnji sezoni vodil ekipo. 12. julija bo žreb za pokale ZURICH — Dvanajstega julija bo v Ziirichu žreb za vse evropske pokale. Italijo bodo zastopali Milan, Inter, Napoli, Ju-ventus, Sampdoria, Atalanta in morda Fiorentina ali Roma. Deželni odbojkarski pokal Danes polfinale Agorest - Tommasini Dekleta Agoresta bodo danes odigrala prvo polfinalno tekmo deželnega odbojkarskega pokala. Ob 20. uri bodo namreč sprejela v goste ekipo Ottica Tommasini iz Cordenonsa, ki je prepričljivo osvojila letošnje prvenstvo C-2 lige in se vključila v državne ligaše. Na deželnem pokalu pa so drevišnje nasprotnice Agoresta delno razočarale in so igrale s spremenljivo srečo. V videmsko-pordenonski skupini so namreč zasedle 2. mesto za šesterko Kennedyja, ki se bo v drugem polfinalu srečala s postavo Villacher Bier iz Tržiča. Ne glede na to pa je kakovost nasprotnic nesporna, tako da bo naloga Leottovih varovank dokaj težka in pokazati bodo morale najboljšo igro, če hočejo računati na uspeh. Dejstvo je namreč, da bodo slovenske odbojkarice prihodnji teden (24. t. m.) igrale v Cordenonsu. Zato morajo drevi v So-vodnjah zmagati, in to tudi z ugodno razliko v setih oziroma točkah. Zmagovalki obeh polfinalnih srečanj pa bosta odločilno tekmo odigrali 1. julija. Regata optimistov v Sesljanskem zalivu TRST — V priredbi društva Pietas Julia bo danes in jutri v Sesljanskem zalivu mednarodna jadralna regata v razredu optimist za trofejo »Memorial Alex Moccia« in za pokal Alpe-Jad-ran, trofeja prijateljstva. Nastopili bodo mladi jadralci iz Avstrije, Jugoslavije in Italije. Lanske izvedbe se je udeležilo okrog 100 tekmovalcev. Pomembno priznanje za Pro Gorizio Pro Gorizia bo deležna zlate zvezde za športne zasluge, ki jih vsako leto najbolj zaslužnim italijanskim društvom izroča vodstvo italijanskega olimpijskega odbora. V pismu, ki ga je predsednik Conija Arrigo Gatai naslovil predsedniku Pro Gorizie Pozzu piše, da si nogometno društvo zasluži tako visoko odličje predvsem zaradi dolgoletnega vzornega delovanja v korist športa. Slavnostna podelitev priznanj bo 30. junija v Rimu na sedežu Conija. Nagrajence bo istega dne sprejel tudi predsednik republike Francesco Cos-siga. Kvalifikacije za državni finale kadetov Tesen poraz jadranovcev PHONOLA - JADRAN FARGO 85:83 (43:42) JADRAN FARGO: Arena 30 (1:3), Daneu, Crisma 30 (8:12), Legiša, Preši, Sterni 4, Sosič, Ažman 17 (3:4), Ober-dan 2, Gerli. 3 TOČKE: Crisma 2, Arena 1. S. SEVERINO (Macerata) — V prvi od treh kvalifikacijskih tekem za uvrstitev na državni košarkarski finale kadetov je Jadran Farco sicer izgubil, vendar šele po ostrem in izenačenem dvoboju s Phonolo iz Rima. Tekma je bila izredno napeta, naši pa so igrali res motivirano in so dali vse od sebe, za kar si zaslužijo pohvalo. Jadran Farco je dobro začel in si v uvodnih minutah nabral tudi 8 točk prednosti, vendar je zaradi presinga nasprotnika naivno izgubil pet žog, kar je Phonola izkoristila in sama povedla. Polčas pa se je končal z minimalnim vodstvom Rimljanov. V 2. polčasu pa je Phonola prednost povišala, tako da je v 26. minuti znašala 11 točk. Jadranovci pa niso popustili in 4 minute pred krajem so sami imeli točko več od nasprotnika. Na koncu pa se jim je zaradi napornega zasledovanja poznala utrujenost in zmaga jim je ušla iz rok. Kljub porazu pa za naše ni še nič izgubljeno. Danes se bodo srečali s Snaiderom, jutri pa jih čaka Benetton. Povejmo še, da je v drugi včerajšnji tekmi Snaidero z 89:87 (43:33, 71:71, 77:77) premagal Benetton. Zgoraj navedenih osem reprezentanc torej predstavlja letos »smetano« kontinentalne košarke. V kvalifikacijskih bojih sta nepričakovano izpadli ekipi ZRN in Češkoslovaške, ki sta bili v zadnjem desetletju vselej stalni udeleženki EP. Nemci so na preteklem prvenstvu, v Atenah, celo zasedli 6. mesto, medtem ko se je postava ČSSR uvrstila na 8. mesto. Izvedenci napovedujejo zmagoslavje domače selekcije, ki je po daljšem prehodnem obdobju spet vzgojila rod izvrstnih košarkarjev, ki bodo verjetno še dalj časa na vrhu ne zgolj evropskega, temveč celo svetovnega prizorišča. Jugoslovanom bi štrene lahko zamotali edinole Sovjeti, medtem ko so ostale reprezentance tokrat dejansko izključene iz borbe za prvi dve mesti. Za bron se bodo verjetno potegovale Italija, Španija in Grčija, medtem ko bi se morale preostale tri reprezentance uvrstiti od petega mesta navzdol. V zadnjem dvajsetletju so evropska košarkarska prvenstva označevali ciklusi pravcate nadvlade te ali one reprezentance. Vse do '70 let so zlato kolajno redno odnašali košarkarji SZ (parkrat je to uspelo Litvancem, preden je Litva postala del SZ). V Barceloni, leta 1973, se je začela dominacija Jugoslovanov, ki so s svojo »zlato« selekcijo (Kičanovič, Dalipagič, Čosič, Slavnič, Delibasič, Jerkov, Žižič, Radovanovič, Jelovac idr.) osvojili vse, kar je bilo mogoče in sklenili svojo dobo na OI v Moskvi, z osvojitvijo zlate kolajne. Odtlej so se »modrim« košarkarjem pisali slabši časi vse do seulske olimpiade. Od leta 1980 do danes je primat spet pripadel Sovjetom. Njihovo hegemonijo so prekinili edinole italijanski košarkarji, ki so na EP v Franciji, leta 1983, osvojili prvo mesto, in pa Grki, ki so na pretekli izvedbi celinskega tekmovanja, v Atenah, v finalu po podaljšku premagali sovjetskega orjaka in si zasluženo priigrali zlato odličje. Pred dvema letoma so ta podvig burno proslavili po vsej Grčiji, nekako tako, kot pri nas leta 1982, ko so »azzurri« zmagali na nogometnem SP. Da še malo ostanemo pri grškem EP. Takrat so se razvnele polemike tako v Italiji kot v Jugoslaviji. V Italiji so časnikarji ostro kritizirali izbire tedanjega selektorja Bianchinija in odnos do igre italijanskih košarkarjev. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Jugoslaviji, kjer so na račun Krešimira Čosiča in njegovih neposrečenih taktičnih izbir napisali vse mogoče. Dve leti zatem, popolnoma hladne krvi, lahko rečemo, da so bile novinarske kritike v obeh primerih več kot upravičene. Kako bo pa letos? »Dinarska nacija razred zase« Tako pišejo v italijanskih športnih dnevnikih in specializiranih revijah o Dražen Petrovič jugoslovanskih košarkarjih, ki bi naj ne imeli nobenih posebnih zaslug, razen strogo bioloških in filogenetskih predispozicij za igro med košema. Če ta teorija drži, potem je dovolj, da se sleherni jugoslovanski državljan resno loti treniranja košarke, pa bo ekonomska kriza takoj mimo. Mimo šale, morda je pri tem odigral vidno vlogo tudi splet izredno ugodnih okoliščin, vendar je dejstvo, da zvezni trener Dušan »Duda« Ivkovič razpolaga z rodom izjemno darovitih košarkarjev, ki so poleg tega šele na začetku svoje razvojne poti, vsaj glede na pomembnejša mednarodna tekmovanja. Prvi človek te selekcije je prav gotovo Dražen Petrovič, ki je svojim 24 letom navkljub od košarke dobil praktično vse (tudi v finančnem pogledu), kar bi lahko dobil. Druga »marka« v tej postavi je Vlade Divac, ki bo bržkone že letos prestopil v profesionalno NBA ligo, skupaj s klubskim tovarišem Žarkom Paspaljem, ki je trenutno najboljše krilo v Evropi. Ob njiju sta omembe vredna tudi čudovita dvojčka splitske Jugoplastike, Dino Radja in Toni Ku-koč. Tu je še izrazito obrambni center Stojko Vrankovič. Navedena šesterka predstavlja pravo ogrodje reprezentance, ki bi lahko vzpostavila »diktaturo« do začetka drugega tisočletja. Tem članom selekcije, ki bo v Zagrebu zastopala Jugoslavijo, je Ivkovič dodal še naslednje: Čutura, Primorac, Radulovič, Zdovc, Radovič in Danilo-vič (izostala sta le Jovanovič in Koma-zec). Naj navedemo, da je po šestih letih med reprezentanti spet slovenski košarkar, Jure Zdovc, in da je najmlajši igralec v tej skupini Saša Danilovič, ki je star 19 let. Ob upoštevanju dejstva, da je selektor od samega začetka »pozabil« na taka kalibra kot sta Djor-djevič in Komazec, lahko samo še enkrat potrdimo, da je prihodnost jugoslovanske košarke zaenkrat več kot rožnata. IGOR CANCIANI (Se nadaljuje) V četrtek je bil v Kulturnem domu v Boljuncu občni zbor ŠD Breg Bodočnost bo rožnata le s stvarno finančno podlago Četrtkov občni zbor športnega društva Breg, ki je bil v Kulturnem domu v Boljuncu, je potekal v stvarnem in konstruktivenem vzdušju, čeprav ni bilo direktne besede o razlogih in morebitnih kriznih situacij, zaradi katerih je bila ta skupščina prva po skoraj treh letih. Nekaj namigov je bilo v predsedniškem poročilu Sergija Pelo-ze, predvsem pa je bilo mnogo želje in stremljenja, da se stanje Brega spet prevesi v pozitivno krivuljo, katero društvo zasluži po svoji tradiciji, pomenu in važnosti v dolinski občini. Po izvolitvi predsednika občnega zbora Igorja Čuka, je podal svoje poročilo predsednik Sergij Peloza. Bil je zelo kritičen (in avtokritičen), vendar je nakazal celo vrsto prijemov in pobud, s katerimi bi se lahko društvo opomoglo in doseglo tisti nivo, ki mu pač pritiče. Potožil je, da je bilo delo večkrat prepuščeno dobri volji posameznikom, pred zaključkom sezone pa je društvo ostalo še brez blagajnika in tajnika. Od septembra naprej je društvo reševalo probleme, ki niso imeli nobene veze s športno dejavnostjo, nato pa so se vrstili sestanki, na katerih so skušali postaviti dolgoročne programe, ki bi ovrednotili najbolj popularne panoge društva, torej predvsem nogomet. Predsednik Peloza se ni poglobil v delo posameznih odsekov, temveč je obelodanil delovanje na splošno. Ugotovil je, da delo ni bilo načrtno in perspektivno, saj je bila vsa energija posvečena reševanju tekočih problemov, lan, svoj pozdrav pa so še prinesli predsednica KD F. Prešeren Nadja Švara, predstavnik ŠZ Sloge Ivan Pe' terlin in predstavnik SK Devin Luci' jan Sosič. Razprava je bila zelo stvar' na, govor pa je bi predvsem o novii1 pobudah v društvu in o rešitvi finari' čnega stanja. Po razrešnici staremu odboru društva so sledile volitve, v glavni odbor pa so bili izbrani sledeči člani: Edvin Bevk, Boris Boneta, Willy Cherrna^' Stojan Corbatti, David Čok, Igor Čuk Paolo Jez, Danilo Kocjančič, Silvestr^ Koren, Jordan Kral, Boris Lavrica, Ser gio Mauri, Stojan Mauri, Drago Ot8’ pri mladinskih ekipah pa je na splošno vladalo nezanimanje staršev. Otrok, ki se posvečajo športnim dejavnostim, je iz raznih razlogov vse manj, poleg tega pa primanjkuje usposobljenih trenerskih kadrov. Zaradi tega so bili športni dosežki na splošno povprečni ali celo slabi. Predsednik pa je pohvalil smučarski odsek, ki se je v zadnji sezoni zelo izkazal, prav tako je bil aktiven rekreacijski odsek. Naravnost dramatično je finančno stanje, ki je trenutno na ničli, vendar pa še ni denarja za sezono, ki že trka na vrata. Peloza je predlagal celo vrsto akcij, s katerimi bi si društvo zagotovilo finančni priliv (nabiranje članarin, sponsorizacije, vaški prazniki ipd.) ter apeliral na prisotne, naj aktivno sodelujejo pri delu društva. Drago Ota je spregovoril v imenu nadzornega odbora ter v stvarnem poročilu prikazal finančno stanje društva, poleg tega pa je optimistično nanizal celo vrsto prelogov, kako pač priti do prepotrebnega denarja. Sledil je pozdrav gostov. Daljša sta bila predstavnik dolinske občine Boris Mihalič in predsednik ZSŠDI Odo Ka- Viviana Jercog, Valter Gaburro, Fabl: Bandi, Marina Sancin, Igor Čorba ' Denis Salvi, Valter Coren, San y Klun, Boris Rapotec, Milan Lavri ^ Nevio Bandi, Boris Sancin, Emil P6^ ros, Florjana Pangerc, Sergij Pe‘° ej Mario Rapotec, Divna Sancin, AU9 Slavec, Ksenija Slavec, Sabina Egidij Strnad, Ivo Strnad, Mirko pancich, Andrej Šik, Zorko ^aVnj4a Tatjana Turko, Boris Žerjal, ^ragji-Žerjal, Justi Žerjal, Valter Košuta, vano Klabjan, Valter Olenik, rj, Ivančič, Igor Vodopivec, Valter ^g(g-V nadzorni odbor so bili izvoljeni ^e. go Ota, Aldo Zobec in Marino nik' odb°' Novoizvoljeni člani glavnega ^ v ra se bodo sestali na svoji PrV'a, k0 četrtek, 21. t. m„ na sedežu drus bodo iz svoje srede izvolili pre ka in ožji odbor, (dj) V organizaciji ŠD Kontovel Mednarodni mladinski košarkarski tumir Danes in jutri bo na Kontove-lu v organizaciji domačega društva tradicionalni mladinski košarkarski turnir prijateljstva za igralce letnika 1975 in mlajše. Kot je že običaj za Kontovelo-vo prireditev, bo tudi tokrat udeležba dokaj kakovostna. Nastopili bodo namreč beograjski Partizan, mariborski Branik, sežanski Kraški zidar in seveda Kontovelovo moštvo. Spored DANES, 17.6. 15.00: prijateljska tekma v mini-basketu mešanih Kontovelovih ekip 16.00: Branik MB - Kontovel 17.30: Partizan BG - Kraški zidar JUTRI, 18. 6. 9.00: finale za 3. mesto 10.30: finale za 1. mesto Sledi nagrajevanje. \y Sonja Milič in Katja Stoka z reprezentanco Novo priznanje za $K Kras ŠK Kras je včeraj razveselila vest, da je na skupne treninge za državno reprezentanco under 12 pozvana Katja Štoka. Katja bo trenirala z reprezentanco v Cesenaticu od 10. do 20. julija. In ne samo to: za trenerja te reprezentance je bila pozvana tudi Krasova predstavnica Sonja Milič, za katero je to novo priznanje v njeni že itak zelo uspešni karieri. Od 9. do 15. julija pa se bo v Kufer-steinu na Tirolskem mudila deželna namiznotemniška reprezentanca Fur-lanije-Julijske krajine. Nastopila bo na turnirju v okviru 40-letnice avstrijskega državnega olimpijskega odbora. V reprezentanci naše dežele bosta nastopili tudi mlada Krasova predstavnika Martina Ravbar in Igor Milič. Torej novo laskavo priznanje za ŠK Kras in ves naš šport. Na sliki: Sonja Milič. Pokrajinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki Spodbudni rezultati naši Ali smemo nedavno pokrajinsko pr-venstvo osnovnih šol v atletiki imeti za Prelomnico pri uvajanju atletike v naše slovenske osnovne šole? Ali bo v naših šolah in pri naših pedagogih vendarle Prodrlo spoznanje, da je prav atletika tista, ki se je najmlajšim ni potrebno učiti in naučiti, ker jim je po prirodi najbližja od vseh športov? Pedagogom slovenskih osnovnih šol, ki so na to prvenstvo pripeljali svoja številna zastopstva, gre zato vse priznanje. Med množico tekmovalcev sta s po okoli 30 mladimi atleti izstopali predvsem O. Župančič in J. Ribičič, ki sta se po številu nastopajočih uvrstili na peto mesto. Pohvaliti je potrebno seveda tudi mestne šole K. Širok, D. Kette in Grbec, od okoliških šol pa edinega zastopnika - osnovno šolo A. Sirk iz Križa. To dejstvo ostalim našim šolam ne more biti v okras! Prvenstvo je bilo nasploh zelo množično z obilo kvalitetnih rezultatov in prav za naše šole velja ugotovitev, da so se njihovi predstavniki zelo izkazali tako z uvrstitvami kot z rezultati. Naslove pokrajinskih prvakov so svojim šolam priborili: Matejka Bogateč (A. Sirk) v teku na 50 m za 1. razrede, David Bogateč (A. Sirk) na 50 m za 5. razrede in Peter Bergagna v skoku v daljino za 4. razrede. Vsi trije pokrajinski prvaki vadijo atletiko v atletski šoli AD Bor Infordata. Imenovanim pa je potrebno pridati še veliko število zelo dobrih Uvrstitev ostalih zastopnikov naših šol, katerih najboljše uvrstitve navajamo v Nadaljevanju. Deklice: v teku na 50 m za 1. razred (65 Jakmovalk) sta se poleg naše zmagovalke na zelo dobro 12. in 13. mesto uvrstili e Rosa Micol (O.Z.) oziroma Sara Cor-“atti (O. Ž.), pri 2. razredih (54) se je na 6. mesto uvrstila Jana Miličevič (J. R.), pri 3. razredih (65) so se zelo dobro uvrstile na 9 mešto Ivana Flego (K. Š.), na 10. Karin Mezgec (J. R.) in na 11. mesto Tanja Giugovaz (O. Ž.), pri 4. razredih (67) se je z 5. mestom odlično odrezala Mara Bogateč (O. Ž.), pri 5. razredih (31) pa so bile zelo dobre 9. Maša Sancin (J. R.), 10. Romina Sossi (J. R.) in 12. Tjaša Gruden (J. R.). V skoku v daljino, lučanju žogice in v štafeti 4x50 m so tekmovali samo 4. in 5. razredi. V daljini z 4. razrede je odlično 3. mesto zasedla Alja Hrvatič (Grbec), v žogici za 5. razrede sta se odlikovali z 3. mestom Micaela Faiman (O. Z.) in s 4. mestom Sonja Padovan (J. R.), pri 4. razredih pa sta 3. in 4. mesto osvojili Martina Bontempo^ (O. Ž.) oziroma Alessandra Pavlica (O. Ž.). Y štafeti za 4. razrede je O. Ž. osvojila 3. mesto. Fantje: v teku na 50 m za 2. razrede (94 tekmovalcev) se je na izredno 2. mesto uvrstil Marko Mikolj (J. R.), pri 3. razredih (58) so se izkazali s 4. mestom Sergio Fabris (K. Š.), 5. mestom Mitja Tretjak (A. S.) in s 11. Tomaž Metlika (O. Ž.), pri 5. razredih pa je po pričakovanju dominiral David Bogateč (A. S.). V skoku v daljino za 4. razrede je pokrajinski prvak postal Peter Bergagna (O. Ž.), na 3. mesto se je uvrstil David Tence (O. Ž.), na 4. mesto pa Andrea Roberti (Grbec). V lučanju žogice za 4. razrede se je na 7. mesto uvrstil Cristian Baitz (D. Z.), za 5. razrede na 7. mesto Vinko Bandelj (O. Ž.) in na 10. mesto Rado Šušteršič (O. Ž.). V obeh štafetah 4x50 m -se je osnovna šola Oton Zupančič pri 5. razredih uvrstila na 7. mesto, pri 4. razredih pa na 6. mesto. Potrebno je poudariti, da je večina tekmovalcev slovenskih osnovnih šol zasedla opazne uvrstitve, rezultati vseh pa so zelo spodbudni. (I. P.) Združena nogometna ekipa začetnikov končala prvenstvo Mladost osvojila odlično tretje mesto ‘r* -4- jiSUSi Nogometna postava začetnikov doberdobske Mladosti Nordio Gergolet odgovarja za ekipo začetnikov Mladosti, ki je sad sodelovanja med društvi Sovodnje, Juventi-na in Mladost. Ko smo ga vprašali za oceno prvenstva, nam je povedal, da so speljali zelo dobro drugi del prvenstva. Treba je namreč povedati, da so igralci izgubili le proti vodilnemu Šta-rancanu. Ekipa je konkurenčna in se lahko brez težav kosa z italijanskimi moštvi, ki so po tradiciji mnogo bolje organizirana in izkušena. Vendar bodo morali igralci še več trenirati, da bodo lahko napravili kakovostni skok. Na lestvici so slovenski nogometaši zasedli tretje mesto, kar predstavlja zelo dober rezultat. Letos je bila ekipa zelo dobro organizirana. Starši so si prevzeli tudi nalogo odbornikov in pokazali veliko več zanimanja kot v prejšnjih letih. Predvsem starši otrok, ki so prihajali izven doberdobske občine, so bili v velikem številu prisotni ob robu nogometnega igrišča. Ekipa je postala že prava družba in to je po vsej verjetnosti najbolj pozitivno glede združene ekipe. Sestavljajo jo štirje igralci, ki prihajajo iz Štan-dreža in Gorice, štiri so Sovodenjci ter 10 je Doberdobcev. Tudi sponsorizaci-ja (Trattoria al Lago) se je dobro obnesla. Vse v redu torej, kar pa zadeva prihodnje prvenstvo, se bodo društva morala še pogovoriti. Program združene ekipe namreč ni še jasen. Morda bodo sestavili dve ekipi začetnikov s tem, da ima vsako društvo svojo ekipo cicibanov. Po vsej verjetnosti bodo nekateri boljši igralci odšli drugam. Med najboljše igralce združene ekipe spada v prvi vrsti ves obrambni pas. Zadnja vrsta z obema vratarjema Paviom in Tommsijem, se je posebno izkazala. V sredini obrambe je omembe vreden »libero« Trampuš, v napadu pa sta izstopala vezni igralec Černigoj, ki je dal precej golov, in napadalec Peter Gergolet, ki je dosegel več kot 15 zadetkov in je med najboljšimi strelci prvenstva. (MJ) Športna tekmovanja za Trofejo Timperi Od 24. t.m. do 2. julija bo na Opčinah (Villaggio del Fanciullo) zanimiva športna prireditev za Trofejo Timperi z nogometnimi tekmami, mladincev, članov in žensk. Na sporedu pa bodo tudi odbojkarska srečanja mešanih ekip (žensk in moških). Tekme bodo vsak dan od 17.00 do 22.00, ob nedeljah pa zjutraj. V nedeljo v Rimu Fabio Ruzzier osvojil 11. mesto V nedeljo je bila v Rimu 40. izvedba jhednarodnega tekmovanja v hitri hoji j^oma-Castelgandolfo", na razdalji 25 Na startu se je predstavilo več kot u tekmovalcev iz 4 držav (Poljske, Jugoslavije, Švice in seveda Italije), med ^terimi je bil tudi naš atlet Fabio j^hzzier, ki brani barve kluba Centro j-^zio iz Rima. Kljub temu da je bilo v itnu v nedeljo 31 stopinj in da se je g °9a zadnjih 7 km stalno vzpenjala, 0 trije Poljaki že od začetka potegnili N držali oster ritem tja do 20 Km. Tu jt ,J.e nepričakovano močno potegnil 1 anjan Cimarrusti (FF.OO. Padova), ki teko prišel do cilja z r09’' prednosti Poljakom lerohom. ^kuzzier se je uvrstil na solidno 11. teesto, ki pa ga vseeno ne zadovoljuje, i6t)rav mu je v opravičilo dejstvo, da Llmel zadnje tedne probleme z že-tj kern, zaradi česar ni mogel trenira- n Ekipno teniško prvenstvo 1 11 III obv estila - obvestila - obvestila 11 0bvSŠDI in ^a, da bo v ponedeljek, 19. t. m., *aPn. k’ 20. t. m., urad ZSŠDI v Trstu obVe«č°NTOVEL •>eqa Ca' da bo zaključni nastop ritmič-V pfjbdseka danes, 17. t. m., ob 20.30. NeriBi ru slabega vremena bo nastop On Sen nat* kasnejši datum. skliZ®PJKARSKO DRUŠTVO BOR ^ ob ierodni °bčni zbor danes, 17. t. Nrj v *5-30 v prvem sklicanju in ob 16. 0tvhritoU?em sklicanju. Dnevni red: stVa izvolitev delovnega predsed-N pornS, et*niSko poročilo, razprava j,,,, cll°' nagrajevanje in razno. ^9ani S,IRena CAjf. ra naslednje JADRALNE TE-• *a otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta: za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in WIN-DSURF od 17. do 22. julija. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17. ure. JK ČUPA prireja 4 tečaje na jadralnih deskah za mladince in odrasle. Tečaji bodo tedenski: 12. - 17. 6., 19. - 25. 6. in 27. 6. -1. 7. ter nedeljski: 18. 6., 26. 6., 2. 7. in 9. 7. Prijave in informacije v tajništvu na društvenem sedežu ob sobotah ali po telefonu na št. 299442 od 14. do 16. ure. ŠD VESNA sklicuje jutri, 18. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu ob 10. uri. Vabljeni člani in simpatizerji. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. ŠZ GAJA priredi teniški tečaj za začetnike od 6. do 14. leta starosti. Tečaj se bo odvijal na teniških igriščih ŠZ Gaja v jutranjih urah od 19. do 30. t. m. Vpisovanje bo na teniških igriščih jutri, 16. t. m., od 16. do 18. ure (tel. 226115 ali 212988). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina sovodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. vlv ijijij: :::::::: :::::::: I V. V. 1; II »s v.w •sš S* « II li Pred kratkim je teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško priredil ekipno teniško prvenstvo, ki je odlično uspelo. Na sliki: zmagovalci (igralci društva O. Zupančič iz Štandreža) in organizatorji tega turnirja il; ::::::::: •*•*•*•*• « .v. v. SŠ4 i V.V.N .•Iv.v II: :::v& •;.v.v v. v.*: iii: v.vX* v.v.v I". j. MIZAR VOLČJA DRAGA Industrija stavbnega pohištva 65293 Volčja draga pri Novi Gorici ^7 telefon: 065/53121 ^ telex 34452 mizar yu vezana okna in balkonska vrata s pomičnimi polkni panoramske stene z večkrilnimi polkni - kvaliteten les smreke — jelke - dobra toplotna izolacija - odlična vodotesnost 'fr izkušnje mojstrov tudi v vaši prodajalni stavbnega pohištva tk J) SLOVENIJALES iAA«AA«AAA»«»iii>niiftnnnn»»»Miiiii‘........................ -— - Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG 17. junija 1989 V Teheranu bodo zgradili spomenik, ki ga bo obdajalo »sveto mesto« Imamu Homeiniju bodo posvetili največji mavzolej modeme dobe TEHERAN — Pokojnemu imamu Homeiniju bodo v Iranu posvetili impozantni mavzolej, ki ga bo obdajalo »sveto mesto«. Iranska vlada je naročila skupini arhitektov, ki bodo Italijani in Iranci, naj zgradijo mavzolej, ki bo največji na svetu. Vlada jim je sporočila, naj nikar ne skrbijo za stroške in naj se ne zmenijo za hudo krizo, ki pesti državo. Imamu se je treba oddolžiti in to tako, da bo ves svet, tudi neislamski, zijal v neverjetno čudo: Iranski arhitekt Madžid Hadži Zadeh ima že v mislih, kako bo zgledal mavzolej. Bo ogromen, s kupolo-velikan-ko, prekrito s čistim zlatom, obiskovalci pa se ne bodo mogli načuditi niti marmorju, ki bo krasil notranjost in zunanjost mavzoleja. Ni povsem jasno, kakšno mesto bodo odmerili Homeinijevim posmrtnim ostankom, zato pa bo palačo obdajalo mesto, v katerem naj bi živelo 45 tisoč ljudi. Po mnenju arhitektov in teheranske mestne uprave bodo morali stanovalci »svetega mesta« skrbeti za prenočevanje vernikov in romarjev ter za čiščenje in varstvo novega islamskega spomenika. Mestece, ki bo obdajalo mavzolej, bodo zgradili v nekem južnem teheranskem mestnem predelu, ki ga je krajevna uprava že davno pred Homeinijevo smrtjo namenila bodočemu arhitektonskemu »čudežu«. Posebna železniška proga bo povezovala mestece z mednarodnim letališčem v Savehu, ki je kakih 40 kilometrov proč od Teherana, poskrbljeno pa bo tudi za ostale morebitne prevoze, saj mislijo, da bo »sveto mesto« postalo nova Meka, ki bo imela še to prednost, da bo sorazmerno poceni. Islamski izvedenci so namreč ugotovili, da je pot v Meko draga stvar, da si je vsi verniki res ne morejo privoščiti. Tem bodo zato nudili alternativo, ki bo prav tako impozantna, čeprav versko rahlo manj pomembna. Težko je namreč primerjati Mohameda, Alahovega izvoljenca, s Homeinijem, pa čeprav je slednji bil imam in verski voditelj iranskih šiitov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je pokojni ajatulah napisal v svoji oporoki, da bodo morali njegovi nasledniki uničiti savdsko dinastijo, zato bo teheranski mavzolej najbrž tudi izraz globoke verske konkurenčnosti. Mavzolej bodo pričeli graditi jeseni, celoten načrt pa naj bi stal 8 milijard dolarjev (11.000 milijard lir). Če je vlada že tako radodarna, je povsem logično, da bo morala organizirati biznis spominčkov, ki je običajno zelo dobičkonosen. Že sedaj so na voljo Homeinijeve podobice vseh velikosti in materialov (tudi na videokasetah, da o ponatisih njegovih poezij niti ne govorimo), v kratkem pa bodo izdelali tudi primerke mavzoleja, ki mu morajo sicer še najti ime. Pravijo, da bi ga lahko imenovali Markad imam (Spomenik imamu), politiki pa se bolj ogrevajo za variante Ruh-e-islam (Islamski duh) ali Medineh nau (Nova Medina). Zsa Zsa za svoje pravice Gospa Gabor ima dokaze, da je bil policist, ki ga je oklofutala, kar surov z njo. Zaradi zapadlega vozniškega dovoljenja je bila namreč deležna tratma-na, ki ga običajno namenjajo nevarnim subjektom (Telefoto AP) Tankistka na položaju V sestavi izraelskih vojaških enot na zasedenih arabskih ozemljih so tudi ženske. Služenje vojaškega roka je obvezno za vsa samska dekleta, vpoklica pa so dekleta lahko oproščena tudi zaradi verskih razlogov (AP) Ameriško sodstvo rado omejuje zakone o človekovih pravicah WASHINGTON — Temnopolta bančna uradnica Bren-da Patterson je izgubila pravdo, s katero je zahtevala spoštovanja najosnovnejših človekovih pravic. Direktor banke, kjer je zaposlena, jo je stalno zmerjal in opozarjal, da je pač znano, da črnci delajo slabše in počasneje od drugih delavcev. Poleg tega pa je Pattersonova večkrat pometala tla kot pa stala pred bančnim okencem, zato je tako krivično ravnanje prijavila sodišču, v upanju, da bo direktor vendarle spremenil odnos do nje. Upanje črnopolte uradnice pa je kmalu usahnilo: ameriško izvršno sodišče je primer obravnavalo na podlagi zakona iz leta 1866, ki zagotavlja vsem ameriškim državljanom pravico do dela in enakopravno ravnanje. Ta zakon pa je sodni zbor tolmačil na svojevrsten način; noben člen sicer obširnega zakonskega besedila namreč ne predvideva, da sodstvo in pristojne oblasti lahko posežejo v primeru, ko zakon ni spoštovan. Sodni zbor je tako odločil, da Pattersonova nima prav, oziroma da ni vzroka za pritožbo. Razsodba je izzvala veliko ogorčenje, še zlasti, ker se je z njo strinjalo le pet sodnikov od devetih. Med prvimi so tudi trije novi sodniki, ki jih je imenoval bivši predsednik Reagan, proti pa sg volili trije najstarejši sodniki, ki so tik pred upokojitvijo. Žal ni prvič, ko ameriški sodniki na svojevrsten način tolmačijo zakone. To pot pa so kratkomalo spregledali aneks iz leta 1976, ki omogoča širšo interpretacijo prvotnega zakonskega besedila. Samo v zadnjih mesecih je najvišji ameriški sodni organ izrekel pet restriktivnih razsodb in vse so se nanašale na spoštovanje človekovega dostojnastva. Ugledni časopisi, ki so take dogodke doslej precej milo komentirali, pa so se ob primeru Brende Patter- ' son temeljiteje razpisali. Številni ugledni člankarji so si i med drugim edini, da ameriško sodstvo vse bolj teži k desnici in da postaja že kar preveč reakcionarno in konserva- i tivno. K temu pa treba pripisati še, da sta se pred primerom I Patterson kar dve tretjini senata izrekli proti restriktivnim interpretacijam zakona iz leta 1866. Očitno zeva med teorijo in prakso velik prepad. Mafijska umora v Reggiu Calabrii REGGIO CALABRIA — Četrtkov umor bratov Giuseppa in Demetria Venture v Reggiu Ca-labria je treba po mnenju preiskovalcev pripisati nasprotjem, ki so prišla na dan med mafijskimi tolpami za prevlado v mestu. Policisti so v noči na petek opravili številne hišne preiskave in preverili alibije mnogih sumljivih oseb, še posebej pa preverjajo odgovore šestih oseb, za katere sumijo, da bi bile lahko vpletene v zločin. Med preiskavami so preiskovalci našli tudi motor, ki so ga morilci uporabili, da so se približali fiatu 127, v katerem sta bila brata Ventura. Po mnenju policistov je bil tarča napada Giuseppe Ventura, »boter« ndranghete v Vincu. Ljubosumje vzrok za tri umore PALERMO — Palermska policija je prepričana, da je že rešila skrivnostni dvojni umor v palermskem rajonu Brancaccio. Tam je namreč v sredo zvečer nekdo zažgal avto, v katerem sta bili trupli 53-letnega Vincenza Bona in 30-letnega' N' Cho Anon Bonija, po rodu s Slonokoščene obale. Preiskovalci so včeraj priprli 37-letnega Antonina Pittarresija in ga obtožili, da je Bona in Bonija ubil zaradi ljubosumja, ker naj bi bil namreč prepričan, da je Afričan ljubimec njegove žene. Toda Pittarresi naj bi po trditvah policistov ubil tudi svojega delodajalca, katerega je sumil, da prikriva ljubezensko razmerje njegove žene z Bonijem. Prašičje srce preprečilo smrt LONDON — Zdravniki v bolnišnici Killingbeck v Leedsu so uporabili del prašičjega srca, da so lahko rešili življenje šest tednov staremu dojenčku Luke Yo-ungu. Do operacije je prišlo že pred štirimi meseci, fantku pa se zdravniki zaradi izredno hude sr čne okvare dajali le 0,5 odstotne možnosti preživetja. Toda z operacijo so Lukeu rešili življenje in kirurg Duncan Walker, ki je vodil operacijo, je pred dvema tednom3 za Lukea že podpisal odpustni Hs' tek iz bolnišnice. Fantek je imel od rojstva velik0 luknjo v srcu in bil tudi brez aorte. Kirurg je popolnoma rekonstruiral srce s pomočjo tkiva nekega drugega otroka in prašičjega srca. Neposredna prodaja od proizvajalca do polrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - re^e. rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut prag3 ' jn novke - kranjske klobase - vse vrste kuhani surovih salam »UkE INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 SoS-Se Telex: «3: grandi marche avtobus:23-m-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. Za popevko poletja 1989 Recept organizatorjev ]e že preizkušen: osnovne sestavine so poletno vzdušju, lahkotnost, avtorska glasba, mladost nastopajočih in uglednost gostov, rezultat je lestival v Saint Vincentu, ki se bo začel nocoj z nastopom priljubljenih italijanskih kantavtorjev in gosta Paula Mc Cartneyja (na sliki). Začetni in zaključni večer nam bo neposredno prenašala RAI 1, druge večere bo povezovala nekakšna nočna črta, ki nam bo vsak dan v poznih urah na RAI 1 posredovala utrinke tega glasbenega praznika. Festival nam bo poklonil popevko poletja, vseskozi pa nas bodo spremljali Fabrizio Frizzi, Heather Parisi in Giancarlo Magalli. M film_____________________________ sobota 20.30 RAI 2 La barca e piena (dram.) nedelja 14.20 RAI 1 A gualcuno piace caldo (kom.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno torek 20.30 Canale 5 Mosguito Coast (dram.) torek 22.50 Rete 4 La ballata di Gable Hogue (vest.) sreda 14.30 RAI 1 Shangai Express (pust.) sreda 20.30 RAI 3 La guerra del fuoco (fant.) četrtek 23.30 Rete 4 Viva la vita (kom.) petek 20.30 RAI 3 L'assoluzione (dram.) petek 22.20 Rete 4 Signori il delitto e servito (krim.) glasba sobota 10.55 RAI 3 Koncert z dir. Tabachnikom sobota 20.30 RAI 1 Festival v Saint Vincentu nedelja 23.00 Rete 4 Koncert v milanski Scali četrtek 22.05 TMC S skupino Simple Minds šport nedelja 13.50 TMC in TV-Kp Nogomet: Danska-Brazilija nedelja 17.15 TMC, 17.50 RAI 2, 18.00 TV-Kp Avtomobilizem Fl: VN Kanade torek 20.00 RAI 3, TV-Kp in TMC Košarka: Italija-SZ torek 21.30 TV-Kp Košarka: Jugoslavija-Grčija sreda 21.00 TV-Kp 22.35 TMC Košarka: Italija-Španija četrtek 15.50 TV-Kp, RAI 3 in TMC Košarka: Nizozemska-Italija četrtek 21.00 TV-Kp Košarka: SZ-Španija ali nedelja 17.20, 19.15, 20.30 RAI 1 Popoldne in večer UNICEF petek 1.45 RAI 1 Izstrelitev rakete Ariane ■ ITALIJANSKE TV MREŽE 8.30 Tečaj francoščine 9.00 Dok.: Francoske dežele 9.30 Nanizanka: Julien Fontanes magistralo - I nervi a pezzi 11.00 Film: Frontiere selvagge (pust., ZDA 1947, r. Ray Enright, i. Ran-dolph Scott, Anna Jeffrey), vmes (11.55) dnevnik 12.30 Medicinska rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 14.00 Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Športna sobota 17.00 Otroška oddaja: Speciale Estate - II sabato dello Zecchino 18.00 Dnevnik in loterija 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Glasbeni variete: Saint Vincent estate '89 (vodijo Heather Parisi, Giancarlo Magalli in Fabrizio Frizzi) 23.00 Dnevnik - posebnosti 0.10 Nočni dnevnik 0.20 Film: Follie di Flollywood (kom., ZDA 1938, r. G. Marshall, i. Adolphe Menjou, Vera Zorina) RAI 2__________________________ 8.00 Aktualno: Week end 9.00 Dokumentarec: Targuinia - Et-ruščani pripovedujejo 9.45 Medicinska rubrika: Trentatre 9.55 Filmska matineja: Naso di cuoio (dram., Fr. 1952, r. Y. Allegret, i. Jean Marais, Mariella Lotti) 11.30 Nan.: Maggiordomo per signora 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Šport, vreme in loterija 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - O priseljencih 15.00 Turistična oddaja: Viaggiando 16.00 Izobraž. oddaja: L'iconografia del bambino nelbarte 16.30 Glas. oddaja: Matia Bazar - Melo 17.35 Plavanje - play off 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Debata na temo Vojni dnevi in film La barca e piena (dram., Švica 1982, r. Markuš Imhoof, i. Tina Engel, Hans Diehl, Martin Walz), vmes (22.20) dnevnik 23.40 Šport: jahanje RAI 3_________________________ 10.55 Koncert z dirigentom Michelom Tabachnikom, solist Roberto Fabbriciani (Castiglioni - Cava-tina per ottavino e orchestra, Ravel - La Valse) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji (ž) 15.00 Bezbol: pokal prvakov 15.30 Tenis: turnir Grand Prix (iz Bologne) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi Lha visto? 20.00 Video pisma: Spett.le RAI 20.30 Dokumentarni niz: Orizzonti lontani - Avstralija, Velika puščava (4. del) 21.30 Variete: Čari amici vicini e lontani... (vodi Renzo Arbore) 23.25 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Variete: Blob. Di tutto di piu 0.30 Video fragmenti: Black and blue 1.00 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE Daljna obzorja na puščavnatih tleh Avstralije Nocoj bo na RAI 3 na sporedu %e šesta oddaja iz Arborejevega ciklusa Čari amici vicini e lontani. Se pred tem pa si bodo ljubitelji dobrih dokumentarnih filmov lahko ogledali četrti del niza Orizzonti lontani. Ob 20.30 bo tako na vrsti še nov prispevek Johna Vanden-belda o Avstraliji: tokrat bo središče pozornosti notranji del te celine. Tu se nahajajo najbolj puščavnati predeli, ki so taki le na videz, saj se pod njimi razpreda mreža podzemskih vodnih tokov. • ZASEBNE TV' PO CANALE 5____________ 8.30 Nanizanka: Una fami-glia americana 9.30 Šport: golf 10.30 Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Film: Sensualita (dram., It. 1951, r. elemente Fracassi, i. Amedeo Nazzari, Ele-onora Rossi Drago) 17.30 Nanizanka: Laverne e Shirley 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Odiensmania (vodijo Gianfranco D'-Angelo, Ezio Greggio, Lorella Cuccarini in Sabrina Salerno) 22.30 Variete: Speciale top model - najlepše manekenke tekmujejo za naslovne strani) 23.20 Šport: boks 0.20 Nanizanki: Baretta, 1.20 Mannix RETE 4_______________ 8.10 Nanizanki: Lou Grant, 9.00 Switch 10.00 Film: Pia dei Tolomei (dram., It. 1940, r. Eso-do Patrelli, i. Germana Paolieri, Nino Cris-man) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 15.30 Film: Colpo di scena a Cactus Creek (kom., ZDA 1949, r. Charles Lamont, i. Donald O'-Connor, Gale Storm) 17.30 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 18.30 General Hospital 19.30 Tednik: Sedem dni v svetu 20.00 Dentro la notizia 20.30 Film: Le radici del cie-lo (pust., ZDA 1958, r. John Huston, i. Trevor Howard, Juliette Gre-co, Orson Welles) 23.00 Iz parlamenta 23.45 Deželni tednik 23.55 Film^El Cochecito (kom., Šp. 1960, r. Mar-co Ferreri, i. Jose Is-bert, Pedro Porcel) 1.35 Nanizanka: Vegas ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Coraggio... fatti ammazzare (krim., ZDA 1983, r. Clint Eas-twood, i. Clint Eastwo-gd, Sondra Locke) 22.45 Šport: Wrestling 23.30 Film: Frankenstein '90 (kom., ZDA, r. Alain Jessua, i. Ged Marlon, Herma Vos) 1.20 Nanizanka: Star Trek ODEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.00 Nan.:Lespie 10.15 Aktualno: II Leonardo 10.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Vesti: Odeon News 14.00 Rubrika: Forza Italia 15.30 Film: Barnum il re del circo (dram., ZDA 1986, r. Lee Philips, i. Burt Lancaster, Hanna Schygulla) 17.30 Otroški variete: Sugar 19.30 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Film: Bruce Lee contro la setta dei serpenti (pust., Hong Kong 1983, r. Wu Chia Ciun, i. Bruce Lee, Chiou Tan-Wei) 22.30 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 23.30 Športne vesti: Top mo-tori 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC_______________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Risanke: Snack 13.00 Dnevnik in vesti 13.10 Športna oddaja: Šport Show 16.45 Film: I fratelli senza paura (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Stewart Granger) 18.30 Oddaja o turizmu 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il terzo giorno (dram., ZDA 1965, r. Jack Smight, i. George Peppard, Elizabeth Ashley) 22.40 Film: Sessualita (kom., ZDA 1962, r. George Cuckor, i. Jane Fonda, Shelley Winters, Ef-remZimbalist jr.) TELEFRIULI__________ 11.30 Glasbena rubrika: Voglia di mušica 12.30 Rubrika o motorjih 12.55 Dnevnik 13.15 Rubrike: Home trai-lers, Šport club, Zdravstvo danes 15.00 Musič box 17.45 Nad.: Fregoli 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Aktualno: Ekonomija in politika 20.30 Film 22.30 Proza 0.45 Dnevnik, dražba, nato informativna oddaja News dal mondo TELE 4______________ I SLOVENSKE MREŽE V Z A R I $ C U RTV Ljubljana 1_______________| 16.05 Video strani 16.15 Poletna noč: nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa (pon. zadnjega dela) 17.10 Tednik (pon.) 18.05 Poročila 18.10 Spored za otroke in mlade: lutkovna serija Robin in Rozi -Imena (pon. 2. dela), 18.20 nanizanka Bendji (2. del), 18.45 Tisoč idej za naravoslovce - Kamenine ih fosili (1. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Tik pred zdajci (krim., ZDA 1975, r. Stuart Rosenberg, i. Paul Newman, Joanne Wood-ward, Tony Franciosa) 22.20 Dnevnik 22.35 Poletna noč, vmes nadaljevanka Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 1. del) in nanizanka Samo bedaki in konji (2. del) | RTV Koper_________________________ 13.30 Rubrika: Sottocanestro 14.30 Košarka NBA Today (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Dokumentarec: Čampo base 16.30 Nogomet: Švedska-Brazilija 18.15 Športna oddaja: Juke box (pon.) 18.50 TVD Novice 19.00 Dok.: Čampo base (pon.) 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Sportime 20.30 Mednarodni nogomet 22.15 TVD Novice 22.25 Sportime, 22.40 Šport spektakel RTV Ljubljana 2________________ 15.00 Jugoslavija, dober dan 15.30 Otroška predstava 16.30 Športno popoldne: finale jug. pokala v atletiki; kolesarska dirka po Jugoslaviji; rokomet, Ju-goslavija-Italija; EP v košarki (ž) 19.30 Dnevnik 20.15 Evropski videogrami 20.55 Dnevnik 21.00 Otroški festival (iz Šibenika) 22.00 Glasbeni večer, 23.30 Šport 23.50 Kulturna oddaja: Slike časa ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 S tekmovanja Seghizzi '88: mešani zbor Bath Camerata iz Btha-Avona; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 Problemi sodobne družbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Otožni, veseli in zli norci (bere Anton Petje); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Sobotna matineja; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radijski portret in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14:30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba,- 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Pošiljam ti razglednice; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko,- 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. 8: FILMI NA MALEM EKRANU Bleščeča zvezda petim križem navzlic Naslov ni bil ravno v skladu s sedanjim letnim časom, najbrž pa je prav zato še bolj »ogrel« občinstvo in kritiko. Občinstvo je nagradilo koreografa in izvajalce z dolgim, toplim aplavzom, kritiki pa so se pohvalno razpisali o Plašču, ki ga je danskemu koreografu Flemingu Flindiju navdihnila istoimenska Gogoljeva povest. Največjo pohvalo pa si je zaslužil ON, Rudolf Nurejev, ki petim križem navzlic še vedno blešči kot svetla zvezda na nebu mednarodne baletne scene. Mladost je norost, pravijo, zrela leta pa naj bi bila sinonim razsodnosti. In tako je Nurejev razsodno ocenil svoje sposobnosti in svoje meje: nekdanji »baletni stroj«, ki je spajal tehniko z gibčnostjo, moč z neut-rudnostjo, je tokrat izkoristil predvsem svojo preizkušeno tehniko, mimiko in interpretativne sposobnosti in podal lik, ki je bil posrečena mešanica Gogoljevega Aka-kija Akakijeviča ter Chaplina »Sodobnih časov«, ter je prevzel občinstvo zlasti, ko je prikazal šibkosti plašnega uradnika. Z Nurejevom pa so k uspehu baletne prereditve prispevali tudi ostali izvajalci: plesalci skupine Maggiodanza, ki je tako napredovala, da ni več pastorka umetniških ansamblov florentinskega festivala, koreograf Fleming Flindi in scenograf ter kostumograf Beni Montresor. LA BARCA E’ PIENA — Das Boot ist voli — Čoln je poln, Švica 1980. V soboto, 17. junija, ob 20.30, na RAI 2. Dramatični film. Med drugo svetovno vojno skupina Židov pribeži v Švico z upanjem, da jim bo nevtralna dežela dala zatočišče. Zdi se pa, da status Žida ni zadosten razlog za nujno zaščito, kajti švicarske oblasti sprejemajo (iz oportunizma) le nekatere kategorije nacističnih preganjancev: politične begunce, dezerterje, idr. Z izjemo otrok v spremstvu staršev in starejših Židov, hočejo zato izročitivse ostale nacističnim preganjalcem. Nemški Švicar Markuš Imhoof je pogumno načel mit nadvse humanitarne Švice, edine svobodne oaze sredi podivjane Evrope, ki naj bi vedno in dosledno ščitila vse žrtve Hitlerjevega režima. Zato je njegov film dvignil mnogo prahu in bil tarča številnih polemik v domovini in izven nje. Vsekakor je dobil nominacijo za oskarja in nagrado Rene Clair. VIDEO NOTES Oddaja: „ ':8......:..- ..i__ Postaja:_______________ Ura:___________________ V________________________J ITALIJANSKE TV M REZE RAI 1________________________ 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere (vodita Paolo Valenti in Maria Gio-vanna Elmi) 14.00 Športne vesti 14.20 Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy Wilder, i. Tony Curtis, Marilyn Monroe) 16.20 Nanizanka: Sapore di gloria -Un motivo per correre 17.20 Popoldne UNICEF: Za milijardo otrok (vodi Maria Teresa Ruta) 17.50 Športne vesti 17.55 Popoldne UNICEF (2. del) 18.50 Športne vesti: 90. minuta 19.15 Popoldne UNICEF (3. del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Gala večer UNICEF (vodi Elisa-betta Gardini) 22.15 Posebna oddaja o evropskih volitvah, vmes Športna nedelja in Nočni dnevnik RAI 2________________________ 10.30 Aktualno: Video week-end - Filmi na domu 11.00 Film: La jungla dei temerari (vestern, ZDA 1955, r. Allan Dwan, i. John Payne, Rhonda Fleming, Ronald Reagan, Coleen Gray) 12.30 Posebna oddaja: Najboljši odlomki rubrike o estetiki in zdravju (vodi Rosanna Lamber-tucci) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo) 15.15 Film: II sergente York (dram., ZDA 1941, r. Howard Hawks, i. Garry Cooper, Walter Brennan) 17.45 Šport: 45. minuta 17.50 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (prenos iz Montreala) 19.50 Vremenska napoved 19.55 Nogometno prvenstvo A lige 20.45 Dnevnik nocoj 21.20 Šport: Domenica sprint 22.00 Posebna oddaja o evropskih volitvah RAI 3________________________ 11.30 Glasbeni variete: Dancemania '88 (vodi Carlo de’ Siena) 12.20 Film: Terza liceo (kom., It. 1954, r. Luciano Emmer, i. Isabella Redi, Giulia Rubini, Giovanna Turi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Karting - italijansko prvenstvo (prenos iz Magioneja) 14.40 Tenis: Turnir Grand Prix (iz Bologne) 16.40 Filmske novosti 16.45 Variete: Va' pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nogometno prvenstvo B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? - po sledi izginulih oseb (vodita Donatella Raffai in Paolo Guzzanti, urednik Adriano Catani) 22.45 Posebna oddaja o evropskih volitvah (s sodelovanjem mednarodnih strokovnjakov in italijanskih humoristov, vodi Italo Moretti) Neposredno iz Montreala dirka za VN Kanade Pozornost navdušenih tv gledalcev, ki radi sledijo športnim dogodkom na malem ekranu, bo danes med drugim privabila avtomobilska dirka Fl za VN Kanade. Zadnje je bilo na vrsti srečanje v Phoenixu, kjer se je Ayrton Senna (na sliki) moral predčasno odreči zaželenemu cilju. Dirko pa je zmagovito zaključil njegov ekipni vrt-snik Alain Prost. VN Kanade bodo neposredno iz Montreala prenašale TMC (ob 17.15), RAI 2 (ob 17.50) in seveda TV-Kp (ob 18. uri). ■ ZASEBNE TV POST A J E CANALE 5____________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanka: Webster 11.30 Aktualno: Le 7 bellez-ze 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Film: La conguistatri-ce (kom., ZDA 1951, r. Michael Gordon, i. Su-san Hay worth) 16.00 Nanizanki: 16.00 Fox, 17.00 Loveboat 19.00 Kviza: La mota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album 20.30 Film: I guattro delLoca selvaggia (pust, VB 1978, r. Andrew McLaglen, i. Richard Burton, Roger Moore) 23.10 Aktualno: Italija sprašuje 23.55 Šport: golf 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.55Mannix RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Piane-ta Big Bang 10.30 Nanizanka: Mississip-Pi 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Nanizanki: Longstre-et, 13.15 Arabesgue 14.15 Filmski tednik: Ciak 15.00 Nan.: Katie & Allie 15.30 Film: La furia umana (krim., ZDA 1949, r. Ra-oul Walsh, i. James Cagney, Virginia Mayo) 17.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock 18.30 Film: Igloo uno, opera-zione Delgado (pust., ZDA 1967, r. Laslo Be-nedek, i. Lloyd Brid-ges, Nico Minardos) 20.30 Film: La moglie del prete (kom., It. 1970, r. Dino Risi, i. Marcello Mastroianni, Sofia Loren) 22.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.00 Koncert orkestra milanske Scale (solist Salvatore Accardo, dir. Myunq Whun Chi-ung) 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanka: Boomer cane intelligente 11.00 Dokumentarna oddaja: Jonathan 12.00 Rubrika: Nessundor-ma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: II guardiano della felicita (kom., ZDA-SZ 1976, r. George Cu-kor, i. Elizabeth Tay-lor, Ava Gardner) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur Su-perstar, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Trisitors 22.00 Nanizanka: Tutti per uno 22.30 Rubrika: Nessundor-ma 23.15 Film: II magliaro a ca-vallo (vestern, ZDA 1971, r. Paul Bogart, i. James Garner, Lou Gossett) 1.15 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La sto-ria di Maria 15.30 Film: Una donna due amori (kom., ZDA 1979, r. Delbert Mann, i. Lee Remick) 17.30 Variete: Sugar estate, vmes film 20.000 leghe sotto i mari (anim., Jap. 1969, r. Kimio Vabuki) 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Safari rosso san-gue (pust., ZDA 1987, r. Tara Moore, i. Lucy Guteridge, John Rhys-davies) 22.30 Film: Un tipo con una faccia strana ti cerca per ucciderti (dram., It. 1974, r. Tullio De Mic-heli.i. Christopher Mitchum) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC_________________ 10.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Alkttualno: A tutfoggi 13.20 Dok.: In caduta libera 13.50 Nogomet: Danska- Brazilija (iz Kdeben-havna) 15.50 Variete na ledu z Dance Ice Company 17.15 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (iz Montreala) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: II magnifico cor-nuto (kom., It. 1964, r. Antonio Pietrangeli, i. Claudia Cardinale, Ugo Tognazzi) 23.30 Dokumentarec: Piane-ta azzurro TELEFRIULI__________ 10.30 Dokumentarec o obrtnikih 11.00 Glasbena oddaja 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Nanizanka: Delitti in una stanza chiusa 16.00 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 17.00 Glas. odd.: Sei corde 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Prega il morto, ammazza il vivo (vestern, r. Jospeh Warren, i. Klaus Kinski) 22.30 Nan.: Riuscira la nos-tra carovanaa... 23.00 Šport 1.30 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________ 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, nato nad. Nevarni zaliv (pon. 4. dela) 9.45 Šentviški pevski tabor '89 9.55 Nad.: Boljše življenje (2. del) 10.40 Šentviški pevski tabor '89 10.50 Glasbena oddaja: Oktet Lip Bled 11.25 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 12.25 Šentviški pevski tabor '89 14.45 Šentviški pevski tabor '89 14.55 Zabavna prireditev: Marjanca 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 2. del) 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Na Zahod! (kom., ZDA 1940, r. Edward Buzzell, i. Gro-ucho, Chico in Harpo Mara) 18.20 Show mora biti 19.00 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nad.: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Miodrag Karad-žič, r. Živko Nikolič, i. Drago Milovič, Ljiljana Krstič) 21.35 Zdravo, vmes dnevnik RTV Koper____________________ 11.00 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel (v studiu Cesare Cadeo in Franco Ligas), vmes 13.55 nogometni pokal treh narodnosti Danska-Brazilija (iz K5-benhavna), 18.00 avtomobilizem F1 - VN Kanade (neposredni prenos iz Montreala) 20.30 Športna rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (posnetki iz Montreala) RTV Ljubljana 2______________ 10.00 Danes za jutri in nad. Odpisani 13.00 Športno popoldne 18.00 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (prenos iz Montreala) 19.30 Dnevnik 20.05 Dok. oddaja: Ptice na Kosovu -Od ljudske pesmi do baleta 20.35 Lovorika YU v rokometu 21.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 Športni pregled • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel - Beli vitez (Lučka Peterlin-Susič); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob 200-letnici francoske revolucije: Leto 1789 v Parizu; 14.55 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in intervjuji, zanimivosti; 17.30-19.00 Športni pregled; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12^30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni dogodki; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. I I FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Nekateri so za vroče A OUALCUNO PIACE CALDO — Some Like It Hot, ZDA 1959 Režija: Billy Wilder □ Scenarij: B. Wil-der in I.A.L. Diamond □ Fotografija: Charles Lang jr. □ Scenografija: Ted Haworth □ Montaža: Arthur Schmidt □ Glasba: Adolph Deutsch □ Igrajo: Mari-lyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon, George1 Raft, Pat CVBrien, Joe E. Brown. V nedeljo, 18. 6., ob 14.20, na RAI 1. Filmska komedija. Saksofonist Tony Curtis in kontrabasist Jack Lemmon sta po naključju priča zloglasnemu pokolu sv. Valentina, zato ju gangsterji hočejo za vsako ceno likvidirati. Naša junaka pa se domiselno izogneta gangsterjevim brzostrelkam: preoblečeta se v »brhki« dekleti in se pridružita potujočemu ženskemu orkestru, v katerem poje čudovita Marilyn Monroe. Zaradi njune preobleke nastane kopica komičnih situacij in zmešnjav. Režiser B. Wil-der je res prefinjeno ironičen in mojstrski v slikanju »nemogočih« ljubezni med Cur-tisom v ženski varianti in eksplozivno Mariin ter med nališpanim Lemmonom in priletnim miljarderjem J. E. Brownom. Toda zaplet dobi nor ritem, ko se orkester znajde sredi gangsterskega shoda v Miamiju, na katerem je prisoten tudi mandator pokola sv. Valentina... S še vedno žuborečo komedijo štarta na RAI 1 poletni ciklus ameriških in italijanskih klasičnih del Ci-nema Italia-USA - Divi a confronto, ki ponuja vsak dan zanimivo primerjavo znanih in manj znanih produkcij, ki so nastale v »tovarnah sanj« Cinecitta in Hollywood. II LA FURIA UMANA — White Heat, ZDA 1950. V nedeljo, 18. junija, ob 15.30, na Rete 4. Filmska detektivka. Domiselni in vztrajni policaj Edmund O Brien se pretvarja in izdaja za gangsterja, da se lahko vključi v tolpo, ki jo vodi nevaren in psihično neuravnovešen kriminalec James Cagney. S svojim nepozabnim, trdim in zbadljivim nasmeškom igralec podaja značilen lik zločinca, ki svoje obsesije in travme v sprošča izbruhih agresivnosti in krutosti. Cagney uprizarja v Wal-shovem klasičnem filmu neizprosnega "angela zla ", ki je bolestnonavezan na priletno mater in ga zaradi tega lepa žena Virginia Mayo vara. Zato se on bolestno maščuje in znaša svoje sovraštvo nad nedolžnimi žrtvami. Policaj O Bri-en skuša to preprečiti... Cagney, ki je podobno vlogo odigral že v Wellmanovem Javnem sovražniku iz 1931, je je v tem filmu lik pokvarjenega gangsterja nadgradil in obogatil s presunljivo psihološko karakterizacijo. č \ VIDEO NOTES Oddaja:............. Postaja:.............. Ura:__________________ V_______________________J TALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Posebna oddaja o evropskih volitvah 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik- flash 12.05 Nanizanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole (1. del) 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Film: Messalina (zgod., It. 1951, r. Carmine Gallone, i. Maria Fe-lix, Memo Benassi) 16.15 Zanimivosti: Action now 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.40. Biblijsko branje (8. odd.) 18.10 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Sturges, i. Clint Eastwood, Robert Duvall) 22.00 Festival v Saint Vincentu 22.50 Dnevnik in Filmske novosti 23.05 Reportaža: Raid Peking-Pariz 24.00 Dnevnik - danes v parlamentu 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica | RAI 2____________________________ 7.00 Oddaja o evropskih volitvah 9.00 Film: Giuseppe Verdi (biog., It. 1945, r. Raffaello Matarazzo) 11.00 Oddaja o evropskih volitvah 11.30 Oddaja o protestantizmu 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik in vreme 13.50 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik, nato Lepa Italija 15.15 Nan.: Lassie, nato risanka 16.05 Dokumentarec: Animali del sole 16.35 Dnevnik - flash 16.40 Film: Cimitero senza croci (vestern, Fr. 1968, r. Robert Hossein, i. Michelle Mercier, Lee Burton) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.35 Raziskava: Tisoč in ena Italija 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.15 Dnevnik 23.40 Film: Follia d'amore (dram., ZDA 1985, r. Robert Altman, i. Sam Shepard, Kim Basinger) RAI 3________________________ 13.30 Ženska kolesarska dirka po Itali- 14.00 Deželne vesti 14.30 Posebna oddaja o evropskih volitev in rezultati 15.00 Film: Ti ho visto uccidere (krim., ZDA 1954, r. Roy Rowland, i. Barbara Stanwyck, Georges Sanders) 16.20 Nogomet Under 16 (iz Firenc) 17.30 Dok. oddaja: Geo Reprint 18.15 Nanizanka: Vita da strega - L'a-varizia di Darrin 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualno: lo confesso - Parole segrete in TV 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Zadnji teden za skrivne izpovedi Italijanov Ta teden se zaključi tudi niz /o confesso, v katerem je Enza Sampo (na sliki) na RAI 3 prisluhnila izpovedovanju mnogih oseb. Oddajo so že prekrstili v »laično spovednico«, naj zanimivejše zgodbe pa so zbrali v istoimensko knjigo. Oddaja je že na samem začetku sprožila polemike, predvsem zaradi »neprimernosti argumentov«. Nasprotnega mnenja je bila večina tv gledalcev, saj so nekatere oddaje priklenile pred mali ekran več kot dva milijona gledalcev. ZASEBNE TV POSTAJE - CANALE5______________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: Love Boat, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Bertoldo, Bertol-dino e Cacasenno (kom., It.984, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tog-nazzi, Alberto Sordi) 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannbc RETE 4_______________ 7.40 Nanizanki: Lou Grant, 8.30Switch 9.30 Film: Processo e morte di Socrate (dram., It. 1940, r. Corrado D Erri-co, i. Rossano Brazzi, Ermete Zacconi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: Adorabile infe-dele (dram., ZDA 1959, r. Henry King, i. Gre-gory Pečk, Deborah Kerr) 23.00 Aktualno: Po evropskih volitvah 0.15 Film: Josepha (kom., Fr. 1981, r. Christopher Frank, i. Miou Miou, Claude Brasseur) 2.00 Nanizanka: Vegas ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Footlose (glas., ZDA 1983, r. Herbert Ross, i. Kevin Bacon, i Lori Singer) 22.35 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.35 Brothers 0.05 Filmska rubrika: Premiere 0.10 Nanizanke: Taxy, 0.40 Giudice di notte, 1.10 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risanke 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Zona pericolosa 2 (krim., ZDA 1987, r. Geoffrey Bowers, i. Ja-son Williams, Robert Random) 22.30 Film: Colpo letale (dram., ZDA 1987, r. Bert Deling, i. Scott Burgess, Rosemary Paul) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC________________ 11.00 Nanizanka: Daniel Bo-one 12.00 Nadaljevanka: Appesi aunfilo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 TV film: Ernie Kovacs - tra una rissa e 1'altra (kom., ZDA 1984, r. La-mont Johnson, i. Jeff Goldblum) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti 23.00 Šport: Off-shore TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 12.30 Kronika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Giorno per giorno 20.00 Športna rubrika 21.15 Nanizanka: Justice 22.30 Dokumentarec o Avstraliji 23.30 Dnevnik 0.30 Vesti: News TELE 4______________ * ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Zrcalo tedna, nato Naš utrip 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Polž (12. oddaja), nato Tisoč idej za naravoslovce (2. del) 19.20 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Samohodec (E. Wer-din, r. Egon Werdin, i. Gerd Sil-berbauer, Patricia Litten, Sigi Schwientek, Michael Hanne-mann, prevod in priredba Stanko Jarc) 21.05 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.45 Dnevnik 22.00 Poletna noč, vmes nad. Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 2. del) in humoristična serija Alo, Alo 1.05 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box (pon.) 14.00 Košarka NBA (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: košarka NCAA, St. John's-St. Louis (finale), ameriški nogomet NCAA, Caroline State-Michigan 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Mednarodni nogomet 22.15 TVD Novice 22.25 Avtomobilizem Fl: VN Kanade (posnetki) 24.00 Nočni boks RTV Ljubljana 2________________ 17.45 Reportaža: Po brezkončnosti sveta - Azija (8. del) 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Aktualno: Po sledeh napredka 21.05 Svet na zaslonu 21.45 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Pandorina skrinjica, 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer; 15.21 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00^ Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Super-pass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Bernsteinov Debussy Že ob napovedi se je mnogim zdel bi-nom Bernstein-Debussy tako zelo privlačen in neobičajen, da je ob zaključnem abonmajskem koncertu Simfoničnega orkestra S. Cecilia dvorana kar prekipevala. Leonard Bernstein je znan predvsem kot vrhunski interpret velikih klasikov, kot sta Beethoven in Bach, ali sodobnih glasbenih mojstrov. Debussyja pa vsesplošno dirigirajo pretežno evropski dirigenti. Rimsko občinstvo je torej naravnost obnemelo (tudi zato, ker je koncert v živo snemala Deutsche Grammophonl), ko je že priletni Bernstein brezhibno in domala strastno vodil simfonike po čistih impresionističnih umetninah pariškega skladatelja. Ameriški dirigent se je odločno postavil na čelo orkestra in že z začetnimi gibi dokazal svojo nesporno karizmatičnost. Dirigiral je kot v nekakšni ekstazi vse do končnega izbruha občinstva, ki mu je brez premora navdušeno ploskalo dolgih dvajset minut. Po dveh ponovitvah tega koncerta, s katerim je prejšnji torek končala abonmajska sezona S. Cecilie, bo Bernstein kot dirigent istoimenskega orkestra v kratkem spet nastopil v Rimu. Tokrat bo koncertni repertoar obsegal četrto Simfonijo Čajkovskega. Že konec junija se bo z rimskimi simfoniki podal na turnejo po ZRN. Za prihodnje leto so v načrtu še nastopi v štirih evropskih prestolnicah, leta 1991 pa še ne-wyorški koncert ob 100-letnici Carnegie Hall: vse to dokazuje Bernsteinovo vrhunsko kakovost, obenem tudi mednarodni ugled Simfoničnega orkestra S. Cecilia. FOLLIA D'AMORE — Fool for Love — Noro zaljubljena, ZDA 1985. V ponedeljek, 19. junija, ob 23.40, na RAI 2. Dramatični film. Ameriški dramatik, igralec in scenarist Sam Shepard je znan pri nas predvsem po scenariju Wendersovega kultnega filma Pariš Texas. Po uspehu tega filma se je tudi režiser Robert Altman odločil za filmski prevod Shepardovega teksta in je pri tem hotel za protagonista prav postavnega komediografa in igralca. Tako je zgradil sugestivno in nasilno psihodramo, pravzaprav nekakšno gledališko mizansceno, ki jo je obogatil z nekaj surrealističnimi flash-back vložki. Klavrna ljubezenska zgodba se odigra v enem samem prostoru, v samotnem parkirišču stanovanjskih sredi puščave, kamor pride samotni kavboj Sam Shepard, njen "nevedni" polbrat po svojo nekdanjo ljubezen, šarmantno in strastno Kirn Bassinger. VIDEO NOTES Oddaja: _____|........:. Postaja:_.___:_________ Ura:____________________ \_________________________' ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio -Giovani pompiere 14.30 Film: Caterina di Russia (zgod., It. 1963, r. Umberto Lenzi, i. Hildegarde Neff) 16.15 Zanimivosti: Action now 16.45 Risanke: Richie Rich 17.15 Mladinska oddaja: Big! 18.05 Danes v parlamentu 18.10 30 let naše zgodovine (vodi Paolo Frajese) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.20 Festival v Saint Vincentu 22.10 Dnevnik 22.20 Film: Prova d innocenza (krim., VB 1984, r. Desmond Davis, i. Donald Sutherland, Faye Duna-way, Sarah Miles) 24.00 Dnevnik - danes v parlamentu 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 12.00 Nanizanka: Sgadriglia Top Sec-ret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Dnevnik, nato Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.20 Iz parlamenta, nato dnevnik 16.30 Film: Come rubammo la bomba atomica (kom., It. 1967, r. Lucio Fulci, i. Franchi, Ingrassia) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Amarti a New York (kom., ZDA 1980, r. C. Weill, i. Jill Cla-uburgh, Michael Douglas) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Politična tribuna 23.15 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.50 Dnevnik in Filmske novosti 0.20 Film: Accattone (dram., It. 1962, r. Pier Paolo Pasolini, i. Franco Citti, Silvana Corsini) 13.30 Ženska kolesarska dirka po Itali- 14.00 Deželne vesti 14.30 Video box 15.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 15.30 Bezbol - pokal prvakov 16.00 Ameriški nogomet (povzetki) 16.45 Off-shore (iz Porta Cerva) 17.00 Atletika (iz Catanie) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.25 EP v košarki: SZ-Italija (prenos iz Zagreba) 21.00 Aktualno: II martedi di Paolo Hendel 21.05 Variete: La tv delle ragazze 22.05 Aktualno: lo conlesso - parole segrete in TV 22.35 Dnevnik - večerne vesti 22.40 Aktualno: Etica e informazione (vodi Enzo Biagi) 23.25 Variete: Blob. Di tutto di piu 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Začenja se poletje italijanske popevke Le pičlih nekaj dni po festivalu v Saint Vincentu se začenja še druga poletna popevkarska manifestacija. Gre za Festivalbar '89, ki se bo vil skozi vse poletne mesece in se bo zaključil 11. in 12. septembra s koncertom v Veroni. Nocojšnji otvoritveni večer v Neaplju bo prav tako kot večino ostalih oddajala zasebna tv mreža Italia 1 (ob 20.30). Voditelj 26. izvedbe Festivalbara je Gerrv Scotti (na sliki), gostje pa bodo seveda predstavniki sveta lahke glasbe. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: Love Boat, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Mosguito Coast (dram., ZDA 1986, r. Peter Weir, i. Harrison Ford, Helene Mirren) 22.45 Aktualno: Mysfest - s festivala skrivnosti 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Filmska rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannix RETE 4______________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.40 Switch 9.40 Film: Tre per una rapi-na (dram., It. 1964, r. Gianni Bongioanni, i. Barbara Steele, Christian Doerne) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Nevada Smith (vestern, ZDA 1966, r. Henry Hathaway, r. Steve McQueen, Arthur Kennedy) 22.50 Film:: La ballata di Cable Hogue (vestern, ZDA 1970, r. Sam Pec-kinpah, i. Jason Ro-bards, Stella Stevens) 1.05 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Glasbena oddaja: fes-tivalb,ar (vodi Gerry Scotti) 22.30 Nanizanki: Starsky e Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Filmska rubrika: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Un cadavere di troppo (krim., Fr. 1973, r. Etienne Perier, i. Michel Serrault, Lea Massari) 22.30 Film: Inseminoid - un tempo nel futuro (fant., ZDA 1981, r. Norman Warren, i. Judy Gee-son) 24.30 Nanizanka: Night Heat TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Appesi aunfilo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 TV Film: L'arpia (dram., ZDA 1971, r. Gerald Seth Sindell, i. Hugh 0'Brian, Elizabeth Ashley) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 EP v košarki: Italija-SZ (iz Zagreba) 22.00 Aktualno: A come Eros 22.40 Vesti: TMC nocoj 22.55 Rubrika o motorjih 23.30 šport TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika: Tutti in pista nel sesto continente 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec: I mi-steri del mondo 20.30 Športne vesti 21.30 Nanizanka: Il ritorno del Santo ji. del) 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato vesti TELE 4______________ SLOV^MSKE W\RE2E RTV Ljubljana 1 13 [ RTV Koper 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Mik-rosporija 18.25 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarale - Čarobna pobarvanka (8. oddaja), nato kratki film Pisani svet - Derbi 19.00 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Trgovci s sanjami (po romanu H. Robbinsa, r. Vincent Sherman, 4. in zadnji del) 21.00 Aktualno: Omizje 22.40 Dnevnik in vreme 23.00 Poletna noč, vmes nadaljevanka Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 3. del) in nanizanka Nenavadne zgodbe (3. del) 2.00 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.00 Mednarodni nogomet 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: hokej NHL, Calgary-Montreal 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 EP v košarki: Italija-SZ (prenos iz Zagreba) 21.30 EP v košarki: Jugoslavija-Grčija (iz Zagreba) 23.00 TVD Novice 23.10 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.40 Nočni boks RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Oddaja TV Beograd 19.00 EP v košarki (iz Zagreba) 19.25 EP v košarki: Italija-SZ (prenos iz Zagreba), vmes (20.15) Žarišče 21.00 Žrebanje lota 21.05 EP v košarki (iz Zagreba) 21.25 EP v košarki: Jugoslavija-Grčija (iz Zagreba) ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Ko študent na raj-žo gre; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer; 15.21 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov: Srečko Kosovel - Pisma domačim; 18.45 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za ...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno: 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Evrobasket; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Mike D’Antoni Eden najstarejših košarkarjev na evropskem prvenstvu v Zagrebu je verjetno Američan italijanskega porekla Mike D'-Antoni, ki igra za azzurre. D’Antoni je namreč star kar 38 let in je šele letos, ko je FIBA dovolila tudi »oriundom«, da nastopijo na EP, oblekel dres italijanske državne reprezentance. Dejstvo, da se je italijanski zvezni trener Alessandro Gamba odločil za tega veterana in da je pustil doma mladega Nanda Gentileja, je v italijanskih košarkarskih krogih sprožilo val ostrih polemik, ki bodo še hujše, če bo italijanska reprezentanca v Zagrebu ostala brez kolajne. D’Antoni ima največ zaslug za zmage milanskega društva. Od leta 1977, ko je po izkušnjah v prvenstvu NBA, prišel v Italijo, je osvojil kar pet državnih naslovov, štiri mednarodne in dva italijanska pokala. O njem slavni komentator TV Koper-Ca-podistria in bivši trener milanskega društva Dan Peterson pravi: »Z njim na igrišču je celo trener odveč. Mike je namreč taktično tako podkovan, da v hipu razume vse spremembe v igri in ustrezno ukrepa.« Nedvomno laskava ocena o igralcu, ki je veliko dal v svoji zelo bogati karieri. O tem pričajo tudi lovorike, ki jih je v teh letih osvojil. Zvezni trener močno zaupa temu veteranu. In verjetno bi si D'Antoni to zaupanje pred leti tudi povsem zaslužil. Žalostno pa bi bilo, da bi bil njegov nastop le poslednja nagrada za sicer briljantno kariero. Žalostno pa zato, ker je tako izostal mlad talent iz Caserte, to je Nando Gentile. ACCATTONE — Berač, Italija 1962. V torek, 20. junija, ob 0.20, na RAI 2. Dramatični film. Torkov klub na 2. mreži RAI ponuja pozno zvečer malo mojstrovino, ki je pomenljivo poglavje v zgodovini italijanskega filma. Gre za filmski debut literata Pier Paola Pasolinija, ki se je s svojim bogato razčlenjenim filmskim opusom izkazal ko t_ eden naj občutljivejših in svojskih ustvarjalcev povojnega italijanskega filma. Že v tem delu, v katerem Pasolini povzema snov in like iz svoje literature (Una vita violenta, Ragazzi di vita), je nakazano bistvo njegovega filmskega iskanja in poetike. Tako banalno vsakdanja in vendar pretresljiva življenjska kronika tipičnega junaka rimskega predmestja prikazuje s spoštljivim dostojanstvom in ljubeznijo avtentično podobo pozabljenih in izobčencev sodobnih velemest. Z" \ VIDEO NOTES Oddaja: ........... - Postaja:_______________- Ura:___________________1 V________________________S ITALIJANSKE TV MREŽ I RAI 1 10.20 11.55 12.05 12.30 13.30 14.00 14.30 15.15 16.20 17.15 18.05 18.10 19.05 19.40 20.30 21.20 22.45 23.15 23.20 0.20 Obletnica finančnih stražnikov Vreme in dnevnik Nadaljevanka: Santa Barbara Nan.: Creature grandi e piccole Dnevnik - Tri minute Nanizanka: Stazione di servizio Film: Shanghai express (dram., ZDA 1932, r. Josef Von Stern-berg, i. Marlene Dietrich) Zanimivosti: Action Now Koncert godbe na pihala finančnih stražnikov Mladinska oddaja: Big! Danes v parlamentu 30 let naše zgodovine Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik TV film: La signora in gialllo (r. Seymur Robbie, i. Angela Lans-bury, Nancy Grahn) Variete: Cera una volta... io Renato Rascel, nato dnevnik Festival v Saint Vincentu Filmske novosti EP v košarki: Italija-Španija (iz Zagreba), nato dnevnik Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2 ~) 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik, nato Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.05 Film: Una pištola che canta (vestern, ZDA 1954, r. Ray Nazzaro, i. George Montgomery) 17.10 Iz parlamenta 17.20 Aktualno: L'ago della bilancia, nato dnevnik 18.05 TV igra: II sicario 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: Mixer Olocausto - II dolore e la memoria 22.15 Dnevnik nocoj 22.25 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.00 Nočni dnevnik 23.25 Nova obzorja: Incredibile - Čarovništvo 0.25 Film: La cappanina (kom., ZDA 1957, r. Mark Robson, i. Ava Gardner) RAI 3_______________________ 13.30 Ženska kolesarska dirka po Itlai- 14.00 Deželne vesti 14.30 Film: Cose deTaltro mondo (kom., It. 1939, r. Nunzio Mala-somma, i. Amedeo Nazzari) 16.00 Video box 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Atletika (iz Catanie) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi la visto? 20.00 Variete: Blob: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mario Giusti) 20.30 Film: La guerra del fuoco (pust, Fr.-Kan. 1981, r. Jean Jacgues Annaud, i. Everett McGill, Rae Dawn Chong) 22.10 Aktualno: Io confesso 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Dokumentarec: La campagna del Belgio 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti ■v Šestdeset let uspešnih gledaliških korakov Cera una volta io... Renato Rascel - že sam naslov je dovolj zgovoren, da lahko iz njega razberemo glavnega junaka novega večernega niza, ki se začenja nocoj, ob 20.30, na RAI 1. Gre pravzaprav za obujanje šestdeset let dolge gledališke poti, ki jo je Renato Rascel (na sliki v vlogi nekaterih komičnih likov) uspešno prehodil v domala vseh gledaliških žanrih: od kabareta in komičnega varieteja do glasbene komedije in resne gledališke predstave. ■ ZASEBNE TV POSTAJE 8.30 Nanizanka: Una fami-glia americana 9.30 Nanizanka: Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: Love Boat, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: II Bounty (pust., VB 1984, r. Roger Do-naldson, i. Mel Gibson, Anthony Hopkins) 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.30 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanki: Baretta, 1.35 Mannix RETE 4______________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.40 Switch 9.40 Film: Silenzio, si gira! (kom., It. 1943, r. Carlo Campogagliani, i. Ma-riella Lotti, Rossano Brazzi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: La strana coppia (kom., ZDA 1968, r. Gene Saks, i. Jack Lemmon, VValter Mat-thau) 22.30 Film: Nebbie (krim., ZDA 1945, r. Curtis Bernhardt, i. Hum-phrey Bogart, Alexis Smith) 0.15 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise, 22.30 Starsky & Hutch 23.30 Rubrika o ribolovu 24.00 Filmska rubrika: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Operazione Oze-rov (pust., VB 1970, r. Val Guest-Roy Ward Baker, i. Roger Moore, Tony Curtis) 22.30 Film: Delitto all undi-cesimo parallelo (krim., VB 1977, r. Don Boyd, i. Judy Bowker, John Hurt) 24.00 Nanizanka: Night Heat _____TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Appesi aun filo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 TV film: Jimmy e An-drea (dram., ZDA 1980, r. Guy Green, i. Alex Karras, Madge Sinclair) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.25 Nogomet: prijateljska tekma Švica-Brazilija (prenos iz Basla) 22.20 Vesti: News 22.35 EP v košarki: Italija-Španija (iz Zagreba) 24.00 Šport TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Rubrike: Il salotto di Franca, 12.30 Deželna rubrika, 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec: I mis-teri del mondo 20.30 Nanizanka: Justice 21.30 Glasbena oddaja: Sei corde 22.30 Morski športi 23.00 Nadaljevanka: Delitti in una stanza chiusa 24.00 Dnevnik, nato dražba 2.00 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MRElE ■ RTV Ljubljana 1_______________| 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja Slovenci v zamejstvu 18.40 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Tri predice (po narodni pravljici), nato lutkovna serija Robin in Rozi - Puščice (3. odd.) 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus kanadskega filma: Pre-metenka (dram., Kan. 1987, r. Francis M$nkiewicz, i. Marie Tifo, Charlotte Laurier, Germai-ne Honde, Roger Lebel) 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Poletna noč, vmes nadaljevanki Mala uboga bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 4. del) in Hooperman (3. del) 1.25 Video strani | RTV Koper__________________________ 13.00 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 EP V košarki: Italija-SZ (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: bezbol MLB Royals-Texas Rangers in rugby Walles-VB 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - 21.00 EP v košarki: Italija-Španija (neposredni prenos iz Zagreba) 22.30 TVD Novice 22.40 Nogomet: prijateljska tekma, Švica-Brazilija (posnetki) RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Iz studia Maribor 18.45 EP v košarki: Jugoslavija-Bolga-rija (prenos iz Zagreba) 20.30 Žarišče 21.00 EP v košarki: Italija-Španija 22.50 Svet poroča 0.05 Opera: Cavalleria rusticana (Mascagni) RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Tekmovanje Se-ghizzi; 13.20 Glasba po željah, Na go-riškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer (4. del); 15.22 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi_ in glasba; 18.00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 1,2.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo... ; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 14.00 Evrobasket; 19.00 Glasba po željah, vmes Evrobasket; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU PCOSCA TEPHK || i Guns’n’Roses APPETITE EOR DESTRUCTION Metalci Guns'n'roses so kar čez noč zasloveli po vsem svetu. Res je sicer, da so glasbeni mediji dobro (pod)plačani, uspeh skupine pa je le od sile. Heavy metal je popularen, kot še nikdar, toda tokrat ni vse jasno. Fantje so si izbrali najboljšega ma-nagerja in potrošili ves denar za promocijo novega albuma. V glasbenem in kompozicijskem ustroju skupina pa še zdaleč ne dosega ravni, ki ji jo pripisujejo nekatere svetovno znane glasbene revije. Pesmi so solidno odigrane, pravilno in intonančno odpete, kitare in bobni so agresivni. Takih skupin je nešteto, a malokatera je doživela tak uspeh, kot so ga bili deležni Gunsn1-Roses. Skratka to je običajen metal band, ki ne slovi po originalnosti, kot so svoje-časno sloveli Van Halen. W Axl Rose - klaviature in glavni vokal, Slash - akustična kitara, Izzy Stradlin' - električna kitara, glas, Duff »Rose« McKagan - bas, glas in Števen Adler - bobni, so kljub temu dobra in homogena skupina, slavo pa so dosegli prehitro in lahko se zgodi, da jo bodo prav tako hitro tudi izgubili... Pesmi v albumu so: Welcome To The Jungle, It's So Easy, Nightrain, Out To Get Me, Mr. Brownstone, Paradise City, My Michelle, Think About You, Sweet Child 0'Mine, You're Crazy, Anything Goes, Pocket Oueen. LA GUERRA DEL FUOCO — La guerre de feu — Vojna za ogenj, Francija V sredo, 21. junija, ob 20.30, na RAI 3. Fantastični film. Francoz Jean-Jacgues Annaud je nedvomno režiser velikopoteznih in nevsakdanjih filmskih podvigov. Njegov najbolj uveljavljen film je npr. zahtevna in dovršena ekranizacija Ecovega bestselerja Ime rože. Toda pred in po tem delu je Annaud realiziral še druga dva ekstravagantna in odzivna filma: pričujoči 'skok" v prazgodovino, ki sugestivno prikazuje pradavni boj prvih predstavnikov rodu Homo sapiensa za "osvojitev" ognja; in pa lansko uspešnico, ekološko pravljico Medved, ki podoživlja naravo iz "nečloveške" živalske perspektive. Vojna za ogenj na dokaj spektakularen in prepričljiv način obnavlja otroško dobo človeka; čeprav so nekateri (posebni) efekti in maska tu pa tam karikirani in pretirani, je splošno vzdušje še kako privlačno in slikovito! / ^ VIDEO NOTES Oddaja:...„ Postaja: ..... Ura:___________________ v________________________J ITALIJANSKE TV MR E Z E I RAI 1 11.55 Vreme in Dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio -II grande assassino 14.30 Film: Musiča per signora (glas., ZDA 1937, r. John Blystone, i. Joan Fontaine) 15.50 Zanimivosti: Action Now 16.20 Aktualno: Primissima 17.15 Mladinska oddaja: Big! 18.10 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Kviz: Lascia o raddoppia 22.30 Dnevnik 22.40 Festival v Saint Vincentuu 23.10 Film: Les italiens (kom., It. 1988, r. Umberto Silva, i. Cecilia Daz-zi, Alberto Di Stasio, Marcello Modugno) 0.35 Dnevnik - danes v parlamentu 0.50 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (ured. Gigi Marzullo) RAI 2 11.55 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik, nato Lepa Italija 15.15 Naniznaka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.05 Dokumentarec: Animali del sole 16.35 Dnevnik - flash • 16.40 Film: Segretaria tuttofare (kom., ZDA 1949, r. Lloyd Bacon, i. Wil-liam Holden) 18.05 TV Igra: II sicario 18.30 Večerni šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: La baionetta di Mira-beau (zgod., Fr.-It. 1988, r. Claude Faraldo, i. Bernard-Pierre Do-nadieu, Jean-Pierra Cassel) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Variete: Improvvisando '89 22.55 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.30 Nočni dnevnik, nato filmi 24.00 Film: Šansone e Dalila (zgod., ZDA 1949, r. Cecil De Mille, i. Hedy Lamarr, Victor Mature) RAI 3________________________ 13.30 ženska kolesarska dirka po Itali- 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Telestoria -Mediteran 15.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 15.55 EP v košarki: Nizozemska-Italija (prenos iz Zagreba) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo Re-print 18.15 Nanizanka: Vita da strega - La strega infuriata 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi Pha visto? 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Tedenski pregled aktualnosti: Samarcanda 23.00 Dnevnik nocoj 23.05 Aktualno: lo confesso - Parole segrete in TV 23.35 Variete: Blob. Di tutto di pili 23.55 Rubrika: Filmske novosti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dokumentarna oddaja: pred 20 leti Vrata se zapirajo tudi za četrtkov tednik Na tretji državni televizijski mreži se nocoj zaključuje četrtkov aktualno-informativni tednik Samarcanda. Glavna voditelja sta bila Michele Santoro in Giovanni Mantovani (oba na sliki). Zaključna oddaja (od 20.30 do približno 23. ure) bo obenem tudi priložnost za nekakšen obračun opravljenega dela. V studiu pa bodo med drugim prisotni nekateri izmed najzanimiveiših in pomembnejših gostov, ki so sodelovali v posameznih oddajah letošnjega niza Samarcanda. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: Love Boat, 16.00 Webster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Nanizanka: Top Secret 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 1.00 Rubrika: Premiere 1.05 Nanizanki: Baretta, 2.00 Mannix RETE 4______________ 8.05 Nanizanki: Lou Grant, 8.55 Switch 9.55 Film: La leggenda di Genoveffa (pust., It. 1962, r. Arthur Rabe-nalt, i. Rossano Brazzi, Anne Vernon) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Nanizanke: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: Un borghese pic-colo piccolo (dram., It. 1977, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi, Shelley Winters) 22.50 Filmski tednik: Ciak 23.35 Film: Viva la vita (kom., Fr. 1984, r. Claude Lelouch, i. Charlot-te Rampling, Michel Piccoli) 1.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Har-castle and McCor-mick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Philadelphia Ex-periment (fant., ZDA 1984, r. Stewart Raffil, i. Michael Pare, Nancy Allen) 22.30 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2.del) in risanke 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Appuntamento con 1'assassino (krim., Fr. 1975, r. Gerard Pi-res, i. Catherine Dene-uve, Jean-Louis Trin-tignant) 22.30 Film: Gli adoratori della morte (srh., Meh. 1987, r. Juan Ibanez, i. Boris Karloff, Charles Eat) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Appesi aunfilo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Lobo 15.55 EP v košarki: Italija- Nizozemska (prenos iz Zagreba) 17.30 Dokumentarec: Natura amica 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Onde cerebrali (dram., ZDA 1982, r. Ulli Lommell, i. Keir Dullea, Tony Curtis) 22.05 Glasbena oddaja: Sim-ple Minds 23.00 Aktualno: TMC nocoj 23.15 Morski športi 23.45 Šport TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Trentatre 14.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nadaljevanka: Boss (1. del) 21.30 Dokumentarec o Avstraliji 22.30 Nan.: Riuscira la nos-tra carovana di eroi a 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE LA R E 2 E _____RTV Ljubljana 1_______________| 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Aktualna oddaja: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (3. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Denar (po romanu Emilea Zolaja, r. Jacques Ro-uffio, i. Claude Brasseur, Miou Miou, Anna Galiena, Michel Galabru, 2. del) 21.30 Tednik 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Poletna noč, vmes nadaljevanka Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Farrah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy, 5. del) in nanizanka Leteči cirkus Montyja Pythona (3. del) 1.40 Video strani | RTV Koper__________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box (pon.) 14.00 Nogomet: prijateljska tekma Švica-Brazilija (pon.) 15.50 EP v košarki: Nizozemska-Italija (prenos iz Zagreba) 17.30 Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 21.00 EP v košarki: SZ-Španija 22.30 TVD Novice 22.40 Sportime magazine: jadranje 22.50 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.20 Nočni boks 24.00 Dok.: Čampo base (pon.) RTV Ljubljana 2________________ 18.45 EP v košarki 18.55 EP v košarki: Francija-Jugosla-vija (prenos) 20.30 Žarišče 21.00 EP v košarki: SZ-Španija 22.45 Oči kritike 23.15 Alpe-Jadran ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 S tekmovanja pevskih zborov Seghizzi; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer (5. del); 15.21 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: zbori Marija Kogoja; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.00 Evrobasket iz Zagreba; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Evrobasket; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU UN BORGHESE PICCOLO PICCOLO — Mali, mali meščan, Italija 1977. V četrtek, 22. junija, ob 20.30, na Rete 4. Dramatični film. Režiser Mario Monicelli in igralec Alberto Sordi sta med najvidnejšimi protagonisti italijanske filmske komedije. To sta izpričala v številnih filmih in vlogah, toda v njunem komično popularnem opusu ne manjka tudi resnih odtenkov in dramatičnih ali celo tragičnih osvetlitev italijanskega vsakdanjika (pomislimo le na njun skupen tragikomični opis Velike vojne). Zato ni naključno, da sta skupaj realizirala tudi ta boleč prikaz Italije 70-ih let. Sordi z velikim občutkom podajaneutolažljivega "malega malega" uradnika, ki mu roparji naključno ubijejo edinega sina. Njegova žena Shelley Winter skoro ponori od žalosti in ohromi, sam Sordi pa odloči, da bo neizprosno maščeval sinovo smrt... Ne glede na vprašljivo poanto tega dela, je treba priznati, da je Sordijev lik užaloščenega očeta enkraten. Z K \ \sl\ \ N Iz romantike v srhljivko Sprva je pomislila na nežno moževo gesto. V hipu pa se je romantični doživljal spremenil v srhljivko kot v najboljših filmih tega žanra. Po hrbtenici se niso »sprehajali« ljubeči moževi prsti pač pa... podgana. Protagonist resnične srhljivke je mlada Dianne Fossati, prizorišče pa filmska dvorana mesteca Fort Leuerdale v Floridi. Dianne se je z možem odločila za filmsko predstavo in v dvorani se je zasanjano zazrla v platno. Ljubezenska zgodba jo je tako prevzela, da ni podvomila, ko je na hrbtu začutila rahel dotik: romantična zgodba je očitno prevzela tudi moža. Razneženost pa je bila le trenutna, saj je Dianne v hipu ugotovila, kdo jo v resnici »boža«. Pretresena je skočila pokonci in presunljivo zakričala, podgana pa se ni dala ugnati zlepa. Nesrečnico je pošteno opraskala po obrazu, preden je popustila in spet smuknila v svoj brlog. Dianne Fossati se sedaj pravda z lastnikom kinodvorane, ker hoče odškodnino zaradi »psihične in fizične travme«. Zdravstveni inšpektorji so ob pregledu dvoranu tudi zasledili sledove neljubkih živali. Lastnik pa se punta, češ da v kinu ni nikoli opazil miši. Zlobni jeziki pa pravijo, da je možakar iz previdnosti že sprejel nekaj ukrepov: odslovil je reditelje in jih nadomestil z veliko primernejšimi... mucami. \ VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: Ura: V J M H E £ E m fcmis lllllllllliilllll ■ 1 ■S1 Q RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nad.: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Film: Riso amaro (dram., It. 1949, r. Giuseppe de Santis, i. Silvana Mangano, Vittorio Gassman) 16.15 Zanimivosti: Action Now 16.45 Risanka: Richie Rich 17.15 Mladinska oddaja: Big! 18.05 Danes v parlamentu 18.10 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Milady (pust., Panama-Šp. 1975, r. Richard Lester, i. Oliver Reed, Raguel Welch) 22.10 Dnevnik 22.20 Festival v Saint Vincentu 23.00 Nočni rock 23.45 Dnevnik - danes v parlamentu 24.00 Film: Lo sceriffo scalzo (kom., ZDA 1962, r. Gordon Douglas, i. Elvis Presley) 1.45 Izstrelitev rakete Ariane (prenos iz Gujane in komentar iz studia) 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Dnevnik - flash 16.25 Film: Boeing boeing (kom., ZDA 1965, r. John Rich, i. Tony Cur-tis, Jerry Lewis) 18.05 Tv igra: II sicario 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason - L'in-ventore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: Aboccaperta 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Posebna oddaja TG 2 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Film: La conferenza del Wann-see (zdog., ZRN 1984, r. Heinz Schirk, i. Robert Atzorn, Friedrich Beckhaus, Gerd Bbckmann) 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis - Turnir Grand Prix (prenos iz Barija) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo Rep-rint 18.15 Nanizanka: Vita da strega - Sa-manta e ammalata 18.45 Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi 1'ha visto? - dodatni podatki o izginulih osebah (vodi Donatella Raffai) 20.00 Variete: Blob. Di tutto di pili 20.30 Film: L'assoluzione (dram., ZDA 1981, r. Ulu Grosbard, i. Robert De Niro, Robert Duvall) 22.15 Aktualno: lo confesso - Parole segrete in TV 22.45 Dnevnik nocoj 22.50 Petkov boks: De Marco-Iniama (za italijanski naslov v supervvel-ter kategoriji) 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti McCartneyjeve pesmi in spor za ime Beatlesov Nočni rock nam spet obeta zanimivosti. Glavni junak nocojšnjega glasbenega sporeda (ob 23. uri na RAI 1) bo Paul McCartney, bivši bas kitarist slavnih Beatlesov, po razpustu skupine pa uspešen samostojni ustvarjalec. Med drugim bo McCartnev predstavil nekaj pesmi s svoje zadnje LP plošče Flowers In The Dirt, zanimiv trenu-nocojšnje oddaje pa bo nedvomno poročanje o nenavadnem spo-med preživelimi Beatles! za pravico uporabe imena skupine. tek ru LU UJ Q_ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una lami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Nanizanke: Love Boat, 16.00 VVebster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.0011 gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: II principe az-zurro 22.35 Aktualnosti: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.45 Mannix RETE 4______________ 8.00 Nanizanki: Lou Grant, 8.50Switch 9.50 Film: II tesoro della fo-resta pietrificata (pust., It. 1965, r. Em-mimmo Salvi, i. Gordon Mitchell, Ivo Pa-yer) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart, Janet Le-igh) 22.20 Film: Signori, il delitto e servito (krim., ZDA 1985, r. Jonathan Lynn, i. Eileen Brenann, Tim Curry) 0.25 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Il lupo di mare (kom., It. 1987, r. Maurizio Lucidi, i. Andrea Roncato, Kara Donati) 22.25 Nanizanka: Starsky e Hutch 23.25 Šport: Grand Prix 0.35 Filmska rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Taxi, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risan-kc 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Savage week end (srh., ZDA 1983, r. Claude Pushkin, i. Cristopher Allport, James Doerr) 22.30 Šport: Forzaltalia 24.00 Nanizanka: Night Heat _____TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Daniel Bo-one 12.00 Nadaljevanka: Appesi a un filo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 Film: Amore sotto i tetti (kom., ZDA 1948, r. George Seaton, i. Je-anne Crain, William Holden) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il ritorno di Martin Guerre (dram., Fr. 1981, r. Daniel Vigne, i. Gerard Depardieu) 22.30 Nogometne vesti 23.10 Vesti: News 23.25 Nogometne vesti TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Italijanske kronike 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 La dama De Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Boss 21.30 Tednik: Tigi 7 22.30 Rubrika: Motor news 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 0.30 Vesti: News TELE 4______________ RTV Ljubljana 1 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Nevarni zaliv (5. del) 18.40 Gorska folklora: Norveška 18.55 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Naše akcije 20.15 Dok. serija: V hribih se dela dan - Kontrasti na Vršiču (6. del) 20.55 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 3. del) 21.40 Štirje elementi - Voda 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Uboga mala bogatašinja (6. in zadnji del) 24.00 Film: Težki časi (dram., ZDA 1975, r. Walter Hill, i. Charles Bronson, James Coburn, Jill Ire-land) 1.15 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 EP v košarki: Nizozemska-Italija 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: hokej NHL Calgary-Montreal, bezbol MLB Kansas City-Texas Rangers, košarka NCAA St. Louis-St. John's 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Atletika (ZDA, SZ, VB in ZRN) 22.30 TVD Novice 22.40 Rubrika: Sottocanestro 23.30 Nočni boks RTV Ljubljana 2_______________ 17.50 TV kavarna (pon.) 18.50 Oktet Lip Bled (pon.) 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Skupščinska kronika 20.55 Mali koncert: Duo 21.25 En avtor, en film 21.55 Hanžekovičev memorial v atletiki (posnetki) ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno pesništvo; 12.40 Tekmovanje pevskih zborov Seghizzi; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer (6. del); 15.24 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski^ nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Silva Štingla ; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorki dnevnik, Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.00 Evrobasket iz Zagreba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU VAODK TA V\ 1 P Sola za goslarje Čeprav Stradivarijev ugled odlično kljubuje času, sodobnost ni posebno naklonjena goslarskemu poklicu, lahko bi nas celo zavedlo in bi rekli, da je doba goslarjev (izdelovalcev in godcev) mimo. Seveda zveni drugače, ko se pogovarjamo o znanih violinistih, a to je vprašanje slave. V glasbeni šoli Artitalia pa očitno mislijo drugače. Ob podpori pokrajine Rim so v občini Artena ustanovili šolo-laboratorij za izdelovalce gosli. Za začetek bodo na dvoletni tečaj sprejeli le 45 učencev med 15. in 25. letom starosti, ki jih bodo razdelili v tri razrede. Načrt je manj enostaven, kot se lahko zdi na prvi pogled. Predvideva namreč tudi nasad javorov in jelk, ki naj bi nudili les za izdelovanje glasbil. V začetku se bodo posvetili samo violinam, nato še violam, violončelom in drugim sorodnim godalom, vendar se nameravajo lotiti kasneje tudi klavicembalov, harf in celo klavirjev. Načrt, ki ga bodo začeli uresničevati septembra, torej ob samem začetku šolskega leta, si je zamislil Mario Grandinetti, ki je tudi ustanovitelj šole Artitalia. Ob laboratoriju bi se morala razširiti tudi glasbena šola, ki naj bi nudila slušateljem možnost izpopolnjevanja. Verjetno bodo kmalu ustanovili mladinski simfonični orkester, ki bo seveda igral na inštrumente »domače« izdelave. Načrt bo podprla tudi bogata koncertna sezona, za obiskovalce pa bo predstavljala še posebno atrakcijo stalna prodajna razstava. RISO AMARO — Grenak riž, Italija 1949. V petek, 23. junija, ob 14.30, na RAI 1. Dramatični film. Režiser Giuseppe De Santis, ki je bil skupaj z Rossellini-jem, De Sico, idr. med protagonisti italijanskega filmskega neorealizma, se je uveljavil v Italiji in po svetu prav s tem naslovom. Kot ostali je tudi on hotel prikazati »resnično« podobo takratne Italije, pri tem pa si ni izmislil posebnih avtorskih postopkov, v slogu Rossellinija ali De Sice, pač pa je skušal preoblikovati strukturo klasičnega hollywoodskega zapleta in jo prirediti na italijansko okolje. Zato je npr. uokviril socialni problem težkega življenja pobirateljic riža v konvencionalno melodramsko zgodbo. Glavni akterji tako zastavljenega, ljubezenskega kvadrata so naivna lepotica Silvana Mangano in njen zaročenec Vallo-ne, in nepošten par ljubimcev Vittorio Gassman in Doris Dowling. Ob usodni "zamenjavi" parov se zvrsti veriga tragičnih posledic. VIDEO NOTES Oddaja: : ______!___ Postaja:_______________ Ura: __________________ V________________________y Niti tokrat se Antonello Venditti, predstavnik vrhunskega italijanskega kantavtor-stva, ni izneveril svojim občudovalcem. Navdušil pa je prav vseh deset tisoč gledalcev, ki so se prejšnjo soboto zbrali v Milanu. Vendittijev koncert je bil popoln, tudi v premišljenem ravnotežju med starimi uspešnicami in novimi melodijami, nabit je bil z običajnim patosom, s katerim rimski kantavtor obda sleherno svojo pesem. In v resnici so njegove pesmi prave glasbene izpovedi, kot bi se vanje prelivali vsi najintimnejši umetnikovi vzgibi. »Dolgoletna izkušnja mi prišepetava, da so moja čustva prava,« je ob nastajanju albuma Venditti e Segreti pripomnil kantavtor, »edina stvar, na katero jaz lahko računam, so moji občutki, onkraj vseh laži in prevar, neizpolnjenih obljub. Vedno lahko odkriješ pesem, za katero velja posneti novo ploščo.« Kljub temu občuteno intimističnemu podoživljanju sega Vendittijev svet tudi v stvarnejše, bolj vsakdanje in univerzalne razsežnosti. V marsikateri pesmi je med vrsticami zaslutiti tudi pikro pripombo na družbeno dogajanje. Včasih je kantavtorjeva izpoved tako glasna, da že jasno izpostavlja nekatera vsebinska vprašanja človeštva, čeprav se nikoli ne razvije v odkrito družbeno kritiko. Sam pravi, da je globoko navezan na svojo Italijo z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damjana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak Foto: Križmančič, Magajna, RTV in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.