PHilfPi
Special
Izdaja in tiska ČP »DELO« v Ljubljani — Glavni in odgovorni urednik Zoran Jerin — Uredništvo Ljubljana, Tomšičeva 3/11, p.p. 150-111, tel.: 23-522 do 23-526. Prodajni oddelek: Ljubljana, Šubičeva 1, telefon 20-463. Naročnina: celoletna 48 N din, polletna 24, četrtletna 12, mesečna 4 N din. Za tujino, plačana v Jugoslaviji, celoletna 96 N din. mesečna 8 N din, plačana v tujini — na KB Ljubljana, Šubičeva 2, št. 501-620-7-32000-10-160 — celoletna: v USA dolarjih 7,70, v britanskih funtih: 3 funte 4 šilinge, v zahodnonemških markah: 31 mark, v švedskih kronah: 40 kron, v italijanskih lirah: 4800 lir — Oglasni oddelek: Ljubljana. Šubičeva 1, telefon 21-896. Številka žiro računa SDK 501-1-167. Rokopisov ne vračamo.
STO ŽENSK NA TRIGLAV
Tržiško planinsko društvo se je odločilo, da zbere 99 Tržičank in jih popelje na vrh Storžiča. Prijavila se bom in upam, da bom imela več sreče s prijavo kot na vašem Triglavu, kjer sem že dvakrat ostala v bobnu, čeprav me je precej skupaj. Ker pa se spominjam nekaterih vaših prijavljenk, ki so se povzpele dvakrat, vam letos svetujem, naj bi šle take prijave v koš.
Prijavila se bom tudi tretjič, ne želim pa, da bi potem v intervjujih brala, kako so nekatere šle že tretjič s skupino stotih žensk na Triglav.
DORCA KRALJ, Tržič
ZAUPAJ SE Ml!
Heleni moram čestitati za tako izčrpen odgovor, ki ga je dala šarmantnemu ljubljanskemu dekletu, po kateri se baje ozira ves moški živelj mesta Ljubljane. Zahvaliti se je treba tudi komercialnemu direktorju zelo uglednega zunanje trgovinskega podjetja, ki je brez razpisa ponudil dekletu mesto tajnice Sicer pa se marsikatera stvar nazadnje srečno konča, v tem primeru vsaj za tistega, ki ji j® rekel: »Adijo, pa zdrava ostani!«
D. J., Ljubljana
LETEČE UREDNIŠTVO V LUKOVICI
Kako zmotno je mnenje ljudi, da je za kmeta vsak dober in mu zato ni potrebno zahajati leta in leta v šolo. Takšno mnenje je menda ostalo samo še pri nas, kajti povsod drugje pravijo ravno obratno. Kmet mora biti profesor. Spoznati se mora na umetno gnojilo, torej na kemijo, trgovina mu ne sme biti tuja, torej mora biti dober ekonomist, celo meteorologija ga mora zanimati. Razen vsega pa mora biti še dober fizični delavec.
Kmet, ki hoče uspevati, se mora zares spoznati na vse in potem šele ne bo le jamral, da so davki preveliki, ker mu bo dovolj ostalo tudi za življenje.
Se nikdar šole niso bile kmetu tako potrebne in koristne kot so danes, zato bi morali starše, ki ne pošiljajo otrok v šolo, strogo kaznovati.
V. I., Čatež
POČAKAJTE,
PREDSEDNIK!
Smešno zveni beseda navijač, zato piscu sporočam, da se je sam osmešil.
Ali predsednik sam upravlja pri Olimpiji, je sam dvignil posojilo itd.? To je vendar človek, ki največ dela, ki se razume na nogomet in organizacijo. Zapomnite si, da takega ne bo več, zato vam bo še žal za ta članek. Zapomnite si, kaj sem rekel, smešni ste!
NAVIJAČ, poštni žig Novo mesto
SMRT PRI ZAPRTIH IN ODPRTIH ZAPORNICAH
Komaj je izšel članek v vašem tedniku in komaj je železnica odgovorila, da ni kriva za nesreče, ki se pripetijo na železniških prehodih, se je vlak
spet zaletel ob odprtih zapornicah v fička. Tokrat se je zgodilo v Vižmar-jih. To pomeni, da nismo več varni niti pri prehodih, kjer so zapornice, ker nikdar ne vemo, ali vse signalne naprave delujejo, ali zapomičar spi itd. Potemtakem je najbolje ukiniti tudi zapornice, ki delujejo sedaj, potem bomo vsaj vsi previdni. Ne bomo postali žrtve neprevidnosti drugih.
Hudo je namreč, če moramo ustaviti vozilo tudi tam, kjer so zapornice. Lepo bi bilo, če bi železnica povedala, koliko je doslej izplačala za odškodnine ponesrečenim. To mora biti že precejšnja vsota, s katero bi se dal zgraditi tudi kakšen manjši podvoz. Sicer pa denar pri vsem tem ne odtehta človeških življenj. L. S., Grosuplje
Seveda, vsega so krivi čuvaji pri zapornicah! Edina njihova naloga je' da spustijo zapornice, ko pelje vlak mimo, toda še pri tem opravilu zaspijo in tako pride do nesreč. Tako obsojajo ljudje. Toda nihče ne pomisli na drugo plat medalje, čuvaj ob zapornicah zasluži mesečno okrog 70.000 in s tem denarjem naj preživlja družino. Tega seveda ne zmore, zato mora delati na polju, iskati honorarno zaposlitev in se truditi, da zbere dovolj denarja za življenje. Verjemite mi, da bi manj čuvajev zaspalo ob zapornicah in da bi bolj vestno opravljali svojo službo, če bi na delovnem mestu dovolj zaslužili.
FRANC 2I2EK, Celje
ZEMLJA UMIRA OD IZČRPANOSTI
SVET BREZ ENERGIJE?
VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA
I i 1 i] *	[fiH I	I Sli J Mil
30 Ljubljana, 24. julij 1968 Leto XVI. • Cena 1 Ndin
Uredniška sporočila
24. julija 1968
Naši "bralci se oglašajo ne le s pismi, tudi -telefon pogosto zvoni. Najrazličnejše stvari jih. mučijo, ki "bi hoteli nasvetov zanje, včasih pograjajo ali pohvalijo kakšen članek, pogosto nas imajo za razsodnike vsvo-jih zadevah. Zadnjo sohoto pa nas je glas po telefonu spraševal: "Zanima me, če je kaj novega na Češkem inče hoste pisali kaj več o tamkajšnjih dogodkih?" Žal ni "bilo v naši moči, da bo lahko kaj več o Češkoslovaški v tej številki Tedenske tribune. Naš stalni sodelavec Miran Šuštar je sicer odpotoval v Prago, nam pa do trenutka, ko smo zaključevali redakcijo, še ni mogel poslati svojega prispevka. Obljubljamo, da bomo v prihodnji številki zamujeno nadoknadili.
.uaravana "-^esem poletja" je zadnji teden krožila tudi po Sloveniji in z njo seveda tudi Tof v lepi uniformi - vsi udeleženci so namreč uniformirani. Še do konca tedna bo karavana potovala po Jugoslaviji in Tof vodil svoj dnevnik, ki ga bomo v prihodnji številki zaključili.
Bralci, ki rešujejo križanke, se pritožujejo, zakaj ne objavljamo rešitev, da bi vedeli, kje so ga polomili oziroma česa niso znali rešiti. Od prihodnje številke naprej bomo pod križanko vedno objavljali rešitev križanke iz prejšnje številke.	.
Naše "Leteče uredništvo" bo prihodnji teden obiskalo Mozirje. Že zdaj opozarjamo naše bralce iz Mozirja na to srečanje, o lokalu in času pa vas bomo obvestili prihodnjič.
Človeštvo danes v enem tednu »požre« toliko nafte in premoga, kot ju je pokurilo v začetku stoletja. Glede na to, da se poraba energije vsakih osem let podvoji in da so rezerve premoga in nafte omejene, se je treba vprašati, koliko stoletij ali koliko let bo lahko človeštvo še živelo. Na Zemljini armaturni deski se je prižgala rdeča lučka, ki opozarja, da motor že troši rezervo goriva, medtem ko so možnosti za izkoriščanje novih virov energije, ki jih zdaj proučujejo, še precej odmaknjene. Utegne se zgoditi, da se bodo nekega dne stroji v tovarnah ustavili, avtomobili bodo obstali na cestah, luči bodo ugasnile in človeštvo se bo čez noč vrnilo na stopnjo divjega boja za obstanek. Ljudje se bodo iztrebljali med seboj ali umirali od lakote in epidemij na Zemlji, ki bo le še prevrtana, prekopana in izpraznjena gmota. Glede na to. da ta napoved sodnega dne temelji na številkah in ne na bolni fantaziji kakega moralista, jo je vredno razčleniti.
Poglejmo predvsem, kakšen je položaj pri pridobivanju dveh klasičnih izvorov energije - nafte in premoga.
Nafta in premog zdaj že sto let tekmujeta med seboj in nekoč je bilo to tekmovanje med Evropo, bogato s premogom, in Ameriko, bogato z nafto. Leta 1850 je proizvodnja premoga že dosegla 100 milijonov ton, medtem ko so nafte načrpali komaj nekaj deset tisoč ton. Toda pozneje se je jela ta razlika zmanjševati. Leta 1890 je nafta dosegla milijon ton, premog pa 300 milijonov. Od druge svetovne vojne pa do danes se je premog uravnovesil nekje okrog poldruge milijarde, medtem ko je nafta presegla pol milijarde ton. če prištejemo še zemeljski plin in upoštevamo, da imata plin in nafta večjo kalorično vrednost, ter da ju je laže transportirati potem lahko rečemo, da so hidrokarborati skoraj že dosegli premog. Toda premog ima še vedno rahlo prednost, saj daje 60 odstotkov svetovne energije.
V vsem tem obdobju so ljudje mislili, da sta oba izvora energije dve čarobni torbi, ki se nikdar ne izpraznita. Odkritja novih nahajališč so jih še bolj uspavala: rezerve nafte, na primer, so se povečale od 5 milijard ton v letu 1911 na 40 milijard ton. Toda danes računajo, da bi ob današnji hitrosti naraščanja porabe energije te rezerve nafte zadostovale le še za štirideset let. Odtod mrzlično iskanje novih nahajališč. Pozornost raziskovalcev je usmerjena predvsem k tako imenovanemu »celinskemu pragu«, se pravi morskemu dnu ob obalah, kjer morje ni globlje od 200 do 250 metrov. Ta »prag« je ozemlje, veliko kot Afrika.
Drugo pomembno žarišče raziskovanj je Sahara. V tej puščavi so nekoč rasli gozdovi, se razprostirala jezera, živele živali in ljudje. Slike ter fosili psov, povodnih konj in drugih živali, ki so jih našli arheologi, pričajo, da je tam živela precej razvita civilizacija. NADALJEVANJE NA 7. STRANI
VRTALNI STROJ V SOVJETSKEM PREMOGOVNIKU: premoga samo še do leta 2000?
PRISPELA JE NOVA POŠILJKA ŽENSKE OBUTVE IZ ITALIJE
v III. nadstropju Trgovske hiše TflKČi{iOOlCOl — NATIKAČI IZ PLUTE — V 10 MODELIH — SANDALE IZ USNJA IN PLASTIKE — V 14 MODELIH
MODNO - UDOBNO - EKSKLUZIVNO - PRIMERNO ZA VSAKO PRILOŽNOST
LJUBLJANA
ČETRTO KOLO NAGRADNEGA TEKMOVANJA ZA DRAGOCEN BRILJANTNI PRSTAN, KI GA ZA BRALCE TEDENSKE TRIBUNE VSAK MESEC POKLANJA
D A R W I L
Danes je pred vami predzadnji kupon julijskega tekmovanja. Prepričani smo, da ste shranili tudi prejšnje tri. Prihodnji teden pa boste dosedanjim štirim pridružili še zadnji kupon.
Zdaj, ko ni več tako zelo vroče, vse več bralcev Tedenske tribune spet potuje v Trst po nakupih. Stopite čisto brez-obvezno tudi k Darvvilu na trg San Antonio Nuovo 4, v največjo specializirano trgovino z zlatarskimi izdelki in urami v Evropi. Več kot 45 najboljših italijanskih zlatarskih delavnic nenehno polni številne police, predale in blagajne, kjer bi lahko našteli več kot 15.000 različnih izdelkov iz dragocenih kovin in z najžlahtnejšimi kamni, šeststo različnih modelov modernih Darvvi-lovih ur tiktaka v tej prostrani trgovini. Morda potrebujete tudi vi moderno uro?
NAGRADNI KUPON JULIJ - st 4
D A R W I L
OGLEDALO
Novost predstavlja tudi 90 cm veliki »Ježek«, edini sladoled na palčki, ki je posut z lešniki.
(ljubljanski dnevnik 9. julija — Tri izmene za sladoled)
Za tako orjaški sladoled bo skoraj potreben že orožni list.
MURSKA SOBOTA:	fotografije
Jožeta Kološe. — V ponedeljek, dne 15. julija so odprli v soboškem razstavnem paviljonu arh. Franca Novaka razstavo umetniških fotografij Jožeta Kološe. Tokrat naš umetnik fotograf, ki je pomurski rojak, razstavlja 40 umetniških fotografij pod skupnim nazivom »Moj dragi kraj domači«.
MURSKA SOBOTA:	razstava
umetniške fotografije — V soboškem razstavnem paviljonu so v ponedeljek odprli zanimivo razstavo umetniških fotografij Jože Kološe, ki je že večkrat razstavljal v tem mestu. Kološa je za razstavo, ki bo odprta do 15. avgusta, izbral 55 eks-ponatov, ki ponazarjajo najlepše motive Prekmurja.
(Delo, 17. julija — Novice)
Gornji dve vesti ste lahko prebrali isti dan med kulturnimi novicami In le 24 milimetrov je bilo vmes, kar pa seveda ni motilo, da ne bi bili podatki različni.
Vsak dan so čakale na meji kolone naših avtomobilov z enim ali dvema štedilnikoma v prtljažniku ali na strehi. Jugoslovani so možnost novega zaslužka — do 8900 novih dinarjev pri enem štedilniku — zgrabili z obema rokama.
(TT, 17. julija — Romunski stop za Jugoslovane)
Neverjetno dragocene štedilnike smo vozili v Romunijo, da smo pri enem zaslužili skoraj stari milijon.
Sinoči so sporočili, da je sovjetski obrambni minister Andrej Grečko, ki bi moral danes priti na Uradni obisk v Alžirijo, odložil prihod do
15.	Julija. Producenti trde, da je to storil, ker je tudi predsednik Naser podaljšal obisk v Moskvi.
(Ljubljanski dnevnik, 10. julija —■ Grečko kasni)
Ni popolnoma jasno, zakaj dajejo politične izjave producenti.
Vendar ni šlo tako hitro. Leta 1025 so prvikrat brezžično prenašali lut-kino glavo, naslednje leto pa že živ obraz. — Leta 1038 je bila velika radijska razstava tudi v Londonu. Posebno pozornost je zbujal njen televizijski del.
(STOP 25 — Ko je bila TV še daljozorstvo)
Čeprav ni šlo tako hitro, nam je članek lepo prikazal silen razmah televizije v 11. stoletju.
Imam 'Ijr veliko prijateljev ' e moj najljubši je
TRDONJA
*at0
Kupujem ZVITOREPCA
ALI SLOVENSKIM OBRTNIKOM RES TRDA PREDE?
Obrtnikom trda prede. Še pred nekaj meseci so prišle v Ljubljano govorice, da bodo zasebni obrtniki lahko zaposlili tudi več kot pet ljudi. Tako je prav, so rekli, da ne bodo ljudje na cesti brez dela, poleg tega pa ni bojazni, da bi kdo preveč obogatel, saj poznamo tudi davčni vijak.
Takrat smo primerjali. V Italiji je v terciarnem gospodarstvu zaposlenih 34.9 odstotka zaposlenega prebivalstva, v Avstriji 30,6, v ZDA 48. Bolj porazno je to, da slovensko terciarno gospodarstvo daje delo in zaslužek le četrtini vseh zaposlenih in da dela v obrti le osem odstotkov zaposlenih. Možnosti za zaposlitev v obrti je torej še veliko, če se hočemo vsaj malo približati državam, katerih podatke navajamo. In tako vedno ob brezposelnosti omenjajo ravno obrt kot rešiteljico. Bi temu verjeli?
V Sloveniji imamo približno 12.000 zasebnih obrtnikov, ki zaposlujejo 7200 delavcev. Poleg tega imamo v Sloveniji še kakih 5400 tako imenovanih popoldanskih obrti. Dopoldne svinčnik v pisarni, popoldne stroj doma. Popoldanski obrtniki so pri nas bolj srečni kot kjerkoli drugje. Zakon jim niti lasu ne bo skrivil, če bodo doma izdelovali isti izdelek kot v tovarni, kjer so zaposleni. Tako komercialist na Primorskem prodaja izdelke svoje tovarne, zraven pa seveda še svoje, ker enake izdelujejo tudi doma med popoldansko obrtjo. Nihče ne ve, katere izdelke ponuja bolj kupcem, svoje ali pa tiste, za katere je plačan v tovarni.
Ko bi se zares uresničile govorice, da bodo zasebniki lahko zaposlili več kot pet ljudi, se to v vrstah brezposelnih ne bi veliko poznalo. Poprečno po dva obrtnika zaposlujeta enega delavca, kar pomeni, da večina obrtnikov nima niti enega pomočnika. Ko bi izkoristili sedanje zakonske prepise, bi lahko v zasebni obrti zaposlili 60.000 ljudi, v resnici pa jih dela v zasebnem sektorju skoraj desetkrat manj.
Letos so poslovne knjige prinesle precej nerazpoloženja v vrste obrtnikov in nekateri so zaradi tega tudi odpovedali obrt. Zakon namreč pravi, da mora voditi poslovne knjige vsak obrtnik, ki ima več kot 1,5 starega milijona prometa. To je povzročilo selitev obrtnikov. Nekatere občine zahtevajo obvezno vodenje poslovnih knjig, druge se brez knjig sporazumejo z obrtnikom o davčni obveznosti. Seveda je bolje tam, kjer obrtniku ne silijo v roke poslovnih knjig, zato se Ljubljančani spet selijo v Domžale.
Nekateri obrtniki so se kljub obveznosti uprli knjigam. V občini Vič-Rudnik je obrtnik, ki noče slišati o poslovnih knjigah. Vsak večer sproti sežge vso dokumentacijo, ne toliko zaradi prikrivanja dejanskega dohodka.
temveč enostavno zato, ker sovraži knjige. To je sicer prekršek, toda finančni organi mu kljub vsemu ne morejo do živega. Prekrški spadajo v pristojnost sodnika za prekrške, znano pa je, da ti v kaznovanju niso pre strogi, zato se zasebnemu obrtniku najbrž takšen upor s požigom celotne dokumentacije celo splača.
Zakaj tolikšno sovraštvo do knjig? V Sloveniji v zadnjih mesecih obrtniki zolo pogosto vračajo obrtna dovoljenja in tako jih je v ljubljanski občini Vič-Rudnik letos odpovedalo obrt 41. Odjavljajo obrt tisti, ki so pred kratkim šele začeli, pa so spoznali, da obrt ni zlata jama, kot so sprva mislili. Odpovedujejo tudi obrtniki, katerih obrt izumira (kovaštvo, kolarstvo) in pa tisti, ki zaradi let ne zmorejo več vseh obveznosti. Trdni obrtniki seveda vztrajajo in ne mislijo na kaj takega. Res pa je, da jih je nekaj v odpovedih navedlo, da nočejo delati naprej zaradi knjig. Te so za nekatere preveč zapletene, poleg tega pa tudi »izdajalske«. Prej so še nekako shajali, ko so jim davek odmerili pavšalno, zdaj pa jim merijo dejanski dohodek, kot ga pokažejo knjige. Davčne obveznosti obrtnikov s knjigami so se tako zvišale, saj so prešli na progresivno lestvico.
če bodo te odpovedi postale v Sloveniji bolj množične, bi to lahko vplivalo tudi na zaposlovanje ljudi v zasebni obrti.
— Na zaposlovanje ne bo vplivalo — pravijo na občini Vič-Rudnik, ker je letos spremenjen davek na tujo delovno silo. Lani je bil progresiven, letos pa je za vsakega zaposlenega enak odstotek. Poleg tega so še olajšave za obrtnike, ki sprejmejo v uk vajence.
Na viški občini pravijo, da so odpovedi obrtnikov normalen pojav, gre bolj za fluktuacijo kot pa za upor proti knjigam. Tudi na gospodarski zbornici pravijo, da število obrtnikov ne pada, čeprav so knjige povzročile precej razburjenja med obrtniki.
Bolj očitne pa so odpovedi pri avtomobilskih voznikih. Spet poglejmo podatke iz občine Vič-Rudnik. Letos je odjavilo obrt 34 avtomobilskih voznikov, le šest pa jih je začelo na novo. Pa vendar se nekoliko čudno sliši, da bi odpovedal prevozniško dovoljenje lastnik 8 — tonskega tovornjaka. Bo kamion mirno gledal doma na dvorišču, čeprav mu ta ne prinaša nobenih koristi?
— Pri avtomobilskih prevoznikih
ffun/l jbua^! 1(2//1
Stotli, SMrOMO
/iT/č$a/R fc
m
se
m
l
ne gre za odpovedi, temveč za selitve. Odjavi se pri nas, kmalu nato pa začne s prevozi v Umagu, ali pa v drugi slovenski občini.
Selitev prevoznikov so povzročile takse, ki jih niso uvedle vse občine. Trenutno je cilj mnogih avtomobilskih prevoznikov občina Mozirje, kjer delajo še pod najbolj ugodnimi možnostmi. Vabljiva so tudi vsa hrvaška mesta, kjer ne poznajo »lova« na prevoznike kot pri nas.
Seveda so selitve nekaterim občinam koristile, drugim škodovale. Ka-
tera občina pa bi se branila avtomobilskega prevoznika, ki je pripravljen pri njej plačevati davke? Samo letos je viška občina zaradi selitve avtomobilskih prevoznikov zgubila 70 starih milijonov. Te milijone si bodo razdelile druge občine. Zdaj predlagajo nekateri, da bi avtomobilski prevozniki plačevali prispevke v kraju, kjer živi njihova družina, sicer se bodo selitve še naprej nadaljevale. Toda tudi • ta rešitev ne bi bila vedno učinkovita, saj s tem dajemo ugodnosti samcem.
Nizka komunalna taksa vabi pre-
voznike tudi v Cerknico in še marsi-kam drugam, šestdeset davčnih politik imajo v Sloveniji na voljo obrtniki in avtomobilski prevozniki, zato ni nič čudnega, če se kot stari Slovani selijo iz kraja v kraj. Najbrž pa se bo takšno medobčinsko nagajanje kmalu končalo, saj so pred dnevi predstavniki finančnih organov občinskih skupščin na republiškem izvršnem svetu povedali, da se zavzemajo za enotno določanje davčnih stopenj. Ko ne bo šestdeset različnih davčnih politik, ne bo več preseljevanj.	F.	Z.
  n—a—a—b—
\AOZAIK MNENJ NA TEMO: KAJ VAS JEZlVNAŠEM TURIZMU, TURISTIČNI DELAVCI?
VELIKI TURIZEM JE SESTAVLJEN IZ MALENKOSTI
Od Jesenic do Sutomora in nazaj je dolga pot. Včasih bi pomenilo v dveh tednih prevoziti to razdaljo pravi podvig. Danes to ni nič posebnega. Vozili smo se. Tresli, čeprav se po vsem tem ni rodila miš, pač pa prek petdeset pogovorov z direktorji hotelov, motelov in campov. Res, marsikaj se je spremenilo v tem našem turizmu. Med drugim tudi odnos direktorjev hotelov in drugih turističnih objektov, do novinarjev, še pred tremi leti, ko smo napravili skoraj isto turo, nam je prene-kateri direktor rekel, da se nima časa pogovarjati. Zdaj so nas založili z besedami in reklamnim gradivom, da bi lahko doma odprli turistični biro.
Pa smo se menili. Pili kavo in konjak. Udrihali čez ta naš turizem in oblast, ki nima dovolj posluha zanj, pa vseeno ohranili optimizem, ki je obenem tudi obramba pred črno perspektivo, ki se nam tudi v turizmu obeta.
Kaj vas predvsem moti v našem turizmu? Ce bomo spoznali napake, jih bomo lahko odpravili. In če jih bomo odpravili, bo boj lažji.
Startamo!
i.
Jugoslavija je v turističnem pogledu še nerazvita dežela. Včasih pa se vedemo tako, kot bi bili že turistična velesila. Poglejte!
Naše cene gostinskih in turističnih uslug so že skoraj na meji tistih, ki si jih lahko privoščijo turistične velesile. Toda! One to so, mi pa še nismo in kaj kmalu tudi še ne bomo. Zakaj so naše cene tako visoke?
Naši hoteli so bili v večini grajeni ali dograjevani pod nemogočimi kreditnimi pogoji. Investitor je kredit dobil na izredno kratko odplačilno dobo in niso redki krediti, ki jih je bilo treba vrniti z obrestmi vred, v petih ali desetih letih. Nikjer na svetu ne gradijo novih hotelov, novih turističnih objektov, pod takimi kreditnimi pogoji. Celo v Italiji in Španiji ne. Normalno za turizem je, da se daje kredit za dobo dvajsetih ali celo tridesetih let, niso pa redki primeri v tujini, ko novim turističnim objektom pomagajo na noge tako, da jih za nekaj let oproste vseh dajatev.
Ne pa pet let! Pa saj to je norost, smo pogosto slišali. Ko se o tem menite s turističnimi in gostinskimi delavci, se kar penijo od jeze.
Kredite pa je treba odplačevati. In ker jih je treba, so še najbolj pri roki tisti, ki so tako ali drugače zašli v tak
objekt, in te potlej ožemaš tako doglo, dokler se ti pustijo.
Turisti pa tudi niso od včeraj. Enkrat že nasedejo. Dvakrat zelo poredko. Tretjič pa sploh ne.
Je potlej kaj čudnega, če so nekateri novi hoteli v Dalmaciji in črnogorskem primorju zasedeni le desetodstotno?!
V Sloveniji takih primerov slabe zasedenosti sicer na veselje letos ni, toda strah, da se kaj takega lahko dogodi že prihodnje leto, je v pogovorih ves čas navzoč.
II.
Sleherni gost je človek zase, ki se mu je treba nenehno posvečati. Saj vse to tudi plača. In če plača, potlej naj za to tudi nekaj dobi. Po možnosti — čim več.
In če v nekem hotelu za vse to nima posluha en sam človek, ki je v stiku s turisti, potlej turistični mozaik že ni več popoln, manjka mu nekaj kamenčkov in to kazi celoto.
Takega človeka bi se v hotelu (samo za primer) radi rešili. Znebili, po domače rečeno. Zal pa to ne gre tako lahko, kajti tukaj je naša humana zakonodaja, ki prenekaterikrat predstavlja tudi potuho za nedelavce. Medtem ko sleherni posameznik lahko sleherni trenutek odpove službeno razmerje, pa se vloga spremeni, če hoče celota to napraviti z nedelovnim ali nediscipliniranim posameznikom.
Sploh so z našimi gostinskimi in turističnimi delavci križi in težave.
Samo v Sloveniji imamo osem gostinskih šol, kadra pa nam kar naprej primanjkuje. Toda te šole vzgajajo le natakarje in kuharje. V gostinstvu in turizmu pa so potrebni še drugačni ljudje.
V tej veji gospodarstva, od katere
toliko pričakujemo, se navadno ne dela osem ur, pač pa v sezoni celo petnajst, dvajset ur. Tega pa ne zdrži tisti, ki s tem poklicem ni resnično čustveno vezan. Poleg tega smo se zelo potrudili in ukinili nekaj šol, ki so vzgajale turistične delavce. V Sloveniji na primer nimamo več šole, ki bi vzgajale receptorje. Tako se dogaja, da po recepcijah delajo ljudje, ki s turizmom niso drugače vezani, kot da jim ta pomeni zaposlitev, ki jo bodo opravljali tako dolgo, dokler ne najdejo kaj primernega v svoji stroki. Celo ljubljanski UNION ima v svoji recepciji zaposlenega sanitarnega tehnika in rentgenologinjo in malo je manjkalo, da pred dnevi niso zaposlili še medicinsko sestro.
Ni rečeno, da so to slabi receptorji. Sploh ne. Toda dejstvo je, da se niso vzgajali za poklic, ki ga danes šilom prilik opravljajo.
Ponekod v Dalmaciji je položaj — porazen. Pogovarjal sem se z receptorji, ki ne obvladajo niti materinega jezika, kaj šele, da bi govorili kak tuj jezik.
IV.
Ker se večina vsaj malce razume na naše gospodarstvo, bi mi morda odgovorili na vprašanje: Kdo v Jugoslaviji odgovarja za turizem? Kdo?
V Evropi je ni države, ki ima turistične težnje, da bi ne imela svojega ministrstva za turizem.
Pri nas v vladi takega resorja nimamo, čeprav bi ga potrebovali in bi imel kaj delati.
Zakaj se nam dogajajo taki nesmisli predvsem v turistični izgradnji?
Zato, ker o novih investicijah odločajo predvsem področni dejavniki, ki so obremenjeni z najrazličnejšimi kompleksi (predvsem se vsem zdi, da so premajhni, tako radi pa bi bili veliki!) in ščejo najrazličnejša področja, da bi to majhnost — povečali.
In tako na povsem zgrešenih me stih zidajo nove, velike hotele, čeprav je že naprej jasno, da je taka politika zgrešena. Lokacije so pogosto prav nemogoče, čeprav je le petsto metrov stran čudovit prostor za turistični objekt, pa tam ne bo stal, ker si je nekdo (ki ni arhitekt, niti urbanist) vso stvar drugače zamislil in hoče imeti svoj spomenik.
Tako odgovarjajo vsi in nihče. Pra vice si lastijo si, odgovornost se predlaga toliko časa, dokler izgubi težo, ker krivca ni bilo mogoče najti ali se ga ni smelo najti.
Pravite; saj imamo turistično zvezo Jugoslavije. Imamo- Koliko pa pome-
ni ta zveza? Kroji turistično politiko? Ne kroji je. Imamo človeka, ki se ukvarja s turizmom in gostinstvom tudi na zvezni gospodarski zbornici. Imamo... Seveda imamo. Kaj pa zato dobimo, to je drugo vprašanje. Vprašanje, na katerega dobite od turističnega delavca odgovor: Zelo malo ali skoraj nič.
V.
Naša turistična propaganda je tudi poglavje zase. Medtem ko je večina direktorjev že spoznala, kaj pomeni pametna turistična propaganda, pa je videti, da v večini drugo osebje tega ne bo kaj kmalu spoznalo. Večina namreč še vedno meni, da je reklama — razmetavanje denarja in meni naprej; veliko bolje bi bilo, če bi denar, ki jo zanj dajejo, med seboj lepo po bratovsko razdelili.
Vprašljivo pa je, kaj bi delili, če gostov ne bi bilo. Večina turistov pa je za hotel, motel, camp... le izvedela iz oglasa ali od prijatelja, ki je nekje videl tako reklamo, ali od znanca, ki je že bil v tem hotelu, zanj pa izvedel, ko je prelistaval turistični vodnik, na primer.
Reklam je seveda več vrst. Je individualna, ki je v domeni samega hotela, motela ali campa... Je reklama, ki jo v tujini delajo za Jugoslavijo naša turistična predstavništva. Je reklama, ki jo delajo domače in tuje turistične agencije.
In ker je vsa ta reklama pogosto še prepičla, se sami direktorji hotelov, motelov, campov... odpravljajo v tujino in neposredno s tujimi turističnimi agencijami iščejo možnosti za aranžmaje.
Pa se zgodi, da direktor nekje skoraj uspe, le še pogodbo bi bilo treba podpisati. Za to izve direktor sosednjega hotela in brž skoči še sam v tujino, v isto potovalno agencijo, ponudi pension za deset centov nižji na turista, kot tisti direktor, ki je bil pred njim... in tako si odžiramo kruh v tujini in kažemo svojo majhnost, namesto da bi iskali nove goste, odkrivali nova zanimiva področja, kjer bi bilo zanimanje za naš turizem.
VI.
še so mi naštevali direktorji hotelov, campov... Moram reči, da so mi opisovali ene in iste probleme, le ilustrirali so mi jih z drugačnimi primeri.
Zelo lepo je, da smo ukinili vize, morali pa bi iti še dlje. še bolj bi bilo treba sprostiti te stvari. Skoraj vsa Evropa že potuje iz države v državo le z osebnimi izkaznicami. Morda res
ne bi bilo napak, če bi to uvedli tudi pri nas. Prav gotovo bi se zelo povečal priliv turistov predvsem iz sosednje Italije, kjer je nabava vize še posebej zapletena. V Italiji ima vize le kakih dvajset odstotkov državljanov, osemdeset pa ne.
• Leta 1953 smo imeli v Jugoslaviji dosti bolje urejeno izobraževanje gostinskega in turističnega kadra, kot ga imamo po petnajstih letih. In kaj smo pomenili v turizmu takrat in kaj danes!
Naša turistična perspektiva je v majhnih turističnih objektih. Ne v nebotičnikih, ki stojijo v hrupu vsakdanjega življenja. Mir v turizmu postaja vse bolj iskano blago. Mir pa je moč doseči le v manjših pensionih. Turist, ki pride k nam, noče biti številka. Hoče biti nekaj, kajti številka je lahko v Hiltonovem hotelu, pri nas pa išče domačnosti.
In dokler bodo področni interesi več vredni, kot trezna širša poslovna računica, tako dolgo bomo še kar naprej grešili in lahko se zgodi, da se bodo kaj kmalu poleg nerentabilnih podjetij — pokazali tudi nerentabilni turističnogostinski obrati.
Kdo bo takrat odgovarjal za zgrešeno poslovno politiko?
Saj tako vemo, kako je pri nas z odgovornostjo.
BODI DOVOLJ!
JANEZ GOVC
Hotel - Restavracij* -
Kavarna - Slaitičarna • Bar-Bife
In se prepričajte o naših prvovrstnih specialitetah tor solidni postrežbi
SVET, KI'V NJEM ŽIVIMO
DEGENERACIJA SVETEGA FLORJANA
ZAKAJ GORI V STOJNEM SELU?
Včasih so na kmetih dejali, da slika svetega Florjana hišo bolje varuje pred ognjem kot tablica zavarovalnice. In res je bilo po kmečkih hišah — in na hišah — često videti svetnika Z golido v rokah. To so bili še zlati časi, gasilci, podaniki svetega Florjana, se jih z veseljem spominjajo. V Stojnem selu pa današnji dan v svetega Florjana ne verjame nihče več. Na sploh tam zdaj ne zaupajo ne bogu, ne svetnikom, ne oblasti, ne ljudem. Niti drug drugemu.
Rdeči petelin, ki jih je ugonobil, se po njihovem mnenju še ni pomiril: nekam se je skril in čaka svoje priložnosti.
»Še bo gorelo,« pravijo vaščani Stojnega sela.
čudno je, ker v njihovih besedah ni jeze, le strah in žalost in nekakšna čudna sprijaznjenost z vsem, kar še utegne priti. Kot da bi ne bilo že to, kar je bilo dovolj hudo.
Poglejmo:
2.	JULIJA (v torek) — ob šestih zvečer, pri belem dnevu, je začelo goreti sredi vasi. Pogorel je hlev s šupo, last Franca Kržine.
4. JULIJA (v četrtek) — Ob treh popoldne je zagorela hiša vdove Alojzije Beg. Poleg hiše je ogenj uničil tudi hlev.
10. JULIJA (v sredo) — Ob pol štirih popoldne je začel goreti hlev Antona Perkoviča. S tega hleva se je ogenj razširil še na pet sosednjih hiš in hlevov. Perkoviču je pogorela hiša in hlev, Antonu Žeraku gospodarsko Poslopje in hiša, Francu Kržini pa še hiša.
12. JULIJA (v petek) — Ob pol šestih zvečer zagori v bregu pri Karlu Colnariču. Do tal pogori hiša, gospodarsko poslopje in mlin.
13. JULIJA (v soboto) — Nekaj čez deseto dopoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Albine Tramšek. Pogorelo je do tal, hišo so tešili.
16.	JULIJA (v torek) — Franc Drofenik najde nad vrati v hlev osmojen šop slame in listja. Požigalec je spet poskusil, vendar se k sreči ni vnelo.
KATEREGA JULIJA bo spet gorelo?
GREMO V STOJNO SELO
Peljemo se v Stojno selo, za nami ostane Rogaška Slatina, potem še Rogatec in že avtomobil poskakuje po slabem makadamu in rine tja med hribe pod Donačko goro.
»Para, v katero gremo, se je včasih imenovala po svetem Florjanu, zaščitniku gasilcev. Ironija je, da gori prav tu,« mi pravi kolega in potem pokaže na nekaj hiš ob cesti, rekoč, da je to že Stojno selo.
Streljaj od cerkve, nekoliko niže v bregu, zapeljemo med hiše. Natančneje: med hiši (ostali sta le dve, ena nedograjena) in številna pogorišča. Pogled je grozljiv.
Tu je šest pogorišč, na šestih krajih štrie v deževno nebo ožgani zidovi bivših hiš in hlevov. Na dvoriščih leži ožgano železje, včasih, pred dnevi, je bilo to železje še okovje na plugih, na vozovih, na branah in na drugem kmečkem orodju.
Med hišami še stoji napol podrta in močno ožgana preša in pripovedu-, je, da je v teh krajih, tako skopih za Poljedelca, zemlja radodarna le s šmarnico, s slabim sadjem, ki ga je mogoče predelati v žganje in z lesom v gozdovih.
Morda so prav zaradi lesa. ki ga tod ne manjka, hiše pretežno lesene, zidani so le temelji. Strehe so povsod slamnate, kakor nalašč za ogenj.
Oziramo se po drevesih okoli hiš: listje na njih je porjavelo od vročine, jabolka, še drobna in v rasti, so se spekla kar na vejah. Sele zdaj postanemo pozorni na breg, ki se dvigne za požganimi hišami: gori v zelenem bregu, delno poraščenem z gozdom, delno z njivami, travniki in sadovnjaki, so tudi hiše. In okoli nekaterih hiš je drevje obkroženo — kot tu spodaj — z drevesi, ki nimajo rjavo listje ...
Tudi tam gori je gorelo. To so domačije Alojzije Beg, Karla Colnariča in Albine Tramšek. Oziroma: to so BILE njihove domačije, zdaj so tam pogorišča.
Ob cesti, pred vhodom v bivšo Ze-rakovo hišo, stoji emajliran kuhinjski štedilnik, gospodinja ga ogleduje in Pove, da se bodo preselili v klet, ki Jim pač ne more pogoreti, ker je iz
cementa.
»Vse drugo je pa šlo ...«, doda.
Niti ne sto metrov stran, čez cesto, pod jablanami, stojita dva velika šotora. Če bi pozabil na pogorišča za hrbtom, bi pomislil na veselo taborjenje,1 tako pa...
Dežuje in po platnenih strehah curlja. V šotorih so postelje, na posteljah obleke in perilo, posode, malenkosti, ki jih je pogorelcem uspelo rešiti.. .
ŠOTORI POD JABLANAMI
»Ne, ne! Motite se! Tega, kar tu vidite, nismo rešili. Vse te postelje in obleko in perilo, to smo dobili po požarih, to je pomoč,« je dejal Franc Kržina, ki mu je pogorelo vse.
»Ko mi je pogorela hiša, sem bil na polju. V starih hlačah in čevljih, celo brez srajce, saj je bilo vroče...«
Skupaj z njim gremo spet na pogorišče in pelje nas k poslopju, na katerem je preša. Nasloni se nanjo, z gumijastim škornjem brcne v kup živega apna ob ožganem zidu in začne pripovedovati:
»Tu je gorelo prvič. Drugega julija ob šestih. Pogorela mi je šupa, pogorel je hlev, stiskalnica je šla. Gasili smo, pomagalo ni nič. Potem so mi dejali, da se je vnelo zaradi tega kupčka apna, ki sem ga hranil tu ob zidu. Verjel sem, a le dva dni...«
Obrne se in pokaže z roko v breg, na ožgani kolobar sredi zelenja:
»čez dva dni. v četrtek, je gorelo pri Begovi. Vdovi je pogorelo vse, hiša in hlev. Zdaj nihče v vasi ni verjel, ie moj hlev pogorel zaradi živega apna. Marsikdo zvečer ni šel spat v hišo, pač pa je ostal zunaj in vso noč ni zatisnil očesa ...«
»Ste imeli zavarovano?«
»Sem. A za nizko vsoto. Za vse sku-. paj bom dobil sedemsto tisočakov.«
žalosten in apatičen je zdaj Franc Kržina, sam ne ve kaj bi. Saj nima niti kmečkega orodja, da bi polje obdeloval, predvsem pa mu manjka volje in veselja.
»Ko je prvikrat gorelo, sem izpod šupe rešil voz. Rešil pa sem ga le za teden dni, saj je ob drugem požaru pogorel. Kot vse drugo,« pravi grenko.
OD POGORIŠČA DO POGORIŠČA
Najhujši ogenj v Stojnem selu je bil v sredo, desetega julija ob pol štirih popoldne. Tega dne je zgorelo šest poslopij.
Ljudje so ravno počivali po kosilu, bilo je vroče. Nekateri so počivali v hišah, drugi so se zleknili v senco. Zenske so sedele na klopi ob zidu med hišami in se pogovarjale. Nenadoma so onemele, potem pa z glasnimi klici planile pokonci.
»Gori! Gori!«
»Perkovičev hlev goriiii...«
Anton Žerak se je spomnil:
»Umival sem se v potoku za hišami, ker sem bil umazan od dela na polju, kjer sem pospravil žetev. Pa zaslišim kričanje med hišami in stečem v vas. Gorel je Perkovičev hlev, Kljub našemu upiranju pa so za njim zagorele še druge hiše in hlevi: moje, Kržinovo. Perkovičeva hiša, vse ... Niti mi, niti gasilci, nič... gorelo je in po-orelo...«
Franc Kržina je spal pod drevesom, ko so ga zbudili kriki:
»Planil sem, da bi pomagal, da bi kaj rešil. Pa nisem rešil ničesar, le slamarico, ki pa se je pozneje od vročine vnela...«
Antonu Perkoviču sta v hiši zgorela tudi dva milijona dinarjev, ki jih je pred kratkim dobil od nemških oblasti za svoja padla sinova ...
Ko hodimo po pogoriščih, brcnem iz pepela kravji rog.
»Je zgorela tudi živina?«
»Tudi. Nekaj smo je rešili, veliko jo je zgorelo. Prašičev, govedi, perutnine. Zgorel je tudi pes, ki je planil za svojim gospodarjem v gorečo hišo. Gospodar je še prišel ven, pes ne ...«
:	V'	,*>?:■
T, V
PIRŠEVA MAMA JE OSTALA BREZ VSEGA videla požigalca, pravi, da je bil v beli srajci...
Zdaj stanuje pod šotorom. Ona je
■ \
CELO PES JE OSTAL BREZ STREHE — Uta mu je pogorela in začasno so ga naselili v star sod. Pasji Diogenes ...
Stara Pirševka naprej in naprej pripoveduje:
»Jaz sem ga videla, požigalca. Nihče mi ne verjame, pa je res. Tik preden je bil veliki požar, sem ga videla. Sključen je stekel iz Perkovičevega hleva, svetle lase je imel in razpeto belo srajco ...«
O FANTU V BELI SRAJCI
Nihče njenih besed ne vzame resno, le miličniki so ji prisluhnili. A kaj: na tisoče svetlolascev nosi bele srajce.
Kljub temu pa le iščejo in vrtajo v to smer. Menda so pred dnevi v šoli zbrali in zaslišali precej otrok in fantov, svetlolasih in v belih srajcah. Izvemo tudi to, da je neki otrok že nekaj dni po požarih priznal, da je on požigal, pozneje pa se je izkazalo, da
DE1, VELIKEGA POGORIŠČA v STOJNEM SELU — Tu je v enem dnevu pogorelo troje hiš in troje gospodarskih poslopij, še prej pa še eno gospodarsko poslopje.	VSE	FOTO:	EVGEN	JURIČ
to ni res in da je priznal kar tako, da bi bil v središču pozornosti in junak
med vrstniki.
Sploh pa domačim o požigalcu ne govore radi. Na vprašanje, če koga \ sumijo, le odkimavajo z glavami in
Pra»Koga bi sumil, nikomur nisem nič
storil...«	.	.	. „
Videti pa je. da gre beseda težko iz njih. da so tiste sorte ljudje ki malo govore, ki ne povedo niti tega, kar vedo. Zdi se, da se boje, da se boje kljub temu, da so že vse imetje izgubili Za 'kaj se boje zdaj? Morda za
golo življenje.	....
»Besede se lahko maščujejo. Bolje • molčati in si misliti svoje. Čas bo vse prinesel,« mi je dejal eden izmed domačinov.
Požigalec je najbolj udaril starega Karla Colnariča, njegovo ženo, sestro in njegove tri otroke. Ostali so brez vsega, visoko na bregu, do koder je že z vozom težko priti, zdaj ni več niti hiše, niti hle^a, niti mlina
Pod drevesom stoji šotor in v njem štiri postelje. Pod drugim drevesom stoji štedilnik, poleg štedilnika miza, nekai polomljenih stolov in klop Vole imajo pri sosedih, svinje so pogorele, kokoši se pasejo okoli
šotora.	„	,	,
»Hudo je, hudo. Vse nam je vzelo! Kaj bo. ko pride zima, kaj bom z otroki. kje bomo stanovali, kaj jedli?« sprašuje sedemdesetletni Karel Colnarič in solze mu silijo v oči.
Sam res ne bo mogel zgraditi nove hiše saj za to nima niti denarja niti moči. Otroci so še premajhni, ženski, ki sta pri hiši — njegova mati in teta — pa sta zgaram in šibki.
Zaenkrat jim hrano pošiljajo še sosedje sosedje skrbe tudi za njihovo živino, a tako ne bo moglo iti vso zimo. Pozimi tudi ne bodo mogli biti v šotoru, kjer so zdaj.
Sicer pa je v Stojnem selu še več otrok brez strehe. Vseh, ki jim je pogorel krov nad glavo pa je sedemindvajset.
POSKUS POŽIGA PRI DROFENIKU
»Danes je res dober dan, danes še ni gorelo,« je na naš pozdrav odgovorila Elizabeta Drofenik, ki z možem živi dobrih dvesto metrov pod Čolna-
nnoTArolA Hrvmflpi
GROŽNJE NAMESTO RAČUNOV
Je že tako, da je v naši deželi manj priljubljen napis »Prosimo, ne pljuvajte na tla« kot napis »Strogo prepovedano pljuvati po tleh«. Težko je soditi, ali so vsi ti »strogo prepovedano« dediščina nekdanjega avstrijskega birokratskega aparata ali jih je izumila nova birokracija. Kakorkoli že, tu so, sprijazniti se moramo z njimi, če se hočemo ali če nam to ne diši. Namesto vljudne lepe besede raje grozimo in včasih sploh samo grozimo.
Občinske skupščine na primer pošiljajo svojim občanom opomine za plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča, poleg zaračunajo seveda še stroške opomina in zagroze s tožbo, če ne bo plačana vsota v osmih dneh in zagroze s tožbo, če ne bodo plačani tudi stroški opomina. .Ali bi ne bilo preprosteje, če bi občinske skupščine v začetku leta poslale občanom račun in položnice — tega sedaj ne storijo — saj premnogi občani na dolžni znesek preprosto _pozabijo, če jih nanj nihče ne spomni. Grožnje s tožbo in opominski stroški bi bili na mestu šele takrat, če bi se občani po vsej sili hoteli izogniti plačilu prispevka.	.	.
Sicer pa smo na grožnje s tožbo v uradnih listinah ze navajeni, tako da so izgubile svoj pravi pomen. Ponekje pa le pretiravajo^ V našem uredništvu se je oglasil naš bralec R. Z. in nam pokazal račun za deset starih tisočakov. Na vrhu računa je bilo s krepko pisavo zapisano: ZADNJI OPOMIN PRED TOŽBO!
Skomignili smo z rameni. Toda R.Z. je razložil svojo zgodbo: »Pri tem podjetju sem nakupil za pol milijona gradbenega materiala in ga takoj plačal v gotovini. Preostal je le majhen znesek za delo pri razlaganju. V upravi podjetja sem se dogovoril, da mi račun za razlaganje pošljejo pozneje, ker niso vedeli, koliko časa se bodo delavci zamudili pri razlaganju. Računa mi niso poslali ne piri teden in ne prvi mesec. Toda zaradi tega si nisem belil glave, saj je bila vsota, ki sem jo bil dolžan, neznatna v primerjavi z vsoto, ki sem jo plačal za material. Vem, da uradniški mlini meljejo počasi, pa sem si mislil: bodo že poslali. In so res! Toda ne računa, ampak tale ZADNJI OPOMIN PRED TOŽBO!«
R.Z. je pripomnil, da grožnje sicer ni vzel resno, da pa ga je neprijetno vznemirila. Zdela se mu je več kot nevljudna. Človek bi pričakoval, da se bo podjetje do kupca, ki je naenkrat nakupil za pol milijona blaga, obnašalo bolj prijazno. R.Z. je nemudoma poravnal dolžni znesek, obenem pa še povprašal uslužbence, ki so mu poslali opomin, ali je takšen način poslovanja pri njih stalna praksa. Dejali so mu, da gre za pomoto. Za čudno pomoto! Zares ne vem, kakšna vljudnost nas sili, da ne imenujemo podjetja s polnim naslovom!
Teh nekaj besed v premislek tistim, ki brez premisleka natipkajo in podpišejo vsakovrstne grožnje. Name in na mnoge druge državljane te dežele namreč ne vpliva prav nič pomirjevalno, ko se utrujeni od dela v službi vrnemo domov in lahko skoraj vsak dan še pred kosilom preberemo račune, na katerih so obvezno pripisane grožnje o tožbi, če račun ne bo poravnan v roku, grožnje o izklopitvi telefona, če ne bomo takoj tekli na pošto in plačali, če že ni napisano kaj hujšega. Svet, v katerem živimo, je že tako dosti vznemirljiv in naši možgani večkrat težko prebavijo vse novice, s katerimi nas bombardira sodobna civilizacija. Prav nič potrebno se nam ne zdi, da bi si zaradi majhnih stvari drug drugemu grozili, če se lahko temu izognemo z lepšo in vljudnejšo besedo.
JANEZ KAJZER
PO NAŠI DEŽELI NEKOČ IN DANES
PRED 100 LETI
• ŽE ZDAJ SE JIM SLINE CEDE
Dunajski časnik »Diana« našteva jedila in pijače, ki so namenjene veliki slovesnosti, ki jo bojo konec tega meseca in prihodnji mesec na Dunaju imeli »nemški strelci«. Iz Bukovine — pravi — pride 80.000 juntov govejega mesa, 100 telet in 100 svinj; iz Ogerskega 20.000 piščet, iz Eipeldau-a 3000 gosi in 2000 rac, iz Prage 100 centov gnjat in 20 centov vestfalskih, salami dobd 10 centov, 25 centov švajcarskega sira, solate se bo potrebovalo 100.000 glav. — Gotovo se 40 nemškim strelcem, ki tudi iz Ljubljane grejo na Dunaj, ie zdaj sline cedč! Oj streljanje, da bo kaj!
NOVICE. 1868
PRED 50 LETI
• IZKAZNICE ZA KROMPIR IN ONI, KI IMAJO NJIVE
Kakor je bilo razglašeno, razdeljuje mestna aprovizacija po krušnih komisijah izkaznice za krompir. Se enkrat izrecno opozarjamo vse one stranke, ki imajo nasajen krompir, da nimajo pravice do izkaznic. Izkaznice bodo prejele stranke šele tedaj, ko bodo pridelani krompir porabile. Kogar bi se zalotilo, da je navzlic temu opominu pri krušnih komisijah vzel izkaznice za krompir, bo najstrožje kaznovan.
SLOVENEC, 1918
PRED 20 LETI
• DELITEV SVEŽEGA MESA
Obveščamo potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso v soboto od 6—12. in od 14.—17. na odrezke živilskih nakaznic za mesec julij in sicer:
TDa jam. 600 g — Meso — 850 — IV julij; TDa 600 g — Meso — 850 — IV julij; TDb 450 g — Meso 500 — IV julij; TD 250 g — Meso 300 — IV julij; SDa 350 g — Meso 400 — IV julij; SD 200 g — Meso 250 — IV julij; LD 150 g — Meso 200 — IV julij.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi in turisti. Cena je 42 din za kg.
SLOVENSKI POROČEVALEC, 1948
Potem nas odpelje od hiše k hlevu in nam pokaže:
»Tu, nad vrata, so nam hoteli podtakniti ogenj. Mož je šel zjutraj po krmo za živino in je opazil, da je osmojeno...«
Drofenik, starejši možak, je še zdaj razburjen. Ne gre in ne gre mu v glavo, da bi kmalu tudi on pogorel. Pravi, da ni nikomur storil žalega in da si pogorišče pač ni zaslužil.
»Srečo imamo, da se listje in sla-nad vrati nista vnela,« pripoveduje in potem dodaja, da je pred dnevi hišo in hlev zavaroval za dva milijona in dvesto tisočakov.
»Če bi pogorelo,« pravi, »bi me še obdolžili, da sem sam zažgal. Tega pa me bog varuj, še na misel mi ne pride, veliko sem pregaral za to kar imam...«
Miličniki in stokovnjaki celjske uprave javne varnosti so si mesto pokuša požiga temeljito ogledali in ga prefotografirali. Menda jim bo vse, kar so opazili, še koristilo.
KAJ GOVORE DOMAČINI?
Kljub že omenjeni molčečnosti domačinov, ki neradi govore o tem, kdo ,i bi bil požigalec, pa med ljudmi le krožijo govorice o morebitnem zločincu. Nekateri pravijo, da požigajo kar zavarovalni agentje, da bi prestrašili ljudi in jih tako navdušili za večje zavarovalnine, drugi govore o neznancu, ki prihaja nekje od daleč, etji pa trdijo, da v Stojnem selu požiga isti požigalec, ki je pred dvema letoma požigal v Trnovlju.
»Saj tisti si je v zaporu sodil sam,« jih opozorimo.
»Če je bil pravi. In če je bil en sam. Nič ni dokazanega, celo časopisi so pisali, da ni dokazano... Pri vseh požarih ni bil on, moral je imeti pomagače. Ti zdaj nam požigajo...«
Tako govore, obenem pa ne zaupajo niti drug drugemu. V krajih, kjer je toliko šmarnice, je zaupanje sploh redko.	»
POMOČ BO PRIŠLA
Upajmo, da je rdeči petelin sit, da se ne bo več sprehajal po slamnatih slemenih in ji izpreminjal v kupčke a.a. Upajmo, da v Stojnem selu, v fari svetega Florjana ne bo več gorelo. škode in tragedij je že tako dovolj.
Jože Gajtan, sekretar SZDL v srna-rju pri Jelšah, sedaj predsednik odbora za pomoč ogroženim pogorelcem v Stojnem selu, je povedal:
»Pomoč že zbiramo. Pri zasebnikih zbiramo pomoč v denarju, hrani, obleki, obutvi, posteljnini, pohištvu, krmi za živino in semenih. To pomoč zbira krajevna skupnost Stojno selo. Poleg tega pa zbiramo tudi pomoč v denarni lesu in gradbenem materialu, saj bo treba pogorelcem še pred zimo preskrbeti streho. Gradbeno podjetje Rogaška Slatina bo že v naslednjih dneh postavila v Stojnem selu dve montažni kuhinji, ko pa bomo zbrali pomoč pri drugih delovnih organizacijah na našem območju, bomo z gradnjo nadaljevali.«
Zanimivo je, da je že dan po požaru — tistem največjem — prišlo v vas dvesto tisočakov pomoči. Poslal jo je domačin Martin Štefanciosa, župnik iz Dravograda. Trgovsko podjetje Jelša pa je nakazalo sto tisočakov.
Pomoč bo še prišla, upajmo, da jo bo do zime toliko, da v Stojnem selu ne bo tragedij.
Res pa je, da je pomoči potreben tudi tisti, ki požiga. Saj je bolnik, hud bolnik. Zdravemu kaj takega pač ne pade v glavo. Prav bolezen ga bo izdala in izročila v roke pravice.
EVGEN JURIČ
PABERKI Z DOMAČEGA ROTO PAPIRJA
STROGA YU
Ne bi prišli daleč, če bi samo čustveno reagirali na gonjo proti odnosu do udeležencev prometnih nesreč pri nas, pa čeprav so nekateri članki prave vaje v cinizmu (»Flensburger Tage-blatt«, z aluzijo na Dobsona: »Nima vsakdo ministra za angela varuha«), Te države imajo več cest, avtomobilov in prometnih predpisov kot jih imamo mi. Umestno je domnevati, da ljubijo svoje pešce prav tako kot mi. Njihove proteste moramo torej vzeti resno, nespametno bi bilo misliti, da smo na tem področju naredili vse tako, da bolje ne bi moglo biti.
Predvsem je treba priznati, da obstajajo pomembne razlike v ostrini kaznovanja udeležencev prometnih nezgod. Kazenski zakonik ZR Nemčije predvideva »za hudo kršitev prometnih predpisov ...« zaporno kazen od enega do petih let, medtem ko je pri nas za kazenska dejanja ogrožanja javnega prometa predviden zapor od treh mesecev do dvanajstih let. To je ena izmed izjem našega prava, ker znaša sicer najvišja kazen 15 let, razen pri spremembi smrtne v zaporno kazen. V Italiji je za podobno kršitev zgornja meja pet let, švicarski kazenski zakon pa za »zavestno ogrožanje življenja ene ali več oseb« predvideva najostrejšo kazen deset let. Tudi zakoni vzhodnoevropskih držav so blažji kot naši, z izjemo Bolgarije, ki predvideva v »hudih primerih« tudi smrtno kazen. Na Madžarskem in Poljskem je zgornja meja 15 let.
Razlike pa so še bolj očitne, kadar gre za prekrške. Ce v večini tujih držav povzroči nesrečo pomanjkanje ali odsotnost znakov, nezavarovani nevarni deli cest ali luknje na cesti, ima šofer pravico zahtevati odškodnino od tistega, ki je dolžan skrbeti za ceste in znake. Tega v Jugoslaviji ni. Zato pa je po našem temeljnem zakonu o varnosti prometa dovoljena hitrost 120 kilometrov na uro, kar je v resnici neizvedljivo na skoraj vseh naših cestah, razen na posameznih odsekih avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. Na nekatere naše ceste prvega reda smejo tudi vprežna vozila, kolesarji in črede živine. Vprašanje je zdaj, kdo ogroža ljudi? Tisti, ki se lahko premika po cesti prvega reda s hitrostjo pet kilometrov na uro, tisti, ki mu je to omogočil ali tisti, ki vozi z dovoljeno hitrostjo? Razen redkih izjem naša sodna praksa nikoli kazensko ne preganja pešcev, voznikov ali pastirjev, ki vodijo živino, čeprav so znani številni primeri, ko so prav ti izzvali tragične nezgode.
Razumljivo je, da nam ni potrebno pogovarjati se s tujci, ali veljajo jugoslovanski predpisi tudi zanje. Res pa je, da bo treba te predpise in to prakso zaradi naših in zaradi tujih avtomobilistov — zaradi spremenjenih okoliščin torej — kritično pregledati in jih popraviti.
EKONOMSKA POLITIKA
SPET V RAJU B KATEGORIJE
Južno primorje, julija. Mario Br-kan, šef recepcije novega hotela B kategorije »Kamelija« v Tivatu ni mogel verjeti svojim očem, ko se je med vrati pojavil človek s kovčkom in mu po naše rekel:
»Prišel sem na dopust...«
To je bil eden izmed redkih pogumnih domačih gostov, ki mu dosedanje nedostopne cene v naših hote-lil niso povzročile manjvrednostnega kompleksa.
»Dobrodošli,« je rekel presenečeni šef recepcije. Gostove kovčke so brž odnesli do njegove sobe.
Ko se je pozneje gost vrnil v restavracijo kosit, ni imel več tako veselega obraza. Ko je sedel, sta takoj prišla dva natakarja. Gost je dolgo bral jedilni list, potem pa je naenkrat vstal in odšel k šefu recepcije.
»Takoj ko sem vstopil v sobo, sem mislil, da je pomota. Novo pohištvo, kopalnica, bojler, mrzla in topla voda, balkon z razgledom na morje,« je rekel. »Ko pa sem pogledal jedilni list In preletel seznam jedi po naročilu, in vse to za 42 novih dinarjev na dan, sem vedel, da nekaj ne more biti v redu. Pogosto potujem službeno in v tretjerazrednih hotelih pogosto plačam več.«
Sefu recepcije se je odvalil kamen s srca: »Takšne so naše cene in vse to vam pripada.«
»Kamelija« je tako kot mnogi drugi hoteli ob jadranski obali letos na široko odprla vrata domačim gostom. Domači gost lahko telefonsko rezervira letovanje v hotelu, lahko pa tudi s posredovanjem tako imenovane »turistične borze« izbere hotel in letuje na kredit. Tudi letalsko vozovnico lahko dobi na kredit.
Zato smo tudi prišli pogledat, kako letujejo v luksuznih hotelih »nekonvertibilni« turisti in tisti s »povprečnim žepom«.
Branko Nikolič, uslužbenec novo-
sadskega zavarovalnega zavoda je na hotelski terasi s krasnim razgledom na morje pravkar pil kavo. »Tri leta smo žena, jaz in sinova letovali na Donavi v Novem Sadu,« je rekel. »Letos smo se odločili za luksuzno letovanje na morju, žena in jaz plačava na dan 42 dinarjev, starejši sin 34 din, mlajši pa 17 din. Pripeljali smo se s svojim avtomobilom in tako bo štirinajstdnevno letovanje na morju veljalo vso družino, 1900 novih dinarjev.«
Z neprikritim ponosom nam je Branko Nikolič pokazal svoj apart-man: »Poglejte, kako se kopalnica blešči... Največji užitek pa je zvečer po kopanju sedeti na balkonu in gledati morje in sončni zahod.«
V teh dneh so prišle v »Kamelijo« tri Beograjčanke:	Bojana Andželič,
uslužbenka JAT,' Slobodanka Perič, medicinska sestra in Kristina Madič, uslužbenka. Bojana zasluži na mesec 1300 din, Slobodanka 920, Kristina pa 850. Letovanje v hotelu B kategorije in potovanje z letalom v obe smeri bo veljalo vsako od njih 840 dinarjev.
»To je moj mesečni zaslužek,« je rekla Kristina. »Toda nisem mogla premagati skušnjave. Leta in leta sem si želela letovati v hotelu. Naposled se je moja želja uresničila. Letalsko vozovnico in penzion v hotelu sem dobila na šestmesečni kredit. Dozdaj sem vedno letovala v zasebnih hišah. Kako mi je tolklo srce, ko sem stopila v Kamelijo. Od samega razburjenja nisem slišala, kaj mi pravi vratar.«
Klasično letovanje v hotelu ni več neuresničljiv sen za Jugoslovane. Pogosto je takšno luksuzno letovanje celo cenejše od običajnega dopusta, ki so se ga domači turisti navadili v zadnjih desetih letih: zasebna soba, vsakodnevno letanje na kosilo in večerjo po samopostrežnih restavracijah in zasebnih gostilnah.
»Lani sem letoval v Orebiču v zasebni hiši, hranil sem se v menzi. Plačal pa sem prav toliko kot tu, v Kameliji,« je dejal Miroslav Stekič, uslužbenec FAP iz Priboja »Toda ti dve letovanji sta kot kralj in berač. V majhni hiši v Orebiču so letovale štiri družine, kopalnica pa je bila ena sama. Uporabljali smo vodo iz cisterne. Dogajalo se je, da sem se v kopalnici namilil, ko je gospodarica zaprla pipo, ker je varčevala z vodo. Tu pa je vsaj zame za majhen denar letovanje na visoki nogi. FAP mi je dal regres, tako da bom za deset dni plačal iz svojega žepa samo 170 dinarjev.«
Zakonski par Lucijan in Ksenija Lungu iz Kovina pa sta s svojo hčer-
ko prišla letovat v hotel »Slavija« v Budvi.
»Za ta hotel smo zvedeli prek turistične borze,« je rekla Ksenija Lungu. »Kako so nas tu samo pričakali. Z nasmehom in tako je tudi ostalo! Ves čas so zelo pozorni do nas. Ko pridemo na kosilo, sta še isti hip ob mizi dva natakarja. Komaj pojemo juho, že odneseta krožnike. Mož me je začudeno vprašal: ,žena, jaz sem samo navaden mali lekarnar na vasi, toda glej, strežejo mi kot kakemu bogatemu Američanu!' Jaz pa sem mu rekla: ,Kaj se čudiš. Za dinarje bi lahko v banki kupila turistične dolarje in bi kot devizna gosta preživela dopust, če že ne na Ažurni obali, vsaj v Bolgariji.’«
ILUSTROVANA POLITIKA
Z ZASTAVAMI ZASLUŽIL 57 MILIJONOV
V dobrih dveh letih je krojač Slavko Tepavac iz Beograda ustvaril več kot 57 milijonov dinarjev prometa — in drugih zastav.
Stavko Tepavac je bil navaden krojač iz beograjskega predmestja. Vseeno je ta mali krojač izjema, rekorder. V skromni krojaški delavnici so cveteli nenavadni posli, ki so Tepavcu prinesli naslov največjega utajevalca davkov v Beogradu. On je edini — poleg Tekstilne tiskarne iz Zagreba — izdeloval državne, partijske in vse druge vrste zastav in v nekaj letih s tem izdelkom ustvaril več kot 57 milijonov prometa. Toliko bolj čudno je, da je beograjska tovarna konfekcije »Partizan« nehala izdelovati zastave. To, kar je bilo nerentabilno za »Partizana«, je bilo rentabilno za Slavka.
Še danes bi najbrž mnogi, ki so poznali tega triinštiridesetletnega krojača, mislili, da je običajen majhen obrtnik, če ne bi bilo anonimne prijave. Finančni organi pri pregledih v krojačevi delavnici nikoli niso odkrili ničesar sumljivega, kar ne bi bilo zapisano v krojačevi davčni prijavi.
V tej prijavi pa je Slavko Tepavac vsako leto zapisal, da ustvar,;a .polovico prometa z uslugami, polovico pa z izdelovanjem konfekcije, To je imelo svoj pomen. Če bi namreč izdelovanje konfekcije predstavljalo večji del njegove dejavnosti, se ne bi mogel uvrstiti med pavšalce, ampak bi moral plačati davek na podlagi ustvarjenega prometa ob koncu leta. Tako so njegove davčne obveze znašale samo 400.000 starih dinarjev. Imel je tudi prijavljenega kvalificiranega delavca, pozneje tudi dva vajenca.
Konec leta 1965 je mali krojač iz predmestja začel uresničevati svoje preproste in donosne ideje: začel je izdelovati zastave. Na prvi pogled zastave niso ravno hudo kurantno blago. Toda toliko je podjetij, šol, ustanov ... Zastave pa ne izdeluje pri nas skoraj nihče.
Čeprav je Slavko veliko zaslužil z državnimi zastavami, se nikoli ni spomnil svojih dolgov do države. Pa tudi sama država je pozabila na Slavka.
Anonimna prijava je finai:inim organom odprla oči. Lahko bi se jim odprle že lani, če ne bi banka v sporočilih z žiro-računov napačno zapisala ime tega krojača, pa je bil tako uvrščen med neznane osebe.
Mali krojač je zaslužil prvo leto tri milijone, naslednje leto trinajst milijonov, lani štiriindvajset, letos pa že v petih mesecih — petnajst milijonov! V tem času je Tepavac sešil 6500 zastav vseh velikosti in porabil zanje 16.784 kvadratnih metrov blaga.
Tepavac zatrjuje, da so vse te zastave sešili on, prijavljeni delavec, žena in vajenca. To je težko verjeti, keč se je moral nekdo ukvarjati tudi s tistim, kar piše v davčni prijavi — s krojenjem oblek in konfekcije. Samo to delo bi lahko povsem zaposlilo krojača in njegovega pomočnika. Poleg tega je Tepavac s svojim avtomobilom zelo pogosto potoval po državi in prodajal zastave. Imel je tudi svojega trgovskega potnika.
Na koncu je Tepavac po toliko zastavah dobil tudi svojo. Ne ve se še, pod katero zastavo bo branil prikritje osemnajstih milijonov davka družbi, katere zastave je izdeloval in prodajal.
SVET
OBIŠČITE OBRATE
HOTELA SLON
Hotel - Restavracija
Kavarna - Slaščičarna -^	-	Bife
In » prepričajte o naših prvovrstnih specialitetah ter solidni postrežbi
Imam
veliko prijateljev ^ a moj najljubši je
TRDONJA ŠjggPžPpž*. zato vedno
Kupujem ZVITOREPCA
TOPLJENI SIR ZA MAZANJE
MEULOTHUS CERULLEA
4
LJUBEZENSKI IN KRIMINALNI ROMAN HKRATI, ŠESTO POGLAVJE, IMENOVAN TUDI-
NO ČE NI DRUGAČE,
TE PA VZAMEM
»Durhmarš,« je rekel Johnny, ko je pogleda! karte. Drugi trije soigralci so se spogledali in Brice se je razburil:
»Dovolj je tvojih čudežev!«
Johnny je odvrgel šop kart, vstal in dejal:
»No, ja, kaj pa hočete? Defi-citno igro? Saj nisem socialno zavarovanje ali zastopnik društva za varstvo živali...«
Naslednjega dne je Micka v
službi oznanila:
»Poročila se bom!«
Završalo je po pisarnah in tega dne so dekleta delala še manj kot po navadi, kar pa ni tako enostavno. Spraševala so Micko po ženinu, po tem, kakšno obleko si bo izbrala za to slovesno priložnost, po tem, kje bo poročno kosilo in kje bodo medeni tedni ..
Pa jih je vse po vrsti odgnala:
»Poročiva se tu, potem pa greva oba skupaj v Nemčijo ...«
mu je poočitala, a že točila viski.
»Bal sem se priti. Zadnjič smo se malo naprej od tule tepli...«
»Vem. In to zaradi tiste koze! Sram naj te bo. Meni pa lažaš in se lepega delaš ...«
»Sram me bo v prostem času, zdaj pa imam preveč dela ...«
»Ali z ženskami ali z oslarijami?«, ga je vprašala.
»To je vendar isto,« se je nasmehnil čez kozarec.
Sel je v svoj dobri, stari predmestni lokal, k točajki Vidi.
I »Dolgo te ni bilo, potepuh,«
»Za dekliščino bom pa dala. Tako veselico priredimo, kot jo v podjetju od osmega marca sem ne pomnijo,« je obljubila Micka.
»Ja, to bo pa prehudo,« je rekel šef.
»Tiho! O dekliščini moški ne razpravljajo,« so vzkliknile ženske.
»Sicer pa,« je dejala Micka, »imam v mislih poseben načrt.«
In jim je razložila: priredile bodo, piknik na Sori. Kopale se bodo, na ražnju in na žaru bodo pekle, kar si bodo poželele, v
vodi bodo hladile pijačo. Zvečer, ko bodo že razpoložene, pa se jim bodo pridružili še moški.
»Tako bom združila dekliščino in slovo od podjetja,« je dejala.
Johnny je mrko sedel v kotu točilnice in pil drugi viski. Čakal je in čakal, a pričakal ni nikogar.
»Nič več ni pravih kupčij,« je potožil.
»Ljudje so se razvadili,« (e dodala Vida.
»Da, da. In ta zoprna konkurenca v trgovinah! Pomisli, da se zdaj lahko že vse dobi! Zoprno, ne?«
»•Joj, Joj, ali res odpovedujete?« je vprašal Mickin šef.
»Res. Poročila se bom in v Nemčijo grem.«
»Prav. A preden greste, se še enkrat dobiva. Le še en popoldanski ali večerni narek .. «
»Velja. Drevi «
(Se nadaljuje) EVGEN JURIČ
BUC BUC ČUVAJ!
Prijatelj, ki se je pravkar vrnil na dopust s Švedske, mi je pripovedoval, da se je švedski parlament nedavno sestal na izrednem zasedanju, ker je bilo oh nekem prazniku na Švedskem v prometnih nesrečah ob življenje 13 ljudi.
Slovencev je sicer precej manj kot Švedov in prometne nesreče ne zahtevajo po 13 žrtev na dan (kvečjemu 12). Zato pa imanio v nadomestilo železniške prelaze, kjer smrt tako rekoč vsak teden pokosi nekaj življenj (ne sicer trinajst, ampak po dve, tri). To je pri nas že tako izrabljen in ustaljen pojav, da ni ob tem problemu pričakovati izrednega zasedanja skupščine, razen če bodo morda kako nedeljo lokomotive pokosile 11.111 življenj in bi zaradi tega nastal resen politični problem.
In ker kaj takega bržkone res ne bo, sem začel sam premišljevati, kako bi vsaj malo omejili število nesreč na teh železniških prelazih.
Mislim, da hi bilo to moči predvsem doseči tako, da bi vsak šofer pred vsakimi odprtimi železniškimi zapornicami ustavil avto, ugasil motor, zategnil ročno zavoro, stopil iz voza, si prižgal cigareto in zelo počasi in previdno odkorakal do proge, pazljivo stegnil vrat in pokukal, najprej na desno, potem na levo, če bi nikjer ne zagledal vlaka, naj bi nujno
napel ušesa, ali je v daljavi slišati kako drdranje. Ce bi tudi drdranja ne slišal, naj bi stopil nazaj k svojemu avtu, odprl prtljažnik, vzel iz njega kako odejo ali star časopis in se vrnil k tirnicam. Tam bi odejo ali časopis razgrnil po tleh, legel nanjo ali nanj,, pritisnil glavo na tla in prisluhnil. Ce bi tudi tedaj ne slišal nič sumljivega, bi brž stekel k avtomobilu, ugasil cigareto, spustil zavoro in se naglo in odločno odpeljal čez tirnice
— naj se zgodi karkoli hoče!
Za njegovim avtomobilom bi bržkone medtem nastala prava gneča in avtomobilisti bi začeli temu pametnemu in treznemu šoferju na vso moč trobiti, naj pelje dalje ali pa se jim umakne s poti. Toda naš previdni šofer — junaški omejevalec nesreč — bi še mirno pritisnil prst na ustnice in jim pomenljivo pokazal sveženj časopisov, o katerih piše o vseh zadnjih nesrečah na železniških prelazih. Morda bi nekatere potolažil. Vsaj upam, da bi jih. še bolje pa bi storil, če bi v svojem avantgardističnem prizadevanju za modernizacijo in sanacijo prometa čez prelaze povabil k pametnemu sodelovanju še Hruge šoferje.
Tisti, takoj za njim, bi mu lahko
— njemu in vsej družbeni plasti šoferjev — pomagal tako, da bi se odplazil v čuvajnico in previdno pokukal skozi vrata. Ce bi tam ne zagledal
železničarja, bi brž stekel v svoj avto in zatrobil dolg, splošni alarm.
Toda še prej naj bi temeljito pregledal čuvajnico, ali čuvaj v njej ne spi. Ce bi tega zagledal spečega, naj bi lepo kulturno pristopical k njemu, ga previdno požgečkal pod nosom in mu rekel:
»Buc, buc, buc!«
Ce bi čuvaj še naprej vlekel dreto, bi ga šofer krepkeje • dregnil, zakaj možno je, da je moža celodnevno delo na polju, kjer mora delati, če hoče preživeti družino ob tako majhni plači, preveč utrudilo.
Seveda so to le subjektivni problemi, so pa, kot vedno pri nas, tudi objektivni problemi. Zato bi na primer tretji šofer v vrsti, ki bi se nabrala pred sumljivimi dvignjenimi zapornicami, vmes lahko opravil zelo koristno delo, če bi temeljito pregledal zapornice in jih preizkusil, ali delajo in ali v redu delajo.
Po mojem bi lahko tako šoferji sami — saj pravijo, da so tako ali tako vedno šoferji vsega krivi — zelo omejili nesreče pri prelazih in — dokler v reformi ni denarja za boljše rešitve — s tem skupnim in složnim prizadevanjem z železničarji, kar lepo prispevali k modernizaciji in sanaciji prometa čez prelaze.
JUS TURK
Miltjon in pol novih telefonov — V pokoj po dvajsetih letih - tiajbolj čudna knjiga — Razprodana možka voda — Clochmerle na aorču— li - nezavarovani gledalci
V£S}5*‘™.NSKA TR,BUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSk" TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUN
| ko govoriti. Vsekakor pa gre za zelo velik posel in za skupne zmogljivosti domače industrije telekomunikacijske opreme.
■I
ZAGREB
TOŽILEC TAKO.
SODNIK
DRUGAČE
Zagrebška revija Razlog štev. 57, ki jo izdaja Študentski centar, je prepovedana". Javno tožilstvo je zahtevalo začasno prepoved Razlogov, ker so v reviji članki, ki »zanikajo vodilno vlogo Zveze komunistov in se zavzemajo za večstrankarski sistem«. Sklep o prepovedi pa je okrožno sodišče v Zagrebu ukinilo.
Revija kljub temi še ni v prodaji, ker je javni tožilec Slobodan Budak vložil pritožbo pri vrhovnemu sodišču Hrvatske.
RUDARJI
V POKOJ PO 20 LETIH
Predložen je poseben zakon o upokojitvi rudarjev v premogovnikih. V pokoj naj bi odšli po dvajsetih letih delovne dobe. To pravico pa bodo lahko izkoristili samo rudarji, ki so vsaj 15 let delovne dobe preživeli v jami, nadalje samo tisti rudarji, ki neposredno kopljejo premog,
gem lažjem poslu v rudniku, seveda pa morajo izpolnjevati pogoje glede delovne dobe.
KRAGUJEVAC
DELNIC ZA ZASTAVO ŠE NI
Prvim socialističnim delnicam, pri tem mislimo na tovarno avtomobilov Crveno zastavo in njeno posojilo, slabo kaže. Jugoslovanska investicijska banka, ki jamči za obveznice, še ni izdala vrednostnih papirjev, kot je obljubila že prej.-Crvena zastava ne sprejema dinarskih vplačil in tako preprečuje državljanom, da bi dobi li avtomobil v roku enega meseca.
Obveznic $e ni, zato Zastava m Jugoslovanska investicijska banka še nista zgubili bitke. Se vedno je možnost, da last niki obveznic dobijo avto mesec dni po vplačilu celotne vsote.
Obveznic ni zato, ker jih v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu še niso iz delali, to pa je spet v navzkrižju s pravili, ki pravijo: tisti, ki bodo celotno vsoto vplačali po 10. juliju, bodo dobili obveznice še istega dne.
Kragujevska tovarna ob vsem tem molči in sprejema le vplačila v devizah. Za dinarje se ne zmeni. Se pred nekaj tedni
Nadaljevanje na 6. strani
RUDARJI — morda že p« 2(1 letih delovne dobe v pokoj
drugi pa bi se lahko upokojili po 25 letih delovne dobe. Zvezni izvršni svet je predlogu rudarjev naklonjene. Preden je bil zakonski predlog izdelan, je nekaj zveznih poslancev obiskalo več rudnikov in se prepričalo, v kakšnih razmerah delajo in žive rudarji. Marjan Dajčman, poslanec iz Maribora, je pripovedoval: »Mislim, da delajo rudarji v zelo težavnih razmerah. Sedemsto metrov pod zemljo smo se morali plaziti po tleh. Eden izmed poslancev tega nj mogel vzdržati.«
Zakon naj bi začel veljati prihodnje leto. Poslanci so zahtevali, naj bi novi zakon veljal tudi za onemogle rudarje, ki ne delajo več v jami, ampak pri kakem dru-
TELEFONIJA
1,500.000 NOVIH TELEFONOV
Najvišji samoupravni organ združenega jugoslovanskega PTT gospodarstva — skupščina skupnosti PTT — je sprejela načrt razvoja telefonije in telekomunikacij v naslednjih sedmih letih. Za pet milijard dinarjev bodo dobili poldrugi milijon novih telefonov, ustrezna prenosna mreža, ki bo omogočala normalno uporabo telefonov, postajo za medcelinski in oddaljeni celinski promet s pomočjo umetnih satelitov.
Ze iz tega razloga zasluži načrt vso pozornost. Ena izmed osnov načrta je, da se pri njegovem uresničevanju kar najbolj zaposli domača industrija. Ta načrt je pravzaprav poziv domači industriji, da
TELEFONIJA — bo novi poldrugi milijon telefonov dovolj?
se zaposli ne samo kot dobavljač opreme, ampak tudi kot soinvestitor, seveda s pravico, da sl deli sadove vlaganja.
Vendar strokovnjaki menijo, da se mora ta industrija poprej znebiti nekaterih svojih slabosti. Tu je mišljeno predvsem pomanjkanje razdelitve dela in skupnih razvojnih in znanstveno-razvojnih organov pri osvajanju in razvoju nove tehnike.
Za zdaj je še o odzivu industrije tež- I
V zadnjem času dobivamo v uredništvo številna pisma, da niste mogli dobiti te ali one številke našega tednika. Vsem nismo mogli ustreči, ker so nekatere številke pošle. Da se vam v prihodnje to ne bi več dogajalo, pa tudi, ker je za vas bolj preprosto, vam svetujemo, da se naročite na naš tednik in ga boste dobivali v prihodnje na dom. Izpolnite torej naročilnico in nam jo pošljite na naslov
«	Časopisno podjetje	»DELO«
'A/J	Ljubljana,
¥./	Šubičeva 1
{/ ^	NAROČILNICA
Prosim, da mi pošiljate Tedensko tribuno na naslov
Priimek in ime:	
Točen naslov (kraj, ulica, hišna številka)	
Na vaš tednik se naročam od do	
Položnico mi pošljite po pošti. Podpis	
PO TREH MESECIH JE ZADEVA ŠE PRAV TAKO MOTNA, KOT JE BILA OB SKRIVNOSTNI SMRTI
Tudi čudovito mehko, lepo, prijetno dehteče perilo dviga vašega malčka na krila sproščenosti
Takšno izjemnost pomaga ustvarjati MIXAL zato, ker vsebuje XYLAN
IfLAN garancija 100 96 beline
S&tiorcg. MARIBOR
ker vsebuje oxylan
ZA ZAPUŠČINO GROFICE UCHTENBERG GRE
s tem imenom na Dunaju prav tako ni. Zato prosimo sodišče, da po uradni poti poišče in priskrbi na Dunaju poročne listine Eve von Lichtenberg ter krstni list njenega moža.«
Mati ter sestra Eve von Lichtenberg sta od sodišča zahtevali še, da sodišče zapečati vilo »Blesička stanci ja«, ter motorni čoln, za upravnika pa naj postavi šoferja Tonija Kašnerja.
Tedaj je nastal advokatski dvoboj. Advokat Markovič, pooblaščenec grofa Lichtenberga, je sodišču dal izvirnik in fotografske kopije poročnih listin, ki kažejo, da sta Eva Milavec Greissau in Hans Lichtenberg stopila v zakonsko zvezo.
Advokat Markovič je na to dejal: »Ce so se že dogodki začeli razvijati v tej smeri, moram kot pooblaščenec svoje stranke dvomiti v dokaz Nade Bohte, da je ona mati Eve Lichtenberg. Moja stranka ima dokaze, ki trde nasprotno. Uporabil jih bom ■r sodnem postopku.«
Opozoril je na pogodbo med Avstn-o in našo državo o lastniško pravnih odnosih: na vzajemnost državljanskih pravic, na člen zakona o stanovanjskih odnosih in še na nekaj drugih pravnih stvari ter nadaljeval: »Grof Lichtenberg se namerava po smrti svoje žene za stalno naseliti v Vrsarju ter živeti v vili »Blesička stancija«, zato spričo cega nasprotujem zahtevi Nade Bohte in Melite Metelko, naj se vila zapečati. Avtomobil mercedes sta uporabljala oba zakonska tovariša, zato predlagam, da sodišče prekliče začasen odlok glede avtomobila.«
Po tem dvoboju se je stvar pravzaprav začela šele zapletati. Za besedo je zaprosil advokat Aleksandar Levaj, pooblaščenec industrialca Colussija. Dejal je: »Moja stranka Carlo Alberto Colussi se je s pokojno Evo nameraval poročiti. Ker je verjel, da bo do poroke prišlo, ji je kupoval najrazličnejše stvari, ki so zdaj v dvorcu v Vrsarju. Evi je podaril tudi avtomobil mercedes ter motorni čoln, kr je zdaj v Vrsarskem pristanišču. Eva Milavec je mojo stranko prevarala. Poročila se je s tretjo osebo. Zaradi tega zahteva gospod Colussi od dediča njene ostaline ves tisti denar, ki ga je vložil v premičnine in nepremičnine, ki so zdaj v Vrsarju. Zahteva moje stranke je skupno 1,370.000 Ndin.« Za hip je v sodni dvorani nastala zmeda. Tedaj je advokat Aleksandar Levaj nadaljeval: »V imenu svoje stranke zahtevam, da se zapečati poletna vila v Vrsarju, avtomobil mercedes in motorni čoln mercoury s 45 konjskimi močmi.«
Postopek se je zaradi vseh teh pravnih preobratov zapletel. Trije advokati so se v imenu svojih strank bojevali za dediščino pokojne grofice
Eve von Lichtenberg. Sodniki so morali prekiniti razpravo. Nihče si ne želi dolgotrajnega sojenja. Videti pa je, da se spor okrog Blesičke stancije (premičnine, nepremičnine) bolj in bolj zapleta. Zaradi normalnega poteka sodnega postopka pa je sodišče vendarle moralo skleniti: vila »Blesička stancija«, ki stoji v bliižni Vrsarja, prejšnje lastništvo Eve von Lichten-oerg, se mora takoj zapečatiti. Odprta bosta ostala samo dva prostora, ki jih sme grof Lichtenberg uporabljati za svoje goste. Velikanska garderoba ter druge dragocenosti se zaklenejo in zapečatijo z rdečim voskom.
Ta sklep je objavil Stanko Haus na razpravi 17. junija letos. Svetlo modri motorni čoln mercoury ne bo več grmel po morju, dokler sodišče ne bo sprejelo končne odločitve, prav tako pa do končnega sklepa ne bosta mogla voziti po cestah tudi avtomobil mercedes 220 SE in džip znamke au-stin.
Pravni zapleti so se zaostrili. Carlo Alberto Colussi, tovarnar testenin in keksov iz Milana, je sklenil, kot pra-
vijo advokati, da bo po poti mednarodnega pravnega postopka zahteval svoje pravice.
Tonija Kašnerja, šoferja pokojne grofice, postavlja sodišče za upravnika »Blesičke stancije«.
Kar pa je najhuje, po skrivnostni smrti neke skrivnostne grofice se je končal tako imenovani romantizem poslednjih plemičev, uvoženih iz tujine. O njihovi lastnini bo zadnjo besedo povedalo sodišče. Namesto bakanalij, lepega življenja, so na vrsti zdaj paragrafi in členi zakonikov.
Mrtev človek ne more govoriti. Zapuščinski postopek okrog »Blesičke stancije« (v prevodu »Nori kraj«) še teče. Kako se bo končal in kdaj — nihče ne ve. Smrt Eve Milavec ni več pomembna. Bistvena je njena zapuščina. Poglavitno besedo imajo advokati. Morali bodo lomiti kopja na nečem, kar jim pravica dovoljuje in ukazuje. Kdo bo zmagal, ni važno in še nihče ne ve. Zanesljivo je le eno: zaradi tega bo še marsikoga bolela glava.
ZDRAVKA ČICMIRKO
Dvanajst ur po tragični smrti Eve Lichtenberg sta v Vrsar prispeli njena mati in sestra. Grofa Hansa Lichtenberga sta našli v spalnici. Ležal je na postelji, pred njim je bilo servirano obilno kosilo. To je bilo njegovo prvo srečanje s taščo in svakinjo. Sprejel ju je hladno. Precej časa je bilo treba, preden je vstal, da odide z njima v puljsko bolnišnico.
Poleg mrtve Eve v mrtvašnici se je med grofom, taščo in svakinjo pričel prepir. Mati je zahtevala, da njeno hčerko oblečejo v belo obleko. Grof tega ni dovolil.
Slednjič so odločili, da jo pokopljejo v črni obleki.
Pozneje so se prepirali, kje naj jo pokopljejo. Mati in sestra sta želeli, da njeno telo prepeljejo v Ljubljano. Odločili sta, da jo pokopljejo v grobu, ki bi bil podoba njenega življenja. Užaloščena sestra je bila uporna: »Želiva, da počiva v lepem grobu. Živela je v velikem stilu. Naj bo tudi njen grob takšen.« Melitin mož je zahteval ustrezen grob na ljubljanskem pokopališču Žale. Toda takega groba tam ni. Sicer je neka grobnica, toda zelo draga — štiri milijone dinarjev, tako je dejala uslužbenka pokopališča. Melitin mož je ženi telefoniral v Vrsar. Odločili so, da bodo to grobnico kupili.
Toda zgodilo se je nekaj, kar je ožaloščeno družino popolnoma spravilo s tira. Ko so na tej grobnici počistili plevel, je na plošči bilo zapisano: Costa Schollmayer Lichtenberg.
Svak pokojne Eve Milavec je ponovno telefoniral v Vrsar. Vprašal je žalujočega soproga, če je to mogoče grobnica njegovih prednikov. »Da!« je odgovoril grof. »To je grobnica naših prednikov.« Prav isto je potrdila tudi grofova mati, ki je zaradi pokopa svoje snahe iz Munchna prispela v Jugoslavijo.
Ko so na upravi pokopališča pregledali knjige umrlih, so ugotovili, da imena pokojnika nikakor niso v nobeni rodbinski zvezi. Grobnico je postavil Henrik Edbin Franz Klemens Schollmayer von Lichtenberg, ki je
v času avstroogrske monarhije živel na gradu Na koči.
Družina Eve Milavec je za grobnico plačala štiri milijone dinarjev. Evo Schollmayer Lichtenberg so slednjič pokopali.
Še ko je Eva ležala v mrtvašnici puljske bolnišnice, se je začel oster boj za dediščino. Njena mati je vzela del njene garderobe. Grofu Hansu to ni ugajalo. Ko je zahtevala, naj zapečatijo nov avtomobil znamke mercedes SE 220 ter poljski džip, je taščo ter svakinjo vrgel iz vile. Noč sta morali preživeti v naj bližji gostilni. Ko so organi javne varnosti prispeli na »Blesičko stancijo«, da popišejo nepremičnine, so bili presenečeni. Ko so odprli blagajno, je bila prazna!
Preden so gospodinjo Evo prepeljali v bolnišnico, je ključ blagajne dala šoferju Toniju. Mladenič je skrušen stal pred sodnimi organi. Obrnil se je k grofu:
»Ključe sem dal vam. Zahtevali ste jih od mene.«
Hans Schollmayer Lichtenberg se je praskal po tilniku. Slednjič se je spomnil, da je vse dragocenosti ter denar oustil v mercedesu. Avto so preiskali in slednjič vendarle našli tisto, kar je tu pustil. Toda Melita v črnini je izjavila, da to ni vse. Najbrž je že vedela, kaj je njena sestra vse imela.
Po dveh dneh sta mati in hči zapustili Vrsar. Grof Lichtenberg je sam ostal v vili »Blesička stancija«. Ni zapuščal vtisa, da je žalosten. Takoj po njeni smrti sfe je kopal v bazenu, se sončil in se veselil. Z družbo je odšel v neko vrsarsko gostilno in tam krokal globoko v noč.
Mati in sestra Eve Lichtenberg sta zahtevali, da poletni dvorec »Blesička stancija« zapečatijo. Grof Hans je protestiral. Zaradi tega je proti njima na sodišču vložil tožbo, one pa proti njemu. Sodišče je 9. maja sklenilo, da imata mati in sestra pravico do dveh sob v vili, grof pa do drugih prostorov, dokler ne bo zapuščinski postopek končan.
Boj za dediščino se nadaljuje. Do godki so se naglo odvijali. V ponedeljek, 17. junija je bila za dediščino grofice Eve Schollmayer Lichtenberg prva razprava. Razprava je bila na občinskem sodišču v Poreču. Navzoči so bili Nada Bohte, rojena Tomšič, Evina mati iz Ljubjane, Melita Metelko, rojena Milavec — Evina sestra, Ivo Markovič, advokat iz Zagreba, zastopnik grofa Lichtenberga, Jerica Ljubenko, advokat iz Višnjana (Istra), pooblaščenec podjetja »Usluga« iz Po-rečk, poverjenik za dediščino, nato Aleksander Levaj, advokat iz Pulja, pooblaščenec Carla Alberta Collussija ter Šime Ceri, mizar iz Rovinja kof poverjenik.
Sodišče je pričelo zasedati in povt dano je bilo, da je grofica Eva von Lichtenberg bila štirikrat poročena. Ločena je bila s prvimi tremi možmi, v času smrti pa je bila poročena z grofom Hansom Schollmayerjem Licb tenbergom, državljanom republike Avstrije. V nobenem zakonu ni imela otrok. To so temeljni sodni dokumenti.
Sodni postopek okou aeaiščine je bil zelo neprijeten. Pooblaščenec grofa Lichtenberga je želel najprej, da ugotovijo dejansko stanje. Navedel je, da je Eva Lichtenberg bila lastnica »Blesičke stancije«, ki jo je preuredila v poletni dvorec. To sta potrdili tudi njena mati in sestra. Toda v zemljiških knjigah ni zapisano, da bi parcela bila njena last. Advokat Aleksander Levaj je dejal, da ima fotografske kopije kupne ter prodajne pogodbe, ki dokazuje, da je Eva Lichtenberg nepremičnino kupila od Sime Crevara ter Valentira Stifaniča.
Mati in sestra pokojne Eve sta na sodišču izjavili: »Na Dunaju sva se zanimali za osebnost moža moje hčerke oziroma sestre. Po obvestilih, ki sva jih dobili od tam, oseba ki se imenuje Henrick Schollmayer Lichtenberg, sploh ne obstaja. Mislimo na Hansa, kakor se je predstavil. Družina Lichtenberg je že izumrla. Mož naše Eve zatrjuje, da je grof. Toda grofa
V našem tedniku smo pred meseci že poročali o nekaterih nenavadnih zapletih v zvezi s smrtjo lepe Eve Schollmayer Lichtenberg. Vprašanje je, če bodo kdajkoli odkrili resnico, ugibanj je več kot dovolj in skoraj vsak list ima svojo resnico«. Najbrž v tem prednjači nemška ilu-
strirana revija »Neue Revue«, ki trdi, da je bila pokojna Eva nezakonska hči Djor-dja Karadjordjeviča, ki je družina njegovega brata tedanjega kralja Aleksandra, ni hotela priznati. Niti zapuščinska razprava ne bo rešila uganke, vendar je že doslej razkrila nekaj podrobnosti.
TUDI V JUGOSLAVIJI PO EVROPSKIH CEIMAH
N IVE A
VELIKO POVPRAŠEVANJE JE OMOGOČILO POVEČANO PROIZVODNJO, TO PA TUDI ZNIŽANJE STROŠKOV. ZARADI TEGA JE ZNIŽANA CENA N I V E A KREMI POVPREČNO ZA 22 %.
ZDAJ TUDI V JUGOSLAVIJI N I V E A KREMA PO EVROPSKIH CENAH IN V EVROPSKEM PAKIRANJU V ŠKATLAH PO 30, 50, 150 IN 250 GRAMOV.
NOBEN DAN BREZ N I V E A KREME!
M EVA
i
...ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANoc
IN ZA NAGRADE:
60 pralnih strojev
g_CTTL_ELri4
o
in 3600 drugih praktičnih nagrad letno. Poglejte v zavitek, morda je prav v vaSem nagradni kupon!
VELIKAN MED DETERGENTI
f
LEKCIJA
IRAŠKO DESETLETJE_______
NEMIRNA DEŽ E L A
NA NAFTNEM MORJU
RAK
Kerbala
Kut al Imara
\
saUDSKA I ARABIJA
aBASRA
Salman
NAFTOVODI
Železnice
NAFTNA POLJA
Irak se je v zadnjem desetletju s svojimi štirimi uspelimi državnimi udari in še nekaj več neuspelimi poskusi udarov uvrstil med najnemirnejše države Bližnjega vzhoda. Vzroke za to nemirnost gre iskati v vrsti nerešenih vprašanj, od katerih so najpomembnejša »kurdski problem«, agrarna reforma in modernizacija kmetijstva in pa večja nacionalna udeležba pri izkoriščanju nafte.
Strmoglavljeni in izgnani predsednik Iraka Abdel Rahman Aref je na »zasebnem obisku« v Londonu, njegov prvi minister Tahir Jehija v zaporu, »svet komande revolucije« se je medtem že nekako konstituiral — generalmajor Ahmed Hasan El Bakr je postal novi predsednik države, polkovnik Abdel Rezak El Najef pa je sestavil štirindvajsetčlansko vlado in kljub nekaterim nasprotujočim si vestem kaže, da je tudi v teh prvih »porevolucio-narnih« dneh v državi mimo in da je nova garnitura trdno sedla za državno krmilo. Zvrstile so se tudi že prve izjave in programski govori novih voditeljev. Seveda, gre za običajne govore, polne obtožb na račun premagancev in polne precej širokih in zato nujno meglenih obljub lepše prihodnosti, tako da še zdaleč ni jasno, v katero smer bo popeljala državo nova, očitno baasi-stično obarvana vladajoča ekipa. Toda kakršnikoli naj so že njeni nameni, neogibno se bo tudi ona morala spopasti z vsemi tistimi problemi, s katerimi so se dosedanje vlade in ki v bistvu povzročajo nestabilnost državnega vodstva.
Ml RILO 7-mi ji. ŠKIH KNJIG
Težave Iraka so pravzaprav v bistvu težave vseh držav v razvoju, le da so tu mogoče še nekoliko bolj zapleteni in seveda lokalno pobarvani. Trak je predvsem država številnih etičnih skupin in raznih ver. Na 440 kvadratnih kilometrih državnega ozemlja žive Arabci, Kurdi, Turkmenci, Armenci, Perzijci, Asirci, Čerkezi in še nekatere manjše etične skupine. Večina 8.261.527 prebivalcev (po štetju iz leta 1965) je sicer muslimanske vere. toda razdeljena na dve veliki sekti. Po'eg »ortodoksnih« sunitov žive šiiti, ki so se loči'i od drugega muslimanskega sveta že v sedmem stoletju našega štetja. V državi pa je razen tega še 200.000 kristjanov (n še kakih ’0 000 Židov, če nič drugega je tu večni »kurdski problem«, ki ga že tolika leta vse vlade skušajo rešiti bolj z orožjem kot s pogovori. Obljuba nove vlade, da si bo z vsemi močmi prizadevala urediti ta problem, lahko pomeni tako prvo kot drugo.
čeprav je Irak ena najbogatejših »petrolejskih« držav Bližnjega vzhodu, kjer naj bi bilo 61 odstotkov vseh svetovnih rezerv nafte, je predvsem poljedelska država in 80 odstotkov njenega prebivalstva živi od kmetijstva. Prav zaprav životari. Zakaj večji del zemlje je še vedno v rokah veleposestnikov: šiitskih na jugu države, kjer pridelu jejo predvsem dateljpe (35 milijonov
palm ob Evfratu in Tigrisu daje 80 odstotkov svetovnega pridelka dateljnov), sunitskih v žitorodnih osrednjih in severnih delih države in pa kurdskih ag v goratih predelih. Agrarna reforma, s katero je začel že Kasem, ko je strmoglavil kralja Fejsala, in katero sta potem nadaljevala tudi oba brata Are-fa, bo morala ostati tudi v programu nove vlade. Razlika med revnim, podhranjenim in tri četrtine nepismenim podeželjem in bogatimi naftnimi predeli države, kjer cvetita tudi trgovina in deloma industrija so velikč prehude, da jih lahko kdo zanemari.
Toda tudi agrarna reforma, ki se je deloma zataknila že zaradi nepopolnih zemljiških knjig in nerazvite administracije na podeželju, še zdaleč ne pomeni vsega. Irako podeželje potrebuje nove ceste, silose, kredite (banke, zavarovalnice in zunanjetrgovinska podjetja so nacionalizirana), nove namakalne sisteme, umetna gnojila in kmetijske stroje, šole, agilnejšo administracijo. Zahteva skratka kar najtemeljitej-?e reforme, ker pa je prve sadove dosedanjih že čutiti, jih bo morala nadaljevati tudi nova vlada. Vprašanje je le s kolikšno odločnostjo.
Industrija — gre predvsem za lahko: mlinarstvo, predilna, tkalna, usnjarska, lesna — je v iraškem gospodarstvu sedaj še sorazmerno precej nepomembna, saj zaposluje le slr.bih deset odstotkov delovne sile. Gre torej za področje, ki je povsem odprto za vse vladne ukrepe.
BLOKADA NAFTNIH VELIKANOV
Eh končno, če ne predvsem, je tu naita. Če je Herodot zapisal za Egipt, da je dar Nila, bi lahko rekli za današnji Irak, da je dar naftnega morja pod njegovim ozemljem. Računajo, da je tam 1.200,000.000 ton nrffte. Z letno proizvodnjo 68 milijonov ton nafte, je sedaj Irak na petem mestu med arabskimi državami (za Kuwaitom — 115 milijonov ton, Iranom 130 milijonov,
Savdovo Arabijo — 130 milijonov in Libijo — 72 milijonov ton), računajo pa, da bi lahko v Iraku že v prihodnjih desetih letih načrpali tudi po 80 ali pa kar po 100 milijonov ton nafte na leto.
Prav zaradi teh možnosti pa bo vprašanje nafte, ki skrbi sedaj za 84 odstotkov državnih dohodkov, najpomembnejše, s katerim se bo morala spopasti tudi nova vlada. Do leta 1961 so iraško nafto črpale le tuje družbe, združene v Iraq Petroleum Company (gre za eno britansko, eno britansko — nizozemsko, eno francosko, eno ameriško družbo, ki si dele po 23,75 odstotka dohodka in pa za Gulbenkianovih 5 odstotkov), v njihovih rokah pa je bilo tudi iskanje novih ležišč nafte. Potem pa je general Kasem s svojim slovitim »zakonom št. 80« omejil koncesije tujih družb na 0,44 odstotka državnega ozemlja (skupaj 1973 kvadratnih kilometrov), tri leta kasneje pa je predsednik Abdel Salem Aref, brat Abdela Rahmana Arefa, že ustanovil tudi nacionalno družbo za iskanje in črpanje nafte.
Irak je namreč povsem upravičeno očital tujim družbam, da se bogate na njegov račun (Irak dobiva le 50 odstotkov dobička), da pa hkrati zaradi kartelnih interesov zavirajo povečanje proizvodnje. Ne predsedniku Ab-delu Salernu Arefu. ne bratu, ki j* postal predsednik po njegovi trrcični smrti, pa ni uspslo prebiti zdaj skrito, zdaj očitno blokado tujih petrolejskih velikanov in najti v tujini partnerje, ki bi dali domači družbi kapital, ki ga potrebuje, da bi začela na veliko črpati in predelovati nafto, in ki bi potem kupili to »domačo« nafto. Poskusili so sicer z Italijani, Spanci, zadnje čase poskušajo s Francozi, toda ameriški in britanski »velikani« so vselej dosegli, da so njihove vlade »prijateljsko« odsvetovale zaveznicam tako sodelovanje z Irakom, hkrati pa so znali na iti zaveznika tudi v Iraku samem, tako da so se vsa pogajanja končala v boli ali manj slepi ulici. Prav zato bo tudi odnos nove vlade do te blokade tudi temeljnega pomena za vse njeno ukrepanje, hkrati pa bo tudi pokazal bistvo njenega značaja.
TEDENSKA TRIBUNA	JENSKA	TRIBUNA	TEDENSKA	TRIBUNA	Ti GANSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIP''N*	'' «KA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA	TEDENSKA	TRIBUNA TEDT 'A
TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDFNSKA TB'RHN» Trr»r>-»» » th»*h»ma TEDENSKA TRIRIJNA TEPPNC‘V *	TcncfuBKA	TRIBUNA	TEDENSKA	TRIPUMA	trh^MBKa	TRIBUNA	TEDENSKA	TRIG"VA	r-
obljubljali (tudi v pravilih), da bo do-vsak vozilo 30 dni po vplačilu celotne
)te.
Sodišča bodo očitno spet zaposlena.
ELEKTRIFIKACIJA
DALJNOVOD DO ITALIJE
Začela so se prva dela pri velikem daljnovodu proti Italiji. Ta dela so del programa povezave daljnovodne mreže za izmenjavo električne energije med Italijo,
Jugoslavijo in Avstrijo.
Do zdaj je končan daljnovod 220 kilo-voltov Kidričevo — Kleče pri Ljubljani, v skupni dolžini 108 kilometrov. Preostali daljnovod bodo postavljali v treh etapah: Ljubljana—Divača, skupna dolžina 66 km, Divača — Matulji pri Reki, dolžina 48 km in Divača — meja, dolžina 9,7 km.
Investitor »Soške elektrarne« iz Nove Gorice je zaupal postavitev daljnovoda in montažo električnih naprav zagrebškemu podjetju »Daljnovod«. Vsi vodi bodo postavljeni na jeklenih rešetkastih pocinkanih stebrih, ki jih bosta izdelali podjetji »Energoinvest« in »Daljnovod«. Postavitev in oprema bosta stali 2540 milijonov starih dinarjev.
PLOŠČE
GLASBA NA KREDIT
Leta 1966 je bilo v Jugoslaviji izdelanih sedem milijonov in šeststo tisoč gramofonskih plošč, lani že več kot deset milijonov. v prvih šestih mesecih 1968 pa sta dve hiši, Jugoton in Radiotelevizija Beograd, povečali proizvodnjo za četrtino. Do konca leta je pričakovati povečanje za 33 odstotkov.
Zanimivo je na primer, da Radiotelevizija Beograd proda petino svoje proizvodnje za predplačila in na kredit. Krediti niso obremenjeni z obrestmi. Predplačniki pa imajo možnost kupiti kompletne serije prej, preden se pokažejo v trgovinah.
Beograjska hiša je precej zaslužila tudi s prodajanjem licenc, ki jih je odstopila nekaterim svetovno znanim hišam, med drugim tudi Philipsu. Klasična glasba v
izvedbi jugoslovanskih avtorjev je v tujini zelo iskana. Eno zadnjih serij — s solistom Miroslavom Cangalovičem in dirigentom Oskarjem Danonom — v ZDA prodajajo uspešno že osem mesecev.
e
NAGRADE
OB DNEVU VSTAJE________________
■■■■■■■■■■■■■■■■i
Republiški odbor zveze združenj borcev NOV je ob letošnjem dnevu vstaje na- ! gradil pet avtorjev umetniških in znanstvenih del s tematiko iz revolucionarnega boja našega naroda: Dr. Tone Ferenc je prejel nagrado za zgodovinopisno delo »Kapitulacija Italije in NOB v Sloveniji jeseni 1943«, Stanko Peterlin za monografijo »Prešernova brigada«, France Filipič za »Pohorski bataljon«, Vladimir Lakovič za ciklus olj z motiviko koncentracijskih taborišč in Jože Šmit za pesnitev »Koleselj iz cedilike«.
■
EKSPERIMENT
NAJBOLJ ČUDNA KNJIGA
V teh dneh bo natisnjena »Pustolina«
Vladana Radovanoviča, prav gotovo najbolj čudna knjiga pri nas. Knjigo so zaradi tehniških težav tiskali celo leto. Pisatelj pravi, da jo je pisal deset let. Ponudil jo je različnim založbam, vendar so
jo sprva vsi odklonili. Matica srpska iz Novega Sada Jo je bila že voljna natisniti, vendar se iz tehniških razlogov niso mogli odločiti za tisk. Sedaj bo knjiga izšla v založbi Nolit. Ne ve se še, kako se bo na to po obliki in vsebini komplicirano knjigo odzvalo občinstvo. Radovanovič pravi: »Zadovoljen bom, če bo vsaj eden natančno prebral mojo knjigo od začetka do konca.«
Zakaj je knjiga tako čudna, pa sedaj še ni čisto jasno; razen tega, da je »tehnično zelo zapletena« Ali je dobra ali ne, bodo seveda morali povedati bralci — ljubitelji dobrih knjig. Ta hip pa se zdi, da »čudnost« bolj brenka na reklamne strune.
■
RELIGIJA
VERSKI ČASOPIS
V Jugoslaviji izhaja 35 verskih časopisov, ki imajo naklado višjo od 500 izvodov, dvajset verskih časopisov pa ima manjšo naklado. Najvišjo naklado ima zagrebški »Glas koncila« — 179.000 izvodov, takoj nato pa ljubljanska »Družina« — 118.000 izvodov. Med mesečniki imajo pomembnejšo naklado še : »Mali koncil« (Zagreb —
92.000	izvodov, Pravoslavni misionar (Beograd) — 45.000 izvodov, Glasnik srca Isuso-va i Marijina (Zagreb) — 44.000 izvodov in Glasnik Svetog Antuna Padovanskoga (Zagreb) — 40.000 izvodov. Zanimivo je, da naklade verskih časopisov nenehno naraščajo. Po podatkih za leto 1967 se največ
verske periodike proda na Hrvatskem. Skupna povprečna naklada verske periodike na Hrvatskem znaša — 406.400 izvodov, v Srbiji — 121.900 izvodov, v Sloveniji — 120 tisoč izvodov v Bosni in Hercegovini — 15.500 izvodov.
NAČRTI
KRK PREDMESTJE REKE
Do konca letošnjega leta bodo izdelali tehnično ekonomsko dokumentacijo za most, ki bo povezal kopno z otokom Krkom. Dokumentacijo bo plačalo deset čla"-nov konzorcija, ki ga sestavljajo gospodarske organizacije iz Reke in Zagreba. Občinska skupščina Reke je že sklenila, da bo v blagajno konzorcija vplačala 15 starih milijonov.
Največji jadranski otok bo tako postal
mm
n
KRK — z mostom na celino bo lahko ves < ik postal predmestje Reke
predmestje Reke in najmočnejše turistično območje na Jadranu. Stalna zveza s kopnim bo pospešila gospodarski razvoj otoka.
Predvidevajo, da bi most zgradili od Jadranova do Voščlce na Krku. Baje se
krediti iz tujine že ponujajo.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI: BOMO PRAVOČASNO NAŠLI NOVE VIRE ENERGIJE, HRANE, VODE?
ZEMLJA UMIRA
Vse to In pa dejstvo, da so na Srednjem vzhodu izredno bogata nahajališča nafte, je privabilo raziskovalce. Leta 1955 so v Sahari, blizu libijske meje v globini 3600 metrov odkrili zelo bogato nahajališče odlične nafte. Vendar črpanje ni lahko — zaradi dragih naprav, zaradi puščavskega peska in vročine in zaradi težav s transportom.
Toda iz svetovnega rezervoarja energije črpa vsak dan 110 tisoč letal, 41 tisoč ladij, 175-000 lokomotiv in 100 milijonov avtomobilov, pa na tisoče tovarn, šol in bolnišnic; energijo črpa naglo naraščajoče človeštvo in dve tretjini razvijajočega sveta, ki se hoče industiralizirati. v primerjavi s tem vsa nova nahajališča ne pomenijo veliko. Zlasti še, ker bo novih nahajališč vedno manj, medtem ko bo vedno več takih, ki so že izčrpana. Rezerve, pa naj bodo še tako velike, imajo svoje meje.
Pred nekaj stoletji, da, še pred nekaj desetletji na to ni nihče resno pomislil. Glede na razmeroma skromno število prebivalstva na Zemlji se je možnost, da bi se Zemlja izčrpala, morala zdeti neskočno daleč in vsa pri zadevanja človeštva so bila usmerjena k čim naglejšemu izkoriščanju energije.
Toda bolj ko se je razvijala sodobna tehnologija, bolj so ljudje začeli ugotavljali, da se bo nekoč tudi Zemlja izčrpala. In od tehnike, ki je naglo povečevala možnost za porabo energije, so tudi pričakovali, da bo kot ne kakšna božja previdnost, zagotovila zanamcem možnosti za obstanek.
OGREVANJE Z
VODIKOVO BOMBO
Res je, da je tehnika dala sodobni industriji aluminij, ki je v veliki meri že nadomestil dragoceni baker, da je pridobila magnezij iz morja, mno-gokje zamenjala kovino s plastičnimi snovmi, naravno gumo z umetno in svilo z najlonom — toda kljub temu postaja iz dneva v dan bolj očitno, da vsi ti izumi ne gredo v korak z naraščanjem povpraševanja. In vprašanje je, ali bo čez eno ali dve stoletji, ko na
Zemlji ne bo niti kilograma premoga več in čez nekaj desetletij, ko bodo izčrpane vse zaloge nafte, znanost že imela na voljo nove vire energije, ki ju bodo lahko nadomestile.
Poglejmo si torej, v katerih smereh se gibljejo znanstvena raziskovanja, kakšni so sadovi in kakšne možnosti.
Človeštvo si veliko obeta od jedrske energije, s katero je mogoče proizvajati električno energijo. Moč atomskega reaktorja se lahko giblje od ne kaj kilovatnih ur do 150 megavatov. Ena sama centrala lahko daje elektič-no energijo za celo mesto. Zdaj dela že več atomskih električnih central in možnosti razvoja bi bile velikanske, če bi bilo mogoče rešiti kopico vzporednih problemov. Te centrale so predvsem drage, saj se pno cene v milijarde in milijarde, in za delovanje take centrale je potreben uran. Postopek za njegovo pridobivanje je zelo zapleten — a ne le to: tudi urana bo nekoč zmanjkalo. Za nameček pa je treba rešiti še problem radioaktivnih odpadkov, ki ostanejo še leta in leta radioaktivni Zdaj jih v posebnih posodah zakopavajo globoko pod zemljo ali jih potapljajo v morje. Razmišljajo celo o tem, da bi jih pošiljali na Luno. Toda vse to so zasilne in še ne dovolj raziskane rešitve.
Te nevarnosti pa ne bi bilo pri ter-monuklearnih centralah, ki so za zdaj samo še sanje, čeprav znanstvene sanje. Te centrale so v primerjavi z atomskimi take, kot je vodikova bomba v primerjavi z atomsko. Medtem ko atomska bomba temelji na cepitvi uranovega jedra, temelji vodikova bomba na združenju devterijevih jeder — devterij je vodikov iztop, preprosteje radioaktiven vodik — v helijevo jedro. V termonuklearnih reaktorjih skušajo spreminjati vodik v helij, pretvarjati en element v drugega, kar je bil sen alkimistov. Z drugimi besedami, v teh reaktorjih skušajo napraviti tisto, kar se dogaja na Soncu, ki zaradi tega lahko večno žari-
V laboratorijih se je ta poskus že večkrat posrečil. Vendar smo/še daleč od tega, da bi superenergijo lahko množično proizvajali. Energija, ki se jo porabi za tak poskus, je namreč enaka energiji, ki jo dobimo ob reakciji. Ni torej čistega dobička.
PREMOG IN NAFTA		
LETO		
2000		A
197b	f	S
1955 <■£?	. 'S5’ &	
DANSKA IZRAEL ŠVICA Madžarska	BOLIVIJA EKVADOR FILIPINI ITALIJA^ NORVEŠKA PORTUGALSKA SIAM	AUSTRI JA B RAZIL I ČILE Fl’
ELEKTRIČNA ENERGIJA
leta 2000 1970
KANADA	AUSTRIJA
DANSKA	AUSTRALIJA
FRANCIJA	BELGIJA
FINSKA	BRAZILIJA
NEMČIJA	BOLGARIJA
JAP0NSK/	ČEH0SL0VAŠKA
ISLAND	ČILE
IZRAEL	VELIKA BRITANIJA
ITALIJA	PAKISTAN
HOLANDSKA	POLJSKA
ŠVEDSKA	PORTUGALSKA
ŠVICA	ŠPANIJA
URUGVAJ	SIAM
ZDA	ZSSR
Obdobja, med katerimi bodo v raznih državah Po katerega leta bodo hidro-•zčrpane zaloge premoga in nafte	elektrarne še kos potrošnji
V drugih državah se b<> proizvodnja ^manjšala leta 200(1 za naslednje število odstotkov:
PREMOG po letu 2000	IN NAFTA
ZDA	lil 814
VEL. BRITANIJA	J "7 J 15%
NDR	.. i 614
FRANCIJA	.-01/.
Kanada	"~~1 10%
indija	13 7%
Japonska	
V drugih državah bodo po letu 20011 hidroelektrarne lahko zadovoljevale samo še naslednje odstotke povpraševanja:
ELEKTRIČNA ENERGIJA
po letu 2000___'	*
ARGENTINA
INDONEZIJA CL LLL™ 'Z. .733 42%
' ........................L.-'................... .	':.J	.'.N
ROMUNIJA	26
TURČIJA ji 2%
VENEZUELA UMiM 22%
Ce bi hoteli proizvesti toploto, ki jo Zemlja dobi v enem letu od Sonca, bi porabili 100 milijonov ton premoga. Razumljivo je, da si človek prizadeva, da bi izkoristil ta velikanski rudnik, ki visi sredi vesolja, da bi zbral in koristno porabil raztreseno sončno toploto, ki gre v veliki meri v izgubo.
Na Mont-Louisu v Pirenejih že deluje orjaški »sončni plavž«. Petsto posrebrenih zrcal s površino 135 kvadratnih metrov usmerja sončno svetlobo proti paraboloidnemu zbiralcu. Tako nastaja temperatura 3400 stopinj Celzija, kar je dovolj, da se v eni uri stopi ena tona kovinskih odlivkov. »Sončni plavž« dela poprečno osem ur na dan.
SONCE VIR VSEH VIROV
Drug primer izkoriščanja sončne energije so sončne baterije na satelitih. To so ploščice iz silicija, podobne britvicam, ki so povezane med seboj z bakrenimi žicami. Silicij ima to čudovito lastnost, da njegovi notranji elektroni pod vplivom sončne svetlobe proizvajajo električno energijo. Toda za to je treba imeti kemično čisti silicij, katerega proizvodnja pa je zelo draga.
V zadnjem času uporabljajo sončno energijo tudi za domačo porabo. V Indiji so, na primer, izdelali »sončni kuhalnik« za kuhanje hrane in razmišljajo. da bi ga začeli serijsko proizvajati. V Kaliforniji pa poskušajo s sončno energijo ogravati stanovanja, medtem ko v Izraelu s sončno ton'o to ogrevajo vodo v grelcih na strehah.
Vsi ti poskusi na so nokazali, da za zdaj še ni mogoče misliti na splošno uporabo sončne toolote, bodisi zato, ker se to ne snlača, bodisi zato, ker v mnogih predelih sveta podobne razmere niso dovolj ugodne-
V znanstvenih arhunh je še veliko predlogov za izkoriščanie različnih vrst energije, ki pa so vsi praktično neuresničljivi.
Nekateri znanstveniki razmišljajo o tem, da bi izkoristili za pridobivanje energije razliko v temperati voda oceanov. Neki Francoz -je delal poskuse v Dakarju, kjer je temoeratura na površini 28 stopinj, na dnu mori a pa 8 stopinj, vendar ni dosegel omembe vrednih rezultatov. Drugi so razmišljali o tem. da bi v tropska morja spustili velikanski grelec, med polarni led pa orjaški kondenzator in tako dobili potrebno razliko v temperaturi. Toda vse to so ideje, ki bi jih še najbolj cenil Jules Verne.
Morie je neizčrpen vir znanstvene domišljije. Neki znanstvenik je predlagal, da bi izkoristili energijo valov, ki so v severnih morjih visoki tudi do šestnajst metrov. Nemec Hermann So-ergel pa je predlagal, da bi zajeli Sredozemsko morje v Gibraltarju in Bosporju, nakar bi se gladina Sredozemskega morja vsako leto znižala za poldrugi'meter in dobili bi velikanske nove kopne površine, kier bi lahko odkrivali nova nahajališča naravnih bogastev
Tudi veter je orjaški vir energije-Izračunali so, da bi lahko proizvedli trikrat toliko elektične energije, kot je proizvedemo zdaj. če bi izkoristili vso energijo vetrov. Električne generatorje na veter Doznarno. Toda od teh osamljenih primerov do širše uporabe eolske energije je še dolga not. Nekdo je predlagal, nai bi postavili nad tlemi velikanski rezervoar, ki bi ga ogrevalo Sonce. Iz tega rezervoarja bi se dvigal po cevi in dosegel naposled hitrost 20 metrov na uro. Ta »umetni veter« bi lahko pretvarjali v mehanično energijo.
»ORDPi OVANJE«
MOR »A
Ta mrzlična tekma pri iskanju novih virov energije samo potrjuje, da domneve o umiranju Zemlje niso plod fantazije. Novi viri energije že obstajajo, vendar iz takšnih ali drugačnih razlogov lahko dvomimo, da bodo na dan X, ko jih bomo neobhodno potre-
-<"1
/s !
'iM, *?■ —
 .JI Ji ,, M ^ ‘•iteiir
'»	-	J
-r-.:V S i
VRTALNA PLOŠČAD SREDI MORJA: bo rešitev prišla izpod morske gladine?
bovali, že pripravljeni. Kljub temu pa temu vprašanju ne posvečamo dovolj pozornosti. V središču razmišljanja našega časa je nekaj drugega: izčrpavanja prehrambenih rezerv. Le-to je povezano z demografsko eksplozijo — prebivalstvo Zemlje se je v 50 letih povečalo od 750 milijonov na dve milijardi in pol in če bo šlo tako naprej, bo leta 2000 na Zemlji štiri milijarde ljudi.
Iz tega se je rodila potreba po ohranitvi sedanjih virov prehrane in iskanju novih. Kot pri energiji se tudi tu ponujajo na eni strani klasična sredstva, razširjanje obdelovanih površin, izboljšanje kmetijskih metod, zviševanje proizvodnosti itd., na drugi strani pa se nakazuje popolnoma nova, drugačna rešitev: lahko bi ji rekli »planktonska bomba«.
Plankton je kopica živalskih in rastlinskih mikroorganizmov, ki žive v vrhnjih plasteh morja. Iz rastlinskega dela planktona je mogoče pridobivati vse proteine, ki jih potrebuje človeški organizem. Treba bo torej zgraditi, plankotonska gojišča in »obdelovati« morje. Iz teh drobnih alg in drugih -orskih rastlin je mogoče dobiti s sušenjem in filtriranjem velikanske količine visoko hranljive snovi, ki so ji rdeli posrečeno ime »zelena moka«. To moko že dalj časa pridobivajo na 'oskusnih »morskih poljih« britanske družbe Chemical Industries, če upoštevamo, da morja prekrivajo 70 odstotkov zemeljske krogle in da je mogoče morje »obdelovati« v treh razsežnostih, torej v različnih globinah, lahko trdimo, da bo mogoče z obdelovanjem, ali marikulturo, kot ji pravijo znanstveniki, rešiti problem svetovne
prehrane.	,
Človeštvu pa ne preti le nevarnost pomanjkanja hrane, marveč tudi pomanjkanja vode. Lahko se zgodi, da bo nekoč izbruhnila »velika žeja«. Podzemeljske vodne plasti se namreč ravno
tako izčrpavajo. Ta pojav se je doslej pojavil v najbolj ostri obliki v Kaliforniji in v Londonu. Toda kmalu se bo najbrž s tem vprašanjem ubadal ves svet. Treba bo torej iskati nove »studence« pitne vode. Tu se spet pojavljajo nove težave. Desalinizacija morske vode doslej še ni ekonomsko upravičena. Toda to ni poglavitni problem. Kaže, da bo mogoče z novimi postopki v kratkem uspešno izločati sol iz morske vode- Toda to vodo bo treba spraviti na določeno višino, v rezervoarje, odkoder bo odtekala do porabnikov. Za to pa bo spet potrebna energija, veliko energije, ki je nimamo in je ne bomo imeli.
KLJUČ DO OBSTANKA JE ENERGIJA
Resnični ključ do obstanka je torej energija. Končna dilema je taka: na eni strani so obetajoče možnosti, da bomo dobili nove izvore energije, na drugi strani pa je verjetno, da teh virov ne bomo dobili pravočasno.
Zemljo je torej mogoče primerjati z avtomobilom, ki vozi s polnim rezervoarjem za gorivo. Toda ta avtomobil vozi vedno hitreje in troši vedno več bencina. Voznik zanesljivo ve, da nekje ob cesti stoji črpalka, vendar ne ve, na katerem kilometru. Zato se na vse načine trudi, da bi prišel do črpal ke, preden bo rezervoar prazen. Vozi tako, da porabi čimmanj goriva, po klancih navzdol vozi v praznem teku, naravnih predelih ugasne motor.Tako kot avtomobilist mora tudi človeštvo varčevati z gorivom. Toda kako?
Prva možnost, ki jo je prvi omenil ameriški znanstvenik Norbert Wiener, je omejevanje potrate, nezaslišanega zapravljanja energije, ki se povečuje
od tistega dne, ko so izkopali prvo grudo premoga pa do današnjih dni. To potrato bi bilo mogoče’najučinkoviteje zavreti, če bi odpravili vojne Dovolj je, da pomislimo, koliko sred 3tev in energije porabiio Američani za vojno v Vietnamu, pa bomo videli, kako nas ovirajo vojne na poti v prihodnost, kjer smo že tako v zaostanku.
Toda to je le ena možnost. Druga je v tem, da zavremo množično proizvodnjo predmetov za široko porabo, predmetov, ki so skoraj ali čisto ne potrebni in ki so tako značilni za na šo »civilizacijo porabe«. Tretja velika možnost za »varčevanje z gorivom« pa je na.dzor rojstev.
Odpraviti vojne, racionalizirati proizvodnjo in nadzorovati rojstva — vse to so težko dosegljivi cilji. Niso pa ne mogoči — ali jih bomo dosegli ali ne. je odvisno zgolj od odločitev človeš tva. Če bomo doživeli polom, ne bo mo mogli kriviti usode.
Če pa bomo pridobili dovolj časa, da bomo pravočasno prišli do »bencin ške črpalke«, kjer bomo nafto zamenjali z devterijem, se nam bodo odnr le čudovite možnosti. Britanski znanstvenik Fred Hoylo je izračunal, da bi se z uporabo termonuklearnih central energija, ki je na voljo človeštvu, povečala od 10" ergov na 10” ergov, se pravi za stotisočkrat. Taka energi ja bi omogočila človeštvu neverjeten tehnološki razvoj in ponovno povečanje zalog energije, če bi uporabili vo do iz notranjosti Zemlje, ki jo je 10.000-krat več kot v oceanih, bi do bili še več energije in lahko bi začeli izkoriščati naravna bogastva drugih planetov. Z devterijem iz vode na Jupitru bi lahko povečali energiio na 10” ergov. S tolikšno močjo bi spremenili krožno pot Venere in jo oddaljili od Sonca. Venera bi se spremeni la in na njej bi se lahko naselili ljudje. človek bi si tako ustvaril drugo Zemljo.
^denska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna	7r?bu N A ATEnrBNqK A	l
IjjlBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDEN jI A 1 ,! ,JH -_______________________________________________________________ *
NOGOMET
DOLARJI ZA OSIMA
V Sarajevo je prišel manažer belgijskega nogometnega kluba Brugg. Vrgel je Pogled na znanega sarajevskega nogometaša Osima in obljubil za prestop 72.000 olarjev. Od te vsote bi seveda precej '' tudi Osimov sedanji klub 2eljezničar. Kljub lepi ponudbi bo Ostm še naprej ostal v Sarajevu. Po naših predpisih lahko odide nogometaš v tujino takrat, ko dopolni 28 let, prav leta pa nagajajo zdaj tuni Osimu. Predpisana leta bo zbral še-, Prihodnje leto, zato bo moral še počakati.
Zeljezničar bi mu takoj dovolil odhod, S*J bi s tem prišel do lepih deviz, nogo-
OSIM — »škoda, da je še tako mlad«, nem: t pravijo nekateri
metna zveza Jugoslavije pa spoštuje svoje predpise in mu ne dovoli selitve. Sarajevski klub se na vse viže trudi, da bi Osim še letos odšel v Belgijo, kajti prihodnje leto bodo lahko njegove noge že precej cenejše.
NEODGOVORNOST
ZASTRUPLJENE RIBE V MORAVI
Tovarna papirja in celuloze v Vladiči-nem Hanu z odpadnimi vodami že nekaj let zastruplja ribe v južni Moravi, športni ribiči se pritožujejo, toda zaradi zastrupitve rib doslej ni bil v tovarni še nihče kagmovan.
Pred nekaj dnevi so strupene kemikalije iz tovarne zastrupile reko od Vladičine-ga Hana proti Leskovcu in Nišu. Uničile so več kot 6000 kilogramov rib. Prebivalci so v tistih dneh nalovili precej zastrupljenih rib, čeprav je takšna hrana nevarna.
Prav nič pa niso zaostajali v Zaječaru. Farma svinj je spustila v Timok gnojnico in ljudje se kljub vročini niso mogli kopati. Tako so kopalci postali ribiči, saj
so nekateri vlovili po 20, 30 in celo sto kilogramov rib.
V zadnjih desetih dneh je to že tretja zastrupitev rib pri Zaječarju.
n
STRANIŠČE________
CLOCHEMERLE NA KORČULI
Korčula je polna turistov, vse pa kaže, da jim razen kopanja ne manjka druge zabave. Tako so pred nedavnim odkrili novo javno stranišče. Res je, da stoji na temeljih starega, toda to mu ne zmanjša pomembnosti. Otvoritev je bila prisrčna: godba, govori v treh jezikih, vrvica s škarjami...
Prireditelji: mestna skupnost. Jugoslovanski finale: pečeno jagnje.
Vse pa vendarle ni potekalo po načrtih. Prerezali so vrvico, odkrili prostor z napisom WC, toda tokrat je stopil na sceno predsednik občinske skupščine in preprečil prireditev.
Ogorčenje je velikansko. Nekateri očitajo predsedniku etatizem, drugi ga branijo in napadajo organizatorje, češ da godba ob državnih praznikih ni igrala, potrudila pa se je ob otvoritvi stranišča, tretji spet trdijo, da je predsednik starokopiten in se ne zmeni za sodobno reklamo, četrti se sprašujejo, od kod denar za proslavo, ko pa so stranišče zgradili s takšno hiuko ...
Na Korčuli je očitno zelo zabavno.
m
PRETEPI
PODRUGI MILIJON ZA OKO
Ivan Prkušič, 30-letni vodovodni inštalater iz Splita, bo dobil od splitskega nogometnega kluba Hajduk 1,700.000 starih dinarjev. Ne gre za premijo ali mesečno plačo, temveč za poškodovano oko. Na lanski nogometni tekmi med Partizanom in Hajdukom se je vnel pretep, pri tem pa so Prkušiču poškodovali oko. Zadel ga je kamen in tako je zgubil devet desetin vida in postal 25-odstotni invalid.
Okrožno sodišče v Splitu je razsodilo, da mora odškodnino plačati nogometni klub Hajduk, ker poškodovani ni sodeloval v pretepu.
Prkušič ni zadovoljen s sodbo in zahteva za oko, ki ga je zgubil na nogometnem stadionu, 3,500.000 starih dinarjev.
81
GOLJUFI___________________
PRAVNIK — ZIDAR
V Ilijašu je občinska skupščina zaposlila pravnika Vojislava Terziča, ki se v začetku nikakor ni znašel. Nekaj mesecev se je trudil in pisal referate ter delil pravne nasvete, nato pa so nenadoma ugotovili, da je pravno fakulteto videl morda le iz tramvaja.
27-letnl pravnik, ki je v resnici le priučeni zidar, se je zaposlil na občini s ponarejeno diplomo pravne fakultete, bil je vljuden in ljubezniv do vseh, vendar so se nekateri začeli čuditi, zakaj ta mladenič tako lepo in tekoče govori, a tako slabo piše. Goljufijo so odkrili čisto naključno. Najprej je v njegove sposobnosti in znanje posumil občinski tajnik, ker so bili Terzičevi spisi zelo čudni, več pa je zvedel o lažnem pravniku preiskovalec UJV iz 1’ijaša. Ta je opravljal izpite na pravni fakulteti in se slučajno zapletel v pogovor z nekim znancem.
»Kaj, Terzič je vaš občinski pravnik?« se je ta začudil. »Poznam ga, toda on Se zdaleč ni pravnik, temveč priučeni zidar.«
Preiskovalec je naslednjega dne prosil za neki pravni nasvet občinskega pravnika, toda tajnik mu je odkrito povedal, da dvomi o Terzičevi sposobnosti. Na pravni fakulteti so se prepričali, da niso nikdar izdali diplome Vojislavu Terziču niti ni bil nikdar vpisan.
Zidar — pravnik je izginil takoj, ko Je opazil, da se nekaj dogaja, še pred odhodom iz službe, kjer je prejemal plačo
140.000	starih dinarjev, mu je uspelo dvigniti potrošniško posojilo, nato pa je užaljen odšel v Sarajevo, kjer se še zdaj mir no sprehaja.
Pred nekaj dnevi Je poslal ponudbo za mesto pravnega referenta pri občini Pale.
m
ZA t KOSU
Rambaldi z eno izmed svojih žensk iz kamene dobe.
človek.
UKANE V FILMSKIH GROZLJIVKAH ______________
NAREDITE Ml POŠAST, PROSIM
^	-y<:
MM
POHIŠTVO
KOVINOPLASTIKA - LOŽ
za vašo kuhinjo:
NERJAVEČA POMIVALNA KORITA
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNATEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA
Carlo Rambaldi je čarovnik iz Ferrare. Ne nosi sicer z zvezdami posutega plašča, niti dolge ošiljene kape, lahko pa vam pričara zmaje, gorile, morske pse, meduze, leteče krožnike... Njegov poklic je naganjati ljudem mravljince v hrbtenice in v tem je pravi mojster. Ameriška televizija je na primer pri njem naročila za neki svoj film groze in srha predzgodovinsko mravljo in Rambaldi je ustvaril mravljinčasto zver, ki je bila dolga osem metrov in je imela sedem električnih motorjev v sebi. Z njo se je potem boril Gordon Scott.
Rambaldi zelo uspešno kreira tudi ljudi-zveri, pošasti v človeški podobi torej. Mislite, da na trgu po njih ni povpraševanja? Pa še kakšno povpra Sevanje je: ne pozabite samo na filme! Ali je morda kdo videl Sigfrieda? Takole je bilo: režiser Giacomo Genti-lomo se je odločil, da bo posnel film o tem nordijskem junaku. Nič posebnega, boste rekli. Pa ni bilo tako, kajti režiser se je pri priči znašel pred ogromnim problemom. Kje najti straš nega zmaja?
Tedajci se spomni Rimbaldija. Le; ta se odzove in v petnajstih dneh se iz njegovega laboratorija priplazi tak zmaj, kakršnega še svet ni videl...
V glavi nosi konzerve z mesom in malinami, premika pa se s pomočjo človeka, ki mu je sedel v trebuhu. In ko mu Sigfried zasadi svoj meč med oči, se meso zvrne iz škatle in maline zdrsnejo nizdol po groznem zmaje vem čelu ...
Rambaldi ustvarja pošasti vseh vrst. Noč in dan, kajti naročila kar dežujejo v njegovo hišo strahov ... Lahko se vam tudi zgodi, da se v njegovi delavnici spotaknete ob povsem človeško truplo v mini krilcu. Nikar se mu ne opravičujte, dekle je iz gume!
Zaman bi se trudili prešteti vse Rambaldijeve roke, noge, glave. Nič
koliko jih leži v mojstrovi delavnici in vse so bolj ali manj krvave, zmečkane ... Ce boste ohranili mirno kri ob pogledu na vse njegove glave morilcev in umorjenih, ob pogledu na vse strašne morske pse, potem vas bo zagotovo vsaj za hip oblila bledica,' ko se boste znašli iz oči v oči z možem, ki je »nastopil« v nekem kavbojskem filmu, kot žrtev Indijancev ... Le-ti so ga do vratu zakopali v pesek, mu glavo namazali z medom in potem nanj spustili četo rdečih mravelj in škorpijonov. Gumijasta glava je bila tako popolna, da si popolnejše filmski gledalec niti misliti ne more: v nekaj minutah je na njegovo največjo grozo, v velikem planu, izginila v mravljah in škorpijonih.
Vendar pa Rambaldi na tihem sanja o nečem čisto drugem: rad bi nekega dne ustvaril popolno Italijo •.. Da, Italijo, na 30 hektarih zemljišča. Njena mesta bi zaznamoval z njihovimi najpomembnejšimi spomeniki.
Preden pa se bo lahko lotil te popolne Italije, mora še dokončati človeka iz kamene dobe, takega, ki je doma na kdove katerem planetu, nato boo in še ogromnega krokodila. Naročil mu ne manjka in Italija mora čakati.
A. C.
Glava možakarja, ki so jo v nekem kavbojskem filmu požrle rdeče mravlje. Na desni vidite mehanizem, s pomočjo katerega je imela glava ves čas trpeč izraz ...
Pravo dekle z Ramhaldijevo gumijasto »pošastjo«; ta ji .je izmed vseh še najbolj
všeč. pravi.
Mravlja iz prazgodovine, dolga osem metrov, natrpana s sedmimi električnimi motorji. »Nastopila« je na ameriški televiziji.
Lev, Id se je v nekem filmu boril z gladiatorji. V njem čepi človek, s pomočjo katerega se je strašni kralj džungle premikal in rjovel.	človek	— opica.
DA BO VAŠA PRIČESKA TRAJNA LASJE PA NARAVNO LEPI IN BLEŠČEČI... UPORABLJAJTE LALAGHE ZA LASE
• enostavna uporaba • izredno delovanje • ne lepi
• ne zamašča las • ekonomična uporaba • deluje odlično uri vlažnih in suhih laseh
nodri: za trde lase umeni: za mehke lase
'zdeluje; LABUD - Zagreb -icenca: PHARMAKON - Dunaj
KA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENS RIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA T SKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDEN TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA DENSKA TRIBUNA TEbENSKA TRIBUNA TED [TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA T NSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDE TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA SKAu RIBUNA TEDENSKA TRIBUNAJEDENS
I
i
Stalinove neizpolnjene želja - Z loki proti mitraljezom - Sen Hemo 1969 va« drugačen - Koati svetega Petra Bik s ponarejenim repom —
Z dinamitom nad lastno Seno
ZDA - ZSSR
RAVNOTEŽJE
STRAHU
če bi na kak nepojmljivo grozovit način prišlo do atomske vojne, bi imela tako Sovjetska zveza kot Združene države Amerike dovolj raketnih izstrelkov tudi za drugi val napadov. To pomeni, da bi lahko obe velesili prenesli prvi nenadni napad in še bi jima ostalo dovolj izstrelkov, da bi prizadejali nasprotniku »nesprejemljivo razdejanje«. Kaj pomeni v vojaškem izrazoslovju »nesprejemljivo«? Američani menijo, da bi štiristo jedrskih glav, vsaka z močjo ene megatone TNT, lahko uničilo tretjino prebivalstva Sovjetske zveze in polovioo njenega industrijskega potenciala. Sovjetom bi jih bilo verjetno treba še manj, ker sta v Združenih državah tako prebivalstvo kot industrija bolj skoncentrirana.
Prav to ravnotežje je bistveno za sedanje stanje, ko mnogi propagirajo »neširjenje« atomskega orožja. Nobena tajnost ni, da bi drugi, povračilni napad prizadel predvsem naseljena središča in sovražnikove izstreljevalne baze. Ne eno ne drugo velesilo ni mogoče imeti za slabšo od druge, dokler sta obe zmožni drugega napada.
Vojaški strategi skušajo vseeno ugotoviti, kdo je močnejši. Tri merila uporabljajo pri tem: moč jedrsaega orožja, izraženo v megatonah (ena megatona ustreza milijonu ton klasičnega razstreliva tri-nitrotoluola — TNT), število atomskih glav in število izstreljevalnih baz.
Sovjetska zveza proizvaja večje atomske glave kot Američani. Verjetno v prepričanju, da lahko ena sama velika bomba uniči objekt, za Katerega bi bile sicer potrebne tri manjše. Nekateri njeni ICBM (obrambni medcelinski balistični izstrelki) imajo jakost desetih megaton. Morda ima celo določeno število izstrelkov s tridesetimi megatonami. Ameriške atomske glave ICBM večjih dimenzij imajo nekaj nad pet megaton.
Kar zadeva število atomskih glav, so lani septembra Američani trdili, da imajo prednost v razmerju 3:1 ali 4:1. Računajo da imajo oborožene sile ZDA več kot štiri tisoč atomskih bomb. Ob intenzivni sovjetski proizvodnji je verjetno, da se bo ameriška prednost postopoma manjšala, dokler ne bo leta 1970 samo še 2:1.
Sovjeti so zadnje čase nagio pomnožili število svojih izstrelitvenih baz na kop-
nem: imajo jih okoli 750, do leta 1970 pa jih bodo imeli toliko kot Američani (okoli 1000). Razen tega ima Sovjetska zveza več kot 750 raket srednjega (1750 km) dometa in nekoliko daljšega (3200 km) dometa, i Vohunski sateliti omogočajo obema silama, da imata precej natančno sliko o moči nasprotnika.
Na področju izstrelitvenih baz na podmornicah je premoč ZDA precejšnja: imajo 41 podmornic na atomski pogon in na vsaki od njih je po 16 raket. 32 od teh podmornic stalno »patruljira« po svetovnih morjih. Rakete »Polaris« so, v zadnjem času nadomestili z raketami »Poseidon«, ki imajo 4500 km dometa.
Trenutno lahko Sovjeti z desetih atomskih podmornic izstrelijo 30 raket, ki imajo največ 1200 km dometa, nadaljnjih 80 (domet 700 km) pa s 30 navadnih pod momic. Razen tega še 240 raket z dometom 500 km z 20 atomskih podmornic in 24 navadnih podmornic, toda ne, če so pod površino, ampak le z morske gladine.
JUŽNI VIETNAM
KY PREMIŠLJUJE V SAMOTI
Južnovietnamski podpredsednik Nguy-en Cao Ky je zadnje čase skorajda izginil iz javnega življenja. Opazovalci v Saigonu že nekaj časa ugotavljajo, da je z njim nekaj narobe. Medtem ko je prej vedno nosil črno generalsko uniformo — Ky je
med drugim tudi letalski general — okrog vratu je imel zvezano vijoličasto ruto, za pasom pa zataknjen revolver s kopitom in bisernim platiščem, se zdaj oblači bolj umirjeno. Navadno ima na sebi le zeleno uniformo brez generalskih oznak in preprostega kroja, tako da je skoraj podoben Mao Ce Tungu.
NGUYEN CAO KY — zdaj optimistično , razmišljanje o neprostovoljni samoti
Toda Ky se ni spremenil samo na zu naj. Pred ofenzivo ob Tetu še zdaleč ni bil samo »okrasni« podpredsednik v senci svojega velikega političnega tekmeca Thieuja, ki je bil septembra lani izvoljen za predsednika
Zdaj se je začel Ky »spreminjati«: njegovi govori so vedno bolj uperjeni proti Američanom in proti Thieuju. »Ce se hočejo Američani umakniti«, je rekel v govoru saigonskim vojakom, »naj kar gredo. Tu potrebujemo samo ljudi, ki bodo ostali.« Ob neki drugi priložnosti pa je vprašal občinstvo: »Zakaj Južni Vietnam ni rodil kakega Ho Si Minha ali Giapa, osebnosti, ki ju spoštuje in občuduje ves svet? Ali ni to zato, ker so naši šefi tolpa nesposobnih in pokvarjenih slug?«
Ky je v zadnjem času izgubil veliko prijateljev. Precej jih je padlo v bojih, nekaj jih je spravil s poti predsednik Thieu, ki ima zdaj za seboj tudi policijo. Ky je nedavno odšel iz Saigona in se umaknil v svojo vilo v Nha Trangu ob morski obaii.
Kaj počne Ky v samoti? Gotovo ne razmišlja o tem, da bi se dokončno umaknil iz političnega življenja. Nekateri menijo, da pripravlja državni udar. Toda večina opazovalcev meni, da je bolj verjetno, da se pripravlja na svojo novo vlogo nacionalističnega »ljudskega« voditelja, ki naj bi potegnil za seboj južnovietnamske množice, kar je po svoje tudi optimizem posebne sorte.
******
KDO JE IZDAJALEC?
SNEM ANJE. PETE ZASEDE’
V Št. Joštu nad Polhovim Gradcem že ves mesec snemajo nov slovenski film »Peta zaseda«. Že naslov pove, da gre za partizanski film. Bralci bodo rekli, glej že spet pogrevanje najbolj filmane jugoslovanske teme! Toda »Peta zaseda« ni zgolj vojaška kronika ali slavospev junaštvu, kot smo bili vajeni doslej. Scenarij je napisal književnik Vitomil Zupan, režiser filma pa je France Kosmač. Če odštejemo kopico kratkih filmov, ki jih je doslej posnel Kosmač, je to njegov četrti igrani film.
Zgodba filma je postavljena v četrto leto vojne. Večja partizanska enota nekajkrat zapovrstjo pade v sovražno zasedo in ima precejšnje izgube. Ko pa se to zgodi petič, so vsi prepričani, da se med njimi skriva sovražni vohun. Začno se preiskave. Nastaja mučno vzdušje sumničenja in tesnobe. Vsakdo, ki se oddalji iz enote, je sumljiv. Naposled dolžijo izdaje načelnika štaba, ki je bil oficir tudi v stari jugoslovanski vojski. Osumljeni načelnik išče utehe svoji duševni stiski v ljubezni do lepe bolničarke Mije, nazadnje pa se odloči, da odstopi in se pritoži zaradi razmer v svojem štabu. Na poti v višji štab ga ujamejo, fanatični partizan Tarzan pozneje celo strelja nanj. St^el sproži nepričakovan razplet. Člani štaba se lahko prepričajo, da med njimi ni izdajalca, izdajalec se je namreč skrival v višjem štabu.
Film so začeli snemati konec junija in bo v grobem posnet do konca julija. Ateljejske posnetke — prizore v kmečki hiši, kjer je nastanjen štab — so posneli v Ljubljani, vse zunanje posnetke pa v vasi St. Jošt nad Polhovim Gradcem. Domačini zelo radi pridejo pogledat, kako se snema film. Filmsko ekipo so celo zaprosili, naj bi partizanski miting snemali v nedeljo, ko nimajo dela na polju, in filmarji so jim obljubili, da jim bodo ustregli.
Partizane igrajo sami mladi igralci, di-
plomanti Akademije za igralsko umetnost, ki še niso poklicno zaposleni v gledališčih. Nekateri med njimi so dobili prve filmske izkušnje pred amaterskimi kamerami, povečini pa so vsi prvikrat pred kamero poklicnega snemalca — Franceta Cerarja.
Glavne vloge igrajo: Marjanca Brecelj, Nadja Vidmar-Markovčič, Tone Gogala, Dare Valič, Boris Cavazza in Janez Vaje-vec. Od preizkušenih igralcev nastopata v filmu Vera Pantič in Jože Zupan. Mladi igralci so bili v začetku pred kamero precej negotovi, toda kmalu so se sprostili. Da bodo na platnu videti kot pravi partizani, skrbijo trije glavni sodelavci v ekipi, ki imajo sami partijanske izkušnje: režiser France Kosmač, snemalec France Cerar in asistent režije Mako Sajko.
Mladi igralci so vzeli svoj prvi film zelo zares. Vsi zapovrstjo so se vestno učili jahanja in vsi zapovrstjo so pogosto s konja tudi zleteli na trda tla.
V filmu je vse avtentično, orožje je pravo partizansko orožje, sposojeno iz muzeja NOB. Staro kmečko pohištvo so izdelali nalašč za film. Ponarejeno pohištvo je na prvi pogled tako pristno, da bi ga zbiralec rad vzel za svojega. Nekatere rekvizite je bilo hudo težko dobiti. Znano je, da je moral Bulajič uvoziti mule iz Italije — rekviziter »Pete zasede« pa je prevozil 1500 kilometrov, da je nekje na
PARTIZANSKI FILM: v njem se bo predstavila mlada generacija igralcev. Na sliki: Marjanca Brecelj kot bolničarka Mija in Dare Valič kot načelnik štaba.
FOTO: J. ŽNIDARŠIČ
Primorskem odkril dve muli. Varčni blagajnik je visoke stroške za iskanje navadnih partizanskih mul s težkim srcem vpisal v knjigo izdatkov.
Videti je, da bo film, ki nastaja brez publicističnega hrupa, zanimiv — prvič zato, ker junaki filmske zgodbe niso na-
risani čmo-belo in drugič zato, ker se bo v filmu predstavila skupina nadarjenih mladih igralcev. Še tretjič zato, ker lahko ta malce nevsakdanji partizanski film prinese uspeh njegovemu scenaristu Zupanu in režiserju Francetu Kosmaču. Presojali bomo lahko jesem.	J.	K.
SPOMINI
KO ZVEZDA OKUSI SLAVO
Bilo je konec meseca januarja leta 1966. V veliki trgovini v Los Angelesu so ujeli žensko, ki je kradla. Ime ji je bilo Hedy Boies, štela jih je okoli petdeset in bila je še vedno zelo lepa. Izmaknila je obleko, ki je bila vredna 40 dolarjev, za dolar razglednic, ogrlico, ki je veljala 2 dolarja, rdečilo za ustnice za 7 dolarjev in še črtalo za oči za pol dolarja. V njeni torbici so našli tudi dva čeka. Bila sta izstavljena na njeno ime, v vrednosti 14.000 dolarjev.
Tako se je vrnila na prve strani časopisov: Hedy Lamarr, pred tremi deset-tetji najbolj čaščen simbol ženskosti. Hedy Lamarr, ki se niti ni utegnila odpočiti od teBa čaščenja.
O tem, kako so jo prijeli kot tatico, Pripoveduje sama: v svoji avtobiografiji,
Priča o resnici hollywoodske zlate dobe, m o resnici, ki jo je v sebi nosila njena žvezda.
Ce ste jo kdaj videli, si prikličite v sPomin dostojanstveno, nedosegljivo gospo * nežno poltjo; velike žareče oči, črni valoviti lasje, krhko, nedotakljivo telo, ki je 5 svojo razgaljeno belino napolnilo filmsko Platno! Bil je to prvi »škandalozni« film lzPred vojne: »Ekstaza«.
Hedy se je v svoji knjigi, ne da bi to Prav hotela, opisala kot precej neumno in selo nesrečo bitje. Nesrečno, kar zadeva čustveno plat njenega življenja: prelestno, božansko dekle iz Evrope, o kateri je sa-hjalo na milijone moških po vsem svetu, le ljubilo moške, ki so jo žalili, izdajali, vsakič je prišel konec že po nekaj viharjih mesecih Prvi mož je bil Dunajčan ritz Mandl, avstrijski magnat z orožjem: ravnal je z njo kot z jetnico. Drugi je bil Gene Markey, pisec filmskih scenarijev: ta
ji je obrnil hrbet že tistega dne, ko sta se bila vzela. Tretji je bil igralec John Lo-der, ki je imel navado vedno zaspati ob njej — ob tem kipu ženske privlačnosti. Potem je prišel na vrsto Ted Stauffer, lastnik restavracije v Acapulcu: ta jo je vzel samo zato, da bi privabil goste v svoj lokal. Sledil je teksaški industrialec, človek petroleja, Howard Lee: ta je hudo pretepal svojo ženo in se na koncu ločil od nje, ker da je bila preveč zapravljiva. Zadnji je bil advokat Lewis Boies, ki je svoji ženi stal ob strani tako dolgo, dokler niso skopneli še njeni zadnji' prihranki.
Ingrid Bergmanovi, v katere senci je morala ostati, se je Hedy Lamarr v svoji knjigi maščevala tako, da je opisala neki dogodek, ki je za veliko igralko iz švedske vse prej kot prijetno branje. Hedy se namreč spominja nekega sprejema v Goldwynovi hiši, na katerega je Bergmanova prišla v spremstvu svojega moža Petra Lindstroma in režiserja Roberta Rosselinija, Igralka da je svojega plašnega moža kar pustila sedeti samega na divanu, sama pa se je z italijanskim režiserjem stisnila v kot ter koketirala z njim. Potem se je, ves čas držeč Rosselinija za roko, približala možu in mu
rekla: »Daj mi ključe od stanovanja, midva z Rosselinijem odhajava.« Lindstrom, rdeč kot rak, tako pač piše Hedy, je svoji ženi brez besed izročil ključe, in le-ta je, veselo pozdravljajoč vse prisotne, zapustila skupaj s svojim italijanskim spremljevalcem gostitelje in gostijo. Za seboj je pustila dokaj tesnobno vzdušje, kajti Hollywood je bil rad, vsaj navidez, spodoben ...
Knjiga Hedy Lamarr o Hedy Lamar ima naslov: »Ekstaza in jaz«. In kar je res, je res: veličine ameriškega filma v njej kar uspešno drsijo nizdol... Hedy jim neusmiljeno skube pomembnost. Pred nami je veliki Charlie Chaplin s svojim velikim kompleksom, da je majhen; pokojni režiser De Mille (»Deset zapovedi«) s svojo že obupno natančnostjo; pa John Huston, nor na poker; in še cela vrsta velikih igralcev, katerih imen nam sicer ne zaupa, so pa vsi po vrsti pijanci, pre-šuštniki, seksualni maniaki, slaboumneži.
Errolu Flynnu posveča avtorica v svoji knjigi več strani: opisuje njegovo hišo, polno skritih odprtinic v zidovih in stropu, skozi katere je bilo moč opazovati cenjene goste v njihovih najbolj intimnih trenutkih. Tako so nekega večera lahko vsi Flynnovi gostje skriti opazovali neko italijansko igralko, znano po svojih oblinah, kako se je pripravljala na družno spanje ... Pri radoživem Flynnu so uprizarjali tudi lov na »skromno« oblečena dekleta. Plen je bil potem lovcu izročen na milost in nemilost. Hedy pravi, da se je takega lova nekoč udeležila tudi Marilyn Monroe.
Hedy Lamarr je v Hollywoodu, tako pravi, zaslužila približno 30 milijonov dolarjev. Toda igralka žal ni imela smisla za gospodarjenje, kakršnega so imele njene poklicne kolegice, ki so svoje milijone znale vedno že tako obrniti, da so iz njih nastajali novi.
EKSTAZA IN JAZ: tremi desetletji
Hedy Lamarr pred
Tako Hedy pripoveduje, kako zelo revno je živela zadnja leta, kako je bila včasih celo lačna. Kako so jo možje, ki so jo včasih ljubili, pozabili. Njena dva otroka, ki ju je imela z igralcem Johnom Loderjem, živita daleč od nje. Psihiater se trudi, da bi jo ozdravil od kleptomanije (redno je izmikala stvari v velikih trgovskih hišah) in obupa. Pri 51 letih, kolikor jih šteje danes, je ameriški film, ki še vedno najde delo za prav toliko stare igralke (Doris Day na primer) ali pa za celo starejše (Joan Crawford), ne mara več. Kmalu potem, ko so jo zaprli zaradi tatvine, ji je producent Joe Levine, ki ji je bil prej ponudil vlogo v nekem svojem filmu, dal odpoved. Tako je Hedy začela pisati svojo avtobiografijo, da bi zaslužila toliko, kolikor potrebuje človek za to, da lahko dostojno živi.
Vendar pa Hedy Lamarr, ki je kupila svoji hčeri poročno darilo z denarjem, prisluženim s prodajanjem znamk, še vedno z ljubeznijo in s hvaležnostjo v srcu misli na tista svoja srečna leta, ki jih je bila preživela v Hollywoodu. Takole piše: »Zvezda, to pomeni imeti pred nogami ves svet in vse ljudi sveta. Zvezda ima lahko vse: če pa si česa vendarle ne more kupiti, se vedno najde kak mož, ki ji kupi. Vsi jo obožujejo. Vsi se trudijo, da bi se ji kako približali. Potem ko je okusila slavo, je zanjo vse drugo revščina.«
BREZOBRESTNI KREPIT
brez porokov in menice
za samo 990 dinarjev PISALNI STROJ
m
izdeluje • slavko rodič'
BUGOONO
Stroje pošljemo takoj po prejemu pravilno izpolnjenih in potrjenih obrazcev zaključnice IN PRVEGA OBROKA 90 DINARJEV.
Ostanek plača kupec v 10 ENAKIH MESEČNIH OBROKIH.
Na zahtevo zainteresiranih pošljemo potrebne obrazce za kredit in tudi podrobna pojasnila.
Nakup na kredit priznamo samo rizičnim osebam.
Za kredit niso potrebni poroki in menica.
Za gotovino pošljemo stroje
S povzetjem takoj po prejemu naročila, po isti ceni.
ENOLETNO JAMSTVO
telefoni: 81-202 in 81-222, telex 41-340, telegrami: Rodič Bugojno
CD
wm
kdor ponudi DON AT
ponudi zdravje
fzmc- %
mmm
•■'»-Hffr ir'  v
tEJ?dm2*AxJ^IBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA JjjBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA
ZSSR
STALINOVE
ŠELIE_______
Stalin je leta 1943 zahteval Sicilijo, Istan-in Gikraltar, bi SZ rabili kot po-ble baze v Sredozemlju. Tako pravi riški novinar Walter Trohan, ki je bil z nji vojni dopisnik v Severni Afriki. t» K*Jlalu za tem, ko so se zavezniške čermi 1 cale v severni Afriki, naj bi bil in \C sovietski diplomat poklical ameriške kai r‘,ans'Ke Politike ter jim postavil ne-taD ^Pffčakovanih zahtev. Prva zahteva, Sz i wT Tr°ban, je bil Istanbul, kjer bi l- lz črnega morja prišla v Sredo-elSf Druga zahteva je bila Sicilija. An-mi LS° tu.nasProtovali, češ da se tudi savni n™ maj° za Sicilijo. »Nič za to, zado-
so v j etski*!) i!u ki S Sardini'°-K Je baje dejal zahtcCir “'Pirnat. Toda tako kot pri prvi se nini S0 Angleži tudi tu rekli ne, češ da ia a!°, prei Posvetovati z vlado. Tret-ie 7„i, zahteva je bil Gibraltar, ki kar	strateški pomen, od-
Pa noDo k severno Afriko. Zakaj bi bil šali AnaiS?6*1 za so se menda vpra-OdgovoHi ii S°yjetski diplomat naj bi bil nekai ™i’J^ oni z orožJem zasedli še čani	^	so Posegli vmes Ameri-
no zavrniliVS0 ^ SOvjet<*e zahteve °*\oč. raHArj1^^11« otokih in Gib'
kon. ir nihfie ve5 govoril in tudi na
Pra ” rina, U1 leta 1945 J® sz osta]a  - IQk, kar zadeva Sredozemlje.
Koliko je v vsem tem resnice, se ne i ve, kakor se še dolgo ne bo izvedelo za vse Stalinove načrte in apetite, zlasti ne, ker v Sovjetski zvezi zelo neradi govorijo o njem.
ZR NEMČIJA
KIESINGER PROTI »STARCEM«
V Zahodni Nemčiji bodo prihodnje leto volitve in politiki že stopajo na plan s svojimi stališči, ki naj bi jim pridobila čimveč volivcev. Kancler Kiesinger se je ob ukinitvi carin v okviru EGS (Evropske gospodarske skupnosti) kar dvakrat oglasil in se zavzel za hitrejšo pot do združene Evrope. Njegov cilj očitno ni le gospodarsko marveč tudi politično enotna Evropa, ki pa ji nasprotuje glavar iz Elizejske palače v Parizu.
Kiesinger je nedavno pred 250 novinarji udaril po »mandarinih in starcih«, ki ne bodo nikdar ustvarili Evrope. Kot mandarine je označil tehnokrate iz komisij EGS v Bruslju, ki so po njegovem očitno največ krivi za to, da je »evropska ideja čisto scefrana«. Koga je mislil s starci, pa ni natančneje povedal, toda prav gotovo je mislil na koga, ki je starejši od 64 let, kolikor jih ima sam. Sicer pa o Franciji nič slabega: »Vem, da so tudi v Parizu prepričani, da ne moremo delovati ločeno, in čeprav gre za težaven proces, ne smemo odnehati.«
Kancler meni, da je skrajni čas, da se
KANCLER KIESINGER — niso mu všeč »nekateri starci«
zopet sestanejo šefi evropske šesterice, ki so se zadnjikrat zbrali ob deseti obletnici rimskih sporazumov 30. maja lani v Rimu. Takrat so se dogovorili, da bo nov sestanek na vrhu še pred koncem lanskega leta, vendar tega srečanja ni bilo.
Kiesinger meni, da bi tak sestanek vbrizgnil poživilno injekcijo delu skupnosti in pokazal javnosti, da države šesterice preveva hotenje po nadaljnjem razvoju Evrope. Toda ekonomski »ovinek« se
zdi Kiesingerju očitno predolg: »Najti moramo način, da se bomo kdaj pa kdaj sporazumeli o možnosti skupne akcije v zvezi s svetovnimi problemi,« je izjavil v intervjuju drugemu programu nemške televizije. »Evropejci se morajo sestajati, morajo skupno ukrepati, da bodo lahko vplivali na svojo prihodnost.« Sicer nič novega, za to so se zavzerpali in ukrepali že drugi pred njim, toda treba je pač misliti na volitve.
V Parizu niso povedali, kaj mislijo o Kiesingerjevih izjavah. Sicer pa se bosta lahko o tem de Gaulle in Kiesinger pomenila osebno, ko se bosta kot vsako leto, sestala septembra. Doslej so bili ti sestanki rjavadno bolj hladni kot ne.
VELIKA BRITANIJA
WILSONOVA NASLEDNICA?
Ce bi jutri Harold Wilson odstopil kot ministrski predsednik Velike Britanije, bi imela mnogo možnosti, da prevzame njegovo funkcijo, ženska. Uredniki »Sunday Timesa« so izvedli med sto laburističnimi poslanoi anketo, ki je pokazala, da bi pobrala ministrica za delo in produktivnost Barbara Castle, 32 odstotkov glasov nasproti 38 odstotkov Roya Jenkinsa, finančnega ministra laburistične vlade. Notranji minister James Callaghan je dobil 20 odstotkov, obrambni minister Dennis Healy pa 6 odstotkov Čeprav je trenutno Jenkins po odstotkih pred Barbaro Castle, bi
BARBARA CASTLE — Wilsonova naslednica
imela pri volitvah ministrica več možnosti za zmago, ker bi se zdel mnogim finančni minister Jenkins za odgovorno funkcijo ministrskega predsednika premlad. Ima namreč šele 48 let. Anketa pa nikakor ne
pomeni, da je Wilsonov položaj že močno omajan in da mu lastna stranka ne zaupa več. Vsi opazovalci se strinjajo v mnenju, da bo najtežji položaj nastopil za Wilsona šele ob koncu letošnjega leta in v začetku prihodnjega, če se do tedaj gospodarski položaj države ne bo izboljšal m se bo na letnem kongresu laburistične stranke pokazal med člani globok razkol, bo postalo vprašanje njegovega naslednika res žgoče.
LR KITAJSKA GRENKA ŽETEV™
Po mesec dni trajajočem deževju so reke na jugu Kitajske narastle v besneče veletoke in preplavile velike površine riževih polj. V Kvantungu je več kot pol milijona ljudi poskusilo zadržati dereče valove Biserne reke. Medtem ko so kmetje, politični delavci in vojaki utrjevali nasipe, pa je narasla reka mimo njih nosila grenke sadove drugačne katastrofe: na stotine trupel njihovih rojakov.
Približno trideset trupel je voda zanesla do obal Hongkonga ih Macaa. Vsa po vrsti so nosila znamenja nasilne smrti. Večina mrličev je imela zvezane roke in noge, nekaj jih je bilo ustreljenih, nekateri pa so bili tako iznakaženi, da je bilo nemogoče določiti njihov spol. Trupla so jasno potrdila mnenje nekaterih politikov. ki že dalj časa sumijo, da :e k-ftaj
10. STRAN O TEDENSKA TfW**»»A • 24. JULIJ 1968
SLOVITI ČEŠKOSLOVAŠKI TEKAČ GOVORI ZA TT O SEBI IN DRUGIH
N DVD
pakirana
v
posodicah
DELAMARIS IZOLA
ZA
SONČENJE
KREMA, MLEKO, SPRAY OLJE, SPRAY PENA
KRKA - Novo mesto
V SODELOVANJU Z BAVEK LEVERKUSEN
»Kako sem si zlomil roki?« Emil Zatopek se je široko nasmejal, hkrati pa tudi bolestno raztegnil lice, tako da je bif videti kakor na tisočih posnetkih iz tekmovalne kariere. »Saj veste, da sem polkovnik češkoslovaške armade. Kot tak delam v oddelku za telesno vzgojo. Moja skrb ni vzgoja rekorderjev, marveč se ukvarjam s problematiko splošne telesne priprave naše vojske. Tako sem bil tudi na nekem testiranju padalcev. Ko je bila naloga končana, sem se razgledal po okolici in zagledal višnjo, ki se mi je zdela izredno vabljiva ...«
»Da, časi so se spremenili. V vrsti elementov. Geografsko in psihološko?
—Geografsko in psihološko?
»Da, najprej geografsko. Vidite, nekoč je bila Evropa povsem vodilna v tekih na dolge proge. Pred vojno in tudi po njej. V Ameriki in Avstraliji, kjer je bil standard višji, se namreč nihče ni hotel ukvarjati s to težavno panogo. Zdaj pa je avtomobilska manija zajela Evropo in zmeraj manj je tu ljudi, ki bi hoteli teči na dolge proge. Američani in Avstrijci, (z njimi pa tudi Afričani — vendar po drugi poti), pa so šele zdaj odkrili tek. Nenadoma je tam postalo moderno teči ure in ure in to se zdaj pozna tudi pri rezultatih. Zmag vajeni Evropejci so v olimpijskem Tokiu doživeli popoln polom, saj je »zlata« odšla v ZDA, srebrna kolajna v Tunizijo, bronasta pa v Avtra-lijo. Kar zadeva psihologijo, pa je takole: Ko sem bil še sam svetovni rekorder in s tem prvi favorit na največjih tekmovanjih, torej tudi olimpijskih igrah, so bili tekmeci izredno spoštljivi do mene. Prav kakor da sploh ne bi zmogli korajže, da bi me poskušali premagati. Vljudno so mi pri startu zmeraj odstopali mesto v prvi vrsti, ko pa se je tek razpletal, je bilo popolnoma jasno, da bom prevzel vodstvo. Ker sem bil vedno na čelu, se me je oprijel vzdevek »lokomotiva«, konkurenti pa so bili »vagončki«, -saj so se samo »obešali« name. A brž ko sem malo potegnil, so vagončki odpadali —
— drug za drugim. Zdaj pa je take idilike konec. To je, recimo, najbolje izkusil sedanji svetovni rekorder v teku na 10.000 m Avstralec Ron Clarke na zadnjih olimpijskih igrah. Tam ga ni nihče izmed tekmecem pričakal kakor mene. Nasprotno: vsak ga je hotel premagati. In tako je bil Ron namesto v najboljšem, v najslabšem položaju- Okrog sebe je imel same — sovražnike.
CLARKE JE TVEGAL PREVEČ
Res pa je tudi, da si je preveč dovoljeval. Zdaj, ko so moči tako izenačene, ni več mogoče startati na vseh progah. Nekoč je to šlo in Helsinki 1952, ko sem osvojil vse tri zlate kojajne —
— v tekih na 5000 in 10.000 m, pa še v maratonu — so dokaz za to. Zdaj pa je enakovrednih tekačev toliko, da se je treba odločiti pač za eno preizkušnjo. Clarke pa je silil na vse proge in se tako moral zadovoljiti z eno samo bronasto kojajno, čeprav je sicer nedvomno najboljši izmed vseh tekačev, le v finišu ni dovolj močan.«
— Ali potemtakem, napovedujete, da bo zmagali vsaj letos v Mehiki?
»Zmagovalce olimpijskih preizkušenj pa je zelo težko napovedati. Ne samo zaradi izenačenosti kopice najboljših, marveč tudi zaradi tega, ker se zdi, da je čedalje več tekačev, ki se poslužujejo dopinga. Ce v Mehiki ne bo stroge zadevne kontrole, bodo lahko rezul-
tati povsem presenetljivi, če pa bi šlo vse normalno, tedaj se mi zdi, da imajo največ možnosti le Clarke in Afričani.«
— Kako, da s takim prepričanjem govorite o dopingu?
»Dokazati sicer ne morem ničesar, človek pa le marsikaj opazi. Kako je na primer mogoče, da je nek tekač povsem zdrav pred tekom in po njem, samo malo kasneje pa popolnoma »uničen«. Pa tudi razne čudne bolezni, ki so jim čedalje bolj izpostavljeni vrhunski športniki, dajo misliti. Sicer pa: kontrolirati bo treba, pa bo ...«
Ob koncu razgovora je Emil Zatopek obujal spomine na Slovenijo. »Čudovita dežela je to. Natančneje sem jo spoznal med festivalom športnih filmov v Kranju oz. na Bledu pred letoma. Bohinj, Vintgar, Bled — kakšni biseri so to! Seveda bi spet rad prišel k vam, toda letos —- slišal sem, da bo spet festival — bržčas ne bo možnosti za to. Za september sem namreč že sprejel povabilo za obisk na Finskem, oktobra pa sva z Dano povabljena na olimpijske igre v Ciudad Mexico.«
XXX
Srečanje z Emilom Zatopkom je bilo zares prijetno. 45-letni šampion je tako iskriv sogovornik, da bi se bil užitek z njim pogovarjati ves dan. A kaj,
ko je čas vendarle zmeraj omejen- Tudi pri dolgoprogaših ...
EVGEN BERGANT
Seveda sem takoj vprašal domačine, če bi mi dovolili poskusiti kakšen sadež.
»Samo izvoli, Emil« so prikimali.
In tega si nisem pustil dvakrat reči.
Takorekoč v hipu sem že bil na drevesu. Ne da bi bil kdo ve kako požrešen. A lepa višnja sredi narave je pač nekaj posebnega. (S sadjem so spich zmeraj zapeljevali — glej Evino jabolko). Izbral sem si torej ostarelo drevo, na katerem je bilo nekaj lepih višenj, sicer pa so veje v glavnem že polomljene in nazobčane.
Višnje so mi zares teknile. Bil sem pri šesti ali sedmi, ko so me poklicali. Vozilo, s katerim naj bi odpotovali, je bilo že pripravljeno.
»Emil, pohiti!« sem zaslišal.
In tedaj se je zgodilo' Da bi izgubil čimmanj časa, sem sklenil kar seskoči-ti z drevesa. Ker je vejevje dovoljevalo samo skok nazaj, sem se pač moral spustiti v neznano. Imel pa sem smolo. S hlačnico sem se zataknil ob nek ostanek veje'in namesto na noge letel na
zemljo s hrbtom naprej. Instinktivno sem padec skušal omiliti z rokama, kar pa je bilo za moje kosti očitno preveč. Niti ena roka ni vzdržala. Ena podlak-tnica se je zlomila dvakrat, ena vsaj samo enkrat. Pogled nanju ni bil niti najmanj privlačen in moje razpoloženje tudi ne. A zdaj je že vse pozabljeno. Se mesec dni bom moral nositi mavec, če pa bom poslej višnje še obiral, pa še ne vem To se bom bržčas odločal zmeraj sproti.«
Tako duhovit, hkrati hudomušen je v razgovoru največji tekač vseh časov Emil Zatopek, ki je bil tudi med gledalci na nedavnem atletskem dvoboju ČSSR: Jugoslavije v železarskem me-tecu Trinecu blizu poljsko-češkoslovaš-ke meje. Spremljal je ženo Dano, ki je sicer ena izmed vaditeljic ženske reprezentance ČSSR.
TEKMECI — S TREBUŠČKOM
Emil se pravzaprav ni dosti spremenil od časov, ko je bil na višku slave. Takrat je bil sicer mnogo redkobe-sednejši in bolj zaposlen sam s seboj, vendar pa je tako po vedenju kot tudi po izgledu ostal tak kot je bil.
— Ali še tečete, še kdaj potrenirate? sem ga vprašal.
»Ne, redno nič več. Seveda pa kdaj pa kdaj stečem, če se mi zljubi. Zlasti z vojaki. Sicer pa se mi to tudi pozna pri postavi Ko sem se - pred nedavnim srečal s starim prijateljem in tekmecem Belgijcem Gastonom Reiffom, sem opazil da ima že kar ličen trebušček. In da ne govorim o sovjetskem šampionu Kucu, ki je že čisto zavaljen.«
Zatopek je bil v elementu. Skorajda ga ni bilo več treba spodbujati s vprašanji.
»Če bi še danes vzdržal tek na 10.000 m? 2e, že, čas pa seveda ne bi bil tak kot nekoč (Zatopek je z 28:54,2 iz leta 1954 še vedno rekorder ČSSR). Mislim pa, da bi še vedno za 10 km ne porabil več kot 35 minut.«
Kako pa gledate na splošen polo žaj v tekih na dolge proge v svetu?
Spet se je široko nasmehnil.
Emil Zatopek med razgovorom z dopisnikom TT in v svojem značilnem slogu
,,-tf y * *	;>	■	...	•	’	},	■»	ur/’-*'
KAVA
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA
ska kulturna revolucija postala nasilnejša in bolj krvava kot kdajkoli v teh dveh letih in pol, kolikor že traja. Po kratkem, razmeroma mimem obdobju, so se po kitajskih mestah spet razplameneli boji med velikimi, oboroženimi skupinami. Pred dnevi je celo maoistično glasilo Wen Hui Pao priznalo, da »so razredni sovražniki deželo spravili na rob državljanske vojne«.
Najhujši spopadi so po vsej verjetnosti izbruhnili v Kantonu, kjer sta se nasprotni stranki — maoisti in nasprotniki Maa — razrasli do skoraj orjaškega obsega in imata vsaka svoj generalni štab, finančne vire in oborožene čete, ki šitejejo
250.000	mož. Obe stranki sta sicer uradno lojalni do Mao Ce Tunga, vendar je ena izmed njih — »Rdeča zastava« povezana z radikalno Maovo ženo Čiang Čing, medtem ko je druga — »Vzhodni veter« zmernejša v svojih političnih nazorih in ima tesne stike s področno birokracijo.
Zastopniki obeh strank so se sporazu meli, da se bodo sestali in ustanovili skupni »revolucionarni odbor«. Udeleženci sestanka se niso dolgo mimo pogovarjali: kmalu po začetku konference so se začeli obmetavati s skledami, žarnicami in steklenicami. Svojim predstavnikom so nemudoma pohiteli na pomoč pripadniki »Rdeče zastave«, ki so vdrli v konferenčno dvorano oboroženi z lesenimi palicami, železnimi drogovi in noži, sledili pa so jim člani »Vzhodnega vetra«, ki so prinesli s seboj posode, napolnjene z žvepleno kislino, in zažigalne bombe. Bataljon vladnih čet je sicer poskusil izolirati okolico, toda pripadniki »Vzhodne-
ga vetra« so prebili obroč, polili poslopje z nafto in ga zažgali. Vladni vojaki so nato začeli na slepo streljati v množico, in ko se je spopad končno nehal, je bila bližnja bolnišnica nabito polna ranjencev.
Krvavi nemiri bi ne bili mogli vzplamteti ob bolj neprimernem času. Na severu je deželo opustošila suša, na jugu poplave. Na Kitajskem pa potrebujejo vse moči, če hočejo rešiti vsaj del žetve pšenice in riža. V Šanghaju baje že zdaj primanjkuje riža, po vsej deželi pa olja in mesa. Do konca leta bo položaj, kakor ocenjujejo opazovalci še hujši, vendar ne bo dosegel krize iz leta 1958. Seveda pa bo slaba žetev močno vplivala na vso ki tajsko gospodarstvo in bo po vsej verjetnosti postala tudi pomembna prvina v političnem boju med Mao Ce Tungom in njegovimi nasprotniki.
■
ZDA
EKSPLOZIJA
NASILJA
Po umoru senatorja Roberta Kenne-dyja je ZDA še bolj preplavil val nesmiselnega nasilja. Agencija Associated Press je v sedmih dneh naštela 199 žrtev, ki so se zgrudile pod kroglami sodržavljanov. Javnost je zlasti pretresla vest o streljanju v newyorškem Centralnem parku.
Dvainštiridesetletni uradnik Angel Angelov se je skril v javno stranišče v Centralnem parku na Manhattanu. Ko je šti-
riindvajsetletna Lilah Kistler, ki je peljala svojega psa na sprehod v park, stopila v stranišče, jo je Angelov ubil s strelom iz svojega revolverja kalibra 45, nato pa splezal na streho in začel načrtno obstreljevati pešce, ki so se zadrževali v okolici otroškega igrišča, pri čemer je hudo ranil osemdesetletnega starca. Matere so krile otroke, dokler 100 policistov ni obkolilo stranišča in poskušalo onesposobiti podivjanega strelca. Bitka, v kateri sta bila ranjena dva policista, je trajala več ko uro, dokler se enemu izmed policistov ni posrečilo splezati na drevo An-gelovu za hrbtom, od koder ga je podrl z dobro merjenim strelom.
V umazanem stanovanju Angelova Je policija našla fotografije Hitlerja, Goeb-belsa in Goringa. Angelov, ki Je po rodu Bolgar, je leta 1965 dezertiral iz bolgarske vojske, pobegnil v Grčijo in se leta 1966 naselil v ZDA.
VIETNAM
GENERALOVI SPOMINI
Malo je mož, ki bi Vietnam poznali tako dobro kot general Navarre, heroj iz druge svetovne vojne, ki je pozneje vodil operacije proti Vietminhu do padca Dien Bien Fuja leta 1954. Dve leti kasneje se je Navarre, zagrenjen zaradi francoskega poraza, umaknil iz aktivne vojaške službe in začel kot civilist pisati svoje spomine. V knjigi »Agonija Indoki-
ne« pripdsuje krivdo za izgubo Vietnama francoskim politikom.
To, kar bivši general imenuje »druga indoklnska vojna«, je po njegovem mnenju mogoče rešiti bolj zadovoljivo. Severni Vietnam si, po njegovem mnenju, ničesar ne želi bolj od mirovnih pogajanj. Navarre ni prepričan, da bi po uspešnem zaključku pogajanj in morebitni združitvi Severnega in Južnega Vietnama avtomatično prišlo do prokitajske vietnamske vlade. »Nacionalizem je v Vietnamcih trdno zakoreninjen. Vsi njihovi narodni heroji so možje, ki so se bojevali proti kitajskim zavojevalcem,« pravi.
BRAZILIJA
Z LOKI PROTI MITRALJEZOM
V brazilski državi Rio Grande do Sul so se Indijanci uprli in zagrozili z vojno belim priseljencem. Oboroženi so z loki in puščicami. To je prvi organiziran upor brazilskih Indijancev, ki jih belci že leta brezvestno iztrebljajo.
Združilo se je 900 bojevnikov iz plemena Kaiganga in 48 Indijancev nekoč močnega plemena Guarani, ki je štelo 1200 ljudi. Uprli so se sedmim belim družinam, ki neusmiljeno krčijo gozdove z dragocenim lesom, edino rečjo, ki domačinom prinaša kruh. Ce se belci ne bodo pobrali.se bodo Indijanci s svojimi loki postavili po robu mitraljezom.
V Braziliji nista samo ti dve plemeni
INDIJANCI — z loki nad bde osvajalce
tako zdesetkani. Pleme Bororo, ki je veljalo za osvobodilno, ponosno ljudstvo, šteje sedaj le 92 ljudi, pa še te razjeda tuberkuloza. 2e več kot 20 let nekaj belih družin sistematsko uničuje domačine, da bi se lahko polastile njihove bogate zemlje.
■
ZR NEMČIJA
NACISTIČNE POŠASTI
V Mtinchnu, na Rojnanstrasse 60, je sedež filmske družbe National Film GMBH. Vrata so tu vedno zaprta in telefon 571914 se nikoli ne oglasi. To filmsko družbo so ustanovili pred letom dni z namenom,
da bi v Španiji snemala filme, ki bi povzdigovali SS in nacistični boj. Družba pravi, da bi tako pokazala svetu »objektivno sliko Nemčije, njenega ljudstva, mentalitete in njene veličine«.
Rehabilitirali naj bi ugled Rudolfa Hes-sa, »mučenika in pionirja evropske skupnosti«. Letalski general tretjega Reicha Umrich Rudel naj bi postal »za nemško mladino vzor patriota«. Toda ravno mladina, tako lepo vzpodbujena, se je odzvala s temi besedami: »Taki filmi, gledajo za tem, da bi obudili stare nacionalistične pošasti.«
Do sedaj so v Nemčiji snemali le anti-nacistične filme. Ali bodo sedaj priča filmskemu razcvetu epopej, kjer bi esesovci iz Oradoura ali pa rablji iz Auschwitza igrali simpatične junake’? Večina Nemcev tega ne verjame. Saj so še vedno na indeksu filmi nacistične propagande iz leta 1940. V Mtinchnu dvomijo, da bi lahko spet zgorel že 23 let pogašeni plamen.
■
JAPONSKA
ČAS ZACELI VSE RANE
Na vrhu Surihahija na otoku Iwo Jima, skoraj na istem mestu, kjer so v drugi svetovni vojni ameriški marinci razvili zastavo svoje domovine, je pred dnevi zavihrala japonska zastava Po 23 letih
******
REZERVIRANO ZA TOFA
PESEM POLETJA 6S -POJEMO DAN ZA DNEM
• Nedelja — Sarajevo—llidža — Na bosanskih cestah nisi sam, na cestah so tudi buldožerji. Izvedli smo neplaniran test brez inženirjev revije Avto: kaj se zgodi, če se ford taunus 17 m zaleti v buldožer?: Buldožerju se ne zgodi nič.
Toda buldožerji so tukaj za lepšo prihodnost voznikov motornih vozil. Čeprav je bila nedelja, je bila cesta nad penečo Neretvo eno samo delovišče. Bosanci, ki so letos razpisali ljudsko posojilo za izgradnjo svojih cest, so se lotili dela brez kongresov in simpozijev.
Na Ilidži, priljubljeni izletniški točki Sarajevčanov nas je pričakala god- ■ ba na pihala. Bil je to zelo imeniten sprejem. Toda še bolj imenitna je bila dirka, ki jo je hotelski kuhar uprizoril z nekim Sarajevčanom, kateremu je tako rekoč s štedilnika ukradel polno džezvo kave.
Le malo kasneje se je izkazalo, da se je dirka bogato izplačala. V vsakem mestu, kjer namreč gostuje karavana »pesem poletja«, prireja Politika — expres tik pred koncertom nenavadno igro Po vsakodnevni televizijski oddaji »pesem poletja« napove-dqvalee napove pravila igre. Ta večer je rekel:
Sarajevčani! Kdor prvi pride s Polno džezvo kave do hotela »Srbije« na Ilidži, dobi 100.000 dinarjev nagrade.«
Bilo je ta večer kave pred hotelom »Srbija«, da bi lahko tekla v potokih.
Po koncertu sem videl zelo žalosten prizor. Okoli Djordja Marjanoviča je bilo zbranih nekaj najbolj navdušenih in vnetih Djokistov, ki so vsi po vrsti — jokali.
»Ce nisem zmagal v Sarajevu, potem je šla moja zmaga po vodi,« je dejal Djordje Maranovič.
Vice Vukov pa se po svoji sarajevski zmagi vse bolj bliža veliki nagradi »pesmi poletja«.
© Ponedeljek — Banja Luka
Banjaluka je najbolj znana po tem, da nima niti banje, niti luke. Mene je bolj pretreslo to, da banje ni bilo niti v hotelu in sem se tako Po mili volji kopal v lastnem znoju.
Zjutraj sem imel ošpice.
Ampak vmes je bila še noč in večer in luna in mila pesem milih strun.
(Krucifikslaudon!)
Zvečer nisem šel na koncert, ker znam že vse pesmi na pamet in sem SI vzel dopust. Po pravici povedano sem sicer imel vnetje ušes, ampak tega nisem nikomur povedal, da se ne bi zameril vsem pevcem. Lahko bi se kdo čutil prizadet.
Noč je bila zelo pestra.
»Jašu četri konja debela, jašu preko Begeja...«
Tik pod mojim oknom se je ciganski orkester trudil igrati neciganske pesmi in jaz sem se z njimi trudil, da bi zaspal.
Gorje mu. kdor v nesreči biva sam...
Ampak jaz nisem bil sam. Nisem bil sam v postelji. Bilo nas je več!
Prekleto!
Malo prej sem prečital v hotelskih navodilih za goste, da je strogo prepovedano voditi v hotel domače živali, z menoj je preživelo noč tudi nekaj bolh. Ampak ne vse. Zjutraj sem imel na prsih in še marsikje rdečkasto pik-cast vzorec!
Menda je prav letos takšen vzorec v modi.
Gorje mu, kdor v nesreči biva sam.
Ampak v Banjaluki nisem bil nesrečen samo jaz. Nesrečen je bil tudi vice Vukov, že pred tednom si je dal Po vsem mestu nalepiti poldrug meter velik plakate, z velikimi bleščečimi Crkami, pa so mu jih Djokisti vse do zadnjega strgali z zidov.
Potolažil se je šele po koncertu, ?o je vseeno zmagal in je bil presrečen.
® Torek — Zagreb
Pred kakega pol leta je iz zoološkega vrta v Zagrebu pobegnil panter.
Ce bi bil tedaj v Zagrebu, bi lahko napisal imenitno reportažo. Žal pa se sedaj ni zgodilo nič. Nič se ni zgodilo, čeprav je prišel Vice Vukov. Kaže, da so Zagrebčani že precej navajeni nanj.
Ves dan sem bil v hotelski sobi in , sem pisal superlative »pesmi poletja«.
Ker ,je Zagreb še vedno glavno mesto socialistične republike Hrvatske in ker se torej ni zgodilo nič posebnega in torej iz Zagreba nimam sporočiti nič posebnega, sem napisal nove superlative »pesmi poletja 68:
Najlepši — Vice Vukov, če ne bi bilo Ivice Šerfezija!
Najoriginalnejši — Tom Jones.
Najboljši pevec — Mario del Monaco (bolje, da se razburja Mario del Monaco kot pa Djordje Marjanovič).
Najdragocenejši — Arsen Dedič, zlasti za Arsena Dediča.
Najbolj šarmantna — vse štiri pevke, Nada, Loka, Gabi in Alenka.
Najbolj elegantna — vse štiri.
Najtežja — vse štiri.
Največkrat omenjeno ime — Vice Vukov, Djordje Marjanovič in Johny Walker — vodi Johny Walker.
Najboljša pesem — Natalie, je pa tudi nekaj še bolj originalnih.
Najbolj zaželena — kosovska devojka (ampak samo na bankovcih zelene barve).
Zvečer je bil koncert v Šalati.
Vice Vukov je Zagrebčan.
Trikrat lahko ugibate, kdo je zmagal v Zagrebu?
• Sreda — Opatija
Vožnja od Zagreba do Opatije nas je veljala tri ure in tri tisoč dinarjev. Tri ure smo porabili za vijugasto cesto, tri tisoč dinarjev pa za miličnika. Rekel je, da smo vozili prehitro.
Naš šofer je Blago je Ilič, sicer novinar iz Expres — Politike, katerega kar naprej žremo, da vozi prepočasi. Miličnikovo opozorilo je vzel za kompliment in je smehljaje plačal globo. Prepričan sem bil, da bi mu dal tedaj najraje napitnino ...
V Opatiji nas je čakalo razočaranje. Človek se pa res na naš turizem ne more nikoli zanesti.
Padal je namreč dež, nebo je bilo tmurno, bilo je oblačno, hladno in sploh so bili imenitni pogoji, da smo lahko dokazali, da smo junaki današnjega časa.
Odločno smo se spopadli z največjim človekovim sovražnikom.
Ta večer ni zmagal niti Vice Vukov, niti Djordje Marjanovič in tudi Alenka Pinterič ni bila zadnja.
To pa zato, ker ni bilo koncerta, ker je bil prost dan.
P. S. — če kdo slučajno ne ve, naj mu povem, da je alkohol največji človekov sovražnik.
• Četrtek — Opatija
2e v zgodnjih jutranjih urah sem bil veselo presenečen! Ko sem v trafiki sredi Opatije hotel kupiti TT, mi je prodajalka rekla, da je bil že pred eno uro razprodan.
Pa je res lepo biti v službi pri takem časopisu, za katerega se ljudje skoraj dobesedno tepejo, še bolj pri-
jetno mi je bilo, ko sem videl, da ga berejo celo moji kolegi in drugi člani iz naše karavane, ki mimogrede povedano, sploh ne znajo slovensko.
Za dober časopis tudi jezik ni ovira.
»Beži,« me je opozoril kolega iz Beograda.
»Jaz? Zakaj?«
»Arsen te išče.«
»Mene? Zakaj bi bežal? To je pa ja lepo, če me išče Arsen.«
»Išče te, ker si napisal njegovo izjavo, češ, da ne bo več nastopal pred tako nevzgojeno publiko, ki ne glasuje za njega ...«
»Kdo ti je to rekel!«
Nekdo se je zadrl za mojim hrbtom.
' Toda to ni bil tisti lepi. milozvočni glas, ki ga poznamo z gramofonskih plošč, pa čeprav je bil od princa naše zabavne glasbe — Arsena Dediča.
»Kje sem jaz to rekel?« je zarenčal vame. (Ali ni škoda, ko zna tako lepo peti).
»V Hercegnovem,« sem zagostolel jaz.
»Kdaj?«
»Na koncertu.«
»Kdo je to rekel?«
»Ti.« Itd.
Vmes je bilo še malo folklore in jaz sem rekel Arsenu, naj raje varčuje z glasom, ker ga bo zvečer potreboval na koncertu.
»Toni! Razočaran sem nad teboj.«
»Zelo žal mi je!«
»Tožil te bom!«
Jaz pa v jok.
Vidite, tako sem se zameril Arsenu. Toda med pevci sem si pridobil sedaj nekaj novih prijateljev. Žal mi je Arsena, saj je dober pevec, le slava ga ie preveč zmešala.
Bolj kot Arsen pa so bili ta veče’-«iabp volje organizatorji, ki so v Strahi) pred dežjem preselili koncert v kristalno dvorano hotela Kvamer. Tako je, če dva tisoč gledalcev ostane zunaj, kjer ves večer snloh ni deževalo. Po koncertu je bil Arsen vendarle malo potolažen. Bil je vesel, ker ie bil pred Djordjem Marjanovičem in malo mani vesel, ker ie bil za Vice Vukovom. Vice pa sedaj že krepko vodi.
© Portorož, petek
»Samo da smo došli u Sloveniju, nema više rupe!« je rekel naš šofer, ko smo na republiški meji iz vasi Rupe zapeljali v okrilje socialistične republike Slovenije. Njegova izjava je bila sicer dvosmiselna, cesta do Hrpelj pa vseeno ni bila gladka.
Gladka je bila šele od Kozine dalje, kjer so jo pravkar popravljali.
V Portorožu je bilo vse nared.
Tudi sonce in tudi natakarji. Jaz sem se cedil od važnosti...
»Moji rojaki vas bodo nadvse bratsko pričakali!« sem ves čas trdil pevcem.
Proč z iluzijami, ampak mene so nekateri člani našega popevkarskega svoda vseeno malo čudno gledali.
V Portorožu so karavano »Pesem poletja 68« pričakali s cvetjem in osli. Naložili so pevce na okrašene osličke in silno imenitno so bili videti na majhnih škripajočih tronih.
O resnici renomiranega pregovora »Slovenec Slovencu volk« bi nas lahko spet prepričala edina slovenska predstavnica v karavani »Pesmi poletja«.
Alenka Pinterič je bila navzlic rodnemu okolju in domačemu občinstvu zadnja, še teže je bilo najbrž Ladu Leskovarju. On je celo nalašč za Portorož tekst svoje pesmi »Tanja« prevedel v slovenščino, čeprav je njegova popevka tudi po mnenju drugih zelo dobra, je bil Lado vendarle zadnji med pevci krepkejšega spola.
Mile slovenske duše so se tudi to pot navdušile nad pesmijo Vice Vukova »Darovi za vse otroke«, močno pa je vžgala tudi čustvena pesem Ivice šerfezija »Ko ti vsi obrnejo hrbet, poišči mamo.« Ivica je bil namreč presenetljivo drugi. Djordje Marjanovič se je vseeno prebil na tretje mesto, pa čeprav je bil tokrat brez svojih zvestih »Djokistov«. Djordje Marjanovič je rekel, da je slovensko občinstvo odlično.
Alenka in Lado pa najbrž mislita drugače . .
TONE FORNEZZI
vaše zanimanje bo nagrajeno...
Odločili ste se za nakup novega pohištva ... Najbolj potrebujete novo spalnico. Prav je, če dodobra premislite preden se odločite za nakup. Ne pozabite, da boste v spalnici preživeli 'U svojega življenja. Združite prijetno s koristnim! Stopite v prvo ugledno prodajalno s pohištvom in zahtevajte, da vam izpolnijo oziroma potrdijo kupon (katerega prej izrežite iz časopisa). Izročili vam bomo tudi barvni prospekt naših izdelkov: SPALNIC MEBLO Potrjeni kupon nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: MEBLO, NOVA GORICA. Med prispelimi dopisnicami bomo Izžrebali 3 srečne nagrajence in jih nagradili s praktičnimi nagradami izdelki MEBLO.
1. NAGRADA SPALNICA - CARMEN 5V
2. NAGRADA SPALNICA - »ALENKA« 4V
3. NAGRADA SPALNICA - »ALENKA« 3V
(KUPON)
DANES SEM BIL V PRODAJALNI:
Razgovarjal sem se s prodajalci o izdelkih »MEBLO«. Dobil sem:
a) PROSPEKT »MEBLO«
b) INFORMACIJE O SPALNICAH »MEBLO
c) KUPIL SPALNICO »MEBLO«
(ustrezno obkroži)
Žig prodajalne:
Moj naslov:
Ta Kupon izrežite iz čašo pisa, pojdite z njim \ trgovino, da vam go po trde Nalepite ga ns do pisnico in pošljite ns naslov	MEBLO NOVA
GORICA. Kupon lahko pošljete do 30 avgusta
MEBLO
POSLUŠALI SMO ZA VAS
RITA MONICO: »TU PERDI TEMPO« — »NON E’ UN ADDIO« — MALA PLOŠČA ŠT. AN 4140 (RCA ITALIANA).
Izredno primerna plošča za ples — vsaj kar zadeva skladbe na prvi strani — z zvonkim glasom nove italijanske Rite. Po moči glasu le-ta pač ne zaostaja za svojo soimenjakinjo Pavone.
Lahkotna prijetna skladba, n,jena največja melodična privlačnost je prav v ponavljanju naslovne fraze. V Italiji plošča zaradi vseh teli odlik naslovne skladbe doživlja opazen uspeh.
Kot je mogoče že po naslovu zaključiti, se pevka na drugi strani plošče preda sentimentalnemu razmišljanju in je celotna skladba temu prirejena. Podpoprečno zanimiva popevka v nadpoprečno dobri izvedbi pevke.
1 KUPON ST. 6
DINO: »MORIRE O VIVERE« — »CUORE Dl RAGAZZO« — MALA PLOŠČA ŠT. AN 4163 (RCA ITALIANA).
Od lepega Dina skorajda ne bi mogli pričakovati kaj drugega kot ljubezensko balado. To pričakovanje potrdijo že prvi takti glasbe in besede »umreti ali živeti je popolnoma vseeno, če si ti blizu«. Vsekakor pa Dinu ne gre odrekati tudi lepega glasu, ki skupaj z značilno italijansko nezahtevno melodijo jamči plošči dobro prodajo — predvsem pri dekletih.
Dinov slog ostane tudi v popevki na drugi strani plošče precej pri starem, samo da se zdaj ukvarja s fantovskim srcem (seveda brez kirurškega skalpela). Popevko prijetno popestri modernejša spremljava.
Plošči je mogoče naročiti prek založbe »Mladinska knjiga« v Ljubljani, na Titovi 3.
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TABUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDFNSKA TRIBUNA
leta 1945 in danes
okupacjje
so ZDA vrnile Japonski vulkan-i<u otolc Iw0 Jima, kjer je bilo marca 43 v bojih z Japonci ob življenje 6000 “hieričanov. Ob spominu na tiste krvave .ni bi moralo biti Vzhajajoče sonce Japonska zastava — na Suribahiju za *Da grenak neuspeh, toda ameriški polkovnik Miller Blue, ki se je udeležil slo-v*snosti ob dviganju japonske zastave, je Pripomnil le: »Cas zaceli vse rane«. Pregovor velja tudi za polkovnika samega: Ptav na iwo Jimi so mu japonske kro-* e Prestrelile obe nogi.
Japonski otok Iwo Jima so med drugo svetovno vojno napadli ameriški marinci, in sicer IS. februarja 1945. Pri invaziji je sodelovalo 495 ladij, med njimi 17 letalonosilk. Razen tega pa so Američani pri tem uporabili še 1.170 letal. Za otok se je borilo 111.308 mož, od tega jih je 75.144 neposredno sodelovalo v invaziji. Otok so zavzeli 16. marca, Američanov je padlo okrog 6000, Japoncev pa približno 20.000.
DAHOMEJ
zaželen!" ZDRAVNIK
Dr. Emile Derlin Zinsou, 50-letni zdravnik z diplomo pariške univerze, zdravi hudo bolnega pacienta: državo Dahomej.
Doktor Zinsou je prišel na oblast po nenavadni poti. Generali, ki so 17. decembra lani z državnim udarom zrušili rešim predsednika Sogla in ga nagnali iz dežele, so maja razpisali predsedniške volitve. Toda doživeli so hudo razočaranjež; od 1,200.000 volivcev se jih je volitev udeležilo samo 26 odstotkov. Štirje nekdanji šefi dahomejske države, ki zdaj žive v izgnanstvu v Parizu — Hubert Maga, Sou-rou Migan Apithy, Justin Ahomadegbe in Chirstophe Soglo — so pozvali prebivalstvo, naj bojkotira volitve. Rezultat je očitno presegel celo njihova pričakovanja.
Dahomejski generali, ki očitno niso vešči prikrojevanja volilnih rezultatov, tako kot na primer njihovi latinskoameriški kolegi, so se znašli v zadregi. Iz nerodnega položaja so se skušali rešiti tako, da so imenovali civilnega predsednika republike — doktorja Zinsouja.
Kaže, da to za državo niti ni bila tako slaba rešitev. Dr. Zinsou, ki je prišel do predsedniškega položaja, katerega naj bi uradno prevzel 1, avgusta, na način, ki nima dosti zveze z zakonitostjo, očitno uživa precejšnje simpatije med prebivalstvom. Sindikati ga podpirajo in ljudje so očitno nasploh siti burne neodvis-
DR. ZINSOU — zaželeni zdravnik
nosti, ki traja od leta 1960. Vsak dosedanji predsednik je namreč naščuval svojo plemensko skupino proti plemenu svojega trenutnega tekmeca in »republikanska legalnost« se je tako navadno spremenila v dolgočasno in utrujajočo opereto.
Trije mušketirji iz izgnanstva — Maga, Apithy in Ahomadegbe — so zaslutili, da utegne dr. Zinsou spodkopati njihov vpliv, zato so na vrat na nos sedli v letalo in odleteli v Kotonu. Toda vrata v domovino so jim ostala zaprta in zdaj iz To-
ga pozivajo Dahomejce, naj se uprejo no- | vi oblasti. A tokrat je njihov poziv v glav- | nem naletel na gluha ušesa. Kaže torej, da utegne doktor s pariške univerze prinesti Dahomeju, tej revni afriški deželici, tako zelo potrebno stabilnost. Spodbudno je že to, da ne pripada nobeni politični skupini, ki jih je v državi nič manj kot 25.
1
MADŽARSKA
i — M ————mm
HIPPIJI SO PREDRAG!
To, čemur se je Zahod že privadil, je začelo vznemirjati • javnost na Madžarskem: hippiji. Del madžarske mladine sicer rad oblači telovnike iz ovčjega krzna, kakršne nosijo pastirji na pusti, in rožnate srajce, ki so na Madžarskem znane že trideset let, vendar pa se rad lepša tudi s protestnimi ploščicami, na katerih so pogosto napisi v angleščino. Neki študent medicine, ki si je izbral moto dela zahodne mladine »Make love — not war«, je na šolskem izletu isto geslo odkril na spodnjih hlačkah dveh svojih kolegic.
Madžarski list »Magyar Nemzet« se pritožuje: »AmeriSki hippiji nosijo znake z napisom ,Make love — not war' kot protest proti vojni v Vietnamu. Madžarska pa je na strani napadenega Vietnama, zato to geslo pri nas prav gotovo ni na mestu.«
Madžarski hippiji ne ločijo, podobno kot njihovi zahodni vrstniki, še nečesa: zakonite ljubezni od nezakonite. Tako gesla »Devištvo je luksus«, Poljubi me« in
HIPPIJI — rajši ljubezen kot vojna, toda odvisno, kje
»Iščem dekle; izkušnje niso potrebne« niso nobena redkost.
»Magyart Nemzet« zagrenjeno ugotavlja, da so hippiji v vrstah študentov za državo, ki plačuje njihov študij, le nekoliko predragi, in se boji, da bodo mladi uporniki v naslednjih počitnicah premaknili svoje shajališče ob Blatno jezero, ki ga obiskuje precej domačih in tujih turistov: »Ce se bodo brez denarja klatili med turisti, prosjačili in v javnosti dokazovali pravilnost svojih ljubezenskih naukov, bo iz tega nastala velika afera.«
******
RAI NEONA, NEBOTIČNIKOV IN NARAVE V NOVINARSKEM ZRCALU
Končno smo na teh tleh sonca In ljubezni, v poslednjem zemeljskih rajev, v Honoluluju. Vsi se smehljajo, vsi voščijo dobrodošlice, vsi so videti srečni, razen mistra Stevensa. Ta naš sopotnik se jezi, izzivalno gleda carinika, ki smo mu ravnokar izročili deklaracije, v katere smo zapisali, da ne prinašamo na Havaje živih žuželk, rib, plazilcev, ptičev in bakterij. »Če mi je ne date, ne grem z letališča,« trmoglavi mi-ster Stevens. »Toda če vam pravim, da delavke stavkajo,« se brani carinik. »Požvižgam se na vašo stavko. Tokrat sem prvič na Havajih in brez tega se ne premaknem.« »Mister Stevens, res ni pomoči.« »Pa ne grem stran. Bom še jaz stavkal.«
Mister Stevens ima pravzaprav prav. Zahteva, da mu ob prihodu na Havaje obesijo okrog vratu venec iz gardenij, jasmina in orhidej, ki pomeni dobrodošlico na Havaje. Na splošno ta služba deluje noč in dan, in v dobrodošlico so poleg cvetja vključeni tudi zvoki ukule-le, bliskavice fotoreporterjev (fotografije vas za 2 dolarja potem čakajo v hotelu), pesmi in poljube na lica. Toda zdaj dekleta, ki skrbe za dobrodošlico, stavkajo. Zahtevajo višjo plačo. In tako jih zdaj ni na letališču in v pristanišču. In mister Stevens, ki je na obroke kupil svoje havajske počitnice, in kateremu so v potovalnem uradu zagotovili, da bo deležen prav vseh krasot turističnega življenja na otokih, seveda ugovarja in se huduje, da je ogoljufan.
HAVAJSKO VZDUŠJE PO HOLLYWOODSKO
S kolegom sva zdaj dva turista, izgubljena v tej poplavi milijona drugih turistov, ki vsako leto prihiti v ta pacifiški raj in pusti v njem 400 milijard starih dinarjev. Leta 1959, ko so se Havaji kot 50. zvezda vpisali v ameriško državno zastavo, je bilo samo 250.000 turistov, lani že štirikrat več. Tam okrog leta 1970, ko naj bi potniška letala, ki bodo letela hitreje od zvoka, skrajšala pot med Honolulujem in kalifornijskimi velemesti na dve uri, pa naj bi jih prihajalo že nekaj milijonov. Uradniki Hawaiian Visitors Bureau so nama takoj pojasnili, kako se človek mora vesti, da je pravi turist, ne pa kak podeželan, izgubljen v njemu tujem svetu: zlekniti se mora v pleten ležalnik v senci, si omisliti temne naočnike, pa še kratke hlače, mora imeti občutek, da je zaživel med najlepšimi dekleti tega sveta, hrano in pijačo pa naj bi naročal samo z namigom. Za začetek razmakneva polkne in s svojega štirinajstega nadstropja pogledava na to kar nekam neresnično vrsto nebotičnikov in nadvse belih plaž, na palme, igrišča za golf, zelene trate in pristanišča za jahte. Nastanila sva se v Hilton Hawaiian Village, enem izmed sto devetih hotelov, ki so ponos Waikiki, najbolj slovite plaže na svetu. Hilton Village, 900 sob, je menda najodličnejši. V hollywoodskem naj bi nekako po-ostvaril havajsko vzdušje, ima šest bazenov, pet restavracij, dve cerkvi, laguno z otočkom na sredini, kakih petdeset živobarvnih trgovinic, katerih poglavitna posebnost je med lutke pomešana živa manekenka, ki mežika presenečenim turistom. Prijatelj si ogle-
duje listek, ki sva ga dobila pri portirju in se sprašuje, če je res, da velja dvoposteljna soba v tem hotelu 50 dolarjev na dan. Toda mudi se nama, potrebujeva avtomobil z voznikom, da bi šla fotografirat. Vprašamo portirja.
»Avtomobil s šoferjem? Seveda, gospoda. Bi imeli raje tistega, ki ga uporablja John Wayne, ko je tukaj, ali tistega od Franka Sinatre.« »Mogoče bo kar dober tudi tisti, s katerim se vozi Bing Crosby.« »Dali vama bomo Way-nov avtomobil. Osem dolarjev na uro, toda šofer je izobražen in z njim se lahko pogovarjata. Kaj želita za jutri?« »Kavo, maslo in marmelado, hvala.«
»Nisem mislil na to, gospod. Bi si radi z letalom ogledali osem havajskih otokov? Med Honolulujem in otoki je med 20 in 45 minut leta. Vsak polet velja 15 dolarjev, vseh osem pa 75 dolarjev. Lahko pa poskrbimo tudi za ogled največjih ognjenikov na svetu. Če želite prenočiti zunaj, vam bom rezerviral sobo v podnožju vulkana: hotel grejejo z ognjeniškimi parami. Z malo sreče lahko celo doživite erupcijo. Kopalnico lahko dobite prav nad la-vinim curkom. Leta 1935 je iz Mauna Loa izbruhnilo toliko lave, da smo morali bombardirati curek, da ne bi odplavil hotela. Lahko se zabavate, pa še vi bombardirate lavo s tistim, kar vam pride pod roke.«
»Hvala, lava me ne navdušuje. Ti otoki so nekoč sloveli kot zemlja lepotic. Prvi Evropejci, ki so prišli sem po Cooku, so poročali, da domačini žive golo, da občudujejo svoje telo, da je ljubezen kar najbolj svobodna. Havajski plesi so menda čudoviti. Kje jih lahko vidimo?« »Vsako jutro ob devetih, na hotelski terasi. Naše ure hula. Vam tja naročim vašo kavo? Ali pa bi raje mai tai, našo pijačo iz ruma, cedre, sladkorja in ananasa? Veste, tukaj morate živeti po havajsko.«
TEKSAŠANKE IN HULA
Prvim misijonarjem, ki so prišli na Havaje, se je zdela hula tako grešna in pohotna, da so jo preganjali celo z bičanjem. Če bi videli, kako ta ples plešejo danes na Hiltonovi terasi, bi se lahko samo smejali. Pred učiteljico domačinko in svojimi možmi se v ritmu hule sedaj vrte bogate Američanke srednjih let, okrog njih pa se pode otroci in jih oponašajo. Uboge Američanke se trudijo, da bi posnemale hitre in sunkovite gibe z boki, kot to počno domačinke, in igro njihovih dolgih, prelepih rok. Pravo hulo lahko človek še vidi v nekaterih vaseh, toda tista na plažah in v hotelih je samo še ponesrečena zabava za turiste. Petkrat na teden veliko fotografsko podjetje poskrbi za predstavo prave hule. Armada Američanov na počitnicah tedaj spremlja plesne gibe s tisoči objektivov. Ko so prišli misijonarji, so plesalke plesale nage, samo okrog vratu so imele cvetlični venec. Sedaj otoške lepotice še vedno nosijo cvetlične vence, toda okrog bokov imajo ovit kos rdečega blaga, pod vencem pa najlonski nederček iz umetnih cvetlic in listov. V Honoluluju je zdaj mogoče samo še kakih dvajset pravih plesalk hula, leta in leta se uče tega plesa, ki ga potem lahko plešejo na 60 različnih načinov
Bosa se odpraviva odkrivat Havaje. V Honoluluju menda samo bedaki nosijo čevlje. Sicer pa velja, da je najbolje, če se v tej pacifiški prestolnici ne čudiš ničemur. Kdaj pa kdaj srečate na cesti reveže, oblečene po domače, ki nosijo na rami pladenj s pečenim prašičkom. Vabijo na »luau«, tradicionalen havajski obed s prašički na žaru, sladkim pečenim krompirjem, piščanci, rižem, zrezki, lososem, ananasom, bananami, pudingom in čokoladno torto. Vse za osem dolarjev, otroci šest, za mizo pa je tudi po tisoč ljudi. Toda pri teh kosilih ne strežejo temnolase domače lepotice, pač pa svetlolase ameriške študentke, ki med počitnicami delajo kot natakarice. Sicer pa je »luau« predvsem festival napol golih moških, ki vam pred nosom vrtijo plamenice. V Kahala Hilton je nadvse moderno plavati z delfinom. V Kahali na vzhodni obali prekrasnega rta Diamantna glava je najodličnejši Honolul-ski hotel. Veljal je milijardo dolarjev, ima plažo iz sanj, in je eden tistih redkih hotelov, v katerem velja, da je sosed, ki je podoben Marlonu Brandu, v resnici Marlon Brando. V Kahali je umetno jezero, po katerem se pode igrivi delfini. Na bregu je vselej prost eden izmed inštruktorjev, ki vas bo naučil, kako velja plavati ob delfinih, ne da bi jih razburili.
KOPANJE MED DELFINI
Kot na vseh koncih sveta pa je tudi tu v modi seveda tudi surf. Honolulu se lahko pohvali z najlepšimi valovi sveta, visokimi po osem in deset metrov, po katerih drse navdušenci tega športa. »Letite po valovih in se počutite kot angeli,« vabijo reklamni lepaki. Ena ura surfa. pod vodstvom učitelja velja 25 dolarjev. Poleg tega pa se v Honoluluju naučite tudi voditi kanu skozi valove, jadrati s eatamara-nom, lahko plovete na izlete z jahtami, lahko smučate po vodi in se greste ribolov na vodi in pod njo. Lahko pa se tudi kratko malo zleknete na sonce in pokličete maserja, ki bo poskrbel za vašo formo, tako da vam bo skočil na rame in vas potem temeljito pohodil.
VSE RASTE V VIŠAVO
Oglejmo si na hitro te Havaje. Kakorkoli se odpravite na ogledno potovanje, povsodi boste videli kar najrazličnejše pokrajine. Z gora z večnim snegom se lahko spustite v puščavo, iz bambusove džungle pridete na plantaže sladkornega trsa, z ananasnih nasadov med ognjenike. Havaji so pravzaprav ognjeniškega izvora in še vedno nastajajo. Ognjeniki se redno izmenjujejo pri bruhanju in rojevajo se novi otočki ali pa širijo stari. Potovanje med otoki resnično očara. »To je najljubkejše otoško ladjevje, ki se je kdaj zasidralo na morjih,« je govoril Mark Twain. Na Oahu, kjer leži Honolulu, živi osemdeset odstotkov vseh Havajcev. Honolulu je mesto neona, plastičnih snovi in paradoksov. Taksiji so cadillaci. Ob vrsti hotelov na Wai-kiki Beach in med nebotičniki na Ka-lakaua Avenue je več potovalnih agencij kot casonov v Las Vegasu. »Privoščite si počitnice, plačali boste kasneje,« je čudežno geslo, ki pojasnjuje vso
Italijanska novinarja GUIDO GEROSA in GIANFRANCO MOROLDO sta obiskala naj-slovitejše počitniško otočje prav v času, ko ga je zajel nenehno naraščajoči turistični »boom«. Havaje, »najlepši zemeljski raj« je lani obiskalo milijon turistov in porabilo na otokih več kot štiristo milijard starih dinarjev. Letos naj bi prišel nov rekord, naslednje leto spet nov. In tako naprej...
morje. Ni ga nič bolj pesniškega kot noč na Havajih: luna sveti tako jasno, da je včasih celo ponoči videti mavrico. Toda v ponedeljek zjutraj, ko pridejo novi turisti, se spet začne veliki karneval. Obvezno morate obleči pisano havajsko srajco in cvetlični venec. Tudi kopalne obleke so potiskane z velikanskimi cvetovi. In ko potem pride mimo kaka lepotica v bikiniju, se ti tisti valoveči cvetovi zazde kar srhljivi živi in resnični. Za dekleta s kalifornijskih in teksaških univerz so Havaji neskončno, čudežno privlačni. To je raj, oddaljen le nekaj ur vožnje z letalom, očarljivi Vzhod, ki pa je kljub temu še Amerika. Zato prihajajo sem na počitnice in tako upravičujejo oglase, ki zagotavljajo, da so Havaji raj za »osamljene moške«, če ste sami, pa več ne bi hoteli biti sami, potem pridite v Honolulu, zagotavlja oglas. Pa kljub vsemu Honolulu nikakor ni tisti otok ljubezni, kot bi se komu mogoče zdelo. Puritanski bostonski duh, ki so ga prinesli prvi ameriški kolonizatorji, hladi polinezijsko gorečnost. Veliko nočnih lokalov zapira svoja vrata ob enajstih zvečer, in dekleta, ki se tako rada kopajo v kar najmanjših bikinijih, se raje fotografirajo v oblekah do peta. Pacifik je sramežljiv ocean.
Za vse, ki obiščejo Honolulu, je obvezno tudi romanje v Pearl Harbour. V vojaškem pristanišču še vedno leže razbitine »Utaha« in »Arizone«, dveh od osmih križark, ki so jih Japonci potopili 7. decembra 1941. leta in tako zapletle ZDA v vojno na Pacifiku. V jeklenem trupu »Arizone« so še vedno posmrtni ostanki ibn? mož. Ameriška trica ni nikdar hotela dvignit: raz bitine. Hoče, da ladja še naprej ostane množična krsta. Vsako jutro se na razbitino povzpne častna straža in dvigne zastavo. »Arizona« je še vedno na seznamu ladij, ki so v službi. Ko da bi bili na ladji še živi ljudje. Srh spominov se plazi po hrbtu turistov: tihi poklon šestindvajset let stari smrti, ki je zamračila ta neonski raj.
SURF V SENCI NEBOTIČNIKOV: vsaka ped zemlj'e sredi morja velja premoženje
to turistično armado. Honolulu je do kraja amerikaniziran, to je druga Kalifornija. polna neonskih napisov, drug-storov in pravljičnih avtomobilskih cest. Pa tudi — humorja ne manjka. V največji banki letak uči uradnike, kako naj se vedejo v primeru ropa: ne razburjajte se, mirno glejte roparja v obraz in si ga skušajte zapomniti, dajte mu po možnosti označen denar. Vse privlačnosti Honoluluja so pravzaprav stisnjene na poldrugi kilometer plaže Waikiki, najlepše zaplate peska na vsem Pacifiku. Zemljišče je tu tako drago, da vse sili v višave. Danes ima Honolulu toliko nebotičnikov, da že spominja na New York. Na pesku Wai-kikija so nagnetena naj lepša dekleta sveta: Kalif orni jke, Teksačanke, Havajke, katerih polinezijska kri je pomešana s kitajsko, portugalsko in še s štiriinšestdesetimi drugimi krvmi.
DOMAČINOM JE OSTALA BIBLIJA
Honolulu je sicer v modi, »tam je življenje«, toda »zunanji otoki« ponie-nijo nove meje havajskega turizma. Petnajst tisoč kvadratnih kilometrov za šeststo tisoč prebivalcev. Gre za najbolj raztegnjeno otočje sveta, za neskončno vrsto otokov in otočkov, ki se začne pri Velikih Havajih in se potem steguje dva tisoč kilometrov daleč v Pacifik. Kauai, najlepši otok, ima čudovite podzemeljske jame, najsvetlejši pesek Pacifika in Veliki kanjon v miniaturi. Otok si je mogoče ogledati le iz helikopterja, po 100 dolarjev na uro. Veliki letak oznanja: Prepovedano za avtomobile, živali in igralce golfa!« Mo-lokai je otok, na katerem živi kolonija gobavcev, pekel v tem pacifiškem raju. Lanai je last družbe, ki prideluje ananase, in je resnično pokrita s temi sadeži. Maui ima najlepše ženske, čudovite gore, slapove in plaže. Povsodi je
vse polno orhidej, značilnega cveta Havajev. Vsako leto jih z letali pošljejo v ZDA kar 50 milijonov. Niihau je zasebna last družine, ki se imenuje Robinson in ki se je odločila, da bo ostala zvesta prvinskemu življenju. Kaholavve je napol nenaseljen otok, tarča vojaških manevrov. Havaji, »Veliki otok«, imajo skoraj dve tretjini državnega ozemlja. Tu so neskončni ranči, na katerih lahko za 100 dolarj«v na dan jahaš po črnih plažah. Pravijo mi, da ima na Havajih 60 veleposestnikov osemdeset odstotkov zemlje. To so potomci misijonarjev, ki so prišli iz Nove Anglije. Ti so tudi zaslužni za pregovor: »Sprva so imeli misijonarji Biblijo, domačini pa zemljo. Danes je do mačinom ostala Biblija, misijonarjem pa zemlja.«
PURITANSKI DUH PACIFIKA
Podnebje na teh otokih je najprijetnejše na svetu: vselej je sveže, morski tokovi in veter skrbe za najboljši sistem naravnega air conditiona, vsak večer okrog sedmih pa dvajsetminutni dež poskrbi za najprimernejšo temperaturo. Nekoč so bili Havaji raj samo za milijonarje. Danes, ko lete reakcijska letala in ko so ameriške banke široke roke, ko je treba dati denar za počitnice, je otočje postalo raj za bolj ali manj široke množice. Kopališča Wai-kikija so ob nedeljah ob treh popoldne vsaj tako polna kot najbolj polne ameriške in evropske plaže. Raznobarvne polti, pa pikniki, pa steklenice s pijačami. Toda ob šestih so kopališča nenadoma prazna: ljudje kot na ukaz hite v hotele in na letališča, odkoder bodo potem poleteli proti Japonski, Kaliforniji in drugim koncem sveta. In ko vsi odidejo, Havaji spet zaži-ve v tistem svojem prvotnem, izvirnem čaru: žuboreča tišina Pacifika, pesmi, plesi, pripovedi, pa neskončno
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA
POPEVKE
SAN REMO 1969 VES DRUGAČEN
Nazadnje bomo še doživeli festival popevk v San Remu brez polemik in škandalov. Kakor se sliši vest neverjetna, bo mogoče celo resnična. Reorganizacije se je lotil Ezio Radaelli in sporočil na tiskovni konferenci presenečenim novinarjem, da se mu je posrečilo doseči sporazum med gramofonskimi tvrdkami, založniki not, skladatelji in popevkarji, skratka med vsemi, ki so doslej vsako leto poskrbeli za glasne razprtije pred festivalom, med njim in še kak mesec po njem.
Kaj torej vsebuje velika listina bodočega San Rema, v katero so privolili vsi zainteresirani iz sveta lahke glasbe?
predvsem bo vseh pesmi na festivalu
leta 1969 štiriindvajset: ne ena manj, ne ena več. Vsak večer jih bodo po sedem izbrali za finale, tako da jih bodo na zadnjem večeru — določeno je že, da bo
1.	februarja — predvajali štirinajst. Popevke bodo izbirale prav tako kot doslej žirije pri uredništvih glavnih italijanskih časopisov, po možnosti pa jim bodo priključili še posebne žirije v vojašnicah ali kje drugje, kjer se zbira mnogo ljudi.
SAN REMO — naslednjič vse po novem
Pesmi bo treba predložiti do 30. novembra letos. V desetih dneh jih bo potem morala žirija sedmih članov pod predsedstvom Radaellija (ki pa ne bo imel pravice glasovanja) odbrati 24 za prva dva večera San Rema.
Dela žirije se bo udeleževalo tudi pet »opazovalcev«, ki si jih bodo izbrali skladatelji in gramofonske hiše.
O glavni novosti prihodnjega San Re-
ma pa šele razpravljajo. Ce bo občina privolila, festival ne bo več v Kazinu (občina ima največ delnic razkošne palače), ampak v gledališču Ariston, ki ima 2500 sedežev. Tisoč od teh (ves balkon) bi bil po dostopnih cenah rezerviran za mlade. Tu tudi ne bi bila obvezna večerna obleka. Za nadomestilo bi potem »boljšim« krogom vsak večer organizirali sprejem v tradicionalnem Kazinu.
Se eno spremembo bi rad uvedel Radaelli. Dosedanja festivalska karavana »Canteuropa«, ki je navadno oktobra, naj bi se premaknila na konec marca in kot »San Remo v Evropi« propagirala najnovejše popevke iz San Rema.
Sklenili so še to, da se zmagovita pesem iz San Rema ne bo mogla udeležiti tekmovanja za najboljšo popevko Evro-vizije in da bodo lahko na sanremskem festivalu nastopali zmagovalci festivala novih glasov v Castrocaru samo, če se bodo Radaelliju zdeli vredni te časti.
----------
FILMSKE NOVICE
NOVI OLIVER TVVIST
Režiser Carol Reed je končal novo filmsko verzijo Oliverja Tivista. V glavni vlogi je nastopil mladi igralec Mark Lester. Film so posneli po gledališki verziji Lionela Barta, ki pa je imel za osnovo Dickensov roman. Pomemben del filma so glasbene točke in uspela koreografija. Premiera bo konec leta hkrati v več evropskih mestih.
GROUCHO SPET IGRA
Groucho Marx bo igral vlogo gangsterja z imenom Bog v filmu Skidoo režiserja Otta Premingerja. S to vlogo se bo slavni komik vrnil v filmske študije po sedemnajstih letih »počitka«. V svojem zadnjem filmu je bil Groucho Man partner mladega Franka Sinatre in Jane Russell.
MOJSTER ZA VSE
Francois Reichenbach je začel snemati nov film, v katerem je sam igralec, režiser, model in scenarist obenem. Film je sestavil iz dveh zgodb, ki sta tesno povezani med seboj. Prva je v barvah in pripoveduje o poročnem potovanju z ladjo »France«, druga zgodba pa je avtoportret v črno-beli tehniki, v obliki intimnega dnevnika s komentarjem v prvi osebi.
ULICA PO REŽISERJU
Morda je edini primer na svetu, da je ulica dobila ime po možu, ki je pripadal filmu. To se je zgodilo nedavno v Nici, kjer so se občinski možje odločili, da bodo neko mestno ulico imenovali po režiserju Jeanu Vigoju, nepozabnem ustvarjalcu filmov »Atlanta« in »Nezadostno iz vedenja«, ki je umrl ko mu je bilo osemindvajset let (1934).
PORNOGRAFSKI KINEMATOGRAFI
V Združenih državah Amerike je danes okrog 400 kinematografov, ki prikazujejo izključno samo na pol pornografske, nudistične in pikantne filme. Oblasti so pri tem
zelo tolerantne. V teh dvoranah prikazujejo filme, ki so bili narejeni z malo denarja, vendar se občinstvo zelo zanima zanje. V zadnjem času je dosegel film »Razdraženi« izreden finančni uspeh in vzbudil tudi zanimanje poslovnih ljudi velikih produkcij. V tem filmu, ki se ukvarja s pojavom prostitucije, je seveda mnogo golih prizorov. Filmi nimajo umetniških kvalitet in zadovoljujejo le okus najbolj preprostega občinstva.
NEVARNA IGRALKA
Pri nas neznana igralka Mary Smith je obtožena, da je z nožem poskusila umoriti šestdesetletnega filmskega režiserja Paula Rotha. Igralko so pridržali v zaporu. Čeprav policija ni objavila nobenih podrobnosti, se je zvedelo, da sta bila devetintridesetletna igralka in režiser dokumentarnih filmov Rotha dalj časa živela skupaj v Manchestru.
POLICAJ SE ŽENI
Jean Gabin bo igral v filmu Louisa de Funesa »Tetovirani« po Alphonsu Boudar-du. De Funes pravi, da je za glavnega junaka izbral Gabina prav zato, ker je njegova koža »razkošno tetovirana«. De Funes poleg tega pripravlja še scenarij ta film. ki ga bo sam režiral. Seveda bo to film z njim samim v glavni vlogi in z naslovom »Policaj se ženi«.
m
******
■■■A- : <■ *
TEDENSKA tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedensk/ tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribuna tedenska tribun;
NLP — ponavadi nič drugega kot deli raket
ali celo več let zbirajo podatke v vesolju, in zgorel v njeni atmosferi.
Pred desetimi leti je bil največji problem vesoljskih tehnikov lansiranje satelitov na njihove orbite. Danes, ko skoraj vsak teden izstrelijo kakšen satelit, pa se ukvarjajo predvsem s problemom vrnitve vesoljskih ladij na Zemljo. Okoli našega planeta kroži približno 1.320 objektov, ki so izdelek človekovih rok, med njimi tudi 350 nepoškodovanih vesoljskih ladij. Po zadnjih podatkih se je na Zemljo vrnilo 1900 fragmentov raket in satelitov, počenši z raketo, ki je leta 1957 ponesla v vesolje Sputnik I. Nosilne rakete nasploh povzročajo vesoljskih tehnikom kup skrbi, saj pomenijo precejšnjo nevarnost za satelite, še sreča, da postopoma razpadejo in njihovi deli v Zemljini atmosferi zaradi trenja z zrakom zgorijo. Sicer bi verjetno pogosto prihajalo do trčenj.
Deli raket in satelitov, ki se ob srečanju s plastmi zraka vnamejo in zažarijo, so prestrašili že kopico kljudi, ki letalska poveljstva po vsem svetu zasipajo s poročili o neznanih letečih predmetih. V zadnjem času par je priljubljenost NLP precej upadla. Verjetno zaradi tega, ker je javnost posvetila vso svojo pozornost dogajanju po svetu in se nima več časa ozirati v nebo.
m
PARJENJE
»frigidne« ŽIVALI
Angleže vsi poznajo kot velike ljubitelje živali. Torej ni čudno, da so ravno v Angliji ustanovili precej čudno agencijo — agencijo za sklepanje porok med živalmi. To ni niti tako lahak niti tako neumen posel, kot se zdi na prvi pogled. Organizacija upa, da bo s svojim delom rešila vsaj 500 vrst ptičev in sesalcev, ki jim grozi propad.
Večina živali, ki so v ujetništvu, izgubi smisel za ljubezen. Tako je na primer neki afriški ptič popolnoma zanemaril svojo samico, ker je vso svojo ljubezen hranil za paznika. Zoologi trdijo, da se pogosto zgodi, da se žival tako naveže na človeka, ki ji streže, da pozabi na svojo vrsto. Da živalim ni veliko do ljubezni, ko so v ujetništvu, sta pokazala tudi medveda panda, ki sta se zaman sešla v Moskvi. Edina primerka na svetu sta, pa jima je bilo prav malo mar za potomce.
To spolno indiferenco si je treba razlagati predvsem s spremembo okolja in hrane. Saj je ta pojav star kot svet. Znano je, da so dinozavri izginili, ko se je naš planet preveč ohladil. Na Madagaskarju pa so nekateri sesalci izginili, ko so skrčili gozdove. Manjši vzroki za izumiranje nekaterih vrst živali so tudi preveč vnet lov na nekatere človeku koristne živali.
Nova agencija bo proučevala vse te probleme in jih skušala reševati. Da bi oteli nekatere vrste živali, ki »odklanjajo« vsako sodelovanje, mislijo celo na umetno oplojevanje.
RELIKVIJE
KOSTI SVETEGA PETRA
Za papeža Pavla VI. in milijone rimo-katolikov so človeške kosti, ki so jih pred pičlimi tremi desetletji odkrili v baziliki Sv. Petra, resnični zemeljski ostanki apostola svetega Petra, prvega rimskega škofa. Ce pa upoštevamo objektivna dejstva, nam postane jasno, da identitete ostankov ni mogoče znanstveno dokazati. Opira se le na nekaj domnev:
1. Mesto pod glavnim oltarjem sedanje bazilike, kjer so našli kosti, so kristjani proglasili za grob svetega Petra že pičlih sto let po njegovi smrti.
2. Prvi krščanski rimski cesar, Konstantin Veliki, je v prvi četrtini četrtega stoletja sprejel domnevo, da gre res za kosti
svetega Petra in je dal skromni apostolov kip iz drugega stoletja nadomestiti z bogatejšo in lepšo skulpturo.
3.	Kosti, ki so jih našli v preprosti zidni niši, so pripadale okrog 163 centimetrov visokemu in 60 do 70 let staremu moškemu, kar ustreza tistim maloštevilnim podatkom o svetem Petru, ki so znani.
Kakega, pol ducata uglednih italijanskih in tujih znanstvenikov dvomi v pristnost starih relikvij, pri čemer se opirajo na naslednja dejstva:
1. Poleg ,kosti so našli nekaj srednjeveških kovancev, iz česar je mogoče sklepati, da niša ni tako stara, kot so prvotno domnevali, ali - pa, da so jo že odprli šest ali sedem stoletij po Konstantinu.
2. V niši so našli' samo polovico okostja, kar dokazuje precejšnjo malomarnost tistih, ki so kosti spravili v nišo, ki je pri tako svetem možu, kot je bil apostol Peter, skoraj neverjetna.
3. Ce bi bil Konstantin res verjel, da gre za kosti svetega Petra, bi jih bil brez dvoma dal spraviti v bogat relikviarij na glavnem oltarju in ne v zaprto nišo.
Kakšen bo konec znanstvenega prepira zaradi kosti svetega Petra, lahko samo ugibamo. Medtem ko se znanstveniki ukvarjajo z zbiranjem dokazov za in proti, pa večina rimokatolikov še vedno brezpogojno zaupa sodbi svojih davnih prednikov, ki so kosti svetega Petra sto let po njegovi mučeniški smrti proglasili za pristne.
m
at st at**
Sestava NiVEA KREME ZA SONČENJE v tubi je prilago- n jena specialnim funkcionalnim lastnostim kože pri intenzivnem sončenju na morju in v planinah.
Koža hitro in lepo potemni s pomočjo pravega orehovega ekstrakta. Varuje pred opeklinami.
I S
M EVA I
Zagreb |
arhitektura
REVOLUCIJA VGRADNJI HIŠ
ji	predniki	so diktatorsko vsiljeva-
nilc'	za	estetski videz. Mi, ujet-
«i številk, moramo služiti javnosti. To-io tnv v®dno i.e veliko arhitektov, ki dela-za n^° »lt0t kipar- še vedno gradijo samo je .. *• "^ar kdo stanuje v kipih? Le kje ivnJvSli.kl bi rad živeI v trebuhu kipa teki i n Tako se sprašuje 46-letni arhi-revolu^ - a Yona Friedman — apostol delati- v arhitekturi. Nehal je redno Ničim m posvetiI se ie le svojemu »čredo«, den tv stl1 je za nas za sedaj še nenava-liurwa ,primer: zračna mesta nad preob-lahkn	,stBrimi- A« Pa taka, ki se jih
teli n razstavi in prireja po okusu. Gradi-be hi,	več	upoštevati zunanje podo-
Auna	izhajati	mora	izključno	iz	ra-
Yona Friedman ruši konformizem, spreminja urbaniste v logike. Ne čuti nobene potrebe po lepoti. Spoštuje zahteve tehnike in logično postavlja gradbene celote v prostor in čas, zunanji videz pa prepusti posamezniku, da si ga ureja po svojem okusu. Anarhija, ki bi iz tega nastala, ga ne moti. Le zakaj bi ga? Pisanosti smo vendar navajeni. Mar pogled na množico ni lep? In ravno iz te pisane raznolikosti naj bi se rodila moderna lepota. Dokazal je, da lahko zgradimo 2,043.000 popolnoma različnih stanovanj iz treh predelanih elementov in iz sanitarnih pripomočkov, ki jih dobimo na trgu.
Corbusier, ki je kot Yona Friedman nasprotnik negibnosti, je že leta 1956 predvidel da bo ta vizionist nekoč strašil graditelje. Sedaj so Friedmanove teorije izšle v kakih 50 državah. Vabijo ga v Leningrad, je član komisije, ki prireja razstavo za leto 1976 v Philadelphii. Na michinghamski univerzi pa bodo z oktobrom preusmerili študij arhitekture po njegovih stopinjah.
SATELITI
»NEZNANI LETEČI PREDMETI«
Dobrih devet kilometrov nad Tihim oceanom je pilot ameriške letalske družbe »United Air Lines« opazil na nebu svetlečo se točko, ki se je raztegnila v pahljačo in nato izginila. Na zemljo se je vrnil eden iz vojske satelitov, ki po več mesecev
♦
CE VERJAMETE ALI NE: GRE ZA umetnino, razstavljeno v milanski galeriji »La Tartaruga«. še dokaj uspešna filmska, gledališka in televizijska igralka Paola Pitagora leži sredi kupa belih , kroglic iz polistirola. In to je vse. 1
NIKJER OGNJA, TODA KLJUB TEMU SO morali prihiteti na pomoč gasilci: sloviti kovinski londonski Tower bridge se je namreč tako ogrel med minulimi pasjimi dnevi, da se je podaljšal za skoraj 10 centimetrov. Da bi ga lahko spet spustili, so morali z brizgal-kama ohladiti jekleno konstrukcijo.
MEHKE ŽOGE IZ UMETNE SNOVI KAR vabijo k počitku. Prevlečene so z dralonom v živahnih barvah, ki stanovanjski prostor prijetno poživijo. Za sedeže, ki spominjajo na moderne skulpture, se zanimajo zlasti mladi ljudje, starejši pa so mnenja da so neudobni.
^NOVO LETALO IN NJEGOV PREIZ-kusni pilot: »Hummingbird II«, ki ga je tovarna Lockheed izdelala za ameriško armado, ima štiri turboreakcijske motorje za navpično pristajanje in vzle-tanje in pa še dva enaka motorja za vodoravni let. Za sedaj ga še preizkušajo na zemlji.
v -:,
*
SIEMENSOVI INŽENIRJI SICER ZANIKAJO, DA BI BIL LASERSKI ŽAREK ČAROVNO SREDSTVO, A NJIIIO-va demonstracija, pri kateri je laser spreminjal smer vožnje malega tovornega avtomobila, je bila kljub temu Podobna predstavi čarovnika. Vsa skrivnost je bila v fotodetektorju, s katerim je bila opremljena igrača. Ce Se .le spremenila smer laserskega žarka, je na novo pot zavil tudi avtomobilček.
CE BI SI KATERA OD NAŠIH BRALK HOTELA PRIVOŠČI-ti prelepe »naravne« nohte z naše fotografije, naj ve, da je Angležinja Tina Roberts čakala dobre dve leti in da jo sedaj velja samo lak poldrug tisočak na teden.
mm*t
■ V .
RAZVOJ OPICE, KI JE ZAPUSTILA DREVJE
ZAKON
HARMONIJA IN TRETJI ČLOVEK
»Vrnila sva se na delo«, pravita ameriški zdravnik ginekolog Willliam Masters in psihologinja Virginia Johnson. Do se- j daj sta bila na Japonskem, kjer sta po- J magala ustanoviti znanstveni center za spolnost. Znana sta postala s svojo knjigo o spolnosti, ki bo kmalu prevedena v 10 jezikov. Na kliniki v St. Louisu sta sedaj odprla posvetovalnico za zakhnce. Pacienta (izključno samo poročeni pari), ki se prideta adravit • plačata v našem denarju 3000 dinarjev in ju dva tedna intenzivno zdravijo, nato pa sta še 5 let pod stalno kontrolo.
Najrazličnejše težave, ki tarejo zakonce v njihovem 'spolnem življenju, rešujeta Masters in Johnson na popolnoma nov način. Ne zmenita se za psihološko Ozadje, ki je morda vzrok spolni nemoči ali frigidnosti. Stvar sta vzela v roke s popolnoma praktične plati. In ravno to, da se posvečata simptomom, ne pa njihovim vzrokom, je znanstvenikoma prineslo slavo. »Pacientom je malo do tega, da se leta in leta ubadajo z njimi zato, da nazadnje ugotovijo, da njihov problem izvira iz tega, ker si v bistvu želijo spati s svojo materjo,« pravita. Njuno zdravljenje sloni na »terapiji vedenja«. Zakonca, ki se zdravita, se vsak dan pogovarjata z zdravnikoma, ki jima pomagata iskati način, ki bi ju pripe- i ljal do spolne ubranosti. Po navadi po- j svetita več časa razgovoru z zdravim za- !
koncem. Nabrano znanje zakonca nato doma v miru preizkušata.
William Masters in Virginia Johnson posvečata veliko skrb tesnobi, ki zajame bolnika in je velika ovira za spolno združitev. Zakonca se učita toliko časa. dokler spolna privlačnost ne premaga strahu.
Ta novi način zdravljenja ima seveda nasprotnike, ki trdijo da je za popolno ozdravljenje potrebno zdraviti vzroke, ki so osnova spolni nemoči. Vendar priznavajo, da je metoda Mastersa in Johnsonove nekje le uspešna.
BIOKEMIJA
ROJSTVO SMRTI
Znamenja staranja so splošno znana: upadanja psihičnih sposobnosti, togost kosti in naraščajoča dovzetnost za nalezljive bolezni. Temeljni vzrok staranja pa je že od nekdaj ena izmed najskrivnost-nejših ugank medicine. Znanih je več domnev, ki poskušajo razložiti staranje z ubadanjem delovanja žlez, pred nedavnim pa je nastala nova teorija, ki utegne dati genetikom že tako dolgo iskan odgovor.
Dr. Hovvard J. Curtis iz nacionalnega laboratorija v Brookhavnu (ZDA) je na nedavnem skupnem zasedanju ameriške kemijske družbe in kanadskega kemijskega inštituta poročal o poskusih z mišmi, iz katerih je mogoče sklepati, da se proces staranja po vsej verjetnosti začenja
za 180“ in se požene čez letev tako, da Je s hrbtom obrnjen proti njej. Atletskim strokovnjakom ni jasno, kako je tako sploh mogoče skakati v višino, in tega atletom seveda tudi ne priporočajo. Dick si zaradi tega ne beli glave, ampak še naprej skače tako, kot se njemu zdi prav in — zmaguje. Kred kratkim si je na izbirnem tekmovanju zagotovil mesto v ameriški olimpijski vrsti. In še Fosburyjev najboljši rezultat: 216 cm.
fM
TENIS
»VVIMBLEDON SE NE >?P» *ČA'«
»Prišli smo samo malo pogledat,« je dejal George MacCall, manager slavnega teniškega igralca Rodneya Laverja, »a tudi za naprej se bomo udeleževali odprtih prvenstev samo, če se bo splačalo s finančne plati.« Mnogi profesionalci, kt so se udeležili wimoiedonskega turnirja, so se letos pritoževali zaradi denarja. »Morali smo izgubljati proti diletantom,« so pravili, »in to vse za bedno nagrado dva tisoč funtov (šest milijonov . starih dinarjev)!«
Profesionalni asi verjetno niso razočarani samo na finančnem področju, ampak tudi zaradi nič kaj blestečih rezultatov, ki so jih dosegli v Wimbledonu. Kljub temu. da sta sp v finale uvrstila dva pro-
ZAKAJ JE ČLOVEK IZGUBIL DLAKO?
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA
SKOKI V VIŠINO — Fosbury skače nazaj
obrnjen proti letvici?
Dick Fosbury, enaindvajsetletni študent z oregonske državne univerze si je izmislil nov način skakanja v višino, katerega princip niti atletskim strokovnjakom ni popolnoma jasen. Za kaj pravzaprav gre? Dick vzame zalet, ko pa se letvici približa na korak razdalje, se na desni nogi zavrti
Zakaj je človek edina izmed 193 vrst opic, ki je izgubila dlako? Zakaj je rad v vodi, medtem ko se je druge opice silno boje? Zakaj je med vsemi živalmi edini, ki ubija premaganega sovražnika? Na ta vprašanja odgovarja sloviti britanski zoolog Desmond Morris v svoji knjigi The Naked Ape — Gola opica, o kateri zaradi njene nenavadnosti že razgreto razpravljajo v znanstvenih krogih. »Poznamo stotriindevetdeset vrst opic,« pravi Morris. »Od teh jih je 192 prekritih z dlako. Edina izjema je velika gola opica, ki si je sama nadela ime homo sapiens... Jaz sem zoolog, gola opica pa je žival in torej sodi v moje študijsko področje. Ne morem iti mimo nje samo zato, ker je njeno obnašanje v nekaterih stvareh precej zapleteno in presenetljivo«.
Morris je kot na lovski sliki pred	vala na obliko njegovega telesa. Takoj
seboj razgrnil kože 193 vrst opic. Kam	pa opazimo še eno značilnost: skoraj
bi del golo opico? Na čelo skupine ve-	popolnoma golo kožo. Razen nekaj čo-
likih opic brez repa, tako imenovanih	po v na glavi, pod pazduhami in okrog
antropoidnih opic, kot so šimpanz, gi-	spolovil je kožna površina popolnoma
bon, gorila in orangutan? Zdi se, da tu-	razkrita. Res je sicer, da imajo nekate-
di tu ni pravo mesto za to čudno bitje	re opice majhne ,pleše’ na hrbtu, na
Njegove roke so prekratke, noge s ka-	obrazu ali po prsih, vendar nobena iz-
rakterističnimi stopali pa predolge,	med drugih 192 vrst še zdaleč ne dose-
»Jasno je, da se pri teh primatih raz-	za človeka«. Odkod ta posebnost? Dla-
vila posebna vrsta gibanja, ki je vpli-	ka opravlja pri sesalcih pomembno
funkcijo kot regulator telesne temperature. Redki sesalci, ki so izgubili dlako, so jo izgubili zato, ker so se prilagodili čisto novemu življenjskemu okolju: taki so vodni sesalci, na primer, kiti in povodni konji, nekateri podzemeljski sesalci in pa netopir, ki ima gola krila, da laže leta.
To pomeni, da je človek primat, ki je menjal okolje. Toda kako? In ali je človek res izgubil dlako samo zaradi spremembe okolja?
človek je bil spočetka gozdna žival, živel je na drevesih kot sedanje antropoidne opice, ki so njegovi neposredni predniki. Toda že takrat ni bil povsem navezan na gibanje po drevju. Zaradi svoje velikosti je bil na drevju manj spreten kot druge opice, zato pa se je laže in bolj varno gibal po tleh. Toda njegovo življenjsko okolje je bil kljub temu gozd. Na drevju si je poiskal zavetje v sili in hrano. Kot druge antropoidne opice se je tudi on hranil z mešano hrano, s sadeži in listnimi popki, pa tudi z nekaterimi žuželkami, manjšimi kačami, jajci in ptiči.
Približno pred petnajstimi milijoni let so se po naglih podnebnih spremembah področja, prekrita z gozdovi, znatno skrčila. Antropoidom sta preostali dve možnosti: da se selijo z umikajočim se gozdom ali pa ostanejo, kjer so živeli dotlej in se prilagodijo življenju v savani. Opice, ki so se odločile za prvo možnost, so predniki današnbh ve’i-kih opic. Tiste, ki so se odločile, da ostanejo, pa so naši predniki.
IZGON IZ RAJSKEGA VRTA
Ta sprememba je bila strahovita preskušnja, ki jo Desmond Morris primerja z biblijskim izgonom iz rajskega vrta. Opica je bila telesno prilagojena življenju v gozdu, kjer je bilo treba hrano samo nabrati. Zdaj pa se je nenadoma znašla med dvema velikima skupinama, ki sta si delili savano: med rastlinojedci in mesojedci, ki so bili oboji visoko specializirani v svojem načinu prehrane. Zaradi svojih prebavnih organov opica ni mogla tekmovati z rastlinojedci, ampak se je laže prilagodila mesni prehrani.
Toda kako si priboriti mesto med velikimi mesojedci? Antropoidovo telo ni bilo grajeno za dolgotrajen tek ali bliskovite skoke. Njegov vid, s katerim je sicer odlično razločeval barve in oblike mirujočih stvari, pa je bil mnogo slabši za zasledovanje premikajočih se oblik. Antropoid je imel dober okus, a slab voh in s svojimi slabo razvitimi zobmi in kremplji je le težko trgal plen. Morris ne izključuje možnosti, da so nekateri antropoidi poskušali postati prave mesojede živali, vendar jim to po njegovem mnenju zaradi zaostanka za pravimi mesojedci to ni uspelo.
Razvoj je šel v drugo, čisto novo smer. Človekov prednik se je prilagodil teku tako, da se je postavil na zadnje noge, ki so se vse bolj razvijale, tako da so bile primerne za hojo in tek. Primat je tako postal dvonožec. Spodnje okončine so se mu podaljšale, zgornje pa skrajšale in postale bolj spretne. Toda čeprav je človekov prednik zdaj hodil vzravnan in so se mu noge razvile, se v teku še ni mogel kosati, recimo, z antilopo. Toda zato so se mu roke razbile tako, da je lahko prijel kamen in ga zagnal. Toda to še ni bilo dovolj: človek se je moral najprej zavesti te svoje sposobnosti. Zato so se mu morali razviti možgani.
GORILA IN MLADIČ: v savani se je bilo 193. opici odločiti
OTROŠKI MOŽGANI V ODRASLEM TELESU
človekovi možgani so se razvili mnogo bolj kot možgani drugih antropoidov in to na zelo nenavaden način. »Opica-lovec je postala otročja opica,« pravi Desmond Morris. »Tak način razvoja je sicer zelo redek, vendar naletimo nanj tudi pri nekaterih živalih. V bistvu gre za proces (imenuje se neotenia) med katerim odraslo bitje ohrani ne-
TODA BOLJ SODOBN IN PR AKTI EMBALIRANO
v osnovni enoti življenja — v molekuli dezoksiribonukleinske kisline.
Iz dezoksiribonukleinske kisline so kromosomi, ki so sestavni del vsake celice in določajo vse dedne lastnosti človeka, od barve oči do stopnje inteligence. Nukleinska kislina razen tega tudi vodi kemijske procese, ki telesu zagotavljajo obstanek. Dokler so navodila, ki jih posreduje dezoksiribonukleinska kislina, jasna, potekajo procesi, ki nastajajo v telesu, nemoteno. Ce pa zaradi različnih vplivov, na primer zaradi žarčenja ali kemijskih napak pri sintezi nukleinske kisline pride do različnih mutacij, postanejo navodila nenatančna in začne se staranje — rojstvo smrti. Ce je mutacija na primer prizadela dezoksiribonukleinsko kislino v možganski celici, se v njej metabolizem ustavi in celica odmre. Posledica ponavljajočega se odmiranja možganskih celic je senilnost. Zaradi motenj v metabolizmu lahko pride do tvorbe substanc, ki povzročajo bolezni srca in ožilja, dezoksiribonukleinska kislina z napakami v strukturi pa lahko pripravi obrambni sistem telesa do tega, da napade svoje lastno tkivo, kar ima za posledico splošno sklerozo.
Dr. Curtis je pri poskusih z mišmi ugotovil, da so genetske napake pri starejših živalih mnogo pogostnejše kot pri mladih. Hkrati z naraščanjem števila napak se povečuje oslabelost organizma in zmanjšuje njegova dovzetnost za različne bolezni. Normalna človeška celica, ki se obnavlja z deljenjem, se ne more razdeliti poljubno velikokrat, ampak ima na voljo samo omejeno število delitev, do-
katere mladostne ali otroške lastnosti«.
»Da bi bolje razumeli, kako je ta proces vplival na razvoj možgan pri primatih, si oglejmo, kako se razvijajo opičji možgani. Možgani opičjega zarodka naglo rastejo in se razvijajo. Ob rojstvu so že dosežejo 70 odstotkov končne velikosti. Drugih trideset odstotkov možganov zrase v prvih šestih mesecih življenja. Celo pri šimpanzu se možgani v celoti razvijejo že v orvih dvanajstih mesecih po rojstvu. Človek pa ima ob rojstvu komaj 23 odstotkov tistih možganov, ki jih bo imel, ko bo odrasel. Možgani se dokončno razvijejo šele po dvaindvajsetih letih!«
Desmond Morris opozarja pri tem na dejstvo, da se pri človeku možgani razvijajo še deset let po puberteti, medtem ko so pri šimpanzu že dokončno razviti šest ali sedem let pred spolno dozorelostjo. Razvoj človeških možganov je v velikem zaostanku za razmnoževalnimi funkcijami.
KADAR AFNA V VODO SKOČI
Druga posledica tega procesa bi utegnila biti človekova golota. Eden izmed prvih znanstvenih argumentov za človeško goloto je tale: ko se ie antropoidna opica prilagajala življenju v savani, ni več živela nomadskega življenja brez stalnega bivališča, marveč si je napravila brlog, kamor je spravljala plen in kjer je ostala samica z otroki, medtem ko je še! samec na lov. Ker je vsako noč spal na istem mestu, so se v njegovi dlaki zaredili razni zajedavci — bolhe, stenice in uši. Proti njim se je opica borila tako, da je izgubljala dlako in. jim tako nudila manj »udobja«. Desmond sicer ne zanika, da utegne biti v tej trditvi tudi zrno resnice, vendar pripominja, da na stotine drugih živalskih vrst živi v brlogih, pa niso izgubile dlake.
Avtorju knjige Gola opica se zdi
bolj verjetna neka druga teorija, namreč ta, da je naš prednik, ko je ostal zunaj gozda, najprej dolgo živel ob vodi in v njej. Najprej je nabiral mehkužce, potem pa se je postopoma privajal na vodo in je naposled postal spreten ribič, ki se je tudi potapljal in iskal hrano na dnu. Kot drugi vodni sesalci je tudi on izgubil dlako, da je laže plaval. Ostala mu je samo na glavi, da ga je varovala pred močnimi sončnimi žarki, kadar je prišel na površje zajet sapo.
Če ta teorija drži, potem je tudi jasno, zakaj se človek tako ugodno počuti v vodi, medtem ko naš najbližji sorodnik, opica, takoj utone. Plavanju pod vodo pripisujejo avtorji te teorije tudi podolgovato človekovo telo in pokončno držo.
»Opica-lovec si je priborila prostor med mesojedimi živalmi zato, ker je imela bolj razvite možgane in si je lahko bolj pomagala s svojimi razvitimi rokami. Toda to je terjalo od nje hudih naporov. Med lovom se je opica prav gotovo močno segrela in zato ji je ustrezal vsak selektivni proces, ki ji je pomagal zmanjševati telesno temperaturo, pa čeprav je bilo to v škodo drugim delom telesa. To je bil bržkone poglavitni razlog, da je naš prednik izgubil dlako — bilo mu je vroče, pa je odvrgel krzneni plašč-
Človekova golota je torej po mnenju Desmonda Morrisa tesno povezana s preobrazbo opice, ki je nabirala sadeže, v opico-lovca. Ta sprememba pa ni vplivala le na telesne lastnosti naših daljnih prednikov, marveč tudi na spolne odnose med njimi.
Morris omenja tudi dve silno zanimivi stvari glede odnosov med materjo in otrokom. Medtem ko se mala opica takoj po rojstvu zgrabi za materin kožuh, se novorojenček ne more niti vzravnati, nima pa se tudi za kaj zagrabiti. Kadar bi rad, da pride mati k njemu, lahko samo joče. Tudi mali šimpanz joče: toda ko pride samica k njemu, se zgrabi za njen kožuh in se stis-
ne k njej. Kaj pa lahko naredi mati? Nasmehne se otroku. Nasmeh je tisto, na kar se »oklene« novorojenček. Morris pripominja, da otrok vselej, kadar se smehlja materi, brca in maha z ročicami. To je nagon, ki mu je ostal še iz časov naših daljnih prednikov.
SRCE NA MAGNETOFONU
Pa še nekaj: ameriški znanstveniki so po dolgotrajnih raziskavah ugotovili, da 80 odstotkov mater drži otroka v naročju na levi podlahti. Navadno pravijo matere, da tako laže kaj postorijo, ker imajo prosto desno roko. Toda to ne drži, ker tudi 68 levičarskih mater drži otroka na levi roki. Morris to utemeljuje s tem, da otrok, ko leži na levi podlahti sliši bitje srca, in to ga pomirja.
Ko je otrok še zarodek, rase v okolju, kjer nenehno sliši, kako bije srce. Zato je tudi pozneje bolj miren, če sliši bitje srca. Poskusi v jaslih so pokazali, da so bili otroci bolj mirni, ko so jim zavrteli magnetofon, na katerem je bilo posneto bitje srca. Desmond Morris misli tudi, da vse človekovo sentimentalno oboževanje srca izvira iz tega prvobitnega občutka.
še ena velika razlika je med človekom in vsemi drugimi živalmi, človek je edina žival, ki ubije premaganega nasprotnika iste vrste. Boj med dvema samcema se takoj konča, kadar premaganec pokaže, da se je vdal.
Po mnenju Morrisa je človek drugačen iz dveh razlogov: zato, ker napada v skupinah in zato, ker lahko ubije od daleč. Kadar človek napada v skupini, napada nasprotnika bolj zato, da bi ubranil svoje tovariše kot pa zato, da bi premagal sovražnika. Razen tega pa orožje, zlasti sodobno strelno orožje omogoča človeku, da ubija od daleč, zato se njegova napadalnost ne zmanjša, četudi nasprotnik beži ali kaže druge znake, da se je predal.
VNIC ZMAGATI
Kitajci berejo nazaj, pa to njihovim očem prav nič ne škoduje. Čehi snemajo svoje filme od zadaj naprej, pa zaradi tega ne prodajo nič manj kinematografskih vstopnic. Zakaj potemtakem mlad Američan, ki se imenuje Dick Fosbury, na olimpijadi ne bi mogel osvojiti zlate medalje tako, da skače v višino s hrbtom
kler dokončno ne odmre, čim bolj se njena življenjska doba bliža koncu, tem pogosteje prihaja do genetskih napa!:. Slišati je sicer paradoksno, toda prav ta ugotovitev navdaja dr. Curtisa z optimizmom. Ce bo znanstvenikom uspelo izboljšati stabilnost dezoksiribonukleinske kisline, se utegne poprečna življenjska doba zelo podaljšati.
a
SKOKI V VIŠINO
ZVUEZDA
MARGARINA
ZDRAVA.
OKUSNA.
KALORIČNA.
VITAMINIZIRAH^
MOŽ, KI JE UBIL BONNIE IN CLYDA
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA	TRIBmJA< VnFNURKA TTmRM W fiA TTpRnrMo^flT	J
TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TR.BUNA T. D ■ ^ ,^A TRIBUNA
KAKO STA UMRLA BONNIE IN CLYDE
Bilo je meglenega jutra v januarju leta 1934. Skupina jetnikov s teksaške kaznilniške farme je okorno korakala na delo na bližnja polja. Iz megle sta se nenadoma izluščili postavi moškega in ženske, ki sta brez opozorila začela divje streljati. Eden izmed paznikov se je mrtev zgrudil. Pet kaznjencev se je za skrivnostnima strelcema skozi mokro grmovje odplazilo do bližnje reke, se stlačilo v avtomobil, ki je bil skrit na bregu, in izginilo v megli.
To pa je bil šele začetek krvave Odiseje Bonnie in Clyda, katere zadnje poglavje je zapisal Frank Hamer. Gangsterski parček je imel mnogo smisla za dramatiziranje in je pridno pomagal širiti legendo, ki se je o njiju začela širiti po ZDA. Bonnie je o svojih in Cly-dovih »junaških« dejanjih zlagala okorne verze, največ veselja pa sta oba pajdaša imela s tem, da sta se slikala s cigarami med zobmi in orožjem v rokah ter fotografije pošiljala uredništvom ameriških časopisov
Hamer je vestno proučeval vse njune posnetke, se pogovarjal z ljudmi, ki so poznali Bonnie in Clyda ter njune navade, se zanimal, kakšne obleke najraje nosita in kateri whisky najraje pijeta. Zvedel je, da zmore Clyde v eni noči prevoziti več sto kilometrov in da se Bonnie rada šali s svojimi žrtvami. Ugotovil, je da ima Clyde očitno šesti čut, s katerim začuti grozečo nevarnost. Ta čut je Clyda in njegovo druščino večkrat rešil gotove smrti. Tako je Clyde nekoč skupaj s svojim starejšim bratom Buckom, ki so ga nekaj dni prej pogojno spustili iz zapora, njegovo ženo Blanche, sedemnajstletnim »vajencem« W. D. Jonesom in, seveda, Bonnie najel stanovanje v Joplinu v zvezni državi Missouri. Clyde in Jones sta se odpravila v mesto na ogled banke, ki jo je tolpa nameravala oropati, ko je Clyde nenadoma postal nemiren. »Nekaj je v zraku,« je rekel in hitro odpeljal nazaj »domov« ter spravil avtomobil v garažo. Bonnie je v svoji sobi pisala »Zgodbo samomorilca S«, Blanche pa se je vrtela po kuhinji in pripravljala obed. Nenadoma so pod kroglami iz policijskih pištol zažvenketala okenska stekla. Clyde in Jones sta takoj začela streljati iz garaže, Bonnie pa iz prvega nadstropja. »V avto!« je zakričal Clyde. Blanche, ki jo je očitno zgrabila panika, je tuleč pobegnila, drugi pa so poskakali v avtomobil, med točo krogel oddivjali iz garaže in dve ulici dalje mimogrede pobrali še Blanche. Za njimi sta obležala dva mrtva policista.
zasede, ki jo je postavil Frank Hamer
BONNIE PARKER IN CLYDE BORROW:
NA SAMOTNI CESTI
Kljub sposobnosti, da sta se znala izvleči iz zased, ki jima jih je pripravljala policija, je Bonnie in Clyda začela počasi zapuščati sreča. Na neki teksaški cesti se je njun avtomobil zaradi prehitre vožnje prevrnil in se vnel. Bonnie je skupila hude opekline. Nesreča pa ni zmanjšala njunega »delovnega poleta«. S svojo tolpo sta oropala nadaljnjih deset ali dvanajst bank in se z vedno novimi, ukradenimi avtomobili vozila iz države v državo, od zločina do zločina.
Več zveznih držav je na lov nanju poslalo močne policijske oddelke. Leta 1933 sta Bonnie in Clyde dvakrat zašla v past. Prvič pri Platte Cityju v zve-
ko se je dvojica združila, so se začeli vrstiti zločini
zni državi Missouri, drugič pri Dextru v Iowi. Obakrat jima je uspelo uiti, manj sreče pa sta imela Buck in Blanche: Bucka so policisti obstrelili in ranam je v nekaj dneh podlegel, Blanche pa so ujeli. Mladi Jones, ki je bil z živci pri kraju, je odšel v Teksas, kjer so ga kmalu prijeli. Bonnie in Clyde, ki sta tako ostala brez sodelavcev, sta živela praktično v svojem avtomobilu, ki sta ga ponoči parkirala ob samotnih cestah.
Prav takrat, ko je bilo videti, da sta dosegla najnižjo točko svoje zločinske kariere, sta izvedla na začetku omenjeni podvig. Dva izmed osvobojenih kaznjencev — Raymond Hamilton in Hen-ry Methvin — sta se pridružila svojima rešiteljema in sodelovala z njima pri vrsti roparskih napadov. Kmalu potem, ko sta Bonnie in Clyde dobila nova pajdaša, se je Frank Hamer odpravil na lov, ki ga je popeljal na tisoče kilometrov daleč. Podobno kot gangsterski par je tudi Hamer živel v svojem avtomobilu. Njihove poti so se prvič križale v Teksarkani. Nekaj dni kasneje, ko je bil Hamer že prepričan, da je dospel do svojega cilja, sta Bonnie in Clyde zagrešila nov zločin.
Njuno vozilo je bilo parkirano na samotni cesti blizu Grapevina v Teksasu. Clyde je dremal na zadnjih sedežih, Methvin pa je stal na straži. Nenadoma je opazil, da se jim približujeta dva policista na motornih kolesih. Opozoril je Bonnie, ki je nemudoma zbudila svojega prijatelja. »Proč z njima!« je ukazal Clyde. Pobegli kaznjenec je ubogal in takoj začel streljati. Policista sta obležala na c§sti. Kmalu nato, natančneje 6. aprila, je tolpa ubila svojo petnajsto žrtev. Soglasje v tolpi pa se je začelo krhati. Hamilton in Cly-de sta se sprla zaradi delitve plena in Hamilton je užaljen zapustil druščino.
SMRTNI UDAREC
Hamerju se je končno ponudila priložnost, na katero je že dolgo čakal. Posrečilo se mu je zvedeti, da tolpa od časa do časa obišče Methvinovega očeta, ki je živel v Louisiani, prepričal pa se je tudi o tem, da se stari Methvin Bonnie in Clyda boji ter je v zameno za prizanesljivost do svojega sina pripravljen pomagati policiji-
Methvin mlajši je svojemu očetu povedal, da se je z Bonnie in Clydom dogovoril, da se bo z njima sestal na samotni cesti pri Arcadii v zvezni državi Louisiana, če bi jih slučajno ločila policija. Ob prvem naslednjem obisku
je Methvin svojemu sinu na samem zaupal, da se je dogovoril za sodelovanje s policijo. Henry je očetu obljubil, da bo ob prvi ugodni priložnosti izginil in tako zvabil Bonnie in Clyda v past.
Priložnost se mu je ponudila že naslednjega popoldneva. Bonnie, Clyde in Henry Methvin so se odpeljali v Shreveport. Mladi Methvin je odšel po nakupih v neko trgovino. Ker se dolgo ni vrnil, sta bila Bonnie in Clyde prepričana, da je nekaj narobe. Odpeljala sta se nazaj k staremu Methvinu in ga prosila, naj Henryju, če bi ga slučajno videl, naroči, naj naslednjega dne pride na dogovorjeno mesto pri Arcadii. Stari Methvin je takoj obvestil Hamer-ja, ki se je z okrožnim šerifom Hen-dersonom Jordanom in štirimi do zob oboroženimi policisti še istega dne odpravil proti Arcadii. Možje so se na kraju, za katerega jim je povedal stari Methvin, skrili v grmovje in čakali.
Napočil je nov dan, o banditih pa ni bilo niti sledu. Mimo skritih mož, ki so se do jutra v mokrem grmovju dodobra premrazili, je pripeljalo nekaj osebnih in tovornih avtomobilov. Nato je v razmajanem tovornjaku prispel stari Methvin, ki mu je Hamer naročil, naj odmontira kolo in se pretvarja, da ima prazno zračnico. Nekaj po deveti uri, ko je bil Hamer že prepričan, da sta Bonni in Clyde zavohala past, je zaslišal brnenje avtomobila, ki se je hitro približeval. Za volanom je sedel Clyde s temnimi očali na nosu, poleg njega pa Bonnie v rdeči obleki. Avtomobil se je ustavil ob Methvinovem tovornjaku. »Defekt?« je vprašal Clyde.
»Da,« je odgovoril Methvin. »Ali sta našla Henryja?« V tem trenutku so se v pogovor vmešali tudi skriti policisti: »Roke kvišku! V pasti sta.« Clyde je pritisnil na plin. Oba gangsterja sta zgrabila za orožje, toda uporabiti ga nista več utegnila. Njun avtomobil, ki ga je prerešetalo 107 krogel, je zdrsnil po klancu nizdol in nato obstal. Hamer in njegovi možje so se vozilu previdno približali. Bonnie in Clyde sta bila mrtva. Njun avtomobil je bil pravo skladišče orožja Policisti so našli v njem tri brzostrelke, dve puški z odžagano cevjo, osem avtomatskih in en običajen revolver znamke Colt, sto šaržerjev s po dvajsetimi naboji in tri tisoč posameznih nabojev.
Clydu je na kolenih ležala puška, Bonnie pa se je krčevito oklepala pištole. To je bilo vse, kar jima je po dveh letih ubijanja, ropanja in bega ostalo v rokah...
Drzni podvig je bil delo znanih gangsterjev Clyda Barrowa in Bonnie Parker, ki sta na svoj običajni krvavi način osvobodila svojega prijatelja Ray-monda Hamiltona. Bonnie in Clyde sta se že dve leti klatila po srednjem in jugozahodnem predelu ZDA, s svojimi zločini polnila časopisne stolpce ter se spretno izmikala zvezni kriminalni policiji, posameznim mestnim in državnim policijskim oddelkom ter nacionalni gardi. Na vesti sta imela že dvanajst ljudi, predvsem policistov, in zahteve javnosti, da jima je končno treba stopiti na prste, so iz dneva v dan postajale glasnejše. Stotinam policistov, ki so hoteli maščevati svoje nesrečne tovariše, zaslužiti nagrado in rešiti lastnike bank nenehnega strahu, se je pridružil tudi nenavaden mož: Frank Hamer, nekdanji častnik slavne teksaške policije na konjih.
SAMOTAR NA SLEDI ZLOČINCEMA
Frank Hamer, ki je bil visok 190 centimetrov in težak več kot 90 kilogramov, je bil žilav in samozavesten kot dolgorogi teksaški bik. V mladih letih je mnogo bral o Indijancih, ki jih je neizmerno občudoval ter jih posnemal, kadarkoli se je lahko odtrgal od dela v očetovi kovačnici. S svojim konjem se je dneve in dneve potikal po gorah okoli San Sabe, se preživljal z lovom in spal pod milim nebom. Ko se je z dvaindvajsetimi leti vpisal med teksaške rangerje, je bil izvrsten jezdec, nož je znal metati s smrtonosno natančnostjo in kmalu si je pridobil sloves najboljšega strelca v Teksasu. Kljub temu pa je orožje uporabil le rekdokdaj. Njegovo standardno sredstvo, s katerim je krotil uporne »stranke«, je bil dobro namerjen udarec s pestjo.
Hamer je svoje dolžnosti sicer jemal zelo resno, a je kljub temu vedno raje delal sam kot v skupini. Leta 1932 je rangerje zapustil. Ko pa ga je dve leti kasneje šef teksaške policije povprašal, ali bi bil pripravljen iti na lov za Bonnie in Clydom, je takoj privolil. Imenovali so ga za člana teksaške cestne patruljne službe in 10. januarja leta 1934 se je Hamer sam odpravil na svoje nevarno delo.
Hamer še nikoli ni bil videl Bonnie m Clyda. Zaradi tega je najprej poskusil izvedeti o njiju vse, kar se je izvedeti dalo. Kaj kmalu je ugotovil, da je bila pot obeh gangsterjev posejana z zločini od trenutka, ko sta se prvič srečala.
ODISEJA Zj-OČINA
Ko sta se spoznala v Dallasu, je bila Bonnie stara dvajset, Clyde pa dvaindvajset let. Bonnie, ki se je poročila Pri šestnajstih letih, a jo je mož kma-
lu zapustil, je bila zaposlena kot natakarica. Clyde, sin revnega zakupnika, ki ni znal niti brati, niti pisati, je po šestih letih obesil šolo na klin in se od takrat naprej izogibal težkega dela kot kuge. Kmalu potem, ko sta se Bonnie in Clyde spoznala, so Clyda v Wacu zaradi vloma in kraje avtomobila obsodili na zaporno kazen. Med enim izmed obiskov je Bonnie svojemu prijatelju v celico vtihotapila revolver. Clyde si je z njim izsilil pot iz zapora, vendar so ga kmalu spet ujeli in ga za dve leti zaprli v Huntsvillu v Teksasu. Da bi se izognil prisilnemu delu, si je Clyde odsekal dva prsta na nogi.
Ko je odsedel svojo kazen in se je v Dallasu ponovno srečal z Bonnie je ugotovil, da jo prav tako kot njega navdušujejo strelno orožje, hitri avtomobili in razburljive pustolovščine. Cly-de, ki je bil enako spreten v ravnanju s pištolo, puško in strojnico, je vzel Bonnie v »strelsko šolo«, dokler ni streljala nič slabše od legendarne junakinje Divjega zahoda Annie Oakley. Že po enem tednu skupnega življenja z Bonnie so Clyda in dva njegova pajdaša obtožili, da so ob cestnem ropu v Hillsborou ubili enega izmed potnikov. Nekaj dni kasneje sta Clyde in Hamilton v Atoki v zvezni državi Oklahoma ustrelila dva policista.
PREREŠETAN AVTOMOBIL: 107 strelov iz
fssionalca, Laver iz skupine MacCalla in T°ny Roche iz skupine »osmih veličast-nih« Teksačana Lamara Hunta, so amaterji dokazali, da dosegajo svoje bogate kolege in da je nepremagljivost profesionalcev samo še mit.
»Skoraj nikoli ne igramo na travnatih Igriščih,« so se opravičevali profesionalci. »in razen tega smo navajeni igrati na tri sete in ne na pet.«
Amaterji so ponosni. »Profesionalci niso nič boljši od nas,« je izjavil južnoafriški dolgolasi amater Fay Moore, ki je premagal profesionalca Gimenoa, »prav tako se m°tijo in prav tako zato izgubljajo živce.«
Kodney Laver je z letošnjo zmago edini P° vojni dosegel tretji uspeh v Wimble-™lu- Kot amater je zmagal že v letih 1961 in 1962. Absolutni rekord pa je še daleč: Doherty je v letih 1897 do 1907 omagal devetkrat. Laver se ni pritoževal zaradi nizkega zaslužka, šef MacCall mu omogoča dokaj udobno življenje s 110 milijoni starih dinarjev na leto.
Nad svojo zmago je bil Avstralec navdušen: »Zmagati v Wimbledonu, je najlepša stvar, ki si jo lahko želi igralec tenisa,« je dejal.
Najboljši profesionalni igralci tenisa na svetu so zdaj razvrščeni v dve sku-Ptni. MacCall ima pri sebd Laverja, Kena Rosewalla, Pancha Gonzalesa, Andresa tu m eno, Roya Emersona in Freda Stol-•eta, v skupini Lamara Hunta pa so Tony Koche, John Newcombe, Dennis Ralston, ™>ger Taylor, Nikki Pilic (nekdaj Nikola Kilič), Barthes, Bucholz in Drysdale.
Amaterji so dvignili glave predvsem po
zaslugi kvarteta:	Američanov	Arthurja
Ashea in Clarka Edwarda Fraebnerja, Nizozemca Toma Okkerja in Južnoafričana Raya Moorea, ki se je uvrstil v četrtfinale skupaj s profesionalci Laverjem, Ralstonom, Rocheom in Bucholzem.
SPOLNO ŽIVLJENJE
KREPKI TUDI PO 60. LETU
»Mladeniči mislijo, da je za štlrideset-letnike že konec ljubezenskega življenja. Ta predsodek, ki lahko izzove hude čustvene pretrese v starejši dobi, je treba izkoreniniti. Legenda, da je seks rezerviran samo za mlade, ne velja več.«
To teorijo razlaga doktorica Wendy Greengross v knjižici »Help with sex pro-blems in marriage«, ki jo je izdal v Londonu »National Marriage Guidance Coun-
cil« (Nacionalni svet za usmerjanje zakonov).
Spolna dejavnost po 60. letu, pravi Wendy Greengross, je normalna in zdravilna. Seveda ne gre več posvečati' spolnim zadevam toliko časa kot ga posvečajo mladi ljudje. Treba je predvsem premagati svetohlinstvo in nepotreben občutek sramu ter vzeta na znanje, da je seks bistveni del življenja tudi v življenju starejših in da je tako po fizični kot po čustveni strani izredno blagodejen.
Wendy Greengross ima 43 let, poročena je z zdravnikom kirurgom in ima pet otrok. Specializirala se je za ginekologijo In posluša že 15 let spolne probleme žena vseh starosti. Prav neznanje mnogih njenih poročenih pacientk ji je dalo povod, da je postala ena izmed ustanoviteljic centra, ki pomaga z nasveti negotovim in nevednim zakonskim parom.
Angleška javnost je sprejela nekoliko neobičajno knjižico doktorice Greengros-sove z naklonjenostjo. Zato se je ženska odločila, da bo svoje ideje še natančneje razložila v knjigi, ki bo izšla ob koncu leta in ki bo prava »spolna enciklopedija šestdesetletnikov«.
Wendy Greengross priznava, da se spolne potrebe z leti zmanjšujejo, je pa prepričana, da ostane sposobnost doživljati prijetne občutke nespremenjena do naravne končne meje bivanja. Dokazano je, da tisti, ki so spolno aktivni do 60. leta, ohranijo svojo sposobnost tudi kasneje, glavno je, da ni prekinjena. Zenske med 40. in 55. letom zaradi klimakterija pogosto spremenijo svoj odnos do spolnega življenja z zakoncem. Temu je na-
vadno vzrok usihajoče izločanje hormonov in zavest, da ne bodo mogle več zanositi. Hormonsko ravnotežje prt sedanjem stanju medicinske znanosti ni težko ponovno vzpostaviti. Teže je morda z zavračanjem, ki ima svoj vzrok v skriti čustveni in fizični nezadovoljenosti, ki se je v ženi nakopičila z leti. Nasvet zdravnika in globoko razumevanje soproga lahko premaga tudi to oviro.
Po drugi strani pa je največ odvisno od žene ko doseže mož starost 60 let in s tem važen mejnik v svojem življenju. Hkrati s fizično močjo mu upada tudi spolna zmogljivost. Večkrat gre v tem času tudi v pokoj in prekinitev aktivnosti ki mu je napolnjevala vse življenje, je' po svoje spet kritična za šestdeset-letnika.
»Ko začnejo možu upadati moči, mora žena poskrbeti, da je fizično kar najbolj privlačna in mu mora pomagati, da dosežeta zadostitev, ki si jo oba želita. Ni treba, da je preveč intenzivna ali preveč pogosta. Odgovornost žene za nadaljevanje spolnih odnosov je zdaj večja kot kdaj poprej. Njej je prepuščena vodilna vloga.« Tako priporoča Wendy Greengross.
NESREČE
18 DNI V OBLASTI TOKOV
Po golem naključju je belgijska trgovska ladja »Escaut« rešila 120 milj južno od Galvestona (Texas) popolnoma izčrpa-
nega mehiškega ribiča, ki so ga vetrovi in tokovi v ribiškem čolnu že osemnajst dni premetavali po širnem morju.
Ribič Carlos Prado Uribe se lahko zahvali za življenje belgijskemu mornarju, ki je stal pod prho in slučajno pogledal skozi okence na morje. Zagledal je Pra-dovo ladjico, ki se je zdaj pojavila med valovi, zdaj spet izginila.
Prado je s petimi svojimi tovariši lovil ribe s čolnov, ki jih je vlekla ribiška ladja. Nenadoma se je strgala vlečna vrv enega izmed čolnov. Pradu in še enemu izmed njegovih tovarišev se je posrečilo, da sta svoje čolne kljub izredno močnemu toku in vetru ohranila na površju. Potem je Prado začel na vso moč veslati, da bi prišel do ribiške ladje. Toda divje morje ga je gnalo prav v nasprotno smer. Vrgel je sidro in celo noč čakal pomoč. Naslednje jutro se je sidrna vrv utrgala in vsi Pradovi poskusi, da bi se z veslanjem približal obali, so bili zaman. Končno se mu je zlomilo še eno izmed vesel in ribiču ni preostalo drugega, kot da se prepusti vetrovom.
Osemnajst dni so ga tokovi in vetrovi preganjali sem ter tja. Računajo, da je v tem času preplul okoli tisoč kilometrov. Ko se je že sprijaznil z mislijo na smrt, je prišla rešitev. Bil je tako šibek, da ni. mogel več stati na nogah, ko se mu je približeval motorna čoln z »Escauta«. Ladja ga je prepeljala v Houston (Texas), kjer so ugotovili zdravniki hude opekline in močno izsušitev organizma, vendar Pradovo stanje ni kritično.
PRIROČNIKI
KAKO ŽIVETI ZASTONJ
»Vippies«, pripadniki »Youth interna-tional party« (da jih ne zamenjamo z zna-najšimi »hippiji«) so prepričani, da so našli formulo, kako je mogoče udobno živeti v New Yorku, ne da bi za to zapravil en sam cent. Izdali so o tem celo poseben priročnik. Nasveti niso ravno pretirano pošteni, vsekakor pa v skladu z njihovim geslom: »Svet je vaš, vzemite si ga!« Eden od nasvetov: »Za potovanje s podzemeljsko železnico uporabljajte nemške kovance za en pfenig ali mozam-biške za deset centavov. Dobite jih zelo poceni pri trgovcih s starim denarjem in popolnoma nadomeščajo originalne žetone, ki bi jih morali potisniti v režo na avtomatih metroja.« Kar zadeva 'živila, zadostuje pisati velikim tvrdkam s prehranskimi artikli in se ostro pritožiti zaradi kvalitete tega ali onega proizvoda: v strahu, da bi prišlo kaj v javnost, pošlje firma cel zaboj konzerv. Priročnik vsebuje celo nasvete, kako pridete v Kanadi zastonj do zemljišča ali kako pripraviti ameriško vlado do tega, da vam podari bizona. V zadnjem primeru je treba samo pisati notranjemu ministrstvu ZDA in mu poslati potrdilo, da boste zagotovili transport živali in prehrano za-
16.STRAN • TPnFMCKA toiduma • 24. JULIJ 1968
Francis Mac Manus
NAJLEPŠE DEKLE DALEČ NAOKROG
»Prijateljček,« mi je zaklical, kot bi se že leta poznala, pridi no sem: dva para oči več vidita kot eden!«
Stal je na skrajnjem robu pločnika pred s poledico prevlečeno cesto, kjer so se kmetje in gonjači prerivali okrog padlega vprežnega konja.
»To pa je tudi odvisno od tega, kakšne so oči,« sem previdno odgovoril. »Danes je pošteno mrzlo,« sem nadaljeval, »in tlak je gladek. Ni lahko živalim, ki jih gonijo na živinski sejem!«
Videti je bilo, da me ne čuje in tudi, da ne vidi razburjenih možakov, ki so se z zmerjanjem in klici trudili okrog na tlaku ležečega konja. Njih dih ie lebdel kot meglica nad njimi.
Obrnil je glavo v levo in desno, pogledal po cesti in žmerikal z očmi, da bi prodrl s pogledom skozi mrzlo, sivo meglo, ki se je spuščala na govedo in može z debelimi ovratnimi rutami in težkimi čevlji.
rotem je ravnodušno skomignil z rameni. »Da, res je mrzlo,« je zamrmral z malomarno vljudnostjo. Nenadoma se je okrenil k meni. »V mestu je vedno mrzlo, mrzlo in prazno!« je rekel.
Ko mi je stal nasproti, sem se nagledal v njegove oči. Bile so mrzle, skoro brezbravne, pa le bleščeče v nekakšnem beložarečem ognju.
»Iščete kaj?« sem vprašal. »Vam je teliček ušel?«
Rekel bi, da ugiba, zakaj ni takoj odgovoril. Tako star le ni, sem si mislil, največ petdeset ali petinpetdeset jih ima. In neumen prav gotovo ni, to mu je brati z lica. Bolje je bil oblečen kot večina prav premožnih kmetov, ki so danes prišli v mesto. Mogoče je bil oblečen v svojo zakmašno obleko — samo odprti plašč je bil ob robu umazan in stoječi ovratnik nekoliko zmečkan.
»Kaj pa ste zgubili?« sem vprašal nekoliko glasneje.
»Videti si pošten,« je odvrnil in me precenjujoče pogledal.
»Po zunanjosti se ne da soditi!«
»Torej, čuj, prijateljček! Pojutrišnjem se bom poročil!«
Obadva sva se nasmehnila. Njegov nasmeh je bil topel in je šinil prek grdega jutra kot s prikritim žarom. »Inda-des,« je nadaljeval,» za danes sva se zmenila v mestu in jaz naj bi ji kupil darilo, ki si ga je že dolgo želela, vseeno, če stane funt ali sto. Da, to sem ji obljubil: naj stane funt ali sto!«
»Imenitno,« sem rekel. »Iskreno čestitam! Pa kaj vas zdaj skrbi? Saj bi morali biti veseli kot škrjanček?«
»Saj sem, prijateljček,« mi je zagotavljal in se vzravnal kot sveča. »Vesel sem kot drevo, polno žvrgolečih škrjančkov Ampak v tej gneči sem jo izgubil iz oči in je ne najdem.« Na-mršil je obrvi in pokimal. »Ne morem je najti «
»želite torej, da vam pomagam iskati, kaj? Rad! Kakšna pa je?«
Lopnil me je po rami in se iz vsega srca nasmejal — bil je smeh, ob katerem si pomislil na imenitno pojedino ali na Božič.
Ko sva se obrnila, da bi se povzpela navzgor do mesta, je iz množice, ki se je motovilila okrog padlega konja, neki moški zaklical za njim: »Halo, Jim!« Zaskrbljeno mu je mahal. Nje-go/ obraz je bil poln globokih gub in upadel, kot preperela skala. »Ne hodi daleč stran, Jim!« je zaklical. »Ne izgubi se mi!«
»Ne,« je odgovoril moj spremljevalec resno, »Ne, Matt!« lir k meni obrnjen je rekel: »To je moj brat Matt. Jaz sem Jim Burke iz Dunbella.«
»Moja mati je tudi tam (joma,« sem vzkliknil, »toda zdaj stanujemo v mestu.«
Stresel ml je roko, ko sem se mu predstavil, in ko sva pričela iskati deklico, s katero se je nameraval pojutrišnjem poročiti, me je že klical Mac.
Zaupal mi je tudi, kako se dekle imenuje in povedal mi je, kakšna je videti, toda njegovi slavospevi so bili tako nepopolni, da si je nisem mogel prav predstavljati. Seveda, mlada je, šele enaindvajset let ima. Majhna je in ima kostanjevorjave lase in ljub-
ko hojo in ljubke kretnje kot ptičica, tudi po načinu, kako vrti glavico. Najlepša deklica je, kot si le more kdo predstavljati in bo čudovita žena. Vsi mladi fantje norijo za njo, toda ona se jim samo smeje, tudi če bi jim počilo srce. In pojutrišnjem se bo z njo poročil. Kaj ni več kot srečen?
,Kot bi uganil moje misli glede velike razlike v letih, je vzkipel: »Da, mene je izvolila, in pri tem ni bilo treba nobenega ženitnega posredovalca! Z menoj se bo poročila — pojutrišnjem! Ho, ho, ho!«
»Zdaj pa jo morava najti!« sem silil. »Tudi darilo morate še kupiti. Znam sicer izbrati čedno dekle izmed tisočih — samo: kako je oblečena?«
»To ti bom povedal! Nima klobuka. Svetlomoder trak si je zavezala krog las in svetlomodro obleko ima.«
»Kakšen pa je njen plašč?«
»Nima ga.«
»Pa saj je vendar strašno mrzlo!«
Četudi je te besede čul, vsekakor se ni brigal zanje, šel je z dolgimi koraki, se smejal in venomer ponavljal: »Priti moraš k poroki! Saj boš prišel na poroko kajne Mac?«
Sprva sva vzela pot odločno pod noge, zakaj tla so bila zamrzla in prek vsega mesta je visela megla v sivih plasteh. Svetilke v trgovinah so rumeno brlele, žene in hčerke kmetov, pa tudi možaki so kljub bližajočemu se poldnevu še vedno izbirali sukno in blago, pregledovali čevlje, pretrkavali posodo in neumorno klepetali o sosedih ki so tudi prišli na živinski sejem.
Jim Burke je nekajkrat obstal pred trgovino, v kateri bi mogoče bila, oprezoval in čakal nekaj minut. »Samo trenutek, Mac,« je rekel vselej. »Mogoče je, da je šla tja noter!«
Potem sva znova pričela iskati, toda čez nekaj časa ne več z isto ihto. Včasih me je prijel za rokav, pokazal na drugo stran ceste in zaklical: »Ka1 ni to ona? Seveda! To mora biti!« Toda nikdar ni bila prava.
Male črede govedi so gnali skozi ulice, živali so topotale, se Dotikale po asfaltu, spremljane od lajajočih psov in kričečih moških. Počasi so se ljudje vračali proti domu.
»Jim,« sem rekel, »mogoče pa ie sploh ni v glavnih ulicah!«
Pomislil je. »Prav imaš, pojdi, greva!«
Spet mi je govoril o njej in njegovi opisi so bili vedno živahnejši. Dvigal je rame, se smejal, njegove oči so žarele in ozko lice je postalo vse mladostno. Njegovo veselje je bilo zavidljivo in prav želel sem si spoznati to mlado dekle, govoriti z njo in se je prav tako veseliti.
Kljub temu sem razmišljal, če nal bi bilo pravilno, da se mladost in starost združita; malce zviška sem gle dal starajočega se moža, ki se je ve-d« tu kot mladostni ženin.'
John Burke je zdaj brez prestanka govoril, popisal mi je hiše in posestvo malce t"ave. za hišami sadovnjaki in vse, kar je nudil mladi nevesti. Prav dobro sem si lahko vse to predstavljal: dolge, nizke, s skrilavcem pokrite hiše, pred njimi vrtičke z gredicami Šebenika in dehtečih fajgeljčkov trdno zidani, kamniti hlevi — taiko je vsekakor bila videti vas kjer je bila doma moja mati.
Ko sva slednjič utrujenih nog stala ob pričetku ulice z mnogimi stopnicami, ki so jo vezale z drugo cesto, sem opazil moža, ki je bil poprej Jima tako iskreno rotil, naj ne odide.
»Tu je vaš brat!« sem rekel.
»Kje?« je vprašal hlastno Jim Burke. Brž je zdrvel prek teh stopnic, zavil okrog vogala in mi med tekom zaklical: »Ne bova ga motila, ima še opravke. Pridi z menoj!«
Potruditi sem se moral, da sem ga dohajal. »Ve vaš brat, da se hočete danes z njo sestati, Jim?«
Kaj naj to pomeni? Mogoče sta brata doslej stanovala sama v hiši in se dan za dnevom bala, da bi se eden izmed njiju ne poročil in bi njegova žena, tujka vse njuno ustaljeno življenje postavila na glavo-
Spet sva iskala. Bilo je, kot bi sledila prikazni, ki je smuknila za vogal, takoj ko sva jo mislila ujeti. Počasi sva postala lačna in tudi zeblo naju je. John Burke je postal vedno bolj molčeč, naposled pa je povsem utihnil
Ustavila sva se ob mostu, prek katerega je vodila pot do Jimove domačije. Vsi ljudje so se zdaj vračali domov. Pred gostilno ob mostu je postaval razcapan pevec z brado kot kak apostol in pel staro ljubezensko balado. Postrani sem pogledal Burka, da bi spoznal, če pozna to pesem, toda on sploh ni prisluhnil. Bil je kot v nekem drugem svetu. Roke je zakopal v žepe in brado potisnil v ovratnik. Vse življenje se je porazgubilo z njegovega obraza. Nenadoma je bil star mož.
»Jim!« sem zaklical. »Jim Burke!« Ni se zganil. To mora biti zato, ker je tako star. Saj je kar ohromel od bojazni.
Krepko sem ea potresel z roko »Jim!« sem zaklical. »Jim Burke!« Odprl je oči in njegov pogled je zmedeno zablodil prek mojega obraza.
»Tu prihaja vaš brat!« sem vzkliknil. »Gotovo vas je že iskal!«
»Zdaj ga ne bi rad srečal,« ie zamrmral Burke živčno. »Pojdiva brž v gostilno!«
Nič nisem mogel storiti. Potem je stal ob točilni mizi in držal svoi ko zareč z viskijem v roki. dokler pijača ni postala mlačna. Pevec je prišel v gostilno, klobuk je držal v roki in prosjačil. Burke ga ni videi, tudi opazi1 ga ni, ko ga ie pocukal za rokav
»še enkrat bova poskusite« sem predlagal. Toda nič ni pomado. i.nč v njegovem obličju je ugaspiia Iz premil je svoi kozarec.
Ko sva snet tavala po glavni ulici, nama je iznenada planil nasproti veter. Jim Burke je zadrgetal.
I olažil sem se z I mislijo, da si bosta on in njegova nevesta ob naslednjem srečanju smeje pripovedovala a svojih blodnjah in kako ji bo nekaj dni kasneje pač kupil darilo. Iznenada je dvignil glavo in rekel: »Sveta mati božja, izgubil sem jo!«
»Neumnost, Burke!«
«Izgubil sem jo!« Med tihim tarnanjem je prekoračil cesto in zavil v stransko ulico, kjer so kmetje ob tržnih dneh izpregli svoje konje. Nekdo naju je poklical.	,
»Si to ti, Jim?«
»Da, Matt!«
»Se ne bi zdaj z menoj odpeljal domov, Jim? Ves čas sem čakal nate! Mrači se že!«
»Da, pridem, Matt.«
»Imaš vžigalico, da bom lahko prižgal svetilko in zapregel?«
»Saj lahko to sam opravim, Matt. Bom že zapregel.«
Stal sem ob Mattu Burku, medtem ko je Jim prižgal svetilko za voz. Luč je padla na njegovo voščeno bledo lice.
»Zal mi je,« je zašepetal brat, »da si imel z njim toliko težav! Nekajkrat sem se trudil, da bi vaju dohitel, toda vedno se mi je umaknil.«
»Zelo mi je hudo, da je doživel to razočaranje, mr. Burke. Vsekakor jo je hotel najti, da bi ji kupil darilo.«
Matt Burke je vzdihnil. »Bog v ne besih!«
Svetilka je razsvetlila golo tramovje. »Vsekakor pa bo potem pojutriš njem tem bolj vesel, ko jo bo za vedno našel,« sem rekel.
Matt Burke je sunil s konico čevlja v seno. »Nikdar več je ne bo našel, fant moj! Hotela se je z njim poročiti, da, to je hotela, toda njeni starši so nasprotovali. Pa jih je ubogala. On tega ni vedel,« je pripovedoval Matt Burke in z glavo pokazal tja, kjer je brlela samotna svetilka. »Ko je potem to čul, ni hotel verjeti. To je bilo pred triindvajsetimi leti — in tak je bil vsa ta leta.«
»Kaj? Kaj pravite?«
»Da, da — kot bi bilo vseh teh triindvajset let en sam dan. Brr, kako mrzel večer!«
Pritisnil se je ob steno, kjer ga ni mogel doseči veter, ki ie zdaj bril skozi ulico. Vrata, ki niso bila zaprta, so škripala in loputala. Svetilka se je zibala sem in tja.
»Lahko i^dč, fant moj,« je rekel Matt Burke
Sel sem, on pa se je spet naslonil na steno in potrpežljivo opazoval sem in tja trzajočo senco svojega brata, ki je čakal na svoj poročni dan.
I
i
0
m
I
< ■ «1- : .
11
i
Hm	tv
g 1»
■
i
KMETIJSKA ZADRUGA „BRDA“ DOBROVO
I
e
i
■
■
H
i
H
■
»
I
ti
i
i
l
■
■
B
te
I
H
■
i
1
ZLATA BRIŠKA REBULA -BRIŠKA REBULA
je eno izmed najkvalitetnejših slovenskih belih namiznih vin. Odlikuje se s sijajočo zlato-ze-lenkasto barvo, z nežnim vonjem in odličnim suhim okusom ter je izredno osvežujoče in ugodno s/pliva na prebavo. Nenadomestljivo je pri ribah, pečeni in ocvrti perutnini, jedeh z belim mesom in hladnih jedeh. Najprimernejša temperatura tega vina pri serviranju je 9 do
BRIŠKI TOKAJ
a
B
i
i
je visokokvalitetno, aromatično belo vino, izšolano s primernim staranjem v leseni posodi. Kisline so zmerne. Priporočljivo je kot aperitivno vino. Primeren je pri predjedeh in juhah, ravno tako dobro izpopolnjuje ostale jed i. Najprimernejša temperatura tega vina pri serviranju je 10 do 12° C.
i
B
BRIŠKI MERLOT
je visokokvalitetno vino temne rubinaste barve, s svojstveno aromo, izvrstno dišeče, z bogatim bouquetom. ki ga pridobi z večletnim naravnim staranjem Nenadomestljivo je pri suhem mesu, mesu na žaru, pri svinjini in divjačini. Odlično izpopolnjuje pikantne sire. Najprimernejša temperatura tega vina pri serviranju je 16 do 18° C.
I
g
SLADKA SPROSTITEV
Sedeš k mizi in čaša prijateljica ti je družabnica; izprazniš jo in se počutiš boljše. Klic življenja postane tedaj v tebi močnejši, uživaš v zlatoiumeni in rdeči barvi, ki jo je vino vzelo iz jutranjih in večernih zarij — življenje se obnavlja v vinu, ki te spremlja v radost. Bliže si zemlji in blizu si obču tku izpolnitve, človeške skrbi se umikajo in iz srca se ti izvije zdravica zase, za prijatelje, za vse. Samo kdor pazljivo prisluhne utripu prazničnih BRI) v vinih teh krajev je utrgal cvet te zemlje. Vinorodno območje Goriških Brd leži od reke Soče v bližini Nove Gorice. Valovitost pokrajine, sredozemsko podnebje in frišasta tla nudijo zelo ugodne pogoje za rast n ajkakovostnejših sort vinske trte. V sredini te prelepe sončne pokrajine je mogočna vinska klet, ki po najsodobnejših znanstvenih in tehničnih dosežkih predeluje grozdje in neguje vsa vina tega območja.
Slovito kakovost vin iz Goriških Brd zagotavljajo številna priznanja, prejeta na mednarodnih sejmih in razstavah.
BRDA CVETOČI VRT GORIŠKE - DOBROVO SRCE BRD
Vina iz Bobrovega so vina velikega slovesa, nenadomestljiva k ribam in pečenemu mesu. Starana so po klasičnem sistemu, plemenitega vonja in odkrite harmonije okusov, ki živo odražajo skrbno enologijo, ki so jo vina napravila skozi čas znamenito in plemenito.
|
B
B
B
I
ra
TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDENSKA TRIBUNA TEDFf>!SKA TRIRUNA
njo. Vlada želi ohraniti zaščitene črede bizonov enako velike in vam bo takoj pripravljena odstopiti primerek iz presežka.
B
NEURAVNOVEŠENOST
Z DINAMITOM NAD ŽENO
24-letni Constanzo Scaglia se bo imel čas pomiriti v jetnišnici v Monzi in se bo lahko mirno odvadil metati okrog di-namitne patrone. Začelo se je z družinskim prepirom. Po daljši burni razpravi v italijanskem slogu sta pred dnevi ob dveh ponoči že omenjeni Constanzo Scaglia in njegova štin leta starejša žena Giovanna v uliot Poppa kraja Arcore blizu Monze prišla do kraja, da imata dve leti zakona zadosti in da gresta vsak po svoje. Mladi delavec je strpal premoženje v kovček in hotel potem pograbiti še 14-mesečnega sina Carla Amadea, ki bi moral po njegovem mnenju nujno pripasti očetu. Žena je zagnala vik in krik. In potem sta se začela trgati za nedolžnega otročička, dokler se ni mož nenadoma splazil pod posteljo in vzel v roke dva izmed osmih dinamitnih patron, ki jih je bil našel pred dobrim letom v neki jami blizu Bergama. Prižgal je vžigalnj vrvioi in jih vtaknil v petardi z vzklikom: »Ce mi ne daš otroka, bomo vsa zleteli v zrak!«
Dvakrat je Giovanna Giannl ugasila vži-galni vrvici, da bi se brez eksplozij po-
govorila o vprašanju otroka. Ko Je razsrjeni mož tretjič prižgal vžigalno vrvico patrone, je žena odprla hišna vrata in hotela steči h karabinjerjem po pomoč. Constanzo se je sklonil skozi okno in začel vpiti za ženo, da se zastonj trudi, ker bo še pred prihodom oblasti zletela hiša v zrak. Prav tedaj ga je spekla v roko iskra, ki je skočila z vžigalne vrvice, m možakar je izpustil patrono. Z veličastnim pokom je eksplodirala na pločniku in zbudila pol vasi. Bos, a z elegantnim slamnikom na glavi jo je Constanzo Scaglia pobrisal iz hiše in se zakopal v globoko ilegalo. Trajala je cela dva dni. Tretjega dne se je dal nevarni dinamitar aretirati v hiši svoje matere v Villasanti pri Monzi. Brigadir Dino De Marchl je izvedel, da se skriva begunec doma in mu je dal sporočati, »naj se pusti v svoje dobro zapreti«. »Opolnoči ga pridem aretirat,« je še objavil junaški brigadir in res našel ob določeni uri že nastavljeni roki Constanza Scaglie. Treba mu je bilo samo natakniti lisice.
Prva njegova beseda, ko ga jtf oblast prignala v vojašnico, je bila potem: »Brigadir, nič več ne morem od lakote. Imate kaj kruha?«
GOLJUFIJE	^
BIK S PONAREJE-NIM REPOM
Po aferi z utrujenimi biki, ki niso zdržali niti do konca plemenitega boja s to-readorjem, imajo v Španiji spet nove
HIKOBOKBK — drugič biki s papirnatimi rogovi?
težave z 'biki. Natančna navodila za bikoborbe zahtevajo, da je bik popoln do zadnje podrobnosti, če na primer nima repa, nima kaj iskati v areni. Kaže pa, da je v Španiji preveč turistov in premalo kompletnih bikov. Vzrejališča kratko malo ne morejo pravočasno dobavljati »biehos bravos« prave teže in dovolj bojevitih navad, pa se dogajajo neprijetnosti, o katerih smo brali zadnje čase: ali biki sploh nočejo iz svojih ograd ali pa
pridivjajo in se potem naglo pomirijo. Zabeležili so tudi primere prelahkih bikov, primernih komaj za kakega novinca.
Zadnja sramotna poročila prihajajo iz Teruela. Bik je bil sicer krepak, boril se je junaško, tudi matador je bil v redu, žival se je po vseh pravilih zivmila na polju slave in bikoborcu so v spomin na zmago podali odrezano uho živali. Hude stvari so prišle na dan šele v mesariji. Ko so bika raztelesili, so ugotovili, da je bil v izvirnem stanju pravzaprav brez repa. Samo kratek štrcelj je označeval kraj, kjer se je nekdaj košatil rep. Na ta bedni ostanek bivšega ponosa so bili s čevljarsko dreto spretno prišili rep drugega bika. Menijo, da se je kaj tako sramotnega zgodilo v Španiji prvič.
_______________________m
MINI KRONIKA
KAM Z DENARJEM
Elisabeth Taylor je te dni svojemu motu poklonila 500.000 dolarjev vreden helikopter »Alouette«, s katerim sta se zakonca odpeljala v London. Tu je Richard Burton pri Sothebyju kupil Picas-sojevo sliko za 21.600 dolarjev, Liz pa Monetovo za 120.000 dolarjev. Denarja ko pečka!
VVILLIAMSOVA ŠALA
Pisma, ki ga je Tennessee Williams pred kratkim poslal svojemu bratu Da-
kinu, ]e bilo na moč podobno dramatikovim melodramam. »Začel sem v mreio sleparjev. Ce bom umrl nasilne smrti,« je stalo v pismu, »vedi, da nisem naredil samomora.« Ker je IVilliams razen tega izginil iz svojega stanovanja na Manha-ttanu, je bila zadeva videti resna. Dramatika so začeli iskati in so ga končno tudi našli v njegovi hiši v Key Westu. Iz njega niso mogli izvleči niti besedice. Wil-liamsov brat Dakin je prepričan, da se je IVilliams nečesa m smrt prestrašil, njegova mati pa je pripomnila le, da si njen sin take šale m privoščil prvikrat.
LENNON SE LOČUJE
John Lennon je prvi član anšambla »The Beatles«, ki se je poročil, in prvi, ki se bo ločil. Po šestih letih zakonskega iivljenja je zapustil ieno Cgnthio in sc zaljubil v štiriintridesetletno Japonko Yo-ko Ono, s katero ga je videti po vsem Londonu. Do popolne sreče morata novopečena zaljubljenca premagati le še nepomembno oviro: oba se morata ločiti od svojih zakonov boljših polovic.
BOBBYJEV ŽIVALSKI VRT
Pariškt reporterji so jiosvetili veliko pozornost mlademu Američanu, ki se je z motornim kolesom vozil po Bois de Boulogne. Kako tudi ne? Mali motorist je bil Robert F. Kennedij mlajši, ki je obiskal svojega strica, ameriškega amba-
sadorja v Parizu Shriverja, s katerim bo te dni v Tanzaniji preživel del poletnih počitnic in opazoval življenje afriških divjih živali v enem izmed nacionalnih parkov. Bobbij ima živali zelo rad D-ma ima »živalski vrt«, v katerem med drugim mrgolt želv, žab, psov. kraguljev in zlatih fazanov. Kdaj jxi kdaj vzame katerega izmed svojih ljubljencev tudi s seboj v posteljo.
ZAJEDLJIVA FOTOMONTAŽA
Sigrid Fronius, predstavnica študentov univerze v Zahodnem Berlinu, je nepro stovoljno prispevala svojo glavo za foto montažo, ki jo je pred kratkim na zadnji strani objavilo študentsko glasilo »FU-Spi egel«. Sigrid, ki študira zgodovino in romanistiko, je pred časom prinesla ured nikom »FU-Spiegla« fotografijo dekletu z golo zadnjo platjo in predlagala, naj jo objavi, ker je tako »antiavtoritatna«. Pri ložnost za objavo fotografije se je kmalu ponudila, le da je bila nekoliko drugačna, kot si je predstavljala Sigrid. Študentje berlinske univerze niso bili zadovoljni z izvolitvijo Euialda Harndta za rektorja Fotografiji, dekletu z golo zadnjico so odrezali glavo, jo nadomestili z glavo Si grid Fronius, dopolnili kompozicijo s Harndtovo fotografijo in jo s podpisom »Pozdrav predstavnice študentov rektorju Harndtu« objavili v »FU-Spieglu«
B %
CD
d
O
o
<
' o’
o
CfQ *— ep
«2. CD p
< " ' CD O-
CD &
S S5 3
Oj
P d
3 2.
O N >1 < P O
CD JT
►-* CD
C/l
S M
CD d O
§ o
Oj
(D
3 g
p *—
TJ CTQ rt &3 CD S*
o<
P
5. 3
5' g*
.. m
^ O
3 E
Oj Tl
o< j?
CD
S E
CD
O
o ss
P CD
S ^
O CD Qj-£.
M §•
3 g
m <
CD
E«
g 3
&
CD
O
p?
o
£3 N CD _ 0Q O SO C/J CD O* O O
g* 3
d 2
C/j’ *
p
2 &
CD
£T. CD
5 §
•rf (D
a S>r o<
3
< to'
< S
N w
E B-
•d
<rt-N« ™
o! aq
c-t- £5
N rt P CD W O
I £
g p < N iz, P TO 3 j O $	■	a
^0-0
F 11
3 g ® o
g. S
N. Oj
m’ p?
o
Q
cr
o S O ct)
B tr o «-»•
S 0 3 o* B
p
<j
W S?
CD 2-
P
3 5* cr
p p
w E
CD O
< 2s &° 3 S
o sr
pr
|
Tl«
O o
2 & S
E pr S
4T «—j- c-*-CD O
I S
cd pr
o< C/J< O
O P
N o, P
bt* n< p
* § pr -
2. ** *a: p
® a
g 3 3 3‘
CD CD
* 3
pr
H
P
C _
O
O
tj
< h
CD P Pj Oj
S a ■r’ <? a v
p 2-
II
N« < ro o*
» 8 e
>-J. <1 p
O O N
S 3*
p £ CD cil
rt O p rt Oj aq p
3 3.
P N O
p rt >- P N P
aq
CD £
a 3
P p ^ < d &’
1/3 O rt <
2j »-*
E ^
O Oj
g. O
" 3
o
p
p«
o
CfQ
O
C*
P
Oj
P
CD
O* 3
g S
3 e-j. CD < CD
3
O
2 d -. o
H- 3
CD o o p
O* « O
O
3
d
G. c/j
• CD
< 3
S g*
CD O
CD 73
cr p at <J
p g a ^ p g
o' < o d
3 ?
33 O-
o o
tsi
W crq 3 o
3 Oj
O
w 2. 3
TJ # CD
. N C7 crq O O
3 -
° d cr o o o bt* o 2 <
3 d O. p
O
<
•O TJ CD
CD
d
rt
n’
Oto
<D
pr
^ a. S
at G
.	<	(/J
O o ^ ffj? & K- S.
p C •—
^ g <
3 o 3 o cr o-
= & 2S
O 3 P §•
O 3
w CD
P p'
PT Oj
r- o o
rt rV O*
o< cr *-t cd o o
cr 2 ši ° P W
® SP S - 3 o
P o..
3r
pr o
3T
N
Oq
O
<J
O
3
N
P
e
o
S C/J Oj
® g S
g- as
5
ia+
cd pr
• CD
CTQ
O
<
CD
►-j. 3
3 CD TJ
C-4 -•
g -D g O
TJ 3
it
53 d B P
P «
£ 3
3 rt-
3 O
g
2 S
TJ P O Oj Oj O 2 1-1 B. w
CD m CD O N ^
w <
p 5--
3 p
P HJ
gg
O
S 'cd
••O < N
O*
B
a
g- s
w p •s: C
3 ^
p ?
5!
p
TJ
rt
9
cr *-•
P TJ
>3
S 9
rt <4
O S
rt .P
o PT p
o
o<
S 3 ^
50 g N a 'o < % 2. o< •d « S.
S *H -1
<L o o E d <
® m
a o>
u. ®
0 (D 3 p
^ *§ 2“ t3 ™ d-
m
P g--C S ^ H S
a
® s g<
w p J3 3 •
1 m g*
3* CD
•S-1 ® p
cr g-
CC te* ^ o N O P CD "I rt P m’ O «—• 3
S 3
05
»3 Oj
o £T
TJ g
O 3
< rt
g 3
O o
N ^
o 3 3
a ©
„ N
W 3
P C_i.
3 3
a p
sr ^
CD O
pr r* o
pr cd
cd tr
g «■ i S
O t3 M.
ST CD O«
S, d"
3
(P
š S
C/J P
•n
. *G P O
pr 3
rt	w<	p
O	3	p
CD M
3-	3	P
a	g	o
p	O	Or'
TJ<
CD
3
P
O
p
TJ P
Q g
cr rt o 3'
TJ ~
P n
S- O
o n< O 3J tj ^
Sj ® 5
P —
% 5*
* a
3 p
r* 3 O rt
g H p
Tl P 11 CD ’ Qj
F- -o 50
*■ 2-2 ra
3
CD
c?
c 3
" 3 c
Tl
3 a
o -• X 9
CD p
c—, d
a o
g0< &
< % o P
B. n o
*£.
>-t
^ T)<
o< ^
Tl 3
g- P
a c* $ ®.
0< TJ CD
S. p P
- *d 3 O
p. rt
5 <
CD TJ TJ CD
^ B
CD ^ •O O
Q<
P
3 c
S. o *cs
‘S ®
cn 2, <
§ a a
g »o
01 W
I Oj P
P
at cr pr
p p-
Oj
-	TJ	3
P CD P
t5 O Oj 3
O 3. cr
a a
CD CD
jq pr p p •o <—•
^ TJ
o
CD
pr
ui
p
^ S
aa
0< M
g 5- 5'
p Q<
mi e a 3 §
c
a
a
p
TS B"
H. sr o o
3 2. ® w
lo a s
a e:
03 C
< 5
&> s ® 2 o<
o c
3 s: £ S
® ^
p
3.^:. sr — m
?o F i
2! ^ S"
P p CD
Ul pr ^
•a
•-i
CD
a
3
O«
P
3
o
o
p
a
CD ?r tj •-• CD
<
TJ CD “ O
pr •*
S a
3 p
Tl
rt TJ P CD
'S °*
o o
1
1
i
l
v
1
s
i
1
;
I
i
i
1
i
P *x
N P
P rt
*S TJ
a ec
rt
tj rt
rt ec
"3 K/J
'Ji TJ
rt tj
cfi p
N ca
b »TJ
o o
TJ TJ
>CC p
5ž
rt p
»TJ ^
P P
% Oj O
P _ o rt O > o ca w o
o »o
co
cO
o TJ rt O
n a
2. w
rt O
p <J
i? ^
* a
p o s
3 Oj
p p
3 a
Oj TJ
O s
P Oj p
O cd
e 3
o
2. 3
TJ £
c cr a* o
O £7
£i o p o
TJ
<J CD
“ B
p p ?r
Tl
O
<3 ►J 80 N«
w a
CD
N CD 3 3 P O
3 g
S g
O- °
- 3 »—«
P P 3- N
pr " o ^
- CD
»a
s. a
p
at 3
TJ «rt.
rti
q< o a < p p
I ^
1 o
pr
o
Oj
VC
3 CD a. tj 2?
r a I
p G" a a. § Oj
N - P
5 rt m «—• Q< CD
Ilc
a cd c/i
- pr o
M ^ CD
3 «• ^
p
M N
C. B
d- i
- 3
c   C—<•
c sr
o, p
o
d v o 1-1
3 S
sr ®
« 3.
® a
9- §
2 1 B J
rt
cr p 3: pr o
^ rt
»1 cr
oč o
E <
5 rt
lp ^
p p
> pr M at o a
pr a.
aj
rt- 0
CD <-CD
D' 5*
1—• c ..
P *-*•
Oj
O ® <3 M.
p a E 0<
3 TJ
"a: o B "S. o K’ <,1-J' CD
3 "
m 2
at ^
**	e—•!
< -® s. S
Sf P- 5 a p cd
O N rt P
< s rt
s ^ 5 ^ s 53 s
g- B c &
« £ p |
®' 3‘ s-83
< I
TJ O 2
3 crq
c 3
(D O
a <rh a a a o
N« c/J
£ i
CD »-•
a ^
p' § •o 3 p
> o<
S a
d '
3
TJ O
® a
a g.
CD g
»-1 a
i b
3« 3 I
o a
G0< P
3 E
o
a cr p
n« -CD
a E
TJ M
pr c__i.
CD
g <
o- ot
E
O
0: o a cr
Oj TJ tr cd p crq
S* ^
CD p a, TJ
C > ^ ^ sr
3 °
p
 a
i <■:
1 - p sr
p
0)
5 3
a p
o N
6 _ 03	<
12 ^ 3. at M < 5. p
a p O ^ cfq 5 0 £ 3' St
TJ
3. N
p
p
SL p O
t3
P g
e_j. ^ CD P N
S 50 P S
‘B- o- o'
P- M <0 N
< - ^ P
TJ
I	ISJ
&d
II
rt 9
CD »O
3 0 S s.
p
pr a
>-i
< sr. p »-» e—*• 3 £
O 9j
•? «•
N m “S' (ra £L jj- ® &•
CD* P _	3-
& I S p-J
£ < °
<? sr d h S o
(D —• ^
sr to o
* ,J' 3"
2S o sr w
8- & d 2 §. 1 9 B I
£ p B
3d^
00 B. < o B 0 0 o sr o P- P P r- “
H H' P
P C/J ^
lil
^ o £
O N 3
CD J p UQ H,
o_.
-3 p d 3 B
O N ►I d - P p pr 2.
O« *-*• c—..
2? «—• p a cd o
TJ
C/l
S-,
-o
o
3
S'
tfl &
(0
® C
£ 3 sr p' o ® c S
C CD
N M rt*
E O Oj
3 £- &
O *
r-, 3 P
|o S-P
T 9< g-
3 — o < p
CD M
a V. p
TJ
pr p o n
►-i c/J
& f § §
° S
ti f*
g
CD
o<
CD
a
o
cd a
<
o<
1
p-
p
a
CD
E
p
03	03
n< d
B S
M	E
*	g	g	-	B. O
S £
p
2r 3
m	P	5'
°	M	g
(S	®	c
tj a
CD rt' < P
3
o
TJ CD'
CD
pr
TJ
tj *	»	»O	tS
a	>rj	»-<	«	^
CD	"	P	O	2-
&	*j	-0<	2.
»=■.	*-i	..	pt
<J	CD
P	Oj
a	3	g	-s
cd a
c/J	c/J	C/J
o	£T.	»g	o
o
ln
p O
P
#rt TJ< P rt.
p. ^
TJ<
E N
o * 3
O«?
o f-
TJ <3 g
a a 3
p
»O N ti P
CD 3 pr cd
»a
o
TJ
a
TJ
p O
a -pr tj o
<j a
•a
o
CD
crq
' 3
O
Oj
CD
ti
a
B
Tl
^ CD CD
rt c/j<  _____________________
9 rt CT PT CD CD
rt TJ
a CD
rt*	•.v
rt.	rt
S ® S< 3 Oj
»o o S S4
S« -
a. a
CD g Tl O
crq
Tl CD
o<
o
<
CD
pr
c
CD -
■ H Oj
3- p
® 2-rt P
CD
n p-
o
p p.
E ,
P- B -
P < - »
s I S
o pr S-
►r- n, a
-! P O 3 ® 2 P' -■
■S-g	!la-	■§	I
o	IP	a	§	11
-1	(3	-	(S	S
P Sp C ot P 01 B-P	O	d	K	SP	Er
P g- d a p o Eto b
IT’ CD 3 TJ rt. S ^ C
3. >
Oj <
- * rt-
CD S
cd a E
rti.
£ E
o<
P TJ.
3. yq 8 * ^ v
a c
P t5
p <
O
§ I
n< p
a
o
<
CD
a & -
.. a ^ aq
p
CD
*a
CD
N
CfQ
H
P
Oj
e—j.	0	TJ rt <	d	0 cr	3
B	3		*-s rt	CD	
cr 0	CD Tl	rt	<	O« d CD X. a 0	
3 P ctT	a 0 d	S' d	rt X* O	< Tl	0 a E
rt-	O	rt <	a	<	
rt <	CD		CD ►i	O C—J.	TJ n
rt	X*	1	O	rt	V-J
C—J. O 0«	rt «—i. 9	rt ?r 0	0 a 0	a 9	2
2.
cr
B a
o p
„ »a a o B r*
o
cr p
g1?
S' 3
S 0
_ sr
S-§
o P
* g
3
TO
3 ®
e aq
3	£
TO S < N
P 25 ,-t
P CD
rt. N«
P
<
o td rt'
^cg g
0 g p i' ■a 3
o
O4 CD
N CD
3 3
H » a p
FI
a B p 3
o o
TO g
sr F
g
o
ti
Oj
P
ČD
3
Tl
3
o
a
o
pr
CD <
c
o
N« C/l< CD Q<
rt rt
a s ti a.
2 ^ g o
g1 ^ S. c
CD TJ« CD
Tl W
P
3 3
0 S
c_. a CD g
Oj O
C/J«
O
r—	P
(D	h-	N
°‘ rt
j-* »d
o	»i
g*	9j^	g
a
O
3
P
3.
S
o
CD
cr
p
rt. d
CD O
a	t*‘	CD	C-f	a
o<	a	a	TJ	
CD	rt Tl O	0 3	O 3	c		 CD
CD cr	O 3	E	CD TJ	HJ rt <
at	rt		O	a
0		3	•Vi	0
a	< CD«	TJ	TJ	ert
CD	rt	a		O
**	TJ		O	at
rt C—.	a*	g	O a-	?r 0
P
d CD
a a
g. TO CT p
o • p o
3 ^ o
TJ o P 3 N
t*. cr p c
N
cr <
TJ
<r^
O
N P
g a
9 CD
d CD
E 3
rt rt
C ^ o o p 2
rt CJQ
o p < 2‘ rt CD
^ crq
p p
C _
a O
O Oj
pr
o
Oj
O
Nt
a
o
cC a	
a 0	
Oj	
0	
44	
d	
ca	
f	
ca a	
a ca	
a	
•■-j	
d	
ca	
d	
rt	
0	
|	
44	jjj
p >	ca
p d	e
N	
>	Tl
.—J	ca
0	44
a	>C/1
a	ca
	
d	a
a	ca
£	bil
	
Oj	rt Oj
P	
■r~»	ca
	a
ca	•Tl
£	a
	rt
'£	4-3
>0	Tl
0	
>	a
N	4-3 .2
N	4-3
H-t	
	2
	a
	bil
c^>	
d	
0	
Oj	
Tl	
a c	
a p	
»O	
d	
d	
p	
a	
_	
CA	
a	
44	
Tl	
O	
0	
d	
0	
Oj	
m	
d	
'rt	O
O	
C/1	5n
	a
	rt
d	>
	0
P	Tl
a	T)
	a
a	a
bH P	p
44	a
a 4-3	T) C
rt a Tl	a rt a
P	>
O	N
2	
2	4-3
	•■—i
	til
	>
a
>
X>
os
T3
a"
a
>0
o
15,
c« a P *
■s s
8 ;3= S 3
	C-.		c7
	a		•r-J 4-3
	d		P
	p		d
	>		p
	0		>
	Oj		»til
	£		p rt 0
	»-4		g
	d		0
	a		44
	d		a
	p		M
	Z		d
	e-		T) a
	a		44
	rt		C/l
	'n		0
	a		Oj
	a		4-3
	bil		
	rt		'a
	0		■ r-J
	.«”>		d
	a		p
	44		a
	.—-J		a
	d		d
<>•	a d		>tT ’>
2	1		a
a Oj	1		rt
	•3		Oj
a p	T) a 44	£	£ P 4—«
>	Tl	P	O
Tl	O	Tl	Oj
a	Oj	a	a
a	*W	a	Oj
■r—5 a	a	d p	• r—j a
44		>	44
a	a	p	a
N	tt	tt	N
p P
3 g
p O
>0
p rt :3 C Eh
P
L, rt 3
<* S ’8
AS ftP
a ■« 0
3 m _
d .p; 3
M to «
- *g S
a is p o tj
3 O« o,
p p
N Tl
P O
Tl
Bfl Tl
a p
S rt *co
P M
P »N
k 0 o o
Oj 9
oiJ p
.	o	t-*
p	S?	m	.
c	a	rt	»tj
x	p
p p ^
o
»JI
a
c
Ul
rt
a
3
C—I.
a
cr
t3
o
Oj
O
cr
p
N
P
O
pr
N<
H 2.
CD 3.-
S' s- s: -g
N ®
P TJ
CD 3
' P O' 2 a 52. pr o oq p
p p
a
3
a
o p <
0 n,
3 3
a n
1 i
a
o cr tj < ~'
3 3
JI o O P t-. a
® Oj rt P
Xj p a
& 9 pr n p o
rt. p
2 a p
H 2J o a o d p »-s a
o« TJ 9 rt
3 g
C O
•o
O* CD
O «
TJ
p a' a 'O
r«
W M
0 g
'a F
O S
cr
TO
d
M
to
0	rt <		<
<	rt	N	
N		rt	
rt •3	rt	E	2
a CD	Oj	C—.. a	a
C4- CD	O <2 O	0« a a	2 ►4
2	C_i.	■*	a
0			
a	►4	a	
a	3 0	a	p
0	c«		3
3.	rt	m	
	a	a	o*
Oj	N	a	at
0	rt		0
d a	3 a	a rt	rt ti
TJ			a
j?	3	rt O	cr rt
H
§. « P rt
3
Tl 3 ?
B ^ £. 3
p a
Tl« d
a ^ a S
d M-
a o 2.
■ d
> S
•	a
•	3
rt. CD
P
?r o :
rt.
TJ<
a
o
tt a
P m' rt C0
pr ctq o o a <
S B
a
O
Oj
P
TJ
t3 a o a
o<
a d
2 o
3 t^_
d g
o a.
a
N
pr
o
O
a
cr
o
TJ
t3
a
a
a
a
crq
p
Tl
»-<
a
3
rt
<
P
^ 3
p a
a	a	p	^
a	^	p	E
^	TJ«	~
a a a
p Oj
o
ui at
!* s *
* p
3 3
e
Ch p
° S*
a * a rt.
TJ o
p
O N
& £
P. C/J«
N
►1
P
a
p
p«
W
a p« a:
o P-
3 ° a
" E a
pr p a O O a
^ a pr cr o
^ TJ
O. a p a
tj cr
a •
3
TJ
pr tj o cd ““ N ,
O «a.
g S 2 !"
O« N« ii_
o a _ o« »5 »-.
a
p
p
<	s	1
g-	tra	£
0	o	P
Tl	»1
Tl
O
er
o
P a
:3 cr
d
N 3 sr p B- o
<s E ^ ® * o. B o. d g p
o 3
rt. Cp
3 0
S.-g
2. a a ti« a p a a
2 n
a a
p
cr
TJ«
a
a
•o
p
rt.
O
p«
a
p
Oj
P
a' p
o crq O <
O
p
rt ^
a cd N« CD* p a
13
p p & a4 pr pr 0 P a w ‘g TO < ^ P rt. t3 CD p'
d ? § O
TO S-
It
p CD
pr
^d
E2‘ c o< » ?r tt
3 3 3 TO
TO v-. ~ TO
N d
5.(2 . 3 a
rt p
a r-
ti «
p H £ 50 o o
N s
a E S cd P pr
a 2'
3 g,
a a
p
Ul o 3 p
a
a
■	a
TJ
■	a
a
. a > o< a a
tj
►i
<
B
ti
P
TJ g
O
d CTP
o o c <
Tl O
a *-j
3 r
Tl 55 ti NQ
g. £
a o p
<
E p
N
a
N
P
O
a
a
b
rt ti d o
TJ £ rt O
P '
k S
TJ
o at p g
TJ
n' £
< Sc* 22! 2. a c/a ? d
rt o
TJ
a a Oj a
2. I
•p a ►d v ? 9
0
Oj
N
1
a
rt
pr
p
H
o
o
p
3
9
o .
2 <a: a p
3 CD a t77
P TJ rt rt
a P
S
5 3 a 5
o
CD«
3
a
o«
a
a
a
o
a
a
HI
O«
p
pr
o
<j
p
a
o
a
&
t3
O
8«
a
o
; crq o
o* a
p o
n at
a J" a ^
3 g
<
s.
p
a
a’
3
o v 2 H
rt a
n pr o p
cr *—• a §
a 3 £ o
a
v c
Ž 3.
* d
ti £ P CD N T3
c p
XI
o
crq
a ^
o 0
rt ^
I«
a rt
I ^
1 a » a o a 9
rt ^
p 0 S Oj CfQ d O
0 a
CD« O P h« tj at
a E 3
rt »
3 3
TO' g-
a j«.
o« £ I
S p § rt.
§ 2. 3 P 0q O
Ul <
3 £
'C
o
X3
a
TJ«
O«
p
a <g
0 £ d £
■i -
o 3
rt ^
a *-» p v
rt. a a
&S
rt o a a o«
o^o
»s ss
E S> )f O
5 El
2!
o
o.
TO
d
9
d g 0 3
P. TO O '
»T o
TO o.
3 p
a
TO
a 3
a *-• g- a' cr
Oj
p
p
Žfi.
3 §
s
ca
s
o
o
a
ca o o "3 o
> .rt"
•rt .-a
a & a p
0 n
> Oj
T3 ^
rt rt
•° o ca a
ko rt
Oj rt ca
Tl
S o
tj d
0 N
1 >
Oj a
a
ca irH
oS
d
ca
Oj
Tl O
s i 2 S
rt 0“
_ -rt
o a»
O ^2 > p »H »O
g ° 3 O
w .2,
.rt’ 'ča
-rt d
^o ca 3 44
ca
ca rt o 0
•rt M
o ^2
44 44 n P
O
. Tt ca ca
a ti
ca -rt p ,q -O
7 s p
TO 3 |
d
£ S
o 5
£ 03 SO TO 3
d d
o
TO -
Tl 0
a
s?
-rt Tl rt
ca
C 'O
n 0) > O Oj
ca o;
o a
a o o bo
T3
o
Tl
>
oi ca >0 c ca
N j-j
CD
rt
. O
N
0) O ti a
> 0
2 ® a ‘hs
9*
ca m n rt
> 3
ca
o ®
*5* 60 § .8
n S O <D
44 ti
N rt
> ^ 0)	4-A
rt (/J
T5 o d
V o <D V
° 2
f &
^ • -O > O N
rt C
Tl rt
o S ®
^ 05
iS £
•-« ca
»o c
01
0) >
r£ C
S "3 a
' -rt
* > % 't~> ca
a »
■B ^ -d TO S S- TO
N 3
0 rt
c a
p
01 3
»Tl 'C
O
P N
Oj O rt Oj N O
a” »O
■rt a
TfS ^
iŽ Oj rt
s
d •'—>
d
O
cd a ^
a.8 a
■g §s
Oj C r O
Oj 44
£ ;i
p p
a o
d
rt
<J
a o
o
£ o o « £
> a
ti rt
p N »Tl O
cT p 2
TO 3 'S d a:
£ £ o
P 44
N Tl 'S rt >
g 3
G 3 S TO
« B
£ 5
NI 3 N
P rt
T s
w SB £ o d (fi a m TO
I TO « ^ rt p
d 44
p
^_r rt
p ^
3 5
p ca ,r_3 d
•£*§ c a
d ^
p »
d
«	£	5
>1-1 >	g	«
2c»
a	g	3
(D	d	P
S «
rt
O
K
ro d rt rt
o
p rt
1/3 R
bil p
^ C
0	5’
d ^ >
P Tl rt d
p o
ni
p 4_j
rt S
rt .c
44 . > O
rt d
5 3 s ^
a
x
S .s
O N
Tl
Tl rt - >n O rt •'D1
C.r-1 Cd
rt rt
'8 S ■*
L T3 .
,Soo
^ -B £ d 0 >03 F« as
TO d C P
H* rr>
O .2 S
O p
rt >T1 trt 'rt Oj CU
ta
g g
Oj
Tl P
•t-i
P
O 44
rt
rt XI
n a
p .rt
W rt
£ p
TJ
o ^ d P
rt .2 > Tl
C ti 42
rt 0 k^j
.2T3 p
n-j	S-.
p 0 Tl .2 p
i« 3 " n ^ ca d 'to o
TO t, p d	»
'to g S
•g £
rt	O
y	d
o
bi)
-9
- N °	rt
E3 .£ 2
P —
> d
o a —
. N ^
P Tl
£ g
3 I
a
d p p a
rt
o a
p > 44
a - S p g S
rt n
S boS
£
P •*
d
d Z
A!
£ f
N «5 >
>
rt
a .2
40
_ o
p
£ ca h
> £ .S o
37 Oj
33 g
b -o £ 0 Tl —
P
rt
o ro
P H Tl d rt
P Q Tl
P'
a
Tl
ca
44
ca
rt P
rt ca £
a
£ ■§
P N
O p d t«
o d 44 CQ
Tl R
a
p
o
44
a*^
rt
Oj
a
o
o
4-i
P
Oj
4-t 1/3
p
O
>
O
44
8 a o
'a ^
_• TO d O rt p ft d ^
o N JA w o V.
»N
o.
O > -rt,
44 S P N rt
a d
- G N
ca
Oj
N >
6 I
p
‘5* 'a
bt	c	n a
rt >M "»H -rt
rt .rt"
M
Tl -r> rt d d
o
ca ca
£
Tl
O
^ -< > o P o Tl Oj C
p O P
ca N d p
a? c« > d
0 iž
d ti
p
a H o .a
rt
a
Oj
a o
Tl
£ R
N g«
P O a-
0 N > o ta '0
a Oj -M
"2 2 TO TO 1Ž C
£ TO
g 3
3 -o
•g >
rt 0
ca -a>
£ ■“
> o
p d
rt p o
5 N ^
d o »h
o at
® 'S £ £ g g
ca
Tl
.£ o
o
O *-3
a
a ti
p o o O
Oj >
rt 03
0 >
ti
rt O
rt 73
bil ca
O Tl
p ca
n p
rt >
_ P
rt 44 O
£
p
S p
44 +-»
»o
•rt a p G v £
i? d a 7 p
o £ M
A4 £
_ o ca p
a a d o
2 M
3
■57 TO TO
a a g
g ‘8 B
rt rt .
Tj -rt d 44 T> 0 rt Oj
d
.0 W
p 3 > ^
TO g
ts -a
rt
p p
£ rt X n
p d TJ
o a ^
Tl O
c 3
o
S
G 3
TO Ž x 3
Tl
O
Tl P P
* s
G 'E -S ti ca >
rt >
bil -rt p
p to »3
rti P P
2 2 X
3 Oj
.rt p
o >5 2
>w
a 44
* p
p X
>0
o
rt
N
>
O
Oj
Oj
a
O
o
p
>
rt Oj a
»til o
p »p
o £
rt O
> 44
.§ d
,TO SB
a 0 t V) c
TO .TO c« 1-1
-B -B
.TO g “
TO TO TO
S C0 M
£ O g U ^	-8	TO
g 5 TO 3
C m > X
ri mr~? rt
d C	Cs-
n o	tn
Oj>
0 d ^ ca > d
8?
_ •«—>
O p
O
a
44 ^ d o O 44
N t—
> « p
~ £
(A »Tl
ca
.80
rt >
P ca > N
••-■j
_ rt
£ ** d p d a
rt
S ^
0 44
g > 2 2
a »p
>p
d 4h O rt
O
‘rt »P
S c
Oj
P
P o
»G5
B g
t/i
P
44
<1 TJ
CD '“*■
X- 2.
P W. Je- »>r
E o 1 a* a
o CD rt o
3 o
Tl
at d ET. w
d Oj
^ 3
II
rt -d: * a o •
b
3
rt
S’ * 3
O
0
s;«
I’
1
p .
p
►-*
a p
*-*.	<—1,
M rt
II
a o
3	2
CD C/J
CD rt
<5	. -	%	Ul	<
d	*	§	3	d
►1	^	p	a.	*i
5°	w	2	£	03
c/l<	3	Yi	d	c/lf
p 3	•• P
p	2.	»	^	P
S-3 g a*
d Tl«
rt B H
a cr p c: d p
pr p
rt CD
p rt
P Tl
rt tj
E o. b
P 73
Ti« rt
P P
Tl Tl
rt P
O P
P rt
rt E S
Oj P
rt P
rt P
P p
P rt
£ 01 o > p ca * % £ o
'£ £ :2 fe
ca
a ^
N >
■g s >
ti ca
^ g TO
gl
a a
^ ca d m
> %
.9 > ca
I TO
d ^
d ca o d
ca	‘	o
2	2	rS
n	'N	a
m	9	-
ca
a
—3
o
>
o
d
ca
N
P
a
ca
>
ti
ca c
g TO O «^5
1° d .73
* ■“ ca p a
> '•*-» ^ p
ca d
S '>
’S 3J ca tii bil o p a
Tl >N
> O d £
> d5
S< >
o
ca d p a
p o
•r-S ^
O Tl
> _ Ti ca
8f 0
t) ca
0 2 •S ® d a ca f-<
f-H
ca
§.g
d d
-j N
ca ca d t-
a £ a p ca ti »o > 'C 0 o. P«
£ > Oj P
ca '~1 TO 3
TO TO i
a a -j-3 ta, o
^ ca a
> a 2
ca c TO -8 3 da —
p 0 _r >0 o
> £ 8 ••h Oj ca
.2 m X
“N TO 2 . ■* £
TO TO
o -a
s ’8
TO > G rt
TO O
8a=
3 TO
5 3
»til „J
n ca
p >
^ o
ca 0 n >
-t t«
ca p 9
44	,r^
B 5 2
ad ca
p
§ gl
ca ca o
> > p,
p
•3 ■§’ g
to p g
| £ 2 5 S Oj d o o p .2 -X > 7? ca ti »h a
a>«
^-g a
a
ca
*-j
-J-S
til
a
TO
Tl CO
ws	s	K	a	g	N
ft	TO	TO	£	'g	.TO
d	>T1	ca	2ž	Oj	a
.	d	'z?	o	ti	u
ftggSS
O	TO	«	C	TO
§	N	S	g	a
d	ca	r*
g	t	g
° s3
o.	“	-g
0	3	£
TO TO
> >0 „ O
'b £
5
ca % .2 o
® S, ‘N « u c ca _rj 44 d
o
a
jo
>
ca
»-•
Oj
^	0	44*5
> £ x §
“	S	!	s
tA	»O	-r-.
ca	ca	44
»O bo til
a ^
d
O a
. >0 „ bil g ca
O Qj >N
u ca 44 a d
a ^ a
j-«
o > > . o ■’—>
bii ^ p p
c a
o t> > > Tl
•n
o a
& 58
•r-j >(/)
-k-j rt
rt b bi) Oj rt >
£ d
o *a
a g
-■a p
rt ec d n
rt >
a ca
»N
rt w " rt £3 > 1 £ n d
2 o P
a d
a
£5 >T1	>
ca ca p d > >T1
ca ca
> bil
“Sto
2 ca 0 a
S p ca d > p rt
rp
CX > P 0 >
£ £ ^o
bil 0
c
d ca
bii ca
p rt 0
ca ca ca
d »n
bc ca
SS*
3 TO -S
alN
T) O
ti p d
rt P
N T)
rt p
T) N
N cC
ti) >T)
P ,o
"Ž3
P N
0 P
Tl Oj
Tl »N
a ca
d 44
o P
t) rt
p ca
ti p
d ia
Tl T)
d d
>0 p
d ca
rt >n
ca ca
g
0 p	p
Tl	>	T)
rt p
18. STRAN • TEDENSKA TP"»"m a • 24. JULIJ 1968
2- m' § 53 2. o- S g
. P 71 5
2 *-* 2. -o g >5' S" 3 3.»
® 9? O <
S« s
■ g-fi.
I ” ft- 3 ■o
D" ~ ° g S O O
O. TO
. K
w ui
M P
X S £
ag » ■a
5 5 2.
sr S- § « R §
a D
P CA
cd £5
P N
B c R
rD P
CA p
cd 73
rD os
73 o
g,
CD CA« rt-N 60 ®
h* 73
a*-l CA
S? o
p
CL N N P P
7Q
c g
CD CD
n W
•® z s I
x < ”” sr
11? S'
P id
rt P
rt n
p rt
CA C/J
rt »o
M *a
p c
p CA
a> «
P ,CA
►CA £> rt O
M p
n p
a ^
a o
CA rt
D P
p rt
►O .M
N P
O >N
4
a o
P cd
p CA
bo D
p N
rt rt
rt
a
&s
CA 73
crq o
r/5 CA f> r+'
M ^ (t P
Es *“
» S a o _ a2« „ £
50 x ^ o §
!S g »f
1 S- i p*B-
“ g O s.
2 ° n
•3?iRa
O« P
P CD
x‘ S 3
X «£■ sr # P m m' 2.
* D* $« x §>
S
CA CA<
CD S2
n< a* ST
CA« N P P
P
■o 3 r
o _. g.
ca i! G ^ <- £ •p a a
O
P
73 » >-* W 2 p -s.
D« J3
p P i
P* 5'
g E * « B* S*
a ui p a x a x a
a o1 j 5° O g.
tl*. <
CA< P O
D I
o
P CTQ . O __■ <
? §. fr p o ■
3 5'
* pt ►-* P P
(_i.
O* CD O <
CD E TT -p O
^ P* ^ ^ &§■<»' t- TO X
S ° 3
^ < CD
CD O
§ S o ^ J? <
5S £°
M x D* g «*
M* K CA<
P
g o P •3 < < s« g M •3 8 g-’‘g
CD - O
b3."
t-T CD
< ‘
& er p o
3
CD 3 g
5 ^ u.
N« O —
£* 3
O CA
rf rt
CD . 2. p < cr
p
g-3 Z
o -i *o c P p a	m.
3. 3 g c 'S a p a E
' m 3
g" 3 ' O H t—i
'-	D
br n
*■ 5 <
52* x S 3 < p
x p To
B c
_ C/K
a cd o4 5*
7 c P
73
►i
o
E ^ c
CD O D4
» CD H 13 <
O K* <—■• »3
CA N CD P
CD ' oq o
rt
o
<
o
*-* o
CD O«
CD H
g- a
3 p p
^ cr
p
X <
r* 73
^ ° N
P 3
ST S°
►o 3
gp: S ep
N< <
ca D4 o
ST O P •
2 <3 ^ CD c<
a § B
? 3 o
	a		0	
	(s.		CA	
	CA		CD	
v;	7*		3	•tj
w	p	O	a	-1
CD	73	73	p	E
** CD	O CA c-t-	C <Tt- E	C—.- CA	S
CA	P	D		
CD 3	c—•. P	ro’	3	r^-
			p	P
c+	3'	<	u.	?r
a p cr	TJ CD	p rt		
	a			g
0	0	O		
a 0 CTQ •-1	u>. 0 c	p g		H CD P4
0	era			2
s	p CA	*73 O		S4'
N	TJ CD	a 0		0 <
3		<		
g & o £.
HJ *—
£ D4
° 2
p2 ^ 73 p P N
CD
D
O
CD
N P
cd	g*.
2!	Si
o	‘E.
D	P
CD	CA
CA	CT
p
73
O
a
H
a
g
CA D
rt 73
w a H
N W
p rt
N W
rt ir.
rt p
w rt
ca rt
O
03 P
id CA
rt p
►ca bC
E S as
s»c
bJ3 rt '(a
X C -a
■D	3
g 'n c O. a ■
a..
c	•?
BES 3 S >
P
P OJ
CA W
rt P
rt tuo
N d>
rt »o
rt 80
N P
rt P
B C
►CA rt d P	c	C
rt rt
►ca 73
rt >n
rt n
rt cd
P Qi
CA n
p rt
CA rt
cd p
►CA CA
P P <L
rt a
CA 73
id id
K
tn
00
CA C/K
CT> CD a j*r
(D
g Ul
P o g 2 p
« o* 2. ^ o pr
crq
M J0 (D
I|8
CD
3 3 C a p
N
N N P CD CD CD< ter* ' CD
o o d
p p
CD CD
CA P
S cr.
tr ca
CD 73
P CD
P p
CD CTQ
CA
5 3
O	g
_,	JA	P
P	n-	N
5V	P	P
<
P P
rt - P ^
SSsr
N. CD
JA CA
-« O
CTQ p
p CD i
JQ <
N 73
P
CA« P
O«
CD CD
N CD
2 CTQ P ^	O	CD
SK O CD
X p
? S. ~
[/) P
CD P
CD CD
O« O
CfQ CD
jq 73 O
CD CA
JA P a
cd a
N. N
CD CD
JA P
cd 73
CA CD
7) CD
CD CD
CD> (D
CA« CA«
Cd rt
a> w
rt id
CA Ul
rt bo ^
O b/]
rt kc?
id P
N CA
0 W
‘C p p »o
a p
CA
CA CC
o rt
.2, E g
ca 73
N N!
w °
rt ca
rt p
bfl
p p
C rD P >N P 3
p uD
a; o
p p 1-1 >
N rt
»CA
rt p
N p
a 73
rt rt
73 a
rt p
N CA
p rt
a
CA CA
m
D 73
p O 73 <
a a w
3 p
O ui K
►—■ CD iT
3 § S
Rfls
CD ^
3 ^ 3
3. p o
Ul Ul.
S- 2
x D
3 ^3
X X
7K Ul
§ a
(D p
P CD
CD CA CA<
CD rr>
P p
CD p
crq ja
O« CD
P ?r
s &
CD P
w B
(D P
W C/r
tA CA
JS s
CD P
3 .£ o4
CD »3. —
IA ^
P o 3
a p
CD CD
CA« P
n) (D
l
M
§ s
a
CA P
DO Cd
cd p
C tš O’
«-g a ?
M id p p
* 12 o* u
S Bo.
O >CA
Ol
rt
S
t/j< o
JO C/J
12 O
s 3
ScS S §
03 p
CD
3 P
?r oj
?r w
CD CD
3^3
^ N<
yi< p
P CD
P P
p
p ?r
[/J P
n pr
P CD
CD P
►a p
CD CD
pr p
p ™
m H
S. S' <
p -2 ,
3 •“ 9
^ rt £ P »O >
bij cd
Sl o
■3-
C/J P
Z 4
- rt .2
C/J 03
O 12
P 44
P c«
P o
P P
I •
L/J
CD P
N 1/
bfj p
44
C «j •£
I 3
* as
w>
o. a
<1 BI
S? 3 »
cn p
CD CD
s: Cro
M CD TJ P
o er n
N W
N p
C/) CD
N CD
p C/J
Is.2
£§ ° S ^ a
«2J. <—•	.
CD CD <
r -
c
R ?
C/J «
ero cd
CD p
C/J o<
N N
P CD
CD N
P. crq
N< p
■I
S. 3 2.
P ero p
N< »-* vj
er o n« CD P
a ta
P CD
C/J CD
P CD
C/J< 3
P N
CD CD
l
i*u
N 42
>0 H/J
II
li
p bJJ
EP P
fl
P 03
0D *
p
OJD 44
p p
LX C/3
a a
cd
XI O,
D X
>o p >o
n cn
o
Cn
3 13
CD CD
P O*
a
crq
3 C/J Jr1
►i 5 p CD CL
£< & p
£ Sl
3 ® 'S' a 13
P Ul CD
3 3 C/J
0< (D
p c/>
p p
CD. CD
n N °*
w 3 £
P r£
* 3 w
P ^
£ o<
N & g 5? p er
CD P
a pr
70 CD
N< rt
a P 8
PJ
C/J C/J
erq ep
3 3 2
3 O p* a n<
O, CD N
C/J CD
O C/J C/J
§3 *
P <-
CD P
D1 <_ O
CD
(D CD
P CD
CD p
3 as
S ^5 {/)
P P CD
C/J P
£. V ?
p pr
o
JO
o
H
c
E
G
G,
cd
N
a	jo	32-
P	O	-a
'8	^	S
N	O	s
b/J 0) P •
»N
P
O O
p -E
^ cd w> 44 _ cd
c
-*-J	*>
‘O G
9 > •• .s 9
c/J
>N .p,
O
3 -3 o
<u "S -2 -> > c
2h o cd r-* c -G
> g •-
2 a |
»Sl
•S -d “
•So
•'“5 »-H
cd JZ N
G
44
__ '3
■°r8 > ,c
ca o
bi a
m
’g “
”2 I . n s« w
bi
O
•* 'A
a ^
c O ~ u
■§ 3
s S
c/j 44
P	0)	P
G >c/J	G
G p
cd S b/3
'rt cd P m o. ^
a O
r/J
O
S I
•p 5
TJ
•r—>
Sl
M P a H
*■• -rH*
cd -*->
« S
cd
bfl
G
rt* r*
.P g
O
a
2 čf 5. g * *
C/J »IX
CD cd
0) p
p p
O c« J3
a 6
cd P
lf) N T3
cd »wj
p cd
cd w
p p
^ Sj
xj .2^
bu o
o °>
r/J >o
P W P
X 0)
bn p
T3 W
E3 °
G p
« 'U S S N S
p
bfl G
n m c h
G »xj
23	E	6	P
P >	P C/J >		G G
O	O	p	
G	a	>	P
TJ P	p •n	C/J	■'“> G
2	Ih	p	P Ih
	P		P
p	4^	C/J	•o
TJ		O	c
	*•	D	*■:
P	O		P
Ul Ih P	S P 13	o	Ih O Ih
44		44	P
43	s	U P	-*-3 P
4-»		44	M
E	p >		Č0 j«,
m	S	O	P
§ ^ ^ 'S S 3 k 3
- c^< Q» S<
p	»«
M 3 ‘O
S. °
4*
co
er o<
dj« er
P TJ
N« Čt
CD P
C^< CD
ui ero
P C/J*
P CD
s ‘g .S9 s
T3
p bo
* - -s P C
sg,
O S
v ^ •§ G
•§ "
wS ^ C
lil
t-l
p .2 +3
WJ N W
g 2 s
P O Ih
O* G -*i
(/]
p č« O 1
G
N Cfl
P C/J
^ p P c
i5?>“
d S rt ■a 'S g |3 S g v g £ 2 a a "S w * E s
o «
lil ^ ►
rt bi
g1.
P P
P C
P* P«
P N
Sl P
C/l P
P C/J
0/3 22
O/J >c«
C/5 P
P +2 44 G vi >x p? P O
O Ih
a od
S S
to ni
Iž
IV O
a “
° 5'
Uh
CD
^ d 2 2. 3’ 5
C-. O
o a1 d: 3 w
C3 E
c* p 2 O O rf ^ o * 53
cr “g g. to
a o E §• ? P 9 s
a S
►-< £D
P *"*
S* 55
5 S-3.5
S 'o o o to
H-l O C/j
g« o< iv o k o
™ O ^ 0Q « m
p U-.
r/l
r d
rti
d ~ g-*
s. w 8f 0.3“
p 5 g r »t o
? d 3
rr > 3
a-
05
t/1
3	3	TO
05	35	P
S	05	t_.
t-	3	®	|?
Sfi	3	.»	i
x
G
•str
CfQ -4 O-IV IV P
a £L ‘rS
P St
~ 3 P
<j t
a-'
S- 2
^ v o O o
a S<
os cr
< 5»
g- 3
to 2!
Er "
S *
C C/3
» ST
g'
uU! C/3
si °
p s
*C.
o S
H CTQ
S* P
jv d
p! wi
cr S
(p c_t.
S*
O
a o p
c s
rt
—
p p p ^
a
5
c
rt > o
3 "S
tg g
a3
o, >w .* rt" rt
Cu 4-3
S p
0 t? d
rt
1 o
« CL rt N
C/3
rt >
2 s > rt bJD ^
o* 'C
/X P p rt
'ff »
M j| . rt
: ^
2 2 05 O
3 C
■S Š
p 4h
% > 2 «* C N
p
s	S
■*“*	o
”—i	OT
rt	P
M	c
05	■	O
C	rt	TO
O-^O 3	C	g
•°	_	<s
»	S	”
rt 05
3	.hd	N
-C	.	.
®	<	«
ega
m	g;
> a!
- . ^ a P
C/3	«
d o
S o
Q rt
* > O
^ 44 rt rt
> >o
g s
c/3 rt c/o
rt
w> •
p
o :
B
o
£
rt
C/3
2	°	S
P	P,	P
N	p	&D
d	o 44	a
G	X	iG
O	rt	C
4-3 C/3 p	O	p
p	g	O
rt	o	>o
N	•G	‘>
		P
M	rt b/3	P
Pi P	rt	P
_	d	G
G	c’	G P
N	G	
	43	O
3		P
o	a	S c P HH
p
c/3 rt
ta
p p
r-3 >
_ O 2 bD W SL
p C
4-3 P
Cl rt ^ P
■S o
N
® Z B 2
> N o c’
2 A
N 17 _ rt O 'p ^ rt
> O p P >c/3 N
>SE
g o S
§•“ 2 O rt
P« * p	o
C/3 P hrt
.- *o p S	N
o 5
J* 44
C/3
>P
:p p c o
2 c/3
« c
p *
•■“TO	„
■r-i Q)
C/3 £ ^ P rt ^
'c P
p
P ^ rt N
p 03
■o b
p 44
w & P C/3
P
O
rQ
E
rt
>
‘S
p
p
•-1	p	rt
P 'ul 44 •1=3	^	P
n,	g	C
P	2
C/3	P	p
'S 2 —
S	05	2
l"o
0*3 TO 05
. 05 rt g rt to
a 5—
m ^
(U c m C
rt 0)
■s rt
C >
,s g a s
P ,Q P 44
- C/3
S ^
p C
* L*
rt j?
* C °3
O *
m 3 05 TO
a g c M ■3 '-3
rt w
^ o
rt c
N p
'•"TO
p C
*S 2
44 P 2
>C/3 G 03 p
G
* 'S
1 3
• r-s
2 -B
S 33
. h c«
rt O rG G rt S
w ^
O > S co
d rt
_ &c
O 03
p ,B N g
W3
'C
P
° rt
G 2 ■2 a S ,g
p ’P
o H.
P CO P 44 G
■<“H P
3 S
2 N .§ p
•>—S **~3
G
G rt G -• d rt n
2 rt
? s
>G rt >
4-> rr c/3
Pi rt
44
03*
11
>
N o C
rt rt
:=“ rt
:3, «
c a
24. JUHU 1968 m TprdrMep/ A tehpsiima * ctpam 2!
C
a»7
*t**
,V
is?*^
*V*
_ « v/olna, svila /£H|r fin fr ^ sintetična Itkanina
Za prijatelje
J J revije
avto
POSOJAMO CAMPING PRIKOLICE ADRIA 305
RAZPIS V NOVI ŠTEVILKI NAJVEČJE JUGOSLOVANSKE REVIJE _
ZA AVTOMOBILIZEM SlifiO
x
|! f J
-'f?
SLi>„
■j
-/
j
/
1
/
na™v#> ^
- konkurenčne cene
- estetska oblika
- vsestranska praktičnost in uporabnost
GARANCIJA - SERVIS -REZERVNI DELI - DOBAVA TAKOJ
V zalogi več izvedb;
4 plinska gori&Ca in električna plošča
Cena: 45.500.— Lit in 626,00 Din
4 Plinska goriSča in dve električni plošči
Cena: 47.500.— Lit in 696,00 Din
^ !KnCa kurJenR z električnim tokom	— vgrajena razsvetljava in termostat
naprava z uro	—	omarica za plinsko bombo
c osmos
•NOZEMSKA zastopstva
Cosmos, Maribor, Grajska 7, trt. 22-654 ^vt" Olje, Olje, ljubljanska IX, tel. 21-80 reoavtn Koper, .11,A 85 tel. 21-620
Ljubljana, Celovška 32, tel. 313-062
'*PP *W
m
IZ ZDRAVSTVENEGA PRIROČNIKA
NEVARNOSTI NA P
Sončarica in huda vročina sta poleti dve resnični nevarnosti. Nevarnejša je vročina v soparnih dneh, ko je zrak vlažen, ker koža tedaj ne more oddajati vode ozračju. V dneh soparne vročine se zato čim manj gibajte, da se zaradi mišičnega trenja ne ustvarja pretirana notranja telesna toplota. V suhem vremenu pa vročino laže prenašamo. Prehrana tudi vpliva na to, kako preživimo pasje dni. Ker v vročih dneh slabo prebavljamo, je priporočljivo manj jesti. Kosilo naj bo lahko: malo kruha, nič testenin, lahko prebavljivo meso, mnogo sadja in zelenjave.
Ko nam je vroče, podzavestno se-žemo v hladilnik po ledene pijače-Zakaj? Zato, ker nam dajejo iluzijo ohladitve, čeprav to ne drži. Mrzle pijače vplivajo na živčne centre in naše telo ostane toplo kot prej, le da se tega nekaj časa ne zavedamo, če se želite odžejati, pijte zmerno hladno vodo (ne ledeno), ki ste ji dodali nekaj kapljic limone. Tudi sadne sokove vam priporočamo in mlačen čaj.
V vodo nikar s polnim želodcem. Najpogostnejša nepravilnost kopalcev je ta, da gredo v vodo s polnim želodcem. Hiter padec temperature na površini telesa privabi kri proti zunanjim delom telesa. Zaradi tega nastane v prebavilih, kjer se je bila kri prej nabrala zaradi svoje asimilacijske funkcije, pomanjkanje krvi. Skratka, prebava se prekine. In posledica? Bruhanje, vrtoglavica, slabost, omedlevica. V takem primeru kopalca položimo na mehko podlogo, ga pokrijemo in ogrejemo predvsem v okolici želodca.
če vas med plavanjem zagrabi krč.
Krč je nevaren, če nas preseneti pri plavanju, daleč od obale. Krč je močna mišična skrčitev. Kdor je še posebej nagnjen k temu, bo našel uspešno zdravilo v sončenju. Ultravioletni žarki povečujejo zgostiev kalcija v krvi, kar izboljšuje krvni obtok. Kadar vas pri kopanju zagrabi krč, takoj spremenite lego, lezite na morsko gladino v stilu mrtvaka, in se popolnoma sprostite. Nekaj minut bodite negibni, potem_ skušajte nalahno masirati bolečo mišico, da bi spet vzpostavili nor-
malni krvni obtok. Ostanite mirni, to je najpomembneje. Panika je lahko usodna.
Majhne rane. čestokrat se na počitnicah opraskamo, urežemo, odrgnemo. V mnogih primerih so ranice komaj vredne omembe, vendar ne pozabite, da je nevarnost tetanusa vedno navzoča. Kadar postane koža okrog ranice rdeča in boleča ter dobite vročino, pojdite takoj k zdravniku. Na splošno je najbolj navadno ranico treba de-zinficirati z jodovo tinkturo ali alkoholom,
Pazite na izpahe in zvine. Kamnite ali hribovske obalne ali otoške poti so odličen teren, da si spahnemo ali zvijemo nogo. če se vam to zgodi, se ne smete več gibati. Počivajte, predvsem počivajte! Nikar ne skušajte hoditi, da bi s tem poškodbo »pregnali«. Zdravnik vas bo peljal najprej na slikanje, da bi bolje videl, kakšna je poškodba.
Še nasvet vsem tistim, ki vedo, da so nagnjeni k tej vrsti nesrečam. Tesno si obvežite vse tiste sklepe na nogi ali roki, ki bodo pri športni dejavnosti najbolj obremenjeni.
Piki žuželk. Ose, muhe, komarji in drug mrčes imajo to strašansko slabo lastnost, da pikajo. Zato ne bo napak, če si kupite insekticid in z njim potresite ali poškropite pohištvo, obleko in zidove. To bo zadovoljiva zaščita pred mrčesom, ki ga privablja okusna človekova kri
Morska bolezen je prav toliko stara kot človeštvo. Kadar se mora telo pretirano dolgo neobičajno, nenehno in ritmično gibati, pride do neravnovesij in motenj v črevesju, očeh in posebej v notranjem ušesu, živčni dražljaji, ki pri tem nastanejo, nam pospešijo bitje srca, sili nas na bruhanje in bojimo se, da se bomo zadušili. Tej neprijetnosti se skušajmo izogniti vedno enako: s pomirjevalnimi sredstvi, ki jih dobimo v lekarni. Najbolje je, da se že prej skušamo zavarovati pred morsko boleznijo. Približajmo se, kolikor je le mogoče, gravitacijskemu centru vozila (letala ali avtobusa).
. ...
B. J. PASJI DNEVI: Počitek in lahka hrana
NOTRANJA OPREMA
KAM Z GRAMOFONSKIMI PLOŠČAMI?
O
SLIKA 1
Nekateri shranjujete plošče v regalih, nekateri v omarah, drugi jih prislonite kar h knjiganv na polici, posebno mlajši pa jih puščajo najraje kar na tleh, raztresene okoli gramofona.
Vedeti moramo, da so plošče zelo .občutljive za prah, vlago in vročino. Hranimo jih lahko ločene po velikostih, zložene druga vrh druge ali pokončno, naslonjene druga na drugo. Oboje je pravilno. Vendar ne puščajte plošč nikoli brez ovitka, tako kartonskega kot notranjega iz umetne mase in nikdar preblizu gretja!
Z nekaj slikami vas želimo opozoriti na nekatere možnosti, kako si lahko sami pripravite v stanovanju ali v počitniški hi-
SLIKA 2
šici primeren prostor za plošče. Seveda pa lahko narejena stojala (navadno iz žice) ali albume za plošče kupite tudi v trgovinah z gramofonskimi ploščami.
Gramofonske plošče vseh velikosti lahko pregledno in varno hranite v kartonskih škatlah (slika 1). Take pisarniške škatle v raznih velikostih dobite v papirnicah (npr. Državna založba Slovenije, oddelek za tiskovine); izbiramo pač po tem, kako široke plošče imate. Tako kartonsko škatlo oblepite z barvnim papirjem, s slikami iz revij in podobnim. Na sliki vidite zanimivo črno-belo kombinacijo s krogi. V taki škatli hranite plošče, obložene ali poševno postavljene.
SUKA 3
če imate na knjižni polici še nekaj prostora, potem ga izkoristite za regale. Dovolj visoko polico v prečni smeri pregradite z vezanimi ploščami (slika 2), ki ste jih že pred tem natančneje izrezali ter pustili na prednji stranici vdolbino za boljše prijemanje plošč, kadar jih hočete izvleči. Te prečne stene vstavite v utore, ki ste jih naredili na polici ali pa kot vodilo pritrdite dve tanki letvici za vsako vezano ploščo. V tem primeru stoje plošče pokončno. Da s svojo težo ne bi preveč pritiskale ena na drugo, razporedite prekate enakomerno (npr. v oddaljenosti 6—10 cm).
Podobna rešitev so tudi prekati na nizki leseni polici, ki je obenem tudi klop in odlagalna površina (slika 3). Globina
SLIKA 4
naj bo 35 cm ali več. Tu so predelne stene debelejše, iz desk 18 mm. Zgoraj so polkrožno izrezane, spet zaradi lažjega prijemanja plošč. Les za tako polico — klop vam bo naredil mizar, sestavite in pobarvate pa jo lahko sami.
če imate doma v kleti ali na podstrešju (ali pa v sosednji trgovini) star embalažni zaboj iz tankih deščic, ga dobro očistite, postavite na najprimernejšo stranico (dovisno od mesta, kjer bo v stanovanju stal ali visel na steni) in predelite s prečnimi policami. Vse skupaj skrbno prebarvajte z barvastim lakom in dobili boste praktično stojalo za plošče (slika 4).
MAKO
A. TULLMANN: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE
PORNOGRAFIJA NA VZHODNI POLOBLI
Japonska literatura prejšnje čase ni poznala nikakih omejitev glede spolno erotičnih tem, saj je bilo ljubezensko življenje za Japonca popolnoma normalen atribut zdravega človeškega življenja, o katerem je zatorej neprikrito razpravljal, ga opisoval in slikal. Tako najdemo na Japonskem stare knjige, ki obravnavajo spolnost tako naravnost, da bi bile v Evropi ali v Ameriki pri priči prepovedane. Celo v svetih knjigah tega ljudstva spolnost nikakor ni tabu.
Po drugi svetovni vojni pa se je na Japonskem marsikaj spremenilo in med drugimi uvoženimi pojmi so spoznali tudi »pornografijo«. Nova demokratična ustava, ki jo je oktroiral ameriški general Mac Arthur, je posnemala ameriško in je bila zatorej nejaponska. Presadila je na Japonsko marsikaj dobrega iz ameriškega življenja, vendar pa
tudi precej senčnega. Pod vplivom te ustave je japonska policija začela energično preganjati tudi prodajanja raznih priročnikov za mladoporočence, ilustriranih »knjig za pod vzglavje« in podobno. Samo v letu 1959 je bilo aretiranih v Tokiu 1393 oseb, ki so kupčevale s tako robo. V Osaki so zaprli moža, ki je v mestu in na podeželju razpečaval nesramežljive podobe (prodal jih je četrt milijona) Ker je bilo tiskanje in prodajanje takih knjig prepovedano, se je seveda širilo naskrivaj, na črnem trgu, kjer so primerno dražje.
Na Kitajskem pa je nravno utemeljeni konfucianizem že zdavnaj prej preganjal obsceno literaturo. Vzlic temu je bila prav Kitajska znana po takih knjigah! Posebno zloglasne zaradi svoje pornografske vsebine so bile ki-' tajske »Vzglavnične knjige« — po drugi plati pa pri Kitajcih izredno priljub-
ljene spričo svojega afrodizijskega učinka.
Sprememba kitajskega javnega in oficialnega mnenja je očitna v usodi slovite erotične novele Chin P’ing Mei (ki jo je v izvrstnem angleškem prevodu izdal Arthur Waley leta 1939). Ta novela je bila brez slehernega uradnega ugovora prvič objavljena 1609 in je doživela izjemen uspeh. Toda ko je cesar K ang Hsi prebral ljubke zgodbice o vrlem Hsi Menu in njegovih šestih zakonskih ženah, je bil tako hud, da je strogo prepovedal objavljanje »slehernih nespodobnih povesti«. To je bilo lcts 1687.
Toda prav tedaj je to novelo prede-laval cesarjev brat, da bi jo ponovno izdal. Navzlic vsem odporom je novela 1708 res izšla. Tudi drugi pisci nespodobnih povesti so se kaj malo menili
za cesarsko prepoved. Zato so oblasti sklenile strožje ukrepati zoper nespodobnost in so 1725 zapretile z zapornimi kaznimi in bičanjem vsakomur, ki ne bi ubogal. Ta prepoved je veljala’ do konca cesarstva, do leta 1912, ko je padla dinastija Mandžujcev. In vendar so se ves ta čas »pod roko« prodajale različne pornografske publikacije in Kitajci se niso dali prepričati, da je kaj grdega na tem, če se kratkočasijo s tovrstno literaturo.
Poleg take intimne literature pa je na Kitajskem cvetela tudi visoka ljubezenska lirika, ki jo Evropa šele zdaj prav spoznava (Litai-po in drugi), čeprav zaradi jezikovnih pregrad komaj po drobcih in v nepopolni obliki
PRIHODNJIČ: INDIJSKA KAMASUTRA
22. STRAN • TFDFNSKA TRIR1IMA • 24. JULIJ 1968
PRAKTIČNI NASVETI
NAREDI Sl SAM
BREZ BESED
MODNI KOTIČEK
ČRTASTA
OBLEKA
Jana — Dolenjska: Zelo rada prebiram vašo rubriko in bi vas tudi sama prosila za nasvet. Kako naj si ukrojim poletno črtasto obleko, katere vzorec prilagam v pismu? Stara sem 19 let, visoka 165 cm in bolj močna.
TT — Svetujem vam navpično postavljene črte, model sam pa si oglejte na priloženi skici.
DOMAČA KUHINJA
MARELICE
Marelično torta:	25	dkg	moke,	12	dkg
margarine, 6 dkg sladkorja, vanilin sladkor, malo soli, jajce, 2 veliki žlici drobtin, marelice, nekaj mandeljnov, 10 dkg sladkorja.
Moko, maščobo, sladkor, sol in jajce pognetemo v krhko testo, ki ga postavimo pol ure na hladno.
Tortni model ali večjo kozico namastimo, obložimo z razvaljanim testom, ga ob straneh dvignemo za 2 centimetra :n potresemo z drobtinami.
Marelice operemo,potopimo cele v vrelo vodo in jim snamemo kožico. Razpolovljene polagamo z izbočeno stranjo navzgor na testo, potresemo z na liste narezanimi olupljenimi mandeljni in posladkamo s polovico sladkorja. Torto pečemo 30 minut pri 180°. Na pečeno, še vročo, razdelimo ostali sladkor, hladno narežemo na 12 kosov in ponudimo s stolčeno sladko smetano. Ohlajena v hladilniku je odlična.
Marelični narastek: 11 mleka, 25 dkg riža, sol, limonina lupina; 3 velike žlice margarine, 3 jajca, 18 dkg sladkorja; marelice, ribana čokolada.
V vrelo mleko zakuhamo opran riž, dodamo sol in limonino lupino ter ga napol zmehčamo. Lonec odstavimo, pokrijemo in malo ohladimo.
Margarino, rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo riž in v trd sneg stepene beljake. Proti ognju odporno posodo namastimo, denemo vanjo polovico riža, ga pokrijemo z opranimi razpolovljenimi marelicami, potresemo s sladkorjem in pokrijemo s preostalim rižem.
Nekaj lepih, enakomerno velikih marelic potaknemo po rižu ob obeh straneh podolžne posode in postavimo v pečico ter pečemo 40 minut pri 180°. Pečen narastek med vrstama marelic potresemo z naribano čokolado.
Marelični cmoki:	*/< kg krompirja,
20 dkg moke, 2 jajci, 4 dkg margarine, 2 žlici kisle smetane, sol, pol žličke pecilnega praška; marelice, kocke sladkorja; maščoba, drobtine, sladkor.
Kuhan krompir x olupimo in še vročega pretlačimo ali naribamo na ribežu. Nekoliko ohlajenemu dodamo s pecilnim praškom pomešano moko, jajci, maščobo, smetano in sol. Pognetemo v testo, razvaljamo in razrežemo na kvadrate, primerne velikosti marelic.
Marelice operemo, osušimo, izkoščičimo, vtaknemo v manjše po eno, v večje po dve kocki sladkorja in ovijemo s testom. Cmoke zakuhamo v vrelo osoljeno vodo, kjer naj počasi vro od 6 do 10 minut, odvisno od velikosti cmokov in debeline testa. Nekdo ima rajši več, drug manj testa. Kuhane zložimo n acedilo, da se odcedijo, nato jih povaljamo v zarumenelih drobtinah, potresemo s sladkorjem in takoj ponudimo.
Krompirjevo testo pripravimo tik preden začnemo oblikovati cmoke. Ce stoji, se omoči in razleze.
A. R.
ROČNO DELO
PULOVER
'X:
Opis ustreza prsni širini 88—90 cm.
Potrebujemo: 150 gr bele, 50 gr modre in 50 gr rumene volne, pletilke št. 3 1/2 in 4 ter kvačko št. 4.
Osnovni vzorec: število nasnutih petelj je deljivo s 4 + 2.
1. vrsta: robna petlja, 1 leva petlja, + 2 desni, 2 levi petlji. Od + ponavljamo. —
2. vrsta: robna petlja, 1 desna petlja, + 2 levi, 2 desni petlji. Od + ponavljamo
Nasnutek 18 petelj in 32 vrst — 10 x 10 centimetrov osnovnega vzorca, pletenega s pletilkami št. 4.
Zadnji del: s tanjšimi pletilkami in belo volno nasnujemo 86 petelj in pletemo: 3 vrst z belo volno, 1 vrsto desne petlje in 7 vrst osnovnega vzorca z modro volno, 1 vrsto desne petlje in 3 vrste osnovnega vzorca z rumeno volno. Dalje pletemo z debelejšimi pletilkami osnovni vzorec z belo volno. Na višini 24 cm (78 vrst) od roba odvzamemo za rokavni izrez na obeh
straneh in v vsaki 2. vrsti 1x3, 1X2 in 6X1 petljo. Preko preostalih 64 petelj pletemo ravno do višine 14 cm (44 vrst) rokavnega izreza Tukaj odvzamemo srednjih 22 petelj •—uttni izrez in vsako polovico posebej ■,n jiučimo. Za nadaljno okroglino vratne;— izreza odvzamemo še v vsaki 2. vrsti i x 4. 2X2 in 1 X 1 petljo. Rame začnemo oblikovati na višini 16 cm rokavnega izreza (52 vrst): v vsaki drugi vrsti odvzamemo 3x4 petlje.
Prednji del: do višine 24 cm ga pletemo enako kakor zadnji del. Tukaj za rokavni izrez odvzamemo na obeh straneh in v vsaki 2. vrsti 1x4, 1X3, lX2in2Xl petljo. Preko 64 petelj pletemo ravno do višine 11 cm (36 vrst) rokavnega izreza, nakar za vratni izrez snamemo 22 srednjih petelj in vsako polovico posebej zaključimo. Za nadaljno okroglino vratu odvzamemo še v vsaki 2. vrsti 2X2 in 5 X 1 petljo. Dalje pletemo in zaključimo enako kakor pri zadnjem delu.
Izdelava: najprej oba dela sešijemo samo na desni rami. Za vratni rob (o\»rat-nik) vzdolž celega vratnega izreza nasnujemo s pletilkami št. 4 in z belo volno 101 petljo in pletemo: 1 vrsto s hrbtne strani leve petlje, potem z modro volno 1 vrsto desne petlje in 5 vrst rebrastega vzorca. Dalje pletemo s tanjšimi pletilkami in z rumeno volno 1 vrsto desne petlje in 3 vrste rebrastega vzorca. Končamo z belo volno: 1 vrsto desne petlje in 16 vrst rebrastega vzorca. Potem pletemo s pletilkami št. 4 še 8 vrst rebrastega vzorca in vse petlje zaključimo samo z desnimi petljami. Ob desni rami sešijemo skupaj ovratnik, ga prišijemo okoli vratnega izreza in sešijemo še ostale šive. Ovratnik prepognemo in ga prišijemo na not/ njo stran. Rokavna izreza obkvačkamo s 5 krogi verižnih petelj. Pri tem od 2. kroga dalje kvačko stalno vbadamo v zadnji člen zanke
Še to: pleteni kopalni kompleti postajajo letos spet zelo modemi. Morda smo vam z njim prav zato utregli?
D. B.
BRALKE SVETUJEJO
KAKTUSI
Kaktusi rastejo m cvetijo poleti. Zato jih morate sedaj prenesti na sončno mesto, zjutraj in zvečer zaliti (toda ne preveč) in od časa do časa tudi cele poškropiti. Tako se bodo okrepili in bodo boljše prenesli zimo v stanovanju.
M. K. LJUBLJANA
Zenska s
POVEČANIH
SPOLNIH
NAGONOH
..... . • . . • : .
(S.	,	,	j.;:
• •
m
ahcr i Španski
ISKOVNA I SLIKAR AGENCIJA 1SALVA00R)
RAZVOZ LJANJE UGANKE
HISIL
THE0D0IA
ROOSEVELTA
STRAVINSKI
OTOČJE V
ATLANTIKU
NAJVISJE SODlSCE V ST ARIH ATENAH
IRIDIJ
ENOGLASNO
CERKVENO
PETJE
ZDRAVNIK
RAHEL STIK
VRSTA
HETLE
MESTO
GOSTINSKI
OBRAT
TOMISLAV
NERALlt
MESTO
NIZO-
ZEMSKE
Zidovski
SKRIVNOSTNI
NAUK
BLEIVVEI
SGVEC
S000B. FR
KNJIŽEVNIK
DUŠA UMRLEGA PO VERI STARIH SLOVANOV
TERMIK
STRUPEN
PLIN
KRIŽANKO SESTAVIL F. PAVSER
SESTRIN
M02
BOREC ZA MIR MED NARODI
NOZEK ZA PARANJE
DALMAT
VPRAŠALNO
PRIMORSKA
ČRNINA
HOMERJEV EP
UNIVERZITETNO MESTO PRI LONDONU
l. OIMEN
ZIJA, ... JE ZLATO
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
CUVAJKA
MLADA
RASTLINA
OGRADA ZA
PRASlCE
mleCni
IZDELEK
EGIPT
BOGINJA
NEBA
TOBAČNI
IZDELEK
PUR TUG
TISKOVNA
AGENCIJA
ZAKLAD-
NICA
KEMIČNI ELEMENT ESN J
ZRTVENIK
Zid. Z ime
GOTOVOST
BREZ-
SKRBNOST
RAZSTAVNA
DESKA
INDONEZIJI
OSEBNI
ZAIMEK
VELETOK V SIBIRIJI
VERGILOV IP
VESLASKA
TEKMA
PREBIVALKA
IRSKE
IRVING WA SHINGTON
NADAUEVA NJE ROOSEVELTOVE MISLI
ZVEZNA DRŽAVA V ZOA
SODOBNI IT.SLIKAR CAR 10)
MODA
JOPICE SPET V ČISLIH
Ni poletja brez pletene jopice. Lahko je mini, maksi, z rokavi ali brez njih. Z jopicami je tako kot z bluzami: nikoli jih ni dovolj. Potrebujemo jih doma, v službi, na potovanju. V vseh štirih letnih časih. Zato. ker jih lahko nosimo h krilu, hlačam in obleki. In če nekaj let niso bile preveč v čislih, so zdaj spet, volnene ali sintetične.
Enobarvne jopice se prilegajo povsod, pri večbarvnih je treba paziti le na skladnost barv. Lahko jih oblečemo na pulij, ali bluzo, lahkO' pa tudi samo na kožo. Bolj ko so dolge, bol,je se boste v njih počutili. Dolga jopica podaljša postavo in jo napravi vitko. Zato imajo nove jopice maksi dolžino in v izreze, ki še dodatno stanjša postavo, če pa ste že dovolj tanki, tedaj si lahko omislite pas: pleten, lesen, usnjen ali kovinski. Ali pa vse te materiale kombi nirate.
Važni so tudi gumbi. Večinoma so svetli in veliki, največkrat pa beli. Imenitni so roženi, pa tudi usnjeni. K jopicam se podajajo velike, ogrlice ali pleteni šah. šali so ozki in dolgi, lahko progasto pleteni in v izrezu speti z zaponko. Če ne marate volne okoli vratu si lahko izberete pisano svileno nitko, zavezano na rami ali v izrezu. Če znate dobro kvačkati, nikar ne pozabite še na baretko iz iste volne ali kvačkan majhen klobuk (letos zelo v modi!).
Pletenje je drobno ali debelo, kakršna volna vam pač ugaja-Debela, mehka volna ljubi »kite« in luknjičave proge. Kot nekdaj, dajejo jopici poudarek drugobarvne proge ob zapenjanju, na koncu rokavov in na našitih žepih.
Pisane poletne dobro prenašajo enobarvne pletene jopice, zlasti ko začne postajati hladneje. Na naslednji nedeljski izlet torej ne pozabite vzeti s seboj tudi jopice, ker je lahka, topla in se ne mečka.
Pa še to: če se vam zdi nov kostim predrag, si kupite rajši pleteno jopico. S krili in bluzami si boste lahko ustvarili več prikupnih kostimov! Naše tovarne pletenin obetajo za jesen veliko izbiro.	ANA
ZAUPU SEMI
SAMA SEM
Dokončala sem osemletko in administrativno šolo. Ze osemnajstletna sem se poročila. Zdaj mi je šestindvajset let in imam dva otroka: fantka petih let in tri leta staro punčko.
Zakon me je globoko razočaral. Z možem se ne ujemam ne telesno, ne duhovno. Med nama že nekaj let vlada praznina, ki me psihično močno uničuje.
Pred letom in pol sem spoznala v službi starejšega kolega. Poročen je, družino ima — in živi v na videz urejenem zakonu. Toda že po nekaj bežnih pogovorih sem ugotovila, da je njegov zakon prav tako prazen, kot moj. Zaljubila sem se. Mislim, da me ima rad tudi on.
Ker sem navezana na redni delovni čas, si bežnih srečanj privoščiti ne morem. Vse kar je, ostajajo klepeti ob pisalni mizi.
Rada bi kaj več. Rada bi, da bi me mož, ki si ga prvič v življenju zares želim, stisnil k sebi. Toda izhod je le en sam — ločitev. Naj se spustim na to tvegano pot? Pravijo, da sem še mlada in da je še vse življenje pred menoj. Toda ob meni sta tudi oba otroka, do katerih čutim odgovornost.
Kaj naj storim? IRENA Ob situacijah, kakršna je vaša, se počutim povsem nemočno. Mnogo premalo vem
o vas, da bi vas zares poznala — in tudi če bi vas, bi vam morala povedati: odločati morate povsem sami. Nobene pravice in tudi kvalifikacije nimam, da bi uravnavala vašo življenjsko pot.
Vse, kar lahko storim, je le, da nanizam nekaj bežnih vtisov. Morda vam bodo koristili, morda tudi ne.
Premislite predvsem, zakaj želite zakon razdreti: Je vaše življenje v njem zares tako obupno — ali si ga morda slikate nezavedoma v še bolj črnih barvah zato, da bi opravičili svojo namero?
Deniva, da .je vaš zakon povsem zavožen in zgrešen. Toda vedeti morate: Ostali boste sami. Kajti tudi mož, ki vas ljubi, si lahko ob vaših duševnih bojih — ki jih ne bo malo — premisli. Niti zameriti mu tega ne smete. Igrate lahko torej le sama s seboj. Ste dovolj močni za to kruto igro? Premislite še enkrat! In ob trenutkih, ko
boste ha pragu najbolj pomembnih odločitev, je bolje, ' da »svojega moža« zavestno odpišete. Prisluhnite si, kot da ste le sama s s svojimi težavami. Ce so kljub temu prevelike, izberite ločitev. A ves čas se zavedajte, da ste izbrali morda tudi samoto. Si jo zares želite?
Svoboda, veste, ni le pričakovanje, da vas bo nekdo stisnil v ob,jem. Svoboda je tudi prostost, ki jo uravnava občutek odgovornosti do tuje družine, ki je ne smete razdreti, v ječo. In takšna svoboda ni vesela.
Prevečkrat sem že rekla, a vseeno bom ponovila še enkrat: Premislite! Premislite dobro!
NE ŽELIM Sl VEČ OTROK
Trideset let sem stara in imam dva otroka. Prvemu je dvanajst, drugemu pa deset let. Živčno bolna sem, po leg tega prebolevam še vrsto drugih bolezni. Ne želim si
več otrok. Ze ta dva težko vzgajam. Hudo mi je, da je naš naraščaj odvisen od moža.-Ko sva bila zadnjikrat skupaj, se mu je po nesreči izlilo seme. Zdaj se oba bojiva, da sem zanosila.
Bi se dalo to s čim preprečiti? Morda so na voljo kakšne tablete ali injekcije, ker za splav nisem sposobna? H kateremu zdravniku naj grem?
OBUPANA ZENA
Ce je vaše zdravje res takšno, kot ste mi ga opisali, vam ne preostaja drugega, kot da strokovno opravite splav. Zakaj bi zanj ne bili sposobni? Napotke boste dobili v vaši ginekološki ambulanti.
Seveda pa še zdavnaj ni rečeno, da ste zavoljo enkratne nepazljivosti res zanosili. Morda bo to za vas le tehten opomin, da z golo obljubo, češ, »pazil bom«, prirastka v družini ne boste mogli zanesljivo uravnavati.
Zakaj si ob dveh otrokih ne privoščite strokovne, zaščite, ki vam jo tako rekoč vsilju-,(e,jo in je praktično zastonj?
Gotovo ste že prebirali zapiske <i načrtovanju družine. Cim prej sc pridružite ženam — med njimi je tudi mnogo preprostih žensk — ki so se zaščitile pred zanositvijo! Tudi o tem vam bodo z veseljem razložili vse, kar vas zanima, v posvetovalnici za žene.
Pa prosim, nikar sramu! Pustite ga lepo doma!
NISEM DOVOLJ RAZVIT
Star sem 22 let, trenutno služim kadrovski rok. Sem normalno telesno in duševno razvit. Rodil sem se kot sin edinec in pomanjkanja nisem nikoli trpel.
Težave pa se začno z dekleti in z ljubeznijo. Ne v tem smislu, da bi si dekleta ne mogel poiskati, ali bi ga ne bil sposoben ljubiti. Tare
me moja nezadostna razvitost za telesno ljubezen. Lahko si mislite, da s tem moje dekle ne more biti zadovoljno. Da je ne morem zadovoljiti, zgovorno govori že njeno obnašanje.
Sebe sicer lahko zadovoljim, vendar to ni popolna sreča. To spoznanje me še posebej uničuje zato, ker se bom nekoč poročil in vem, da je zakonska harmonija v veliki meri odvisna prav od tega vprašanja. Mi lahko pomagajo zdravniki? Bojim se, da ne. Kaj naj storim?
ZMAGO
Pri vaših letih, ko je telesni razvoj že končan, vam zdravniki res ne morejo več pomagati. Vseeno pa mislim, da napaka, ki mi jo omenjate. ni tolikšna, kot si mislite. Ljudje smo pač takšni, da še posebej radi posplošimo v tragedijo vsa nesorazmerja, ki zadevajo naš razvoj na »spolnih področjih«.
Za zadovoljevanje partnerja niso bistvene pomembnosti le telesne mere. Upam si trditi, da so drugotnega pomena. Kaže, da ste o ljubezenski igri še vse premalo poučeni. V naših knjigarnah premoremo v ta namen že vrsto literature. Morda hi poskusili s knjigo: »Ljubezen kot umetnost in znanost?« Preberite si jo, poučila vas bo in obenem prav gotovo tudi potolažila.
Mnogo sreče!
HEUNH
TRIJE MUŠKETIRJI
PUSTOLOVŠČINE CISCA KIDA
„ P&ATRTZTL TET?/,, HEH, N/KOL/ trs SE /v/,SEM V/IJEL, phz se
NfJM&SČ
NE -Z7EUZlm S -POTEPUHU,,,
2ZW
JOJ.'SAJ TO z/E PAPA: Ml&USL ,
KAKO MIRNO NO&EUE WKAZWl
JJDK.E KVIŠKU PA HITKO .'
EAk'C£.,')Z£Ml Ml* PIŠTOLO ! jng
N& BOSTE- JE MO&U MOJI MOŽJE VAČ* &ODO ojbKoLIL) INI Ofc>£f>IU! ! ~r~v*gS
ODPELJALI fcoMO tVcjo L.e?o ČREDO
P 3/X77 tfE" ^EFS' ■PZFrm kfULIHPRlSNR UMETNINE? !.„ ,
&UUHC7ŽPr'„, MO&UR SMO ■RES POTEPUH/, v TOZJH NIUOLI \NE NRDLEGUTE--MO EEkUETJ
foKSZ -STRELJANJA! NAJ PREJ OPPAMIMO S»<OJ TO6EL i-EPO TIHO! SZZ
POČAKAJ, 3» MOREČ i
GA BOM KAR OAZ OMAKA) I -BB ! ^
&AOMO JU ! LE DVA STA ! m
TANTJE , N116MO OBKOLOEMl ' ^ DVA S>TA !
ir EiGžrm V VSRR SVOTEGR, J.RZ OSEBNO SOM llEVlIlIRRi-
tegrle in
\ PUNCO!,.. I
TU SE LAHKO «*KJ5.I0BM 1
OTKEUVV STA 1 fcOUJfc DA IZOikJBM !	,
ri*= "-"pl jT.,
PREMEHAMO, STRElr
Ulm i	.TATI
MALOU MORAJO
TAKOJ
ODPELJATI
MARTIN) JE &IL VIDETI SILNO UTRUJEN)
KMALU SO BILI NAD VASJO V DŽUNGLI
KO JE. JOE STOPIL K POSTELJI JE JAIRAH TAKOJ VIDEL*', DA JE JOE NORO ZALJUBLJEN)
V MALOU .	______
I, / ENA OD NAŠIH ft { SESTER JE V
pi V džungli zbo-
/fco^LELA
/'sPRAvrrTv JO moram v CENTER,. DAZ
V OSTANEM TU
MALOU
> ODPELJAL^!// JO BOM > Ta HELIKOPTEUJEMT
/f*V^5p LJUBICA, /JfY *Y KAJ BO Z MENOJ
tvojA /Ce fE 71,
SEM ZA l ZBODI * JSELEJ	.	.	..
v MALO JE riROATORA PA BO ŽE ŠLO .
F* JAZ VAS N?-:x BOM ODPELJAL \
S helikopterjem/v
DOKTOR !	[\
: JOE JE TAKOJ SKOČIL IZ HELIKOPTERJA SARAH JE VIDELA KAKO ZELO JE RAZBURJEN .
maldu je DOBILA INJEKCIJO .	‘
fiAZUJIVO SO DO POLOŽILI V HELIKOPTER.
TOKRAT NI M PROSTORA M ZATE,SARAH . i
SARAH SE JE OBRNILA K MARTINU
B	mm.
& TODA
W) ZAKAJ Ml JE T§®8j§3$| l ' I ■ JOE NiKDAg. Mi flK-iut/Vs I B' OMENIL *
MALOU JE ZBOLELA IN JE PO RADIU POKLICALA POMOČ
ZAKAJ STE POSLALI , MALfiU NA TARO 2 VnevaRno mesto /
KjSjtlE MALOU ' KJE JE .SESTRA
m l ZATO, KER DE BIL    ' /
T NEUMEN IN JE MISLIL.DA DEKLE Z &TOKA Ne MORE BITI DOBRA ŽENA ZMJJ .TODA VEDEL SEM, DA SE BO v NEKOČ. VRNIL K. NJEJ .	^
j.: MOJE k 'MESTO je yTU,JO& .
fž ' MALOU SE JE 1 SftMA JAVILA JOE SICER PA SEDAJ NIMAM ČASA .
J ZAKAJ CA ” LE TAKO SKR&1 ZA MALOU z
NJEGOVE USTNICE SO SE DOTAKNILE NJENIH SARAH JE VEDELA DA JE V OBJEMU MOZA, KlGALOU&l.
PONOČI NISTA M 0<S L A SPATI . SPREHAJALA E>1A SE po DŽUKJ&LI IN BILA 'SREČNA DRUč Ob DRUGEM
SARAH JE OSTALA VEDELA JC, DA SE JOE NE BO VEČ- LOČIL OD MALOU .
/10 JE NAJ-SAMOTNEOS1 v KRAJ NA-j . SVETU - .
VI STE MOJ^B ŠEF IN JE TOREJ PRAV ČE SEM Z VAMI . SEVEDA Č£
V me hočete \y
ZAKAJ JE TU vVAŽE MESTO ■ |
TEDENSKE TRIBUNE
r neni^ce
STE VI Z MENOCT,
S. SARAH .
STISNIL 31 3E ROKO
SARAH IN MARTIN STA SE SKUPNO BORILA Z EPIDEMIJO
PRIŠEL JE TREND TEK,Ki SIGA JE SARAH SRČNO ŽELEl/T......
TUDI TO DEKLE JE iE K ZDRAVO .
KONEC
■ IN ZADNJE DNI NI NO&E' NIH NOVlH VPRIMEROV ■
4^/ MISHTE Sl ,DA 1» SEM NADUT IN ZDAJ J(f BDSTE RAZDEZ1LI,SARAH TODA LJUBIM VAS OD TISTECvA TRENUTKA- KD \ SEM VIDEL VAŠE TEM^E /Viase ISPDD ČEPICE . J , VTlfW
.. It '
\	'	'j
imtmm
»Pa listi vohun, ki vam je prodal načrte za medcelinsko raketo, ni morebiti bil videti kak šaljivec?«
	
Po živahni noči, polni praznjenja kozar-	
cev v najrazličnejših lokalih, utrujena	
prijatelja zatavata v živalski vrt in se	
odločita za kratek spanec do zore. Ko-	
maj zaspita, tik ob njuni glavi zarjove	
lev. »Beživa!« krikne eden. »Miruj,« za-	
spano ukaže drugi. »Hočem videti film.«	
	8
PKEPMETl j
Pojejte ribo, dokler je sveža, in omožite hčer, dokler je mlada
Danski pregovor
»Res je, zdravnik ti je rekel, da potrebuješ nekoliko počitka, toda tega je sedaj dvanajst let...«
»Bi poklicali, prosim, rešilni avtomobil?«
»Vaš sosed sem. Počutil sem se tako samega, pa sem se drznil...«
IZ&UBDEA/i
PREDMET/
»Verjetno gre spet za kak izbor najlepšega otroka.«	fgi
mmummmmS
»Je tudi vas hotel ujeti s pravljico o zasebnem bazenu?«
»Čikpavza!«