LCIO XLV. li-1 Inseratl; ,■" ' Enoatolpna peti t vrata (72 mm široka in 3 mm visoka ali g]e prostor) u enkrat . . . . po 3)v u dva- ln večkrat . . 25,, pri večllh naročilih primaren popnat po dogovoru. Enostolpna petitvrstapo 00 vin. Izhaja vsak dan, tzv: emšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni red Posairezna Štev. 20. sa Velja po pošti; sš Za oelo leto naprej . , K 28-— u en meseo „ . . „ 2-20 aa Nemčijo oeloletno . „ 28'— aa oatalo inozemstvo . „ 36'— V Ljubljani na dom: Za eelo leto naprej . . K 24'— aa. en meaeo „ . . „ 2'— V opravi prejem« mesefino „ 1*80 ss Sobotna izdaja: s za oelo leto......K 7-— aa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— številki 10 vinarje*; V LHaii, v celrlck, 25. \wm ieii iLjsr Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi štev. 6/111, Rokopisi ae ne vračajo; neirankIrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. OpravmštTo je v Kopitarjevi alloi št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. Po svetovni vojski svetovni mir? Listi, ki razmotrivajo nagovor Wilso-nov v senatu, ne vedo kam z njegovimi lepimi nauki, ker je ta govor le bolj zanimiva akademična razprava nego dejanjskim razmeram primerno izražen diplomatičen korak. — Po odgovoru entente razumemo, zakaj se Wilson bolj varnega čuti na profesorski stolici, nego na predsedniškem prestolu Združenih ameriških držav. Da ni tudi v Ameriki dolar sveta vladar, bi bila beseda Wilsonova bistveno drugačna. Tedaj bi se bil Wilson postavil na stališče, ki sta mu ga dala odgovora osrednjih sil in entente na njegovo mirovno ponudbo, namreč da osrednje države vodijo vojsko za svojo obrambo, ententa pa da vodi prisvojevalno vojsko'; oziral bi se bil na dejanske razmere na bojiščih in iz tega izvajal posledice za svoj nastop. Toda Wilson tega ni mogel storiti. On sicer pravi, da je namen Združenih držav ameriških kazati človeštvu pot svobode, toda tudi v Ameriki so dejstva močnejša od še tako lepih besed. Tudi v Wilsonovi državi ima glavno besedo v javnem življenju brezsrčni, brezvestni in nereelni veliki kapital, ki žalibog dandanes v starem in novem svetu odločuje o usodi narodov in držav. Zato se je v sedanji vojski tudi v Ameriki, velika industrija spremenila v vojno industrijo ter izdeluje večino-- ma stvari, ki jih za vojsko namenjene pošilja v Evropo. Zato se je tudi v Ameriki življenje za revnejše sloje zelo podražilo. — Strelivo, orožje, denar, kovine, ki so na razpolago ameriškemu velikemu kapitalu, vse t oje na potu po morju v Evropo, vse to služi našim nasprotnikom, da še nadaljujejo vojsko. Da ni teh sredstev, bi bil mir že davno sklenjen. Res je sicer, da Amerika pošilja to blago tudi nevtralnim državam, toda Wilson dobro ve, da ne-vtralci od tega nič več ne dobijo, ker jim na morju poberejo angleške ladije. Wilsonu jc znano, da se s tem krši mednarodno pravo, po katerem bi nevtralci smeli nemoteno vršiti svojo obrt in trgovino in vendar se je Wilson zopet zadovoljil le z besedami, ki je z njimi proti temu nastopu od strani Angležev oporekal, ne da bj izvajal kake dejanske posledice. Tako je bilo poslano veliko bombaža na Švedsko. Angleška si je vso pošiljatev krivičnim potom prisvojila. V Washingtonu so zvedeli za to in so to molče odobrili. Tudi proti črni knjigi, ki so jo izdali Angleži o onih ameriških trgovskih tvrdkah, ki so v zvezi s trgovskimi podjetji osrednjih sil in jjm grozili, da morajo prenehati ž njimi LISTEK. M, Meto, 0. s. ofs.: „lz m® celict". Pod skromnim naslovom »iz moje celice« je izdala krasno pesniško knji-go redovnica M. Elizabeta, učiteljica uršulinske slovenske meščanske šole v Ljubljani. Ni nam bilo novo, da cvete v samostanskih celicah cvetje poezije, da išče pesniška boginja zavetja v samostanski tilioti, ko ji prete neugodnosti sveta. Prijetno pa smo bili iznenadeni, da smo dobili prav sedaj, ko gospoduje meč in težki časi pesnijo človeštvu najsilnejšo epopejo, najpre-tresljivejšo tragedijo, cla smo dobili prav v tem času zbirko liričnih Pesmi, polnih globokih, krepko izraženih čuvstev. Ko pa smo prebrali pesmi v posameznih oddelkih knjige (V svitu večne luči — Rosa m y s t i c a — M e d 1 i m b a r j i — Kjer mirte cveto), nam je bilo takoj jasno, da je nadarjeni pesnici dala tako globoka čuvstva vzvišena vsebina, ki jo opeva. M. Elizabeta je šla iskat pesniško lepoto k Njemu, ki je Prava in čista lepota, k Bogu. Zato se nam pa zde njene pesmi, kakor da prihajajo iz solnčnih krajev; obsevalo jih Je večno solnce presv. Evharistije, in ogrevali so jih žarki materinske lju- vsak trgovski stik, so Amerikanci samo godrnjali, a dejanjski niso proti temu neču-venemu postopanju ničesar ukrenili. Wilson v svojem govoru res lepo govori o svobodi morja, toda kaj nam pomagajo še tako lepe besede, ako ničesar ne stori, da bi bilo že sedaj morje svobodno saj za nevtralne države. Predsednik Združenih držav se hvali, da je morda on edini, ki more s tako odličnega mesta govoriti odkrito in povedati vso resnico; žalibog, da ima dovoljenje za to samo za bodočnost tako govoriti , o sedanjih razmerah pa se mora tudi on ravnati po ukazih velikega kapitala in molčati v onemoglosti tam, kjer se delajo dobre kupčije. Kajpada: Kolikor bolj padajo vojaki kot nadaljne žrtve krute vojske, toliko bolj se dvigajo kurzi papirjev pri raznih industrijskih podjetjih. Zato pa bo vse ostalo le pri bolj ali manj lepih besedah, ako človeštvo nima več one sile v sebi, da bi krščanskim načelom pravičnosti in poštene solidnosti pripravilo vodilno in odločilno mesto tudi za javno naše življenje. Tudi tedaj bi sicer ne bilo odpravljeno vse zlo, vendar bi se odpravile najbolj gorostasne krivice v mednarodnem življenju. Zato pa tudi gorečniki miru zaman sanjajo o zlati misli, da po sedanji svetovni vojski nastopi svetovni mir. Tiste močnejše sile človeštva, o katerih govori Wil-son v svojem sporočilu senatorjem, namreč ni in jo tudi njegove še tako lepe de-klamacije o trajni svetovni zvezi ne bodo pričarale na dan. Besedo ,ki je odrešilna za svet in njegovo revo, čujemo od vatikanskega čuvaja ,a ta sam toži, da ie njegov glas le glas vpijočega vpuščavi. Besede človeške modrosti same so ob teh dejstvih le prazne fraze brez pomena. Mi jih poslušamo, pa jih ne verjamemo. * * * Sv. oče čestital Wiisonu, Kolin, 24. januarja. Iz Washingtona se javlja: Španski poslanik je v imenu svetega očeta ustmeno čestital Wilsonu, ker se trudi, cla bi se dosegel mir. WiIson se je zahvalil potom španske vlade. Važna ura v povestnici sveta. New York, 22. januarja. (Kor. ur. — Brezžično.) Današnji Wilsonov govor v senatu je bil nepričakovan, nenaznanjen in je vse presenetil. Pripada najvažnejšim izjavam, ker se peča z vprašanjem, naj li Združene države opuste svojo dozdaj običajno politiko osamljenja (izoliranja) in da se ne sklepajo zveze in na ustanovitev svetovne zveze za vzdrževanje miru. Wil-son je govorii približno eno uro. Zbornica bežni Marijine. In tudi s seboj prinašajo pesmi M. Elizabete pravo solnce: solnce veselja, solnce srčne sreče ali vsaj tihe to^žbe. Kakor nežno cvetjc so te pesmi: žarne rože nadzemske ljubezni, deviške lilije, nevestine mirte, vzcvele, vzdelitele na vrtu Bogu posvečenega srca. Vernim srcem, nežnim dušam bodo ti biseri slovenske religijozne lirike molitev, pa tudi" vsi ljubitelji in po-znavatelji pristne poezije jim moramo z umetniškega stališča priznati visoko pesniško vrednost. Krasno vezana knjiga stane 3 K 80 vin., broširana 2 K 20 vin. (s poštnino 20 vin. več). Dobiva se .v u r š u 1 i n -s k e m samostanu v L j u b 1 j a n i. (ioni iz mmi Drugi dan potem, ko sem prišel sem, sem imel opoldne pri delitvi menaže priliko ogledati si precej natančno meni dodeljeno moštvo, oziroma moštvo, katero sem imel prevzeti od nadporočnika R., ki je bil tisto opoldne še tu z menoj navzoč pri delitvi menaže. Med mnogimi različnimi mladimi in starimi obrazi je napravil name med vsemi takoj ta dan globok vtis simpatičen, mlad fant, ki je bil še brez šarže, navzlic temu pa je igral v kuhinji vlogo nekakega »me« nažernojstra«, kar mu jc že priletni četo- in galerije so bile prenapolnjene, poslušalci so napeto sledili govorom. Ko je senat pričel zopet z navadnimi posli, je rekel senator Le Follotte: »Pravkar smo preživeli zelo važno uro v življenju sveta.« Časnikarskih razmotrivanj o Wilsonovem sporočilu dozdaj še ni, a vtis listov glavnega mesta je, da podčrtavajo Wilsonovo zahtevo po svobodi morij. Govor dokazuje, da Wilson ne namerava prekiniti pogajanj o miru in da noče ostati nedelavni opazovalec pri razpravah o miru. Senat podpira Wilsona. Kolin, 24. januarja. »Koln. Ztg.« poroča iz Washingtona: Na splošno presenečenje je senat sprejel predlog, ki odobrava Wilsonova stremljenja in jih odločno podpira, da bi vojskujoči, se stranki naznanili svoje mirovne pogoje. Glasovali so po strankah, a celo deset republikancev jc za predlog glasovalo. Ostali republikanci so glasovali proti predlogu, češ da je Wilsonova nota prijazna Nemcem in da ogroža Monreov nauk. Razprava se je končala z ostrim govorom senatorja Le-visa glede na podmorsko vojsko. Ker je Leviš v zvezi z belo hišo (tako pravijo Američani palačo, v kateri stanuje predsednik Združenih držav. Op. ur.), se sodi, cla je njegov govor zelo važen. Kaj žele Angleži od Wilsona? Rotterdam, 24. januarja. Londonski list ;-Westminster Gazette« pričakuje od Wilsona, cla bo Nemčijo pregovoril nezna-niti sporazumu nemške mirovne pogoje. Italijani o Wilsonu. Lugano, 24. jan. (K. u.) »Giornale d' Italia« povclarja kot hvalevredno, cla je VVilson proglasil iste temelje svobode, kot nota entente. — »Secolo« je zadovoljen in pravi, da Wilsonovi predlogi Avstrijo naravnost obsojajo, za Nemčijo pa pomenijo poraz. — »Po-polo d' Italia« piše: Velike važnosti je dejstvo, da predsednik Združenih držav podpiše politične smeri sporazuma in odkrito proglaša kot pravične. — »Corriere della Sera« povdarja: Zdi se, da Wilson prizna potrebo, da se od tujih vladarjev uničeno prebivalstvo zopet priklopi k svojim narodnim družinam; s tem priznanjem zastopa isto kot sporazum. Wilson je pač za to, da se Poznanjsko loči od Nemčije, Galicija od Avstrijo in Alzacija-Lotaringija od Nemčije in da se ločijo Italijani, Čehi, Srbi, Slovaki in Rumuni od Avstrije. Neizvedljiv sen. Gen!, 24. januarja. (Kor. ur.) Pariški listi pripoznavajo, da je Wilsonova nota vodja, ki je bil za to mesto določen, rad prepuščal. In mladi fant se je navzlic temu, da je bil med vsemi najmlajši, z neko nenavadno samozavestjo sukal po kuhinji. Ta samozavest pa je bila združena s toliko mirnostjo in resnostjo, da so se mladi in stari, šarži in nešarži, klonili pred njo. Njegov nasi-op, njegovo tiho nadvlado, je krepilo lo, da je govoril poleg materinščine madžarščine precej dobro hrvatski in nekoliko nemški. Ko sem nadporočnika R. vprašal po tem fantu, sc je skrivnostno nasmehnil ter mi dejal, da je to Arpad Ponyt. »O njem ti povem zvečer nekaj posebnega,« je pristavil nadporočnik. Ko sva odhajala, je stal Arpad naenkrat pred nama. Strumno je salutiral ter se mi priporočil, da bi smel ostati tudi pod mojim poveljstvom v kuhinji. Obljubil sem mu pod pogojeni, da bo vršil svoj posel v občo zadovoljnost. V tistem trenotku pa sem opazil, da so se srečale oči nadporočnika z očmi mladega Arpada. V tem srečanju so bile besede, ki so me razburile, ker so bile neizgovorjene, meni nerazumljive, pa tako čudno skrivnostne, da mi je bil Arpad tisto popoldne mnogokrat v mislih. Nadporočnik I\. sc je imel odpeljati drugo jutro na daljši dopust; ni bilo upanja, da se bo šc vrnil tu sem. Zvečer sva sedela skupaj pri oficirski menaži in poslušala še dolgo po večerji cigana-vojaka, posebno važna in zgodovinska, a da je njegov predlog neizvedljiv sen, ker smatra za rešena vsa vprašanja, ki danes uničujejo Evropo. Listi podpisujejo splošno zahtevo po bodočem mirovnem temelju in izjavljajo, da je \Vilsonov nazor o pravičnosti in o svobodi tudi nazor zaveznikov, a stavijo pridržke glede na mir brez zmage in vztrajajo na potrebnih neizogibljivih obnovitvah. Odškodnina tisočmilijonskih žrtev. Kolin, 22. januarja. Poluradna »Koln. Ztg.« piše: Predčasni mir brez vojne odškodnine bi bil našemu narodu enak porazu. Odločilna vojska bi se po kratkem mirovnem odmoru čez nekaj let nadaljevala, Če bi moral naš narod obrestovati posojila, skrbeti za invalide, vdove in sirote, vračevati dolgove in se pripravljati za bodočo vojsko, bi potrebovali po površni cenitvi vsako leto 15.000 milijonov, kar bi bilo nezmagljivo breme. Angleška obtožuje Ameriko. Newyork, 24. januarja. »Eveniug Mail« izve iz Washingtona: Pred dvema tednoma je angleški poslanik izročil v državnem oddelku noto, v kateri Angleška dolži Združene države, da so v. nameravano popustljivostjo dovolile, da so nastale .na ameriških tleh nemške zarote. Po vojski da bo Angleška zahtevala ocl Združenih držav ogromno odškodnino radi te dozdevne kršitve nevtralnosti. Shod angleške delavske stranke so otvorili 24. t. m. v Manchestru. Udeležuje se ga do 700 delegatov, med njimi minister Henderson, Pričakujejo važne razprave o vojski. Francosko-italijanski posvet parlamentarcev odgoden. Lugano. Dne 25. t. m. v Rimu sklican posvet francoskih in italijanskih parlamentarcev so zopet odgodili za negotov čas. Nesla nost v ruski polil Ki. Neprestane osebne izpremembe v ruski vladi izvirajo po vsej priliki iz boja med angleškim vplivom in rusko samozavestjo. Rusija je čimdalje tembolj odvisna od Anglije, tako da se leta utika že v njena najnotranjejša vprašanja. Umevno je, da mora razbo-ritemu ruskemu človeku to presedati. Posebno težko pa občuti ruska aristokracija, da se britanski poslanik v Petrogradu jame vmešavati že v ruske strankarske razmere tako v tUimi ka- ki je igral na gosli tako, da sva bila zapletena oba v neko čudno razpoloženje. Razpoloženje tako, da bi lahko samo ena beseda — beseda o domovini, o ženi in otrocih — privabila solze v oči. Za menoj je bilo malo dni, odkar sem videl domovino, ženo, otroke; pred naclporočnikom pa je bilo malo dni, da bo po dolgem času videl ženo, otroke in domovino. Ker sta bili žalost in veselje v najinih srcih, zato nisva šla k počitku, temveč obsedela sva v mojem stanovanju pri čaju in cigaretah. Takrat mi je prišla med drugimi zopet misel na Arpada. Opomnil sem zato tovariša, cla mi je opoldne obljubil, da mi bo povedal o njem nekaj posebnega. »Da, to je tudi moja dolžnost, da ti povem in te opozorim na dozdaj samo meni znano dejstvo, da Arpad ni fant — temveč dekle.« »Dekle! « sin vzkliknil presenečen. »Da, dekle! Zanimivo je to, da on —i ona samo sluti, da jaz to vem. Ta slutnja in moja gotovost je otežkočalo zadnje tedne razmerje med nama tako, da ne bi bilo mogoče več dolgo vzdržati. Napraviti bi moral odločilen korak. To bi mi bilo težko, zato je prav, da grem od tu in prepustim tebi, da napraviš ta korak. Ker si novinec, ti to ne bo težko — ni ti treba imeti nobenih ozirov. Tudi meni jih ni bilo treba imeti, toda nisem se mogel odločiti, nisem mogel..,« »Pa kako si prišel na to?« sera ga vprašal. kor v senatu ter je treba takorekoč za vsako ministrsko imenovanje že britanskega dovoljenja. Britansko poslaništvo v Petrogradu si je med liberalci kakor tudi med konservativnimi narodnjaki izbralo svoje zaupnike, ki opravljajo angleške posle. Nenavadni padec Sturmerjevega ministrstva, ki mu je sledil Trepov in sedaj Galicin, je dokaz nestalnosti v ruski državni politiki, v kateri se srečujejo dvorni vplivi, strankarska demagogija in di-plomatična delavnost zapadnoevrop-skih poslanikov. Tudi umor Razputina, ki so mu očitali miroljubnost, je političen umor prve vrste, ki v žarki luči kaže brezobzirnost Velike Britanije v izbiri sredstev. Anglija se nikoli ni strašila političnih umorov, ako je bil od tega odvisen njen vpliv v kaki državi. Dokaz za to je umor ruskega carja Pavla I. 1. 1801., katerega so izvršili ruski dvorjani Angležem prijazne stranke. To se jo zgodilo kmalu potem, ko je imenovani ruski vladar sklenil s severnimi nevtralci zvezo proti Angliji ter se je pripravljal, da vi ztfezi s takratno Francijo napove Angliji vojno. V uglednih petrograjskih krpgili poznajo brez-vestnost britanske politike. Dobro vedo, da je ta politika mnogokrat igrala svojo vlogo pod klobukom ruskih liberalcev, da bi si na taifaačin pridobila vpliv na carskem dvoru. Ako je tedaj Sturmerju res poverjenaivažna vloga v ruski zunanji politiki, potem kaže to, da je na carskem dvoru še pravih mož, ki še niso obupali nad Rusijo in hočejo preprečiti, da bi Rusija postala angleška posest kakor svoj čas največja indijska kolonija. • • * Posledice Razpuiinovega umora. Kodanj, 24. jan. Ruski listi javljajo: Usmrtil se je knez Pakadze, ki je bil zaročen z Razputinovo hčerko. Nekega poslanca dume (Puriškeviča ?) so zaprli. Predsednik dume je v njenem imenu brez uspeha prosil, naj zaprtega poslanca izpuste. Pobnne v Petrogradu. Stockholm, 24. jan. Ruski listi poročajo o velikih pouličnih pobunali v Petrogradu, ker kruh ni bil vžiten. Na izgredntke so poslali vojake. Povezujoči poročnik je zapovedal vojakom, naj streljajo na množico, a ker vojaki ni^o ubogali, je sam večkrat ustrelil, nakar so ogorčeni vojaki častnika šestkrat prebodli z bajonetom. Celo stot-nijo so postavili pred vojno sodišče; 156 mož so obsodili na smrt, a jih po-miiostili in izgnali do smrti v Sibirijo. ;n Upor sibirskih vojakov. Berlin, 24. jan. (K. u.) Wolffov urad poroča: Nek ujet Rus 17. sibirskega stre-skega polka je izpovedal: Sibirska strelska polka št, 17 in 18 sta bila v zadnjih bojih pri Rigi določena za prvi napad; branila' sta se pa nastopiti, ker prvi bataljon 17. sibirskega polka ni hotel napasti. Čast-nikV/bataljona niso prav nič poizkušali, da bi moštvo pripravili do napada. Tudi niso ničesar pripravljali za napad, ostali so v svojih postojankah, kot da ne bilo nobenega povelja za napad. Nato so sibirska polka 17. in 18. izmenjali s sibirskima polkoma 19. in 20,; prva dva sta prišla v re- zervo. Tam so prvi bataljon 17, sibirskega strelskega polka ostali trije bataljoni razorožili. To se je pa posrečilo šele po dva-dnevnih pogajanjih, ker moštvo 2., 3. in 4. bataljona ni hotelo streljati na svoje tovariše. Nato so še isti dan kratkomalo ustrelili 24 mož prvega bataljona. 40 drugih mož čaka ista usoda. Cel bataljon so nato brez orožja poslali v notranjost dežele. Ali postane Sazonov veleposlanik v Londonu? Berlin, 24. januarja. »Lokalanzei-gor« oproča: Rusko časopisje beleži, da imenovanje Sazonova za veleposlanika v Londonu ni posebno j-erojetno. Pač pa bo Sazonov, če ne bo imenovan veleposlanikom, najbrže odpotoval na An-gTcško. V tem slučaju bo njegova politična kariera zaključena. ! m dipl Dunaj, 24. jan, »Politična korespondenca« javlja, cla je odpoklican naš poslanik v Brnu baron Gagcrn, na njegovo mesto je šel baron Aleksander Mosulin, Poslaništvo v Monakovem bo med vojno vodil orof Douglas Thurn Valsassina. Odpoklican je poslanik na nizozemsko-luksen-burškem dvoru baron Giskra, katerega nadomesti grof Szechenyi. Za poslanika v Sofiji je imenovan grof Oto Czernin. Grof Trautmannsdorf Weinberg je dobil značaj in naslov izrednega poslanika in ministra in ostane na svojem važnem mestu v Carigradu. Baron Haymer!e je tudi dobil naslov in značaj izrednega poslanika in pooblaščenega ministra in je poklican v zunanje ministrstvo, kjer prevzame važen referat. Grof Hojos je prideljen poslaništvu v Ko-danju kot pooblaščenec za Kristijanijo, Na njegovo mesto je poklican grof Collo-redo Mannsfeld kot načelnik kabineta zunanjega ministra. Vsi ti diplomati so dobili visoka odlikovanja. iz Polja. Nocoj je dolgčas in ne vem, kaj bi počel. Ura je 9. in v Unionovi kleti v Ljubljani se je ravno začelo življenje, tu so nas pa že vrgli na ulico — brez ozira na šaržo. Edino življenje je še v Mornariški kazini — do 11., nocoj celo do 12. Tu odpravljajo goste na ta način, da 10 minut pred policijsko uro za trenotek ugasnejo elektriko; tedaj moraš hiteti, da najdeš svoj površnik. Sicer je pa življenje tu prenapeto. Ravno mi .je prinesel moj »burš« — doma tam nekje z Bizeljskega — iz častniške menažo večerjo. Veste kaj sem dobil? Pol piške z rižem, šunko, solato, kos torte, kos belega in kos črnega kruha! In vse to me stane z enako obilnim opoldanskim kosilom 4 K, oziroma, če se odpovem utrdbenim dokla-dam, 7 K. To se pač izplača. Drugače je s stanovanjem. V hotelu pobeglega Italijana so mi dali majhno, umazano sobo v podstrešju, za katero moram plačati 4 K na dan. Jezi me, da bi me odirali na račun regnikolskega hotelirja, a pomagati si ne morem. Poleg hotela ob arzenalu je restavracija v kateri vodi posle za pobeglega regnikolskega gospodarja natakar Slovenec, star Vipavec. Slovensko govori s teboj prav potihoma, nemško zna že glasneje, do-mačinsko pravico pa ima v lokalu ita- »Prav slučajno. Slučajno so mi bila prišla v roke pisma, ki so mi dala povoda dovolj, da sem nepresenetljivo, sigurno zasledoval celo stvar in tako sem si bil nabral dokazov za to,« »In nihče ni slutil? Tudi ti ne do-tedaj?« »Nikdo! Ravno v tem se kaže ženska. Poldrugo leto je že tu. Če ne bi bil prišel slučajno na to, bi ostalo še zdaj skrito. Le pomisli, da to skrivati ni bilo lahko: zdravniške preiskave, transporti in vse drugo vojaško življenje ni prineslo na dan te skrivnosti. Seveda ji je pri tem dobro služilo to, da je bila pred poldrugim letom sprejeta kot črnovejniški delavec in ne kot vojak-črnovojnik. Sprejel jo je v službo moj prednik še na Ogrskem, seveda ne sluteč, da se v tem mladem fantu skriva dekle,« »Vsekakor zanimivost, ki diši po romantiki,« sem pristavil in oba sva se zamislila. Čez nekaj časa je povzel zopet tovariš, »Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj jo je gnalo v ta romantični dogodljaj.« »Morda boš ti zvedel to, pa mi boš poročal.« »Pa ti bom poročal. Gotovol« Poslovila sva se. Tovariš se jc drugo jutro odpeljal v domovino, jaz pa sem prevzel svoje novo mesto, * * * Po vsem tem, kar sem zvedel o Ar-padu, mi ni bilo lahko se premagovati, da bi se ne izdal. Previdno sem opazoval njegovo delo, ki je teklo mirno in vestno, kot pri malokomu drugemu. Navzlic temu pa sem čez nekaj dni opazil, da je Arpad nekam razburjen, da se ogiblie mojim pogledom in da mu misli niso več tako pri delu, kot so mu bile prej. To me je utrdilo v sklepu, da napravim konec, ker to stanje tudi radi odgovornosti nisem mogel več prenašati. Prišel je odlok, da so zopet dovoljeni dopusti za moštvo. Drugo jutro po večeru, ko sem bil ta odlok moštvu razglasil, se je oglasil pri meni v pisarni Arpad. »Gospod, za štirinajstdnevni dopust bi prosil.« »Kdaj si bil zadnjič na dopustu?« »Še nič, odkar služim tu.« »In koliko časa že služiš?« »Šestnajsti mesec,« »Imaš dokumente pri sebi?« »Kakšne dokumente?« »No, saj si vpisan ko črnovojniškl delavec.« »A tako!« Privlekel je iz žepa papirje, ki so se glasili na Arpada Ponya, 21 letnega mladeniča iz komitata Maros Torda, okraj Felso . »Kam pojdeš na dopust?«« »No, domov.« »Kam domov?« No, na Ogrsko, v Felso,« Imaš tam stariše?« -Da, mačeho in brata.« Navzlic temu, da sem mu stavil vprašanja v strogem vojaškem tonu, se ni Ar-padov obraz niti za trenutek spremenil; niti za trenutek ni kazal kake zadrege, Zato sem povzel drug ton. lijanščina. Ampak vino imajo pa le dobro. Slovenske časopise prodajajo v petih prodajalnah, dobiš jih — zaeno s hrvaškim — v »Narodnem domu, pa tudi v največji tuk. kavarni. Sicer jih obešajo tja bolj v kot, a imajo jih pa le. Slovencev je tu mnogo iz vseh slojev, bodisi pri vojakih, bodisi v arzenalu in drugih podjetjih. A žive nekako osamljeno in zapuščeno. Tudi med mornariškimi častniki jih je mnogo, a svoje narodnosti ne obešajo baš na ve-, liki zvon — morska voda pač človeka vsega prevzame. Tudi hrvatski živelj se mi zdi nekam mrtev in plah, dočim se vedejo Italijani docela svobodno in samozavestno. O Nemcih naj niti ne govorim, ti so danes tu gospodarji položaja. Najbolj se čudim Hrvatom, ki so vendar tudi gospodarsko dobro podprti. Enake razmere kakor v Pulju najdeš tudi na otoku Čresu in Lošinju. Tudi tu so Hrvati gospodarsko dobro organizirani, a časopisje je premalo razvito. Škandal je, da na celem cres-kem in lošinjskem otoku v nobenem javnem lokalu ne dobiš hrvatskega časopisa. S tem se seveda javno mnenje ne vzgaja v hrvatskem smislu. No, razmere se lahko na mah izpremene, naj le veter od zgoraj enkrat zaveie tako, kakor je svojčas zavel v Dalmaciji. Tedaj se bo hitro pokazalo, da sever in vzhod Jadranskega morja ni italijanski, marveč slovenski in hrvatski. Bog nam daj mir, a vlada naše pravice! Srčen pozdrav vsem prijateljem in znancem! Ivan Ogrin. Iz volne. O smrti Ivana Medena, c. kr. častniškega namestnika 27. črnovoj niškega pešpolka se nam piše: Nepričakovano je došla tužna novica: Ivan Meden, častniški namestnik, je padel 6. januarja na praznik Sv. Treh kraljev. Njegovi tovariši smo to novico začudeni sprejeli, ker ob času njegove smrti je bilo sploh mirno na tej fronti. Mi nismo napadali, sovražnik tudi ne. Kako je torej postal naš ljubljeni Meden žrtev vojske? Od 18. oktobra 1916 je bil prideljen oddelku metalcev min. Kakor se je dognalo, ni bil žrtev sovražnega strela, ampak žrtev lastne mine. Ko jo je namreč zažgal namerjeno na izdaljalca-Italijana, udari izstrelek nazaj ter ga zadene tako nesrečno v glavo, da je bil na mestu mrtev. Zadnjim žhluje vsak, kdor ga je poznal. Bil je blaga duša, najboljši predstojnik in poveljnik prideljenemu mu moštvu, vrl značaj. Spoštovali so ga častniki, moštvo in njegovi tovariši. Vsak ga je imel rad, kdor ga je poznal. Bil je mnogokrat zaradi hrabrosti pohvaljen in odlikovan. Najlepše odlikovanje je pa prejel sedaj, ko je umrl na pdlju slave za domovino ter prejel mučeniški venec. Predragi naš Meden! Kot junak si šel med junake-tovariše po odlikovanje tja, kjer ni solz in trpljenja. Prosi pri Bogu za svoje za domovino se boreče tovariše, da častno rešimo težko nalogo. Tvojemu neugasljivemu spominu slava, mir Tvoji blagi duši! — Mladeničevo pismo. Dragi starši! Minulo je že leto dni, kar smo si roko podali, ko sem se na »Pa v Felso imaš tudi dekle; lepo, mlado dekle. « »Kako dekle, nimam dekleta.« Rdečica je poljubila njegova lica. »Kdo pa ti piše tako pogosto?« »Piše mi prijatelj.« »Tvoj fant — Arpad Ponya — tvoj fant, ker ti si — dekle!« Priznati moram, da sem v velikem razburjenju izgovoril te besede. Pričakoval sem, da se bo ta dramatični trenutek pričel s tajenjem, lažjo, končal pa se je s priznanjem in solzami. Toda nič od tega! Močna rdečica je objela Arpadov obraz, oči je povesil in nekaj časa v vidni zadregi molčal. Potem pa povzdignil glavo, vprl vame svoje lepe oči in mi mirno dejal: »Da,, dekle sem!« »In se nisi zavedala nevarnosti, ko si se lotila tega ,ko si se oblekla v laž?« »Nevarnosti? Kaj si mi more zgoditi? Zopet je povesila oči; njene besede so bile izgovorjene nežno, proseče. sDekle, sedi in povej mi, zakaj si storila to,« Povedala mi je povest, kaj je bila prej. Povest o zlobni mačehi in težkem življenju, ki je bilo na domu, kjer je poginil oče v pijači, gospodovala pa hudobna ženska. — Povedala mi je povest o mladi ljubezni in o fantu, ki je odšel v vojsko. Kmalu potem je šla tudi ona s papirji svojega brata. Takrat, v vrtincu čudnih stvari, ji to ni bilo težko. Tako mirno, odkritosrčno v podrobnosti in prostodušnosti mi je pripovedovala., da nisem niti trenotek dvomil nad nie-aimi besedami. bojno polje podal; a hvala Bogu sem srečno dočakal novo leto 1917, Sedaj smo v rezervi. Na današnji dan smo imeli skupno sveto mašo z drugo kompanijo. Godba je igrala pri sv. maši in prosti smo, tako da prav Lepo obhajamo novo leto, Tako smo veseli kakor bomo takrat, ko bo konec vojske. Solnce nam je sijalo po hribih tako lepo in po dolinah se je razlegalo, ko nam je igrala godba. Jaz sem danes tako vesel, fda Vam tega ne morem popisati. Ko premišljujem nazaj, se spomnim, v kolikih nevarnostih sem bil to staro leto, ki je minilo, pa sem vselej srečno ven prišel. Bogu in Materi božji sem se lepo zahvalil, ki sta me tako lepo vodila po pravi in srečni poti in še za leto 1917. sem se jima priporočil, da me bosta varovala in vodila,, kot sta me v pretečenem letu. Tudi jaz sem jima obljubil, da jih ne bom zapustil ne pozabil, kakor jih do-sedaj nisem. Upanje imamo, da bo to leto te nesrečne vojske konec; spomladi bomo še polento malo prešturmali, potem pa bo konec. Kako so nas poslušali polentarji, ko je na novega leta dan o polnoči začela v rojni črti igrati godba. Stala je na nekem visokem hribu (2600 m). To je bilo nekaj krasnega za poslušati. Polentarji so si mislili: »Avstrijci so pa le tiči,« kot tudi v resnici smo. Zabavljati so začeli, a mi smo jih kmalu poparili, ker so še vedno tam, kjer so bili pred meseci. Dragi starši! Ne smete nič žalovati po meni, mora že tako biti. Če me bo na bojišču smrt doletela, nič hudega,»saj bom umrl za domovino. Pa upanje imam, da se bom srečno vrnil z bojišča. Ker me je dosedaj Bog obvaroval, imam upanje, da me bo varoval do konca. Merska bilka v Severnem morju. Berlin, 23. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Pri nekem podjetju naših torpedovk je prišlo 23. t. m. zjutraj pri Hoofdenu do spopada z lahkimi angleški« mi bojnimi silami. Pri tem je bil en sovražni rušilec med bojem uničen, drugega pa je po boju naš letalec videl, da se je potapljal. Od naših torpedovk je bila ena težko poškodovana in je po došlih poročilih priplula v nizozemsko pristanišče Ymuiden. Ostale naše torpedovke so se polnoštevilno z malimi izgubami vrnile. Načelnik generalnega štaba mornarice, • * * Hoofden se imenuje jugozapadni dej Severnega morja do črte Dover—Calais. Angleško poročilo. London, 23. januarja. (Kor. ur.) Admi-raliteta poroča: V minuli noči je zadela patrulja brodovja blizu nizozemske obali na oddelek sovražnih rušilcev. Vnel se je boj. En sovražni rušilec se je potopil, ostali so se razkropili, ko smo jim zac Jali veliko škodo. Tema je preprečila, da nismo mogli opazovati popolnega uspeha boja. Pozneje se je brzojavilo: Danes ponoči se je razvil kratek, oster boj med sovražnimi in našimi rušilci blizu Scha-wenbanka. Torpedo je zadel 1 naš rušilec. Vsled razstrelbe so bili ubiti 3 častniki in 44 mož. Lastne ladje so rušilce potopile. Drugih izgub nismo imeli. »Kaj boš pa počela zdaj doma? Da bi se vrnila k nam, ni misliti.« »Ne bom se vrnila, zato tudi grem.« Njene besede so bile mehke, kot da so porojene iz solz. Povedala mi je, da je dobila v zadjih dneh pismo, da se je njen fant vrnil kot invalid iz Rusije. Zdaj grem k njemu. Zanimalo me je še eno: »Pa nisi bila nikdar v nevarnosti med svojimi sotovariši, da bi se izdala, da bi te kaj izdalo?« »Od začetka je bilo težko, potem sem se privadila.« »In nisi nič slutila, da ve morda moj prednik, da vem morda jaz, kaj je s teboj?« Takrat je postala zopet rdeča v obraz, Naravno prostodušno mi je odgovorila: »Da, zadnje dni sem slutila to. Slutila sem to pri vašem predniku in pri vas.« »Zakaj?« »Ne bila bi ženska, če bi ne slutila tega. Pogledi so vaju oba izdali!« * * * Zgodaj drugo jutro je odšel Arpad Ponya na dopust. Jaz pa sem tisto jutro pisal enega iz* med najtežjih protokolov. Pisal sem o Ar-padu Ponya iz Felso. Iz strogo uradnega sestava ni bilo spoznati, da je bilo moje srce razpoloženo tako, da bi pisal lahko roman, Nekaj dni se je v kuhinji poznalo, da ni tam mirnega, resnega Arpada. Čez teden dni pa sem prejel karto iz Felso, Podpisana sta bila na nji Regina Ponva in Koloman Jokies — invalid. P. Podrobno nemško poročilo. Berlin, 24. jan. Wolff javlja: Izpolnjujoč uradno poročilo o boju med delom naših torpedovk z lahkimi angleškimi bojnimi ladjami so se javile še sledeče podrobnosti: Takoj, ko se je pričel boj, ki se je bil v temi, je bila vodilna ladja »V 69« zadeta na poveljniškem mostu. Krogla je ubila poveljnika brodovja korvetnega kapitana Maksa Schulza, ki je od začetka vojske svoje brodovje vedno drzno in uspešno vodil, dalje dva častnika in nekaj mož; tudi krmilo je bilo poškodovano, vsled česar je ladja zavozila v neki drugi čoln. »V 69« je potem zelo poškodovan zavozil v nizozemsko pristanišče Ymui-den, ne da bi ga bil sovražnik oviral. Čoln, v katerega je bil zavozil »V 69«, se je udeleževal dalje boja, dasi je bil poškodovan. Zaletel se je med bojem v nekega angleškega rušilca in ga težko poškodoval. Rušilca so pozneje naši letalci videli, da se je potapljal. Nemški torpedovki se je posrečilo, da se je pripeljala v nemško opirališče, ne da bi jo bil motil sovražnik, dasi je počasi vozila, ker je bila dvakrat zadeta. T^fetji nemški čoln, ki je v temi izgubil zvezo z ostalim brodovjem, je trčil na veliko sovražnih torpedovk, jih takoj napadel in zadel s torpedom v neposredni bližini velik sovražni rušilec. Z ozirom na premoč je čoln prekinil boj in se v dobrem stanju nemoten po sovražniku vrnil v pristanišče. Vojska z Rusi in Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dona), 24. jan. Uradno: Vojna skupina maršala pI. Mackensen a. Severni breg rokava sv. Jurija smo zopet Izpraznili. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Izvzemši mestoma pomnoženega boja s topovi se nič ne poroča. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri avstrijskih bojnih silah nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na obeh straneh reke Aa in južno Rige so se razvili za nas ugodni boji. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa, Ob ojstrem mrazu le mestoma živahni boji s topovi, in na predpoljih. Bojna skupina maršala p 1. Mackensen a. Severni breg rokava sv. Jurija severno Tulce smo zopet zapustili. Berlin, 24. januarja. Uradno: V Karpatih je zelo mrzlo. Ob jasnem vremenu napredujejo čete zaveznikov korakoma. Galac se obstreljuje v dolgih nočeh dalje; žar gorečega mesta se vidi več milj daleč. Bolgarski poizvedovalni oddelek 2 stotnij je prodrl en km severno rokava sv. Jurija iz pridobljenega močvirja in je vrgel rusko prednje straže. Ponoči so se izognili napadom ruskih sil in so se na povelja umaknili nazaj čez rokav sv. Jurija. Z ognjem topov smo potopili, sedem ruskih ladij, ki so naložene z blagom poizkušale pripiuti ponoči v Eeni. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. zvečer. Uradno: Nemški napadi na obeh straneh reke Aa so iztrgali Rusom veliko zemlje. Do-zdaj so ujeli nad 1500 mož. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 22. januazja. Ponoči v 21. januar-ju okoiu 3. ure sta poizkušala napredovati nemški stotniji južno vasi Da-revo ob Ščari, jugovzhodno Baranovi-čev, zadržal ju jc pa naš ogenj; vrniti sta se morali v svoje jarke. V smeri proti prekopu je obstreljeval sovražnik s topovi in z metalci mili naše postojanke na bojni črti Rudka—Mirinska— Velicka; nato je napredoval z malimi oddelki in udri dve vrsti južno Rudke —Mirinske; na pomoč prihitela ojače-nja so ga pa zopet pregnala in vzravnala položaj. Pri Svianikih ob železnici Rejejče—Kovel in pri Starih Mozorjih je naše topništvo živahno obstreljevalo žične ograje in kritja. Opazovali smo, da je bežal sovražnik iz prve črte jarkov v drugo in privedel male oddelke ojačenj. Južno Brodov je obstreljeval sovražnik ponoči naše postojanke pri Dubieh (?), Batkovu, JHukalovcih in ob cesti Tarnopol—Zoločov. Pri naših postojankah južno Brzezanov je napadel francoski letalski poročnik Frosse nemško letalo, ki je padlo. Liki kamen je padlo v nemške črto pri vasi Skomorecky Nove ob reki Narajovki. 23, jan. Sovražnik je južno Brodov obstreljeval ponoči naše postojanke pri Du-bie- (?) Barkow-Chukalowcze kakor tudi ob cesti Tarnopolj-Bolotczow in južno Brzezanov. Na rumunski bojni črti je zadržal naš ogenj poizkuse sovražniku napredovati v dolini Oitoz. Na ostalih bojnih črtah se je streljalo. Premikanja čet na Ruskem. Petrograd, 24. jan. »Ruskoe Slovo« poroča, da nameravajo pri armadah na zahodu in jugu velika premikanja. Na Francosko bodo poslali še nadaljne čete. Velika železniška nesreča pri Cururei. Bern, 24. januarja, (Kor. ur.) »Pro-gress de Lycn« poroča iz Jaša: Po uradnih podatkih je bilo pri železniški nesreči pri Cururei ubifih 374 oseb in 756 ranjenih, med temi 300 težko. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. jan. Uradno se poroča: Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. Italijansko uradno poročilo, 23. januarja. Na tridentinski bojni črti omejevano delovanje sovražnih topov. Naše moštvo je razkropilo razkropljeno sovražno moštvo pri Pasu-bio, v Adiški dolini in na slemenih Monte Seloggio (Astico). V odseku pri Plaveh (ob osrednji Soči) običajen boj s topovi v jarkih. Jugovzhodno Gorice je po kratki, a zelo živahni pripravi s topovi, sovražni oddelek začasno udri v nek naš strelski jarek, a smo ga takoj vrgli iz njega. Na Krasu srednje močni topovski boji in delovanje patrulj. Francoske čete za laško bojišče. O zbiranju velikih množic francoskih čet ob zahodni švicarski meji izraža nek ententin časopis mnenje, da gre tu za sile, ki jih hoče Francoska na podlagi dogovorov na konferenci v Rimu spraviti na italijansko bojišče. To verzijo potrjuje vest, da so zaprta italijanska obmorska pristanišča. Če je to poročilo resnično, potem je v teku enako premikanje čet, kot v vojski leta 1859. Podmorska vojska preti Italiji. Dunaj, 24. jan. (K. u. )Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: C. in kr. vlada je 15. majnika in 12. julija 1 .1. protestirala, ker so sovražni podmorski čolni na Adriji brez prejšnjega svarila torpedirali avstrijske in ogrske obrežne parnikc (»Daniel Erno«, »Zagreb«, »Dubrovnik« itd.). Ko je od takrat minulo že skoraj pol leta, razpošilja italijanska vlada nevtralcem okrožnico z 22, nov. 1916. Zunanji minister baron Scnnino, ki je podpisal noto, opozarja pred vsem na ta, da so avstrijski podmorski čolni potopili veliko italijanskih jadrnic, ki obsegajo veliko manj ton, kakor torpedirane avstrijske ladje. Popolnoma pa prezira okolnost, da so bile jadrnice pesvarjene, predno so jih uničili. Razpravlja se na to o slučajih italijanskih ladij »Ancona«, »Letimbro« in »Siena«, Gotovo je še v spominu, da je bila »Ancona« pred potopom posvarjena in da so ljudem na krovu dopustili nad eno uro časa, da so se lahko podali v rešilne čolne in da je obžalovanja vredno izgubo človških življenj povzročilo moštvo »An-cone«, ki je kršilo svojo dolžnost in je prvo odplulo ne ozirajoč se na popotnike. Parnik »Letimbro«, ki ga je potopil 29. julija neki U čoln, je bil otvoril na U čoln ogenj; vsled česar se je razvil boj s streljanjem. Podatki italijanskih časopisov da so pogrešili tudi več italijanskih častnikov na poti na bojišče, potrjujejo sum, da je bil parnik »Letimbro« v vojaški službi. Če so izgubili življenje potniki, naj se to pripiše na račun protipravnemu nastopu kapitana in italijanske vlade. Podobno se je zgodilo v slučaju par-nika »Siena«. Neki c. in kr. U čoln ga je zapazil 4. junija 1916, ki je vozil proti Mar-seille. Čoln je ustrelil v svarilo parniku, ki je bil oborožen z dvema topovoma. Parnik mesto da bi se bil ustavil, se je obrnil in je pričel streljati s topovi na podmorski čoln, ki je bil za to prisiljen, da je s topovi streljal na parnik. Tudi v tem slučaju je bilo obstreljevanje in uničenje parnika po-ponoma upravičeno. Za morebitne izgube ljudi je odgovorna italijanska vlada. Plaz podsul Italijanskega polkovnika z mnogimi vojaki. Dunaj, 24. jan. »Politična korespondenca« piše: Plaz je v vojnem ozemlju podsul italijanskega polkovnika Valentiniia z mnogimi voiaki. Vsi so mrtvi. Valentini je spadal med najboljše častnike italijanskega generalnega štaba. Posredoval je, kadar sta bila generala Cadorna in Porro nasprotujočih si misli. Četrto italijansko vojno posojilo je sprejela italijanska javnost nad vse hladno. Luzatti v »Corriere della Sera« piše glede na vojno posojilo, da bi morda Italijani v slučaju poraza pretrpeli hujše suženjstvo, kakor judje v Babilonu. Ko se je razpisalo novo vojno posojilo, je vrednost italijanskih bankovcev padla za 32 odstotkov. GioHttijanci se zopet gibljejo. Rimski dopisnik »Popolo d' Italia« ve poročati, da so se začeli ugledni rimski Giolittijanci zopet živahno gibati. Giolitii v Rimu. Lugano, 24. jan. (K. u.) Italijanski listi poročajo, da je Giolitti odpotoval čez Turin v Rim. Municijski minister v Italiji bo postal general dali' Olio. Ministrstvo bo urejeno po francoskem vzoru. Razburljive vesti po laških mestih. »Giomale d' Italia« poroča, da se po italijanskih mestih razširjajo grozna poročila. V Florenci govore o krvavem uporu v Bologni, v Bologni o revolti v Pizi, v Pizi si pa šepetajo, da je Rim v plamenih, Italijani premagali sicilijansko roparsko tolpo. Lugano, 24. jan. Po sedemurnem boju proti 60 možmi pehote in konjenice so prisilili na Siciliji roparsko tolpo, ki ji je poveljeval Sciarccu, da se je morala udati. Roparski poglavar sam ima na vesti 22 umorov. Ti roparji so na Siciliji ropali več let. Zaplemba palače Chigi. Lugano, 23. jan. (K. u.) Agenzia Štefani poroča, da je določila vlada palačo Chigi v Rimu za sedež kolonialnega ministrstva in za kolonialni muzej. Tudi knjižnica, ki jo jc kupila vlada, ostane v palači. Roti m zaM. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. Veliki glavni stan: Ob vseskozi jasnem mrzlem vremenu je bilo v večini odsekov bojevanje omejeno. Sovražnik je v številnih zračnih bojih ia vsled našega obrambnega ognja izgubil 6 letal. Berlin, 24. januarja. Uradno: Topovski boji in boji poizvc&oval-cev na zemlji in v zračnih bojih označujejo položaj na zahodnem bojišču. Nemška letala so vpadla ob jasnem vremenu med poizvedovalnimi poleti za sovražne črte. Kakor so opazovali letalci, so bili plavži pri Fompey in pri Fruard severno Nancy z dobrim učinkom obstreljevani. Neka nemška skupina bojnih letal je tudi vrgla na nje bombe, ki so tehiale 22B8 kg. V mnogih zračnih bojih pred in za sovražnimi črtami so zmagala nemška legala. Sovražniki so izgubili v teh bojih 9 letal. Poročnik pl. Biilow je sestrelil na Elan -derskem za nemškimi črtami dve letali; poročnik Richthofen jc isvojeval južno Lilla svojo 17. zmago v zraku; poročnik Bladamus v Ghampagni svojo 10.; še tri sovražna letala so bila po ljutem zračnem boju prisiljena, da so padla na tla pri Nieuportu, eno sovražno Pahrmannovo dvokrilno letalo je padlo pri utrdbi Bouaumont. Poročnik Frankel je premagal tam svojega 15. sovražnika. Osmo letalo je izgubil sovražnik ob Somme. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Sovražna bojna črta ob Somme. Karlsruhe, 24, januarja, »Ziiricher Ta-gesanzeiger« javlja: Francoska bojna črta ob Somme se pričenja zdaj dva kilometra južno Peronne. Angleži so se pri Boucha-vesnes umaknili nazaj v svoje utrdbe. Francoske odredbe ob švicarski meji. Basel, 24. jan. Francoske vojaške priprave ob švicarski meji se nadaljujejo. V Franche-Comte so došli rezervni zbori, ki delajo ob meji utrdbe, in sicer ob meji vrha Pruntrut in dalje proti jugu do čez Besancon, Napadi na Brianda. Genf, 23. jan. »Temps« poroča: Bodoči teden bo zborovala tajna seja zbornice. Razpravljali bodo o interpelacijah glede na Briandovo politiko nasproti Grški. Položaj je delikaten, ker je narod na Brianda nevoljen, ker jo Sarrailova armada ogrožena. Temps priporoča, naj parlament strmoglavi Brianda, a novi vladi naj dovoli mirno delovati. Pozivi 18letnih Angležev pod orožje. London. (Kor. ur.) Reuter poroča uradno: Mladi možje bodo vpoklicani pod orožje v starosti 18 let in ne šele po dopolnjenem 18. letu in 7 mesecev. Do dopolnjenega 19. leta jih ne bodo poslali z Angleškega, Varnostna veriga med Liverpoolom in Ha-liiaxom proti nemškim podmorskim čolnom. »Petit Parisien« poroča: Anglija ustvarja podvojeno verigo vojnih ladij od Liver-poola do Halifaxa, ker je zdaj za prevoz v Ameriko mogoča le ta črta. Angleški napad na izpovedno molčečnost. Rotterdam, 24. januarja. Neko angleško sodišče je te dni razsodilo, da vojska ne pozna nobene izpovedne molčečnosti v državi. Duhovniki, zdravniki in odvetniki so v smislu vojne postave dolžni, da izpo-vedo, kar vedo. L' ; !)>'.« i Angleške priprave za odločilni boj. Rotterdam, ,04; i januarja. Iz Londona se poroča: NevilietChamberlain, generalni ravnatelj narodaeaslužbe, je na nekem shodu dejal; »Od if ga, kar bomo v prihodnjih tednih storili,\ je morebiti odvisno, če bomo spomladi zmagali, ali če bomo tudi četrto zimo imelii inpjsko. Obrambna dolžnost nam je dalaiželevse pogrešljive, zdrave može, sedaj pa >morajo rudniki in muni-cijske tvornice liati še več mož. To je moja naloga. Tadinmoramo dobiti muni-cijo in denar, da.irzdržimo naš kurz v inozemstvu. Velika maloga je, deželo tako organizirati, upam pa, da se nam bo posrečilo.« \ Na iDisem Mm Nadvojvoda Maks v Črnigori. Cetinje, 24. januarja. (Kor. ur.) Nadvojvoda Maks je zapustil danes dopoldne Bar, čez Špič in Lastvo se je peljal v Bukvo. Po kratkem bivanju v Tivatu se je nadvojvoda peljal po dolinah Candli in Breno v Dubrovnik, kjer je nekaj časa ostal. Iz Gruža je potoval nato v Sarajevo. Proti solunskemu podjetju, Lugano, 24. jan. »Daily Mail« odločno poziva, naj se solunsko podjetje opusti in prepelje čete na druga bojišča. r5 . Kralju Konstantinu, groze s smrtjo. r» Curih, 24. januarja. »N. Z. Nachrku-ten« poročajo iz Pariza: »Figaro« objavjjaj članek, ki grozi kralju Konstantinu s smijt-jo in pravi: »Nobenega pergamenta se^ie sme več poslati v Atene, marveč dvei;ali \ tri dvanajstorice bomb, ki bodo zadostovale, da se grdi igri napravi konec. N^ii artiljeristi streljajo dobro. Izbrali si bpr|o tarče, katerih ne bodo zgrešili. Palete, vojašnice in nemško-grška zakotna skrivališča bodo kmalu zamenjana s kletmi.« »Figaro« pravi končno, da od kralja Konstantina ni drugega pričakovati kot goljufijo in izdajstvo in da ententa nima Ic^dj nespravljivega sovražnika, kot je on. [ * Francozi in Angleži zasedli gero Bern, 24. jan. »Havas« poroča: Francozi in Rusi so zasedli 21 samostanov na gori Atos, znani republiki pravoslavnih menihov. Anglija zaplenila grške trgovinske psrnilbe. Genf. »Gaulois« in »Eclair« poročata: V Atenah so zelo razburjeni, ker je Anglija zaplenila vse grške ladje, ker njej primanjkuje tovornega prostora. Za preskrbo Grške so dovolili le zelo malo ladij. Turčijo v vojski. Turško uradno poročilo. Carigrad, 22. jan. (K. u. Zakasnelo.) Glavni stan poroča: Kavkaško bojišče: V odseku levega krila so naši poizvedovalni oddelki pri nadaljevanju svojih v včerajšnjem poročilu omenjenih podjetij zasedli prvo sovražno postojanko v širini 16 km. Z ostalih bojišč nobenih posebnih dogodkov. \i\m zuorolcnilli predsedniKov. Berlin, 24. jan. Pri slovesu so zbornični predsedniki osrednjih držav naprosili predsednika dr. Kampfa, da naj objavi: Sešli smo se v času, ko so narodi naše zveze na napovedane osva-jalne cilje naših nasprotnikov ponovno soglasno potrdili, da hočejo zmagati. Naj bodoči boji zahtevajo kakršne si že bodi žrtve, dopi-inesemo jih v pravični brambi proti sovražniku, ki je brez strahu razkril svoje roparske in uničevalne načrte. Trdno in krepko pripravljeni stoje naši narodi, da odbijejo nov naskok in so neomajno odločeni za boj do zmage. Ko to pravimo, vemo, da srca naših narodov bi jejo za te naše besede. Vse naše misli pa se obračajo k našim v boju in smrti zvestim junakom. Skupno jim pošiljamo pozdrav domovine. — Predsednik bolgarskega sobranja dr. Vačev, predsednik avstrijske zbornice dr. Sylve-ster, predsednik turške zbornice Had-Ži Adil, podpredsednik ogrske zbornice Simonisici. Stran 'V SLOVENEC, 'dne 25. januarja 1917/ Št. 20. Pri zajutreku se je nemški predsednik toplo zahvalil za to izjavo, kateri se je pridružil iz celega srca in se je poklonil armadam združenih držav, »ki na tolikih frontah na morju in na suhem združeni zmagovito branijo čast in svobodo naših dežel proti naskoku naših sovražnikov; poklonil se je tudi genijalnim vojskovodjem, ki so dobili toliko v zgodovini doslej nedoseženih bitk.« Predsedniki so včeraj odšli v cesarski glavni stan. Mirovno oiffle no Francoskem ln lil-jonskem. »Vossische Ztg.« poroča, da se je vršil v Lyonu shod francoskih socialistov, katerega so se udeležili tudi italijanski so-drugi. Povabljeni so bili tudi angleški socialisti, a niso dobili potnega dovoljenja. Lyonski kongres naj bi podal skupno izjavo v prilog miru. — »Kreuzzeitung« pa poroča iz Malmo, da postaja notranji položaj v Italiji čimdalje resnejši. V Neaplu, Rimu, Milanu in Turinu čimdalje bolj narašča gibanje za skorajšen mir, dasi vlada hudo zatira taka stremljenja. mm preioE v zračni vo ski. Berlin, 24. jan. Wolff poroča: Nemški letalci so skupno z o1 vbnimi topovi leta 1916. uničili nžnih letal, sami so izgubili v u le 221 letal. Le na francoske,. u so izgubili Francozi in Angitii <39 letal, Nemci pa le 187. Razi poročila. Nova »Mowe«. Berlin, 24. januarja. (Kor. ur.) Nova »Mowe« se, kakor javljajo listi, imenuje »Vinette«, Clam-Martinič odloži poljedelsko ministrstvo. »Bohemia« poroča, da misli min. predsednik grof Clam-Martinič odložiti portfelj poljedelskega ministrstva, katero prevzame sekcij ski načelnik dr. Seidler. Tega je cesar sprejel v Bad-nu v avdijenci. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 24. januarja. V razpravi o zvišanju železniških tarifov je finančni minister Teleszky odgovarjal opoziciji na vprašanje, ali je zajamčeno, da bo zvišanje tudi v Avstriji veljalo tri leta, da ni verjetno, da bi Avstrija tarife hitro spreminjala take odredbe. Zbornica sprejme predlogo. Člani nemškega konzulata v San Fran-ciscu obsojeni. Rotterdam, 24. januarja. (Kor. urad.) Kakor brzojavljajo iz San Francisca, so bili nemški generalni konzul Bopp, pod-konzul Schenk in konzulatni ataše Von den Brinken obsojeni na dve leti zapora in 10,000 dolarjev globe, ker so prekršili ameriško nevtralnost. Pogrešane družine s Primorskega. Pogrešane družine z Gerišketja. Išče se Frančiška Tomšič iz Gorice, ulica Grabizio št. 11. Ko bi kdo kaj vedel, naj bla-govli naznaniti »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38. — Išče se gospod Vincenc Arčon s soprogo Ano iz Renč 100, kateri se baje nahaja nekjo blizu Dunaja. Naslov naj se blagovoli sporočiti Romanu Pahor, K. u. k. Res. Sp. Nr. 3. Asperng, Bar. 4, Brno ali pa Jožefi Arčon na Bregu 11, p. Borovnica pri Ljubljani. — Mukuc Mariele iz Gor. Cerovca, županstvo Stevarjan pri Gorici, sedaj v Italiji, želi izvedeti, kje je njen oče Jožef, nevesta in bratje. V začetku vojsko z Italijo jc bila nevesta Olga Makuc v št. Vidu pri Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o teh osebah naj blagovoli to naznaniti učiteljevi soprogi g. Likar Karolini v Haag am Hausruck Ob. Oest. — I\-'n Kodelja, poizveduje po družini Anion, Katarina in Lucija .Tež iz Grgarja pri Gorici. — Pintar Štefan, K. u. k. Kriegsspital, Ba-racke 14, Wiener Neustadt. išče brate Jožefa, Ivana, Franca in Antona Pintar. — Ivan Bras, Res. Spital Nr. 19, I. Abt., Zimmer Nr. 43, Wien, išče Franca Rot iz Žage št. 104 pri Bovcu in Alojzija Kaus, iz Bovca št. '71. — Ivan Prinčič, K. u. k. Milit. Bauleitung in Feldbach bei Graz, Bar. Nr. 202, išče Štefana Prinčič, doma iz C.erovga, pozneje pri 97. pp., kateremu bi rad poslal pismo od njegove v Italiji internirane soproge. — Amalija Makuc, Knittelfeld, Bahnstrasse 37, Štajersko, išče Alojzijo Peterin iz Gorice, via Corno 2. — Emilija Balič, Palterndorf, Nižje Avstrijsko, išče svojega moža Vinko Baliča iz Št. Petra pri Gorici. — Rozalija Faganel, Palterndorf, Nižje Avstrijsko, išče svojega soproga Pavla Faganel, doma iz Vrtojbe št. 20 pri Gorici. — Terezija Humar, Palterndorf, Nižje Avstrijsko, išče svojo sestro Emilijo Humar iz Grgarja, sta-nujočo v Gorici, via Municipio št. 8. — Simon Sivec, \Vaklhofcn a. d. Ybbs, N. Oe., išče Jakoba Ivančič, Franca Štuni in Francu Ber-ginc, vsi trije iz Ladri pri Kobaridu. — Kdor bi kaj vedel, kje so nahaja enoletni prostovoljec Franc Fakin, doma iz škrbinc St. 6, kateri je služil pri Lir. 5. F. Bnon-1, stotnlja 16 in jc odšel spomladi 1916 na bojišče v Galicijo. Od takrat se ni več oglasil. Se prosi, da proti odškodnini, sporoči to njegovim staršem M. Fakin, Regerča vas 5, pošta Rudolfovo, Dolenjsko. — Iščem strica Ivana in Josipa Kla-rič, katera sta se nreselilu iz Tržiča (Monfnl- cone) po izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo v notranjost države. Kdor kaj o njiju ve, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Anton Klarič, K. u. k. Gendurmeriekordonzug Nr. 2, Nabrežina. p. Sv. Križ pri Trstu. — Makuc Leopold, M. G. Ausb. Kdo, bojišče, išče svojega očeta Ivana Makuc in brate. — Janez Gerbec, K. u. k. Arbeiter Art. Arsenal, Objekt 3, Zimmer 240, Wien X/2, išče svojega sina Janeza Gerbec, 12 let starega, doma iz Dolilarjev pri Ročinju, ki ga je pustil pri Frančiški Lazar. — Kdo ve za Antona MarviČ in Terezijo Mar-vič in njihovo hčer Karolino, doma od Sv. Mi-hela št. 34, občina Šempas. Pogreša jih njihova hči Katarina štanta iz Mirna pri Gorici št. 114, sedaj begunka v Varpolje št. 44, pošta Rečica, Sav .dol., Štajersko. Za vojne sirole. Prostovoljni prispevki za vdovski ln sirotlnskl zaklad o. kr. črnovojniškeca okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so dospeli temu zakladu sledeči denarni prispevki: I. Izkaz: Anton Luckmann, zasebnik, Ljubljana, 50 K; c. kr. črnovojniSki delavski oddelek, Kočevje, 64 K; Peter Majdič, tovarnar, Jarše-Mengeš, 100 K; Jakob Tavčar, lesni trgovec, Trst, 20 K; V. K. Rohrmann, trgovec, Ljubljana, 25 K; C. kr. okrajno sodišče, Ljubljana, 48 K; Davorin Rovšek, fotograf, Ljubljana, 34 K 78 v; Josip Krisper, veletržec, Ljubljana ,1000 I<; Josipina Heiss, Ljubljana, 4 K; Občinski urad, Spodnja Idrija, 22 K; Fr. Ks. Souvan, trgovec, Ljubljana, 50 K; Oto Seydl, zobotehnik, Ljubljana, 35 K 78 v; Jakob Honig, trgovec, Ljubljana, 20 K; Anton Gerk-man, trgovec, Ljubljana, 20 K; dr. Franc Ir-golič, c. kr. narednik, 40 K; Alojzij Gradišar, c. kr. narednik, 36 K 64 v; moštvo c. kr. črno-vojniškega okrajnega poveljstva št. 27, Ljubljana, 176 K 64 v; Julij Laiter, c. kr. major, 20 K; Franc Slana, Postojna, 5 K; »Albrecht grof Coronini, c. kr. ritmojster v ev., 50 K; dr. Josip Globevnik, odvetailc, Rudolfovo, 40 K; Albert vitez Luschan, c. kr. stotnik v ev. 60 K; dr. Oto Frohlich, c. kr. nadporočnik, 30 K; moštvo črnovojn. železnico čuvajočega oddelka, Borovnica, 260 K; C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, 30 K; Anton Jakobi, c. kr. stotnik v ev., 50 K; neimenovan 50 K; Anton Dottori. c. kr. nadporočnik v ev., 50 I<; Ida Schmautz, soproga asistenta, Rudolfovo, 5 K; Henrik Brilli, c. kr. oskrb. oficijal, 50 K; Franc Pacalat, invalid, 2 K; dr. Janko Žirov-nik, c. kr. nadporočnik, 10 K; dr. Avgust Schweiger, c. kr. polkovni zdravnik, 10 K; Ivan Kurzthalcr, c. kr. nadporočnik, 50 I(; dr. Josip Buh, c. kr. polkovni zdravnik, 50 K; Ivan Forster, c. kr. nadporočnik, 4 K; dr. Edvard Bretl, c. kr. nadzdravnik, 50 K; dr. Erih Milhleisen, c. kr. nadporočnik, 100 K; dr. Dominik Puc, c. kr. nadporočnik, 50 K; dr. Konštantin Konvalinka, c. kr. nadzdravnik, 50 K; Viljem pl. Reinohl, c. kr. nadporočnik, 50 K; dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik, Ljubljana, 50 K, v spomin na svojega umrlega prijatelja Ivana Mejača; Gospodarska zveza, r. z. z o. z., Ljubljana, 350 K; Josip Luckman, c. kr. nadporočnik, 50 K; Pavla Skaberne, c. kr. stotnika soproga, 50 K; Viktor Skaberne, c. kr. stotnik v ev., 50 K; Oskar Grubitsch, c. kr. nadporočnik. 50 K; Gottlieb Fišer, c. kr. nadporočnik. 10 K; Gustav Eger, c. kr. nadporočnik, 100 K. Skuna vsota torej: 3632 K 70 vin. Fo svelis. Vslika dela katoliškega škoia, Veliko se je že poročalo o velikodušnem prizadevanju katoliškega nadškofa dr. Arpada L. Varadyja za vojne invalide. Sedaj poročajo, da bo sezigal v Kaloči dve novi župni cerkvi in župnišči: eno v predmestju, drugo v naselbini vojnih invalidov. Za zgradbo katoliške šole v tej koloniji je nadškof iz lastnih sredstev ponudil pol milijona kron, iz nadškofijskega premoženja pa 300 oral sveta. Katoliški kapitel bo podpri velike načrte svojega škofa na ta način, da se odpove celokupnim dohodkom desetega kanonika na korist župniku v novi mestni župniji, dohodke desetega kanonika pa bo pokrival iz lastnih sredstev. Ženske in občinska uprava. V nemškem državnem zboru je napredni poslanec Aronsohn vložil predlog, naj se ženstvu postavnim potom dovoli vstop v mestna upravna poslanstva in ustanove. Predlog je utemeljeval napredni poslanec Cassel, ki je izvajal: V Berlinu deluje žc mnogo žensk v občinski upravi. Oviro pa tvori zakon, ki določa, da morejo sodelovati le osebe, ki imajo volilno pravico. Posebni vojni zakon dovoljuje ženskam sodelovanje pri preskrbi reveže v, ravnotako morejo šolskim poslanstvom pripadati tudi učiteljice. To je premalo. Ženstvo naj se sploh pritegne ne le skrbstvu za reveže in ljudskošolskirn poslanstvom, marveč tudi v sirotinske, bolniške, zdravstvene, stanovanjske, tržne de-putacije in odbore za nadaljevalne šole. Tekom vojne so ženske s svojim delom v vojnem oslcrbstvu dokazale izredno velike organizatorične talente, katero treba z največjim spoštovanjem priznati. Občine bi brez pomoči ženstva sploh ne bile kos svojim sedanjim nalogam. Poskrbeti treba, da se zagotovi sodelovanje ženstva pri socialnih nalogah občin tudi po vojni. In sicer morajo imeti ženske v občinski upravi polno veljavo in dobiti tudi pravico glasovanja. Predlog naj se izroči občinskemu odseku. — Govorili so k stvari še zastopniki konservativcev, centru-ma, narodnih liberalcev in prostih konservativcev, ki so se vsi priznalno izrekli o velikih zaslugah ženstva za vojno skrbstvo ter izjavili, da mora odsek urodlcar temeljito nroloblati. % Rešitev iz potopljenega podmorskega čolna. Ako je podmorski čoln dobil take poškodbe, da se no more več dvigniti na površje, tedaj se posluži posadka zadnjega sredstva: rešil, aparata, ki sestoji iz vreče s kisikom in pa iz plavalnega telovnika. Tako opremljen mornar zleze iz podmorskega čolna, se oklene vrvi, na kateri je privezana boja za vzg6n, in hitro se začne dvigati proti vrhu. V vsakem aparatu je kovina-sta steklenica s krepčilno pijačo. V gotovi višini je pet minut odmora radi kroženja krvi, nato splava vojak na vrh. Zvest pes. Na ruski fronti je imel neki nemški častnik lepega ovčarskega psa. Nekoč se je posrečilo Rusom udre-ti v nemške jarke. Omenjeni nemški častnik je ob tej priliki padel, njegovemu psu je pa krogla prebila zadnjo lioco. Čez tri ure so Nemci izvedli protinapad in znova osvojili svoje jarke. Tu so našli ubitega častnika, poleg njega pa žalostno tulečega njegovega psa. Na nogi je imel rusko obvezo — očividno je sovražnika ganila zvestoba revne živali. Le s silo so mogli spraviti psa od trupla mrtvega gospoda. Povzročevalee zlatenice. »Times« poroča: Tekom vojne se je v francoskih četah večkrat pojavila zlatenica kot epidemija. Ravno tako tudi med japonskim vojaštvom v Tokiju. Japonski zdravniki so začeli bolezen natančno preiskovati in odkrili nov mikrob, ki je po obliki podoben vzbujevalcu sifil. bolezni, po bistvu pa je različen od njega. Novi mikrob imenujejo spiro-chaeta icterohaemorrhagiae. Preiskave, ki so jih nato izvedli tudi na Francoskem, so podale enak uspeh. Morski prešički, katerim so vbrizgali kri obolelih vojakov, so v nekaj dneh dobili zlatenico. Sedaj iščejo zdravilni serum proti zlatenici. Poizkusi s salvarzanom so imeli popolnoma negativen uspeh. Poslednji BoIqari v rusMh šolah. Do 1. 1878. so hodili Bolgari na srednje in visoke šole le v Rusijo in nekoliko tudi na Češko. V Rusiji so študirali na ruske državne stroške in ob podporah ruskih dobrodelnih društev. Ko so bili osvobojeni in so dobili svojo lastno vlado, so jeli hoditi tudi na druge šole v Evropi, študirali na njih iz svojih ustanov, iz podpor bolgarske vlade, a se je tudi leto za letom med njimi množilo število onih, kateri so bili dosti denarni, da so v tujini študirali na lastne stroške. Štefan Štambulov je odprl mladim Bolgarom, ko je bil v drugi polovici osemdesetih let na krmilu bolgarske vlade, široko cesto, v središču zapadne kulture, ali še zmeraj jih je bilo veliko število, kateri so hodili na Rusko. Šele v poslednjih petih letih je nastal popoln preobrat, ko so se Bolgari k Nemcem nagnili popolnoma, spoznavši v njih svoje mojstre in vzore v kulturi, v vojaštvu in v narodnogospodarski organizaciji. Ministrski tajnik C. S. Aranudov, o katerem so v poslednjih dneh poročali listi, da je bil odposlan na Nemško, da bi tam proučeval nemško šolstvo in učne metode, po katerih naj bi se preosnovale šole na Bolgarskem, se je žo vrnil v Sofijo in je podal vladi poročilo o uspehu svojega popotovanja. Sočasno je bila pretrgana poslednja nitka, ki je še Bolgare vezala na ruske šole. Izmed sto in sto bolgarskih dijakov so ostali v Rusiji v teku tridesetih let samo trije slušatelji duhovne petrograjske akademije. Ti so bili sedaj, kakor so sofijski listi poročali, iz rečenega zavoda izključeni na prošnjo svojih tovarišev Rusov, Grkov in Rumunov, ki so pred rektorjem akademije oznanili, da nočejo z Bolgari sedeti na istih klopeh, niti bivati ž njimi vred pod eno streho. Njih želji je bilo ugodeno. F.onji v vojni V francoski armadi imajo konja, ki dobi vsakih 14 dni iz Pariza vrečo lepo dišečega sena. Konju je ime »Fend 1' air« ter služi v dragon-skem polku. Bil je že dvakrat ranjen, enkrat v Alzaciji, drugič ob Marni, a vselej je ozdravel ter prišel nazaj na fronto k svojemu polku. O njem jc slišala premožna stara devica ter postala njegova pokroviteljica. Potom trgovca s senom mu pošlje vsakih 14 dni njegov »zavoj« t. j. vrečo izbranega sena. Primorske novice. Za begunce. V mali zidani hišici blizu Mokronoga dam mali slovenski begunski revni družini iz Primorskega s spričevalom poštenega vedenja za čas vojske brezplačno stanovanje, Peter Strel, trgovec v Mokronogu, Prazna stanovanja v Trstu. Koncem oktobra lanskega leta je bilo v mestu Trstu praznih 6299 stanovanj in 1287 skladišč, v predmestjih 2134 stanovanj in 192 skladišč, v zgornji okolici ?6 sta.novnni. Vsega vkuu. ic bilo torej praznih 8469 stanovanj in 1479 skladišč — Požar. Povir, dne 23, jan .1917, Dne 22, jan. nastal je v Povirju na Krasu št. 58 in 57 požar. Ker je te dni zopet zavladala kraška burja, bilo je naenkrat vse v ognju. Vkljub težavam — silni burji — se je posrečilo branilcem ogenj omejiti samo na dve hiši z gospodarskimi poslopji. Ubogi ljudje pri zimi, ki je nastopila! Ker niso mogli pri hitro nastalem ognju druzega rešiti kakor svoje življenje, priporočajo se usmiljenim srcem. Na Kvarnerskih otokih divja že dva dni bora. Goro so zasnežene. Tudi v Trstu je divjala bora. Valentin Žun: Dohodnina, Cena nevezani knjižici 1 K 60 vin., po pošti 1 K 90 vin.; dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Do konca tega meseca je treba predložiti davčnim oblastem napoved o dohodkih za odmero davka. Pravilno napoved napraviti ni ravno lahko; pred vsem nam je treba natančno vedeti, katere izdatke lahko odbijemo od kosmatih dohodkov, da ne bomo izkazali preveč čistih dohodkov. O vseh stvareh, ki jih je treba pri napovedi dohodkov vedeti, nas obširno in stvarno, a vendar lahko umljivo pouči omenjena knjižica. Več praktičnih, s številkami izpolnjenih vzorcev nam znatno olajša napravo napovedi. Knjižica nam tudi dovolj pojasni, kdaj in kako naj se pritožimo proti odmeri dohodnine. Stvarno kazalo nam omogoči, da takoj najdemo v knjižici, kar iščemo. Eospdirsle Uslelke. Splošne vojne kuhinje. Dunaj, 24. januarja. (Kor. ur.) C. kr. urad za ljudsko prehrano jo vsem deželnim gospo-skam poslal razglas o ustanovitvi vojnih kuhinj. V uvodu poudarja veliko potrebo varčnosti. Če bi vojska trajala dalj časa, bo treba organizirati čim bolj j splošno prehrano in zna priti do tega, | da bo vlada s silo prepovedala kuhanje jedil v malih zasebnih gospodarstvih. Mesta in industrijska središča naj že zdaj to stvar temeljito proučijo, da bo vse pripravljeno za prisilno organizacijo ljudske prehrane. Te kuhinje bodo morale dajati na dan vsaj en cel obed; niso nikake dobrodelne naprave, ampak trgovska podjetja. Zanaprej pa naj ostanejo tudi oni dobrodelni zavodi, ki skušajo ubožnejšemu prebivalstvu pomagati s hrano ali za to potrebnim denarjem. Te vojne kuhinje bodo dobivale živila na ta način, da se njihovim članom skrčijo njihove karte, uživale pa bodo to ugodnost, da jim bo gosposka moko itd. nakazala prej nego zasebnim gospodarstvom. Deželne gosposke morajo odgovoriti v štirih tednih. — O stanju jeseaskih sstev na Češkem piše »Venkov«: Deževno vreme z inenjajočimi se mrazovi je skrajno neugodno zimskim setvam. V topli jeseni so bohotno pognale, zato jim mokrota in pa mraz tembolj škoduje. Vsled nočnih mrazov se na površini njih napravi zmrznjena skorja, ki izru.je korenine. Škoda je posebno občutna po mrzlih hribovskih legah. Po ravninah se pa tembolj čuti mokrota, tako da je velik del jesenskih setev v čeških deželah v veliki nevarnosti. En krompir na osebo vsak tretji dan v Ameriki. V Združenih državah so pridelali tako malo krompirja, da trdi »kralj krompirja« Evgen M. Grubb v Koloradu, da pride le po en krompir vsak tretji dan na osebo. Pridelali so približno 250 milijonov bušlov krompirja, od tega pride v trgovino komaj 127,500.000 bušiov. Iz Evrope se krompir ne sme izvažati, izvoz iz Kanade je radi zadnje slabe letine zelo neznaten; samo Michigan, Minnesota in Mcntana so dobile nekaj malega krompirja iz Kanade, Po Grubbovem mnenju je vzrok slabi letini krompirja v Združenih državah zaostalost ameriškega farmerja v pridelovanju krompirja; v tem oziru zaostaja ameriški poljedelec 40 do 50 let za Evropo, Razen tega je bilo kvarno tudi slabo vreme za časa saditve. Nadzorovanje izvoza pr'javi obveznih vrednostnih papirjev. Z ozirom na zadevni pred kratkim časom objavljeni razglas se naznanja, da se smejo vsled neke odredbe finančnega ministrstva, sporazumno z udeleženimi ministrstvi, poštne pošiljke s prijavi obveznimi inozemskimi vrednostnimi papirji (izvzemši inozemske srečke, dalje talone, obrestnice in dividendne liste, zatem bankovce, posojilnične liste, papirnat denar, nakaznice, čeke in menice) pošiljati v inozemstvo le tedaj, če so kriti z bančnimi potrdili. Taka bančna potrdila morajo vsebovati: navedbo pošiljatelja vrednostnih papirjev, točno označbo posameznih papirjev po vrsti in znesku, ko-nečno potrdilo, da je pošiljatev, ozir. prehod vrednostnih papirjev bil naznanjen pr! avstroogrski banki. Potem mora pošiljatelj bančno potrdilo predložiti pri predaji, slič-no kakor pri drugih vrednostnih pošiljkah. Na cošiliki ev. tudi na spremnih papirjih mora napisati zaznamek »Potrdilo banke z dne .... 19 ..« — Vinska naklada na Štajerskem potrjena. Cesar je, kakor je »Slovenski Gospodar« poročal, potrdil sklep nemške večine štajerskega deželnega odbora z dne 22, novembra 1916, po katerem se je za dobo od 1, januarja do 31, decembra 1917 naložila na vino in na vinski mošt in vinsko drozgo, ki še ni podvržena državnemu vinskemu davku (užitnini), deželna naklada, Plačevati se bo moralo od vsakega hektolitra vina naklade v znesku 9'50 K, za mošt in drozgo pa 714 K. Za vino in vinski mošt, ki se uporabi za domače potrebe, je plačati samo polovico, t. j. za vino 4'75 K, za vinski mošt pa 3'57 K za 1 hI. Vtihotapljanje blaga iz Ogrske na Dunaj. Dognali so, da se je v zadnjem času vtihotapilo po Donavi iz Budimpešte na Dunaj ogromne množine raznega blaga. Vrednost brez dovoljenja izvoženega blaga cenijo na 50 milijonov kron. Nekaj ladij so pravočasno ustavili pri Požunu. Veliko tovarno za sukno osnujejo v Baji na Ogrskem. Davek na glasovirje namerava uvesti dunajska mestna občina. Stekleno blago se zoraet podražilo. Dunajski steklarji so sklenili, da podražijo vse stekleno blago zopet za 20%. Dne 1. oktobra 1916 so se stekle-nine podražile za 25%. Ali to ni draženje? Ogrsko žilo u Italijo. Požun, 24. januarja. Policija je dognala, da je bilo tekom leta 1916 veš sto vagonov žita iz Ogrske vtiliotapljenih čez mejo v Italijo. Žito je bilo naloženo na podlagi ponarejenih izvoznih dovolilnic. Požun, 24. januarja. Policija je nadalje dognala, da se je to žito pridelalo v Neuhausiu in Neutri. Doslej so ugotovili, da je šlo v Italijo najmanj 300 vagonov žita. V resnici pa je moralo priti v Italijo veliko več vagonov. Doslej ugotovljeno žito ima vrednost 12 milijonov kron. Na dobavnicah je bil vpisan cement in divji kostanj. Dosedaj so zaprli nad 50 trgovcev in posredovalcev. Poleg tega so aretirali tudi dva visoka železniška uradnika in nekega visokega finančnega uradnika. Prihodnji dnevi bodo v tej zadevi prinesli še senzacionelna odkritja. (»Gra-zer Volksblatt«). Dnevne novice, r-f Maršal nadvojvoda Evgen deželnemu glavarju o naših junakih. Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodu Evgenu je deželni glavar povodom Najvišje podelitve velikega križa reda Marije Terezije v imenu kranjskega prebivalstva sporočil najudanejše čestitke. — Nato je deželni glavar prejel sledečo brzojavko: Deželni glavar dr ,Šu-steršič, Ljubljana, Z živim veseljem sem sprejel patriotične čestitke prebivalstva Kranjske, katere sinovi so sc v bojih zoper dednega sovražn!ka najslavneje odlikovali, in izrekam za čestitke najtoplejšo zahvalo. Maršal nadvojvoda Evgen, Za medicinsko iakidteto v Zagrebu imajo doslej nabranih tri milijone in pol kron, — fžupnik Jakob Eosar. V soboto, dne 20. januarja, zvečer je po kratki bolezni umrl č. g. Jakob Košar, župnik v Zičah pri Konjicah. Rajni je bil rojen dne 14. julija 1870 v Negovi. V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1893. Služboval je kot kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, v Starem trgu, v Šmartnu pri Šaleku, Slivnici pri Mariboru. Župnik v Žičah je postal dne 26. novembra 1903. Pogreb je bil v torek, dne 23. januarja, v 2ičah. S Kosarjem izgubi slovenska duhovščina na Štajerskem blagega in vzornega tovariša. — Padli slovenski vojaki. Janez Slavec, rojen leta 1874., Knežak, strel v glavo, okraj Postojna, 27. pp., padel 18. 10. 1916; Viktor.Pangerc, roj. 1875, Lož, strel v glavo, padel 18. 10. 1916; Aleš Jagodič, roj. 1881, Stranje, strel v glavo, 6. 12. 1916; Jožef Jelenič, roj. 1898, Semič, 11. 12.; Janez Pesjak, roj. 1896, Lipnica pri Radovljici, strel v prsi, 11. 12. 1916; Mirko Benedilc, poročnik, roj. 1895, Brezovica, strel v glavo, 22. 12.; Anton Kmet, roj. 1869, Velika loka, zasut po lavini, 13. 12. 1916.; Lovrenc Slama, roj. 1898, Brezovica, strel v glavo, 10. 12. 1916; Janez Zupančič, roj. 1897, Grosuplje, strel v trebuh, 10. 12. 1916. — Smrtna kosa. V Humu pri Ormožu je dne 17. t. m. nepričakovano nagle smrti umrl tamošnji posestnik, sedaj črnovojniški desetnik Matija Sever v 52. letu svoje starosti. Rajni je bil vzor gospodarja ter odločen verskonarodni mož. Zapušča tri otroke, dve hčerki in sina, koji odhaja medtem zopet n» bojno polje. Kruta smrt iih je šele pred štirimi meseci ločila od dobre matere, sedaj pa jih je zapustil še oče. Pokojniku, kot žrtvi službe, kojo je opravljal še do predzadnjega dne pred smrtjo, bodi lahka žemljica domača, obitelji pa naše sožaljo! — Umrl je v Gradcu dvorni svetnik dr. V. Pogatschnig, višji obrtni nadzornik v pokoju, — Umrl je v Mariboru železniški sedlar Anton Šrimpf, star 76 let, — V Žikarcih je umrl Jurij Kranjc, star 46 let. — V Kozjem je umrl Alojzij Riegl, krojaški mojster. — Umrl je v Gradcu in-fanterist 97. pešpolka Jožef Kuhar. — Umrl je na Dunaju bivši policijski poveljnik major v pokoju Julij Mally. — Za davčne nadupravitelje so imenovani na Štajerskem davkarji Ivan Sterm-šek, Jožef Kuss, Rudolf Potruznik, Friderik Stumberger, Ivan Pernovšel, Aleksander Napreth. — Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti naslednjim osebam: Karel Kovač, rojen 1879. v celjski okolici, rudar, desetnik 26. pp.; Ciril Dornik, roj. 1. 1894. v Šte-verjanu pri Gorici, mizar,, sanitetni vojak 20. lov. bat.; Izidor Spacapan, roj. 1890. v Renčali pri Gorici, zidar, vojak 2.0. lov. bat,; Mitar Sešum, 19 let slar, pravoslaven in Mihael Savič, 19 let star pravoslaven, oba iz Glavice v Bosni, vojaka 4. bos.-herc. pp. Vsi so osumljeni pobega k sovražniku. — 100 kron za opanke je zahteval v Osjeku neki Ivan Viclic. Naznanili so ga oblasti. LfuDijonske nov ce. lj Pczor na odglaševanje strank! C. kr, policijsko ravnateljstvo je opazilo, da stanovanjedajalci in družinski predstojniki izseljene stranke, odpuščene posle, odpo-tovane begunce in tujce itd, radi tega na policiji ne odglašajo, da še nadalje obdrže pravico do krušnih in drugih kart za živila. Policijsko ravnateljstvo opozarja na to nedopustnost in pripominja, da bo take slučaje ne samo po zglaševalnih predpisih, ampak po danem dejstvenem stanu kot goljufijo zasledovalo. Prebivalstvo se pa tudi poživlja, da take goljufive slučaje z kartami za živila naznani c. kr. policijskemu ravnateljstvu. Zaostalo odglaševa-nje sostanovalcev, poslov itd. se mora najkasneje do 23. januarja 1917 izvršiti. Pri tem se še posebno na odglaševanje beguncev oppzarja. lj Gostovanje hrvatskega umetnika Retta v Ljubljani. V Ljubljano je prišel g. Obradovič-Retta, ki se bo produciral v hotelu »Union« samo v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m., vsakokrat ob 8. uri zvečer. Iz laskavih kritik različnih listov se more sklepati, da je g. Retta ženijalen fenomen v telepatiji, hipnozi, ventrilogiji, magiji in transformacijah a la Fregoli in avtor repertoarjev, ki jih je izvajal pred nemškim cesarjem Viljemom II., kakor tudi na vseh največjih odrih cele Evrope, Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc, Prešernova ulica, Sedeži po 5 K, 4 K, 3 K, 2 K, 1 K 50 v. in 1 K, stojišča po 80 vin. Dijaki in dijakinje plačajo le 50 vin, lj Smrtna kosa^Umrl je v deželni bolnišnici vpokojeni polkovnik Viktor pl. Putti. — Gospodu profesorju Adolfu Robidi je umrl sinček Marijan, Naše naj-iskrenejše sožalje! lj Sladkorja v kavarnah ne bo dobiti. Z Dunaja so poroča, da pripravlja prehranjevalni urad odredbo, ki bo ka-varnarjem prepovedala dajati sladkor h kakršnikolim pijačam. Gostje bodo morali sami prinesti v kavarne sladkor s seboj. lj Sreča v nesreči. Predvčerajšnjem je nek gospod izgubil listnico, v kateri je imel tri tisočake, tri stotake in okoli 60 K drugega papirnatega denarja ter vse svoje za potovanje potrebne listine. Istega dne jc pa nek višji dostojanstvenik našel pred kazino, po kateri poti izgubitelj sploh ni' hodil, listnico, v kateri so bile še vse listine in vsi trije tisočaki, le manjši denar, t. j. okoli 360. K je manjkalo. Prvotni najditelj je namreč vzel iz listnice drobiž, drugo je pa vse iz nezaianih vzrokov pustil v miru in vrgel proč. Zadnji pošteni najditelj jc vse oddal pri policiji, najde-nino je pa odstopil nekemu kavamar-skemu uslužbencu. lj Oddaja celih zaklanih prešičev. Vsled malega dovoza zaklanih prešičev se jih do preklica ne bo več oddajalo na klavnici. Stranke naj se vsled tega zaradi prešičev tudi ne hodijo več k mestni apro-vizaciji zglašati, Preir pod Kanad. »Daily Cronicl« poroča po fntervivu ministra Sembata, da Francoska splošno pozdravlja projekt predora pod Kanalom Treba bo ta predor v kratkem zgraditi, ker želi Anglija novo dvotirno železnico ii Caleja in Bordoa preko Lijona, Modcne, severne Italije, Trsta in Rplgrada v Odeso. »Eclair« pravi, da je Asquith prav blagohotno sprejej odbor za zgradbo tega predora. V »La Nature« je priobčil P, de Lan- članek, iz katerega posnemamo: Dve izjavi v najnovejšem času visoko stoječih, oficijelnih angleških osebnosti sta obrnili zopet pozornost na projekt, o katerem se je že mnogo pisalo in govorilo. Koncem maja je javno izjavil Sir Lionel Earl, državni podtajnik, da se bo v kratkem začel graditi predor, ki bo vezal Anglijo in Francijo. Nekoliko pozneje pa je stavil Fell v spodnji zbornici predlog, naj da vlada dovoljenje za ta projekt, da se bode delo takoj po vojni pričelo, ko bo dovolj delavskih moči na razolago. Domnevati se torej sme, da bodo v kratkem izginili vsi pomisleki, ki so dosedaj ovirali zgradbo tega predora, kojega pomen bo tako dalekosežen, kakor zgradba Sueškega in Panamskega prekopa. Sploh se je pa smatral ta projekt več kakor eno stoletje za enega najvažnejših faktorjev gospodarskega razvoja zapadne Evrope, Inženir Mathieu je že 1. 1802 izdelal prvi načrt za predor pod Kanalom; o temu načrtu je rekel tedanji minister Fox: »To je eno največjih del, katero bi mogli skupno izvršiti.« A ta načrt se ni izvršil že iz tega vzroka ne, ker so bila tedanja tehnična sredstva nezadostna za tako velikansko podjetje. Med leti 1834 in 1866 je izdelal častnik francoskega inženirskega kora Tome ie Gamond celo vrsto načrtov, ki so dobivali polagoma vedno bolj praktično obliko. Pred izvršitvijo pa je Gamond umrl, izmučen od dela in ruiniran, Gamondovo delo ni bilo brezplodno. Ti načrti so služili za podlago preiskav v Kanalu, ki so se izvršile od angleške in francoske strani, še v večji meri pa so bili vzrok diplomatičnih pogajanj, ki so se vršila 1869 in 1875 in so imela za posledico, da se je na Francoskem ustanovila francoska družba, na Angleškem pa tri družbe za predraziskavanja. Iz tehniškega in geologičnega stališča je gradba tega predora mogoča, kar dokazujejo različni rovi in galerije, izvrženi na angleškem obrežju, ter francoska dela v Sangatte, kjer so potrebne stavbe že narejene in je bil izkopan celo 1839 m dolg predor pod morjem. 2. avgusta 1875 je bila francoski družbi podeljena koncesija za zgradbo železnice. Na Angleškem pa je pokupila Submarine Railway vse pravice družb: South Western in Channel Tunnel Co., ko je naenkrat otvorilo časopisje pod vodstvom »Times« silovit boj proti predoru pod Kanalom in je uničilo vse upanje, ki se ga je stavilo na to podjetje. Anglija, ki se je bala za svojo nedotaknjenost in je hotela preprečiti vsako možno invazijo, se je izrekla proti projektu, in vsi poznejši poskusi, pregovoriti parlament, so se izjalovili, Od I. 1888 se ni ničesar več slišalo o tem projektu, dokler ni avgusta 1915 90 članov spodnje zbornice vložilo peticije v prilog predoru. Sedanji dogodki pa so Angležem odprli oči, kakega pomena je podmorska zveza med kontinentom in Britanijo, ki itak ni več varna pred napadi. Podmorski čolni in zračna brodovja ne ogrožajo le angleškega obrežja, ampak tvorijo tudi stalno nevarnost za angleške trgovske ladje. Tudi preskrba Anglije z živili bi se lažje pod morjem vršila, Z vojaškega stališča bi pa zamogla Anglija izdatneje in hitreje podpirati Francoze, če bi bila že gotova podmorska železnica, po kateri bi bilo mogoče vsak dan prepeljati en cel vojni zbor s provijantom in *muni-cijo vred. Na drugi strani bi pa angleška trgovina razpolagala z vsem svojim bro-dovjem, mesto da je morala sedaj odstopiti del ladij za prevoz čet; francoska in angleška pristanišča ne bi bila prenapolnjena, in marsiktlro torpediranje bi bilo izostalo! Ako bi obstojal predor, bi sedanja vojna nudila popolnoma drugo sliko. Število potnikov pa se da precej natančno ceniti. V prvem letu po otvoritvi bi otovalo po železnici skozi predor 900.000 potnikov, 1,200.000 sedem let pozneje (ker se je izračunilo, da je dosedaj promet naraščal letno za 50.000 potnikov), in 3 do 4 milijone, če bi promet med Anglijo in Francijo naraščal v isti meri, kakor med Francijo in Belgijo. Albert Sartinaux, znani ravnatelj družbe Compagnie du Nord in neumorni zagovornik predora, je nekoč pisal: »Pogoji modernega življenja, vedno bolj rastoči izmenjavalni promet zahteva stalno izboljševanje prometnih sredstev. Vsaka dežela, ki hoče varovati svoje interese, ne sme le zboljševati svojih notranjih zvez, ampak mora tudi skušati olajšati promet z inozemstvom.« Dejstvo je, da gradnja novih železnic pospešuje gospodarske razmere; ta prospeh se pa ne omejuje le na pokrajine, skozi katere teče železnica, ampak se občuti tudi v sosednjih ozemljih in mestih. Dasiravno je Kanal precej ozek, je vendar vedno tvoril prometno zapreko med Anglijo in kontinentom, predor bi pa imel brezdvomno neprecenljivo vrednost, ker bi pospeševal trgovstvo med Anglijo in zapadno Evropo, Tudi osebni promet bi bil mnogo živahnejši, ker bi bil potovalni Sas mnogo skrajšan, vrhu tega bi pa po- tovali tudi oni, ki se boje potovanja po morju. Gospodarski pomen predora so dokazali predori v Srednji Evropi: Semernik med Avstrijo in Italijo, Mont-Cenis med Francijo in Italijo in Št, Gotard med Italijo in Severno Nemčijo. Predor pod Kanalom bi igral enako veliko vlogo, skoro gotovo pa še večjo, ker njegov vpliv ne bi bil omejen samo na odnošaje dveh dežel, ampak bi se pokazal v vsem evropskem trgovskem prometu. Njegov pomen se da torej bolje primerjati z onim, ki ga ima Sueški prekop. Osebni promet med Anglijo in kontinentom je v zadnjih 30. letih zelo narastel; toda če primerjamo število potnikov s številom prebivalstva, se pokaže, da to razmerje ne presega 1 odstotka, kajti na 160 milijonov evropskih prebivalcev je odpadlo 1912 le okoli 1,700.000 potnikov na Angleško ali z Angleškega. Izračunilo se je tudi, da odpade na vsakega Angleža povprečno na leto 30 potovanj doma, med tem ko nasprotno od 30 prebivalcev le eden potuje na kontinent, Z eno besedo: Anglež ostane zaprt na svojem otoku. Toda temu ni vzrok nenaklonjenost Angležev do potovanja, kajti doma potujejo mnogo več, kakor drugi narodi. Tedaj zadržuje Angleže le prevoz čez Kanal, da ne potujejo na kontinent, in iz istega vzroka tudi kontinentalci ne potujejo na Angleško. Če ne bi bilo kokavskega preliva, ali če bi bil predor pod njim, potem bi osebni promet gotovo zelo narastel. Kako bi pa bilo glede trgovskega prometa? Iz podatkov Yves Guyota sledi, da se je trgovski promet v letih 1902—1912 med Francosko in Anglijo povečal le za 3.6 odstotka, med tem ko je med Francijo in Nemčijo narastel za 9.8 odstotka, dasi se Anglija in Francija glede svoje produkcije izpopolnjujeta, ena mora od druge kupiti, kar ji manjka. Če bi pa bil izdelan predor, bi se prevažalo v njem polovico blaga, ki se ceni na 5 in pol milijona ton, Sartiaux sicer pravi, da se to ne more vnaprej izračunih, domneva pa, da bi predorska družba dobila za prevoz vrednostnih predmetov za okoli 600 milijonov in najmanj 50 do 60.000 ton brzovoznega blaga, jc pa mnenja, da bi ostal trgovskim ladjam velik del njihovega tovornega blaga; skozi predor bi se pa prevažalo le blago prve in druge vrste. Vojaških pomislekov proti gradnji predora ni več, nasprotno, očitno se je pokazala strategična vrednost železnic. Tehnične težkoče, ki so generacijam branile započeti to gigantsko delo, je premagala elektrika in napredek inženirske vede. De-finitivni načrt proge je izdelan. Določena sta dva tira v dveh sporednih galerijah s premerom 5 in pol do 6 metrov, oddaljena do 5 metrov drug od drugega. Ti dve galeriji bi bili zvezani z*mnogimi povprečnimi galerijami. Tri metre široka stranska galerija bo služila za odvoz. Železnica bi se odcepila pri Beuvre-quentu od proge Bculogne—Calais, s po-stajališči^v Marquise in Wissant, južno od zareze Escallcs bi pa stopila pod morje. Na Angleškem bi pa predor zavil pri Shakespeare Cliff v velikem loku prikloplja-joč na železniško progo proti Doveru. Pri Wadenthun bi se zgradil 2 km dolg predor zaradi direktne zveze v Belgijo in Nemčijo. Dolžina predora pod vodo bi znašala 48 kilometrov. Iz finančnega stališča ni za udejstvo-vanje tega projekta nikakih težkoč. Stroški so bili prvotno proračunani na 125 milijonov, potem na 250 in končno na 400 milijonov Ta vsota bi se z lahkoto nabrala na Angleškem, Francoskem in v Belgiji. V gospodarskem oziru bi se vožnja iz Pariza v London skrčila za 2 uri in bi trajala le 40 minut; možno bi bilo vpeljati več brzovlakovnih zvez med Anglijo in kontingentom in tako zelo dvigniti trgovino. V političnem oziru bi pa ta nova pot močno okrepila zvezo med Anglijo ter njenimi za-vezniki in prijatelji. Tako torej pisec v »La Nature«, Ali se bo pa izvršil ta gigantski projekt res v doglednem času, pa nam ne jamči. ,. Pre ,iCn'a vrolu se je mogoče obraniti s po-živl)en|em krvnega toka. Živahno pretakajoča se kri )c najvarnejša obramba proti učinkom mraza, to dosežemo z notranjim izpiranjem vratu s Fel-lerjcvim oživljajočim antiseptiškim rastlinskim esencnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Ako so pa ze nastopile bolečine v vratu, se rabi tudi zunanje za bol lajšajoče masaže in ovitke Predvojne cene 12 steklenic pošlje povsod franko za t JSJ d? .n?r , E'nV" Fcllcr' St"bi«. št 134 (Hrvatsko). Priporočajo ga mnogi zdrav-niki. Mnogo nad 100.000 zahvalnic. Tudi za Fel. lerjeve odvajalne »Elsa-kroglice«. Orehov les Kostanjev les r„p; 2407 Ecuplm vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marffe Terezije cesta 13. v hlodih, polenih hlodih če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana. za vsakovrstne salate, si vsakateri sam lahko pripravi, Cc kupi zavitek mojega Profesor Hdolf Robida s soprogo Malči naznanja, da je Bog sklenil smrt edinca — ljubljenčka s g • e zavitek za 1 liter olja garantirano izbranega ..... R t*— zavitek za 1 liter olja najfinejše vrste........K 1*313 zavitek za 2 litra olja najfinejše vrste........K 2°40 Eoil 52 pri KI. Stanko V Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2'—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja.) Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na nove m stare gfgJgS&i vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. - Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Pogreb bo 26. t. m. (v petek) ob 2. uri popoldan iz Ternovskih ulic 15. Ker se mnogo psov brez vsakega nadzorstva klati po ulicah, se medseboj grize in popada in da se, kolikor je mogoče, prepreči izbruh stekline, se posestniki psov pozivajo, naj imajo pse pod strogim nadzorstvom. Nikakor ne smejo nenadzorovani okrog pohajati. Zdravstveno stanje svojih psov je strogo nadzorovati in vsak slučaj sumljivega obolenja nemudoma naznaniti mestnemu magistratu. Prepovedano je pse jemati v javne lokale, kakor v gostilno, kavarno itd., na kar se posestniki psov posebno opozarjajo. Prestopki se bodo v zmislu zakona o živinskih kužnih boleznih strogo kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. januarja 1917. 196 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Glasovirje, planine harmonije in orhestrijone Službe 'šče St Kmetetz Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, Se vojaščine prost, v kaki trgovini s špecerijo ali z železn^no. Najljubše bi mu bilo nje v mestu, gre pa tudi na deželo. Vprašanja naj se stavijo na npravo lista pod »Trgovski pomočnik št. 171. Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem ISče se 188 YHfin Sli 2 enim a" dvema Paroma konj za Ij/niK izvažanje lesa (hlodov) iz gozda na Uulllli žago; konjska krma preskrbljena, za-VMilili siU2e|{ na par konj vsak dan K 50'— garantiran. Gozd leži pri Vuzenici na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Katzianergasse 10. Naznanjamo s tem vsem sorodnikom žalostno vest, da je naša ljuba, draga mati, oziroma sestra, stara mati itd., gospa vso zaiogo manufakture, železnine, steklenine, galanterije in čevljev. Nakup ugoden. Zapisnik na razpolago. posestnica v Solkanu pri Gorici dne 23. t. m. ob pol 5. uri popoludne. previdena s sv.zakramenti, po dolgi in mučni bolezni, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti Breg št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 24. januarja 1917. 198 Globoko ža!n'ocl ostaH. 21 let stara, Seli nastopiti sluSbo Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, ln ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagortena. Clove?ke noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštbveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 IBunSEi §1118 v mešani trgovini. Plača za eno leto stroške sama. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 190. Išče se za takoj ali pozneje v sredini mesta ali blizu južnega kolodvora Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pre-tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, ozir. sestra, gos. , t. specialist za ortopedična ln anatomična obuvala LjuMfana, Selenburgova ul. 4, obstoječe iz 1 ali 2 sob in kuhinje. Cenj. ponudbe sprejema upr. „Slov." pod šifro »Stanov. 25.' davka?jeva vdova po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere 24. januarja ob pol 11. ponoči, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 26. januarja ob 4. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 25. januarja 1917. 199 Glofioko žalnloc! ostal?. 50 let stara, vajena vsega gospodinjstva, izurjena tudi v šivanju in je že služila v župnišču, išče mesta pri kai