Stey. 137
Maribor, dne 428. novembra 1913.
Letnik V.
Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta	.	.	„	6*—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	1*—
Zunaj Avstrije : =
Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Zli duhovi.
V	sredo zvečer so imeli graški nemški tehniki na čast novemu rektorju dr. Peithnerju komers, ki je z bengalično lučjo osvetlil zle' duhove, ki' vodijo akademično mladino in celo državo v propast.
Slavnostni govor je imel tehnik Probst. Kar je ta mož vse vkup spravil, je naravnost nezaslišno in če človek bere njegov govor, se mora prijeti za glair ' vo. Nehote pride uverjenje: če so taki cinični proti-avstrijski in protiverski izlivi mogoči pred korono graških profesorjev, graškega župana in še mnogih drugih odličnjakov, potem na obstoj monarhije res ni računati.
V	.uvod govora je postavil Probst trditev, da ne bo dolgo več in velika stavba monarhije bo propadla, kajti oni narod, ki se ga je „;od nekdaj izže-malo in končno še predrzno žalilo, stiska z d a, j skrivoma pest in misli pa maščevanje. Predolgo je {ta„narod — nemški ,narod — vse prenašal in mirno vse pretrpel.“
Nato poziva na boj proti najhujšemu notranjemu sovražniKU nemškega naroda, proti rimski cerkvi. Kdor se priznava k tej cerkvi, tani naš brat in če se tudi stokrat za takega dela, zatrjuje paioti-čno. Ko vporabi še znano, Galileju podtaknjeno neresnično trditev: in vendar se premika, da svojemu brezmejnemu sovraštvu do katoliške perkve iaxo-le duška: „Dreihundert Jahre (odkar naj bi bil rekel Galilej zgorajšnje besede) — und Rom führt seither den Kampf gegen alle freie Wissenschaft bis zur Vernichtung. Nicht frei und offen tritt es auf; es wirkt durch Niedertracht und Entstellung.“ Nato proslavlja Luthra, s,e baha, da škilijo avstrijski Nemci čez mejo in zatrjuje, da se od svojih bratov onstran meje ne dajo ločiti.
V	enakem tonu. govori potem o realni izobrazbi tehnikov in razklada prav otročje, kako 1 so tehniki poklicani voditelji ljudskih mas (hvala lepa, za vse prismuknjence ljudske mase imi res niso), kako morajo tehniki odvzeti socialdemokratom vodstvo delavstva itd.
Odgovarjal, oziroma zahvaljeval se je Probstu rektor. Njegov govor pomenja vrhunec. Človek bi pričakoval,, da bo skušal rektor avstrijske visoke šole nekoliko .omiliti predgovornikove protidržavne in protiverske tirade. Niti najmanje! Rektor se je popolnoma prilagodil nivoju svojega slušatelja in jih je klatil, da se mora človek zgražati. To je seveda veliko bolj .obsodbe vredno.. Mlademu človeku v nje-
govi radikalni nepremišljenosti večkrat vteče kakšna, ki končno ni tako hudo mišljena, da pa prvi vzgojitelj naše akademične mladine nič ne zaostaja za kakim mladim Zaletelom, ,to je žalostno in priča, da se zle duhove sistematično širi ter se hoče z njimi namenoma, zastrupiti visokošolsko mladež.
Kakor je pri mnogih takih možeh v navadi, je tudi rektor Peithner agirai in manipuliral v. prvi vrsti z besedo: ! „frei.“ „Freie Wissenschaft“, „freie Männer“ itd., to so take fraze, s katerimi se da slepomišiti. Najprvo se je zahvaljeval govorniku in pravil, da je to najlepši dan njegovega akademičnega delovanja. Potem se je spravil na 1 „freie Wissenschaft“ in je z izrazito protieerkvieno tendenco ter s povđarkom, da se oni (profesorji) za. etiko ne brigajo, naglašal, da je njihov namen vzgojiti „freie Männer.“ V natančnejše raztolmačenje pojma „frei“ se iz prozornih namenov ni spuščal. Povedal ni, Jali hočejo oni svobodo od resnice, ali svobodo od vere, ki tvori vendar fundament države. Končal je z zatrdilom, da hoče ohraniti tehniko „Jdeutsch und frei.“ Kot zasmeh in roganje se mora 'to slišati. Avstrijski učitelj, katerega vzdržujejo avstrijski davkoplačevalci ravno tako kot njegov zavod, ne najde ene besede, da bi povdaril svoje avstrijsko mišljenje, ampak govori samo o „deutsch.“1 Kot v pokrepilo, kako je to mišljeno, so udeleženci po njegovem govoru najprvo zapeli ,„!Bism.arcklied“ti najbrže iz hvaležnosti za leto 1866, in ,„Wacht am Rhein.“ Na avstrijsko himno si zastonj čakal, na to ta cvet! nemškega „patriotizma“. obstoječ iz c. kr. profesorjev, župana, c. kr. uradnikov itd., ni mislil.
Avstrijski zli duhovi se krohočejo j. . .
Ustanovitev državne obrtne sole	Spodnje Štajersko»
! i	Iz obrtnih * krogov.
Nemlško časopisje prinaša pod .naslovom ^Ein neuer Anschlag gegen das Deutschtum intlniterstei-ermark“ od. jeze peneče se članke, Id nam dajo povod, povedati vsej, javnosti to-le: Na ustanovnem občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug se je med drugim povdarjalo,,' da se bo treba posvetiti tudji vprašanju obrtnih šol. 'To je povzročilo v nemškem taboru pravcati ogenj. , Einspihner, Havliček et consortes so smatrali doslej vse južnoštajersko obrtništvo za njihovo. Ko so se pa v zadnjem času neka-
teri vzdramili in pokazali javnosti, da niso naši o-brtniki( voljni tavati v temi brez cilja in delati samo štafažo, je imelo to sijajen vspeh. V slehernem kraju so se oglasili merodajni možje, ki so to novo akcijo podpirajoč pozdravili, ker mora pač vsak slepec videti, kakšna krivica se godi veliki masi spodnještajerskega obrtništva.
Ce pogledamo-našo deželo statistično, mora hiti najmanjša naša zahteva: državna obrtna šola, iz koje bi naj izvirale potem razne druge naprave. Zg. Stajer, obsegajoč sedem političnih okrajev, tvori svojo trgovsko in obrtno zbornico in toliko važnih obrtnih naprav, da bi bilo preveč, se spuščati v kake podrobnosti.
Sijednji Stajer obsega 11 političnih okrajev — inkluzivno ‘Maribor in Ptuj — in ima trgovsko in o-brtno zbornico, ima obrt pospešujoči zavod, trgovsko akademijo, državno obrtno šolo, žensko obrtno šolo itd. O vsem si radi razburjenosti naših obrtnih krogov niti govorili ne upamo..
Spodnji' Stajer, ena 'tretjina dežele, tvori osem političnih okrajev, a nima niti ene obrtništva se tikajoče važnejše naprave.
Ce prosimo za kos kruha, se ga nam podari bori mačehovski košček, ali pa še ne. Tlega mora pa biti konec ! Izbojevati si moramo naše pravice. (To ni „neuer Anschlag“ in ni „unerhörte, maßlose Forderung slovebischer Politiker“, temveč pomeni naša zahteva samo to, kar nam gre po naši moči1 in našem številu. Zahteva po državni obrtni šoli v torišču 10.700 samostojnih obrtnikov in čez 7000 uslužbencev je nekaj čisto naravnega in Če bi se nemški Naitionalverband na glavo postavil, nam gre naša pravica.
Državni poslanec umetno skovanejga južnoštajerskega volilnega okraja se ne bo mogel zoperstaviti pravični zahtevi, za katero se; bodo gotovo prav energično potegnili vsi naši poslanci.
Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug pa si bo štela v dolžnost, poučiti vlado o pravičnih zahtevah stanovsko-izobraževalnega zavoda. : Sistematično se moramo lotiti tudi1 vprašlanja obrtno-nadaljevalnih šol v vseh večjih okrajih, da dobimo vzorni obrtni naraščaj.
Da hujskarije, obrekovanja in sumničenjja nem-škonacionalnih listov ne izdajo ničesar in da nimajo trajnega pomena, kaže .gonja zoper prvi južnočftaj. obrtni shod in zoper se sedaj krasno razvijajočo — zvezo. Kaj so vse pisarili za I. južnoštajersko obrtno razstavo v Mariboru. Ko smo pa uvideli, da se
PODLISTEK.
Blindi mjesec.
Avgust S e n o a.
(Humoreska, Prevel Starogorski.)
„Fertig!“, vsklikne vlakovodja na zagrebškem kolodvoru.
Para zažvižga, vlak se jame premikati, premika se, premika se hitreje in hitreje, pa žic! zdirja proti Štajerski.
„Za vraga“, vsklikne zdajci eden izmed trojice mladeničev, ki sf) stali na kolodvoru, in vrže srdit svojo gorečo kubo ob tla. Bil je človek rjavkast, vitak, čil, no:, prava živa. hrvaška kri.
i„jA kaj te jezi, Gjuka?“ ga vpraša tovariš, — razmršenih las in nališpanega lica s kozjo brado, — skakaje na tankih nogah, kakor komedipnit.G.a punčka na železni žici.
„Joško!“ reče tretji mladec drugemu, naslan-jaje se ob steber in mirno pušec, JJoško tebi se vedno vspenja glavica po višji politiki, a vendar si slep, kakor oni zakajeni seržen na tvoji pipi. Mar nisi videl ono lepo plavolasko v tretjem vagami, za katero so se obračale Gjukine oči? In kako se mu je zlodejka sladko nasmihala, dokler jc m pasja para odnesla v štajersko deželo.'
„Mila ode a jagode“, je deklamiral Joško, zrdč na svojega morskega seržena.
„Za vraga!“ se namrši Gjuka, oziraje so za belkastim železniškim dimom:, ki se je izgubljal vse bolj proti Štajerski.
Pri „zlatem žrebetu“ je Gjuka s svojima tovarišema v zlatem bokalu brzo potopil sladki spomin na zlatolaso vilo,
■ *
Tudi Gjuki je! prišel hitio čas, da ga pasja para odnese iz Zagreba.
Kam?
Na Dunaj, da se uči za doktorja
Sestra mu je dala na tot smdek kolač m srčen poljub, mati pečenega purana in — iskren blagoslov, a oče lepe nauke in 'vaj je najvažnejše, debel ovitek onih rdečkastih podobic, katerih gospod fin ancminj sfer Plener, a bogme tad; mali gospodje doktorji — posebno pa če so Hrvah — silno mnogo potrebujejo.
Mladi doktorji so velika gospoda, a Plenerjeve podobice spadajo, ako tudi ne po zoologiji, a na vsak način po naravi v skupino krilatih ptic. Logična posledica teh dveh primerov je pogosto — mrak v doktorjevi denarnici. -
Iz tega zopet sledi, da se mora mlada gospoda vsled različnih potreb z onimi vrst. trni ljudmi, iti jih drugi smrtniki imenujejo upnike, mladi aoktorji pa manikejce, spuščati v diplomaticno obče.vanje.
Tudi Gjuka je imel seveda maiiikejcev v obče, a posebej enega, ki ni bil samo krivoverec, nego — pravi pogan.
Ta pogan je bil, pleno titulo, gcsjod Vendelin Vencliček, („tailleur des habits pour mevi.eurs", ali po slovensko povedano — krojač.
Gospod Vencliček je bil čiovek napetega, kratkega nosa, debelih, naježenih obrvi, vedno se smehljajočega lica, brez brk, ali bradat a la Gonila, — telesni krojač medicinske faku iete, e nmnikejec par excellence.
Gospod Vencličjek, ta pritlikovec, vihrao, človek brez brk, je navijal mlado doktorijo po Alser-vorstadtu, kot krvoločen pajek uboge mušice.
Posebno nesrečna muha je bil naš Gjuka, katerega ime se ie istotako blestelo v črni knjigi Ven-delinovi.
Gospod Vencliček je bil sicer istotako — dober
Slovan, kakor Gjuka, ali krojaški računi se žalibog ne kompenzirajo s slovansko vzajemnostjo.
Drugi manikejci so obiskovali Gjuka vsaj v času, ko se navadno delajo vizite, ali komaj je posi-1 j alo solnce Gjuki skozi okno, evo ti že Venclička pri Gjukovih vratih, kjer je z žgolečim glasom povpraševal dremajočega doktorja, ali je že prišlo ' iz Zagreba debelo pismo.
In to se je godilo bogme vsak božji dan.
Nekoč se pa naš Gjuka razsrdi in sklene, da se bo ogibal krojačevih sitnosti.
Vsako ju.tro je vstal zgodaj, pa hajd v Prater. Do tja ne seže Vencličkova mreža, si je mislil naš Gjuka. ’
Nekega dne — bilo je popoldne — 'je pohajal naš nadebudni Gjuka po Praterju, kar zagleda pred seboj — ono lepo plavolasko, v katero se je zaljubil na zagrebškem kolodvoru.
„Ah“, vsklikne radostno Gjuka, ne zmenec se za starko kraj plavolaske.
Plavolaska se milo nasmehne, ali starka jo odvleče v omnibus, zakaj jelo je dežiti.
Tudi Gjuka je hotel v omnibus, ali baš, ko se je zaletel za vozom, pogleda skozi omnibusovo okno križast nos — Vendelin Vencliček — a naš Gjuka v beg!
Lepo se je sprehajati po Praterju, ako je lepo vreme, ali slabo, če je deževno*
Doma preži Vencliček. Niti kavarnar noče čakati, dež pada celi dan, kam se obrniti?
Kam, nego k Milanu. Ta stanuje blizu,
Milan je bil čuden človek,. JZ nikomur ni govoril v hiši, hodil je svoja potai,. n,e gledaje ne na desno ne na levo, no, Milan j(e pravi pravcati sin junaške krajine.
Gjuka potoži Milanu svoje težave, proseč ga, naj mu da zavetišče pred arciman\kejcem — Ven-delinom.
skrivajo v ozadju Südmarkini nameni, smo jih zapustili in cela bombastična ideja je splavala po vodi. Dalo bi se še mnogo povedati in dokazali, da je to nemškonacionalno delo v obrtn'ih krogih na trhli podlagi, med tem, ko naše vrste rastejo in naša organizacija krasno napreduje, 'Naše delo je naravno in .paše število je imponujoče in nepremagljivo.
ITeliki strahovi.
Od poznavalca razmer.
Tekom jeseni je vodstvo prazničnega oratorija v Veržeju poslalo parkrait nekaterim prekmurskim o-ratorijancem vabila, v katerih se jim je naznanjalo, da se naslednjo nedeljo vrši v samostanu predstava ali predavanje in se jih je vabilo, če mogoče, naj se udeležijo dotične prireditve. Bržčas je prišlo eno (tako vabilo v roke kakemu prenapetemu majaronu, ki je iz tega nedolžnega lističa pogruntal čudne reči. Svoji razburjenosti, ali bolje rečeno zlobnosti je dal duška v mažaronskem glasilu, v lendaskih novilpah („Alsolendvai Hirado“), ki na uvodnem mestu prinašajo v glavnem to-le:
Veržejska srednja šola je zadnje dni zopet preplavila celo Prekmurje z letaki, ki so pisani v slovenskem jeziku in s katerimi se vabi slovenske sta' riše, naj pošljejo svoje otroke v veržejsko gimnazijo, kjer bodo sprejeti brez šolnine in bodo dobili pravo slovansko vzgojo. Iz teh letakov torej, v katerih se obeta ogrsko-slovenskim otrokom prava* slovanska vzgoja, je dovolj jasno, da je veržejska srednja (šola v resnici zato postavljena, da bi preprečila' poma-žarjevanje na Ogrskem bivajočih Slovencev. Ravno zato — tako pravi dalje članek — se morajo Mažari v resnici bati za slovenske otroke, kakor tudi za od-raščene, katere vabijo salezijanski redovniki s sladkimi besedami na razne gospodarske in obrtne tečaje, na katerih tečajih se pa pravzaprav budi le vseslovanski duh. Prijaznost teh veržejskih patrov torej, katero kažejo proti ogrskim Slovencem, ne pomeni za Maž are nič dobrega, Vseslovanska šcuvan-ja se že opažajo v Prekmurju, ljudstvo pa hodi v Verže,, kamor ga vabijo salezijanski patri pod krinko vere, kot na božjo pot itd. Konča pa omenjeni članek s temi besedami:	Pazimo! Opustiti smo morali
že nado, da v doglednem času pomažarimo slovensko zemljo, zdaj samo dobro pazimo), da je ne izgubimo.
Take strahove je zmožno vzbuditi na Oigrskem eno nedolžno, v slovenskem jeziku napisano vabilce, Čudo, da se ni takoj proglasilo obsedno sjtanje.
V Veržej v samostan pridejo večkrat duhovniki in tudi nekateri posvetni gospodje iz Prekmurja. Ti gospodje se delajo tam prijazne in veljike rodoljube. Med njimi se nahajajo tudi taki, 'M dopisujejo v zgoraj omenjeni mažarski list. I ( A izmed vseh teh gospodov se dozdaj še ni našel nobeden, ki bi imel toliko čujta pravičnosti, da bi vsaj enkrat zavrnil te laži in obrekovanja, ki se trosijo o veržejskem samostanu in častitih gospodih salezijancih že več kakor poldrugo leto po mažarskih glasilih. Se več! Ce se pazljivo zasleduje te laži in obrekovanja, se vi gotovem oziru da sklepati, da največ teh laži izhaja ravno od osebe, kateri so razmere v samostanu prav dobro znane. Le na ta način si je mogoče raztolmačiti podla zavijanja in obrekovanja, s katerimi se blagodejne naprave samostana postavljajo pred Mažari v slabo luč.
„E, pa ostani tu. pa na univerzo. Bog!“ na nos in odide.
Gjuka si zapali cigaro,- leže na divan in jame motriti sobo. Na levi strani so bila vrata, od koder se je čul tu in tam šum ženske obleke in nič več.
Gjuka vzame z mize zvezek izvirnih hrvaških novel in jame čitati.
„Bedarija!“ vsklikne in vrže knjigo v stran. Cigara mu slabo gori.
Na stropu sobe je bila naslikana neka pisana zvezda.
V	njo je Gjuka uprl oči in štel žarke.
Pri tretjem žarku se spomni plavolaske, Ven-delina in omnibusa, in zopet vsklikne:
„Bedarija! “
Šteje dalje.
„iVidiš“, jel je modrovati sam s seboj. „Ako bi ne bil tako len, kakor si, bi lahko obiskal svojo rojakinjo Milico, Še nikdar je nisi videl. Mlada je in stanuje pri teti na Dunaju. Oče ti vedno piše, naj jo obiščeč. Ali kje za zlodeja stanuje? (Oče mi je dal naslov, a jaz sem ga izgubil. Bedarija.!“
V	drugi sobi, za omaro, je začela biti ura in takoj nato je zasvirala. pesem:
„Bliedi mjesec, tebi tužim —“
Gjuka nastavi ušesa in posluša uro. In pesem preneha.
Gjuka, broječ zopet žarke na zvezdi, — jame žvižgati :
„Bliedi mjesec —“
V	tem zaori iz druge ' zaklenjene ' sobei' tanko žensko grla in to v hrvaškem jeziku:
„Bliedi mjesec —“
„Bliedi mjesec? — Koga zlodeja? — Hrvatica?“ skoči Gjuka.
Iz druge sobe se je slišalo, kako je navila roka zopet sviralnico. Ura zopet zaigra.
Mi bi sicer ne omenili teh dogodkov, ker nam ni nič mar, kaj piše in laže mažarsko časopisje, pa omeniti jih moramo zato, ker te laži in okrekovanja imajo za prekmursko slovensko ljudstvo žalostne posledice, Tamošnje oblasti namreč slepo verujejo takim lažnjivim vestem in potem še bolj kruto ravnajo z ogrskimi Slovenci in jih še bolj zatirajo. Budi vlada se je dala nakrmiti s takimi lažmi, da je potem dovolila ustanovitev srednje šole v Soboti, v Beltincih pa ustanovitev okrajnega, glavarstva.
Obe ti pridobitvi mažaronov sta nalašč zato dovoljeni, da bi se — tako piše omenjeni list — lažje nadzorovalo vseslovanske ščuvatelje. Kdo pa so ti nesrečni ljudje, ki jih smatrajo Mažari zai vseslovanske ščuvatelje? To so vsi tisti, ki se izkažejo kot prijatelji slovenskega ljudstva, naj mu potem že hočejo pomagati na gospodarskem, kulturnem, ali pa verskem polju. Zadostuje že samo, če se približujejo ljudstvu v njegovem materinem ježiku. Ker se pa v veržejskem samostanu občuje s prekmurskim ljudstvom slovenski, zato to strašno jezi Maža re in ti si na vse mogoče načine prizadevajo, kako bi mogli še preprečiti, da bi ogrski Slovenci ne zahajali v Veržej. Lažejo torej in obrekujejo, samo da bi dosegli svoj namen.
Tako so dobili v Prekmurju bivajoči Mažari in mažaroni z veržejskim samostanom priliko, da si — in to na najbolj nepošten način: z obrekovanjem in lažmi — izvojujejo od vlade stvari, katerih bi si si-ser ne mogli izvojevati. Upajmo pa, da na eni strani Mažarom tudi te nove pridobitve, kältere so si iz-vojevali na tak nepošten način, !ne bodo poganjale pšenice v klasje, na drugi strani pa upajmo, da bo veržejski samostan v! verskem, gospodarsaem in kulturnem oziru res mnogo koristil ubogim ogrskim Slovencem. Saj se že kaže, 1 da je praznični oratorij, kamor prekmurski dečki tako radi zahajajo, zares prava dobrota za nje.
Spomenica
o c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim učnim jezikom.
Kakor smo zadnjič kratko poročali, je bila te dni predložena državnemu zboru obširna spomenica o c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim učnim jdzikom v Celju. Spomenica nosi čez 1000 podpisov. !Iz obširne Spomenice, ki je jako vestno in temeljito sestavljena, katero pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti posnemamo:
Najprvo govori Spomenica o ustanovitvi samostojnih gimnazijskih razredov; v Celju. Leta 1895 se je ustanovila za slovenske učence ^C. kr. nižja gimnazija“, ; na kateri so se poučevali 4 predmeti v slovenščini. Radi nemškega krika je bil pa ta zavod že leta 1897 priklopljen celjski višji gimnaziji z dostavkom, da so dovoljeni samo štiri nižji razredi. In ta mizerija traja od takrat dalje.
Drugi odstavek govori o obisku in vspehih. Kakor povedo številke, je obisk na teh Štirih razredih večji, kakor ga imajo nekatepe popolne nemške gimnazije, n. pr. v Ljubljani in Kočevju. Šola je tedi ni slovenski učni zavod z vlišjo naobrazbo za okoliš, v katerem prebiva 225.000 Slovencev.
Tretje poglavje razpravlja o nedostatkih v šolskem poslopju. ' ter o didaktičnih' in polličnih ovirah.
Gjuka. zopet žvižga, hrvaški glajs zopet peva, in tako dva-, petkrat.
Gjuka hoče pogledati; skozi ključavnico. Ali na drugi strani stoji omara.
Konečno se opogumi in vpraša:
„Oprostite, lepa rojakinja., koliko je ura?“
„Pet, gospod rojak!“ se odzove od druge strani mil glasek.
Gjuka je hotel nadaljevati svoj razgovor, ali tam je nekdo stopil v sobo, stara žena po glasu, ki pozove mlajšo, da pripravi stvari za pot.
Gjuka plane na ulico, ali bi morda ne zagledal svoje rojakinje na oknu.
Ostro je gledal v okno, žaluzije se počasi od-pro, bela ročica se prikaže, a sedaj — se pojavi na oglu ulice — Vendelin Vencliček.
In bedni Gjuka zopet pobegne.
Drugi dan prihiti na vse zgodaj k prijatelju Milanu.
„Milan ! Za Boga, povej mi, kdo je tvoja gospodinja in ali ima hčer — reci, govori!“
„Ravno pred dvema urama se je odpeljala na deželo“, odvrne Milan.
„Ob, to je zopet bedarija! Ne veš, kako se li imenujejo? Tista mlada Hrvatica?“
„Glej, tega nisem vedel. Ne vem, kako se imenujejo.“
„Ali ti res stanuješ tukaj že dva meseca?“
„E, staro sem videl, ali mlade ne.“
„Oh, bedarija nad bedarijo!“1 vsklikne Gjuka, in se udari ob čelo.
„Pa zakaj?“ odvrne hladnokrvno Milan,
Krojaška nesreča ni več mučila Gjuka. Nekoliko Plenerjevih podobic jo umiri.
Nekega dne v jutro potrka zopet nekdo na Gju-kina vrata.	/
Šolsko poslopje je staro), sobe tesne, in nezra-čne, ne odgovarjajo niti najprim|itivnejšim, sanitarnim zahtevam in so učenci v slučaju kake nesreče v smrtni nevarnosti. Že eden sanitetnih referentov se je izrazil, da je vse vkup „(škandalozno.“ Zato pa je tudi vlada, kateri so izvestja stavbenih in, sanitetnih komisij dobro znana, že leta 1902 postavila 5000 K kot prvi obrok za novo stavbo, namenjeno c. km samostojnim nemško-islovenskim gimnazijskim razredom v Celju. No, v letošnjem državnem proračunu se nahaja pač’ 150.0GÖI K (10. obrok) za novo stavbo državne gimnazije v Celju, za novo stavbo pa, ki bi služila samostojnim nemško-slovenskim razredom, ni več v budgetu nobene svote,, čeravno je bil poprej od vlade stavljen junktim za istočasno zidanje obeh gimnazijskih poslopij.
Didaktične ovire zavoda obstojajo:! v njegovi nepopolnosti, v dveh učnih jezikih, V provizorično-sti mnogih učiteljev in v pomanjkanju samo stain eg a vodstva. Vsaka teh točk je osvetljena s prav krepkimi argumenti.
Politične ovire obravnava Spomenica pod naslovom: Nasprotniki slovenske gimnazije v Celju. — Naj govori Spomenica sama:
Proti obstanku slovenske srednjo šole v Celju so:
1.	Ohi nemški politiki, ki v svoji sebičnosti, .nestrpnosti in mržnji načeloma, odrekajo Slovencem vsako yifejo šolo, ki bi vsaj deloma ne ponemčevala slovenskih : učencev. Tem politikom11 naj bo odločno povedano, da sei mi Slovenci nikakor ne damo dalje ponemčevati ! Za zmago v tem odporu se nikakor ne bojimo, ker smo prepričani, da je v interesu avstrijske države, če se slovenski narod kulturno razvija, in če stanuje ob Dravi, Savi in Adriji prebivalstvo, zadovoljno s svojimi kulturnimi in političnimi Razmerami.
2.	Nasprotniki celjske slovenske gimnazije so
tudi vsi oni, ki vpijejo:	Celjje je nemjško mesto, slo-
venska gimnazija bi škodovala! nemškemu; značaju Celja.,Da je pa ta njihov klic neopravičen in neod-kritosrčen, se razvidi iz tega, da se ti Nemci prav nič ne spocftikajo, da je Celje sedež raznih c. kr. u-radov, ki vendar niso v prvi vrsti namenjeni nemškemu mestu, temveč v neprimerno večji meri Slovencem kmečkih občin. Edina izjema bi pa naj bilo Slovencem namenjena gimnazija. Da se ne more govoriti o nemškem, značaju Celja, dokazuje tudi njegovo veliko število slovenskih prebivalcev. 'Leta 1890 je bilo v Celju 1577 Slovencev proti 4452 Nemcem, po ljudskem štetju leta 1910 pa 2027 Sloviencev proti 4625 Nemcem. Število Nemcev v Celju se je torej v dvajsetih letih pomnožilo samo za 173, Število Slovencev pa za 450 prebivalcev. Število Slovencev pa znaša že sedaj čez 30% celega prebivalstva, čeravno so se mnogi in mnogi Slovenci, 'ki so v ekonomlski odvisnosti od občine ali nemških privatnikov, prišteli Nemcem.
3.	Vsi oni, ki se bojijo za obstoj nemške gimnazije, če bi jo zapustili slovenfeki dijaki. Tia strah ni neupravičen. Še le z ustanovitvijo nemškega dijaškega doma se je iz vseh, dežel naše monarhije, da, celo iz Svice, Nemčije, Angleške, 'Grške, Ru-munske, Amerike_ itd., nabralo tdliiko nemških dijakov, da bi nemška gimnazija morebiti mogla izhajati tudi brez slovenskih učencev. Iz Štajerskega jih je med cirka 320 učenci, ki na leto obiskujejo nemjško državno gimnazijo v Celju, samo nekaj čez 200, torej komaj dve tretjini. Med temi je poprečno 87 Slo-
že je mladi doktor mislil, da je zopet kateri — manikejec, kar stopi v sobo — njegov oče.
Objela sta se, poljubila, in nato nenadoma re-čp oče :
„(Gjuka, odvedi me k! Milieu Sedaj sem jaz — njen varuh.“
„(Dragi oče“, zajeclja mladi doktor.
■„(Ti nisi bil pri njej ? Nesrečnež ! To sem si pa že mislil. Hajd! Sedaj moraš! Dina je naivasi v,— Dornbachu.“
Oba sta se odpeljala)'' s fijakerjemi1 v, bližnji Dörnbach.
V poletnem stanovanju ju je sprejela prijazno stara teta.
Milice ni bilo v sobi, ker se je odšla sprehajat
v‘vrt.
Gjuka ni vedel, kaj naj stori, kako naj odgovarja na vsa tetkina vprašanja.
A še bolj ga osupne ura sviralnica, ki je jela svirati :
„iBliedi mjesec —“
Betka je poslala po Milko.
Za trenutek zaori v predsobi zvonki glas in v sobo prihiti Milica — > ona lepa plavolaska iz zagrebškega kolodvora), ona Milalnova sosedinja in smejoča se, vsklikne:
„O, dragi stric! O, gospod Gjuko! O poznam vas od davna, po. fotografiji, po zagrebškem kolodvoru in po „bliodom mjesecu!“
„Da! Po „bliedem mjesecu“, spregovori zbegan Gjuko.
*
* *
Ko sta pozneje Gjuka in Milica, mož in žena, na večer gledala sijaj meseca, je pogostokrat rekla mlada gospa:
„Glej, to je ta „bliedi mjesec.“1
„Ali sedaj mn nimam več ničesar tožiti“, reče Gjuka, poljubivši ženo. — — —
Evo knjig, cigar, jaz grem reče Milan, potisne' ( klobuk
vencev; torej je na celjski nemški gimnaziji kakih 113 Štajerskih Nemcev, to je:; komaj dobra tretjina vseh učencev. Samo iz Nižje-Avstrije, ki ima sama dovolj .srednjih šoji, je 36 do 39' učencev na tej gimnaziji! Katera celjska :gimnazija( je potem „bodenständig“, nemška ali slovenska? ' In katera se sme imenovati „„Trutzgymnasium“, slovenska, ki služi domačinom, ali pa nemška, ki služi na prvem mestu tujim učencem?
Na vprašanje, katera od celjskih (gimnazij; iima večjo bodočnost, naj odgovarjajo številke o, obisku I. razreda v zadnjih 12 šolskih letih.
Nemški I. razred je imel v teh 12 šolskih letih samo enkrat nad 50 učencev, slovenski pa vsako leto! Maksimum učencev v nemškem razredu je znašal 55 (miinijmuan 31) učencev, jali tudi ta maksimum je bil za dva učenca manjši, kot minimum učencev v slovenskem razredu, ki je znašal1 leta 1907.-03. in 1908.-09 še vedno 57 učencev, a navadno jih je o-krog 70, leta 1912-13 68. Nemški I. razred ni imel v omenjenem razdobju niti enkrat vsporedjncß, slovenski pa desetkrat, ter bi jo moraj imeti tudi šolskega leta 1901.-02., ko je štel 67 učencev, in tudi šolskega leta 1908.-09., ko je imel samo J57 vpisanih učencev, že radi tega, ker slovenska gjmmazij|h nima niti ene šolske sobe, v kateri bi se dalo brez večjih ovir nameščati več kot 48 učencev.
Vrhu tega je -še treba povdariti, da obstoji na nemški gimnaziji pripravnica za !I. gimnazijski razred. Ali tudi z njo gre nizdol. Šolskega leta 1901.-2. je štela 85 učencev, pozneje v štirih šolskih letih Samo po 8 učencev (šolsko leto 190S.-06., 1907.-08., potem 1909.-10, in 1911..-12.), letos pa samo 4 učence!
Da se nemška celjska gimnazija zares vzdržuje na^ umeten, nenaraven načjin in da je ona nekak refugium za tuje, neštajerske dijake, dokazujeta tudi ti dve dejstvi: prvič je imela od šolskega leta 1905.-
06.	do 1911.-12. v štirih nižjih razredih zmirom manj učencev, kot v štirih višjih razredih, kar se popolnoma protivi normalnim razmeram; drugič ni imela v teh šolskjih letih nikdar v nižjih razredih vspore-dnic, v višjih pa vsako šolsko leto.
Niejšltajerskih dijakov je bilo na celjski nemški gimnaziji:
Leta	1904.-06. .		87
11	1905.-06. .		91
ii	1906.-07. .	, . * . . 105
ii	1907.-08. .		113
ii	1908.-09. .	. .... 101
ii	1909.-10. .	..... 93
ii	1910,-11. .		107
li	1911.-12. .		105
4.	'Tudi c. kr. avstrijska ,vladat ni prijateljica slovenske gimnazije v Celju. To se opaža ne samo iz njene brezbrižnosti1 glede šolskega poslopja in učiteljskega zbora, ampak tudi iz njene materinske skrbi za celjsko nemško gimnazijo in za, druge nemške zavode. Na nemški celjski gimnaziji vzdržuje za 4 učence pripravnico, ki ima služiti ponemčevanju slovenskih otrok; na isti gimnaziji se je otvorila vspo-rednica Šolskega leta 1910.H11, za ,4(5, šolskega leta 1911.-12. za 43 učencev, na samostojnih nemško-slo-venskih gimnazijskih razredih pa je ni dovolila: šolskega leta 1895. za 89 učencev v; I. razredu, šolskega leta 1896. za ’57 učencev v II. razredu, šolskega leta 1900.-01. za 57 učencev v I. razredu, šolskega leta 1901.-02. za 67 učencev v I. razredu, Šolskega leta 1901.-02. za 67 učencev v I. razredu, Šolskega leta 1903.-04. za 60 učencev v II. razredu, šolskega leta 1905.-06. za '58 učencev v III.razredu, šolskega leta 1907.-08. za: 55 učencev v II. razredu, šolskega leta 1908.-09. za 57 učencev v I. razredu, čeravno ve, da v nobeni šolski sobi ni več prostora, kot za 48 učencev.
V letošnjem proračunu! je postavila ogromne svate za nakupovanje stavbišč, za zidanje in razširjenje Šolskih poslopij, ki imajo služiti nemškim srednjim, višjim in strokovnim šolami na Štajerskem, kakor je to razvidno' iz sledečih podatkov: za razširjenje državne realne gimnazije v Gradcu kot prvi obrpk 5000 K, za drugo državno realko v Gradcu kot drugi obrok 22.000 K, za; državno gimnazijo v Celju (10. obrok) 150.000 K, 'za državno realko v Fiirstenleldu (2. obrok) 100.000 K, za univerzo v Gradcu 155.362 K, za tehniko v Gradcu 3838 K, za trgovsko akademijo v Gradcu 16.980 K, za moško in žensko preparandijo v Gradcu 25.161 K; vsega skupaj je vlada v letošnjem proračunu postavila za nemško šolstvo na .Štajerskem 478.361 K.
A koliko je dala za c. kr. samostojne nemško-slovenske gimnazijske razrede1 v Celju? Se tistih 5000 K je izginilo, ki jih je vlada postavila ;v proračun leta 1902!
Vlada se zmirom brani rešiti celjsko gimnazijsko vprašanje, v kolikor se tiče slovenske gimnazije, izgovarjajoč se na politične ovire v parlamentu, dasiravno je v zadnjem času brez parlamenta upravnim potom ustvarila mnogo srednjih Šol, na primer popolno nemško gimnazijo v Ljubljani,: (ter nedavno izpopolnila 1 kočevsko giminazii(q(, ki je štela komaj kakih 100 učencev, dočim bi slovenska gimnazija v Celju že sedaj štela okoli 280 učencev. Pa tudi letos nas je zopet zapostavila, uvrstivši v proračun 150 tisoč kron za .zidanje novega poslopja v Celju za gimnazijo z nemškim učnim jezikom (pod .tem pogojem je namreč celjski občinski svet prodal stavbiš-če), čeravno so sedanji prostori celjske nemške gim-
nazije boljši, kot oni c. kr. sampstojinih nemiško-Slo-ven,sitili gimnazijskih razredov in čeravno imajo ti razredi boljši obisk, kot nemška gimnazija v svojih nižjih razredih, Ali nam vlada ni obljubila,,1 da se bode v tej zadevi držala junktima? Ne plačujemo li tudi mi Slovenci državi davka? 'Ne dajemo mi štm jerski Slovenci razmeroma več vojpkov, kot štajerski Nemci? ,Ali za nas Slovence ne velja član XIX. državnega osnovnega zakona iz leta 1867, ki določuje: „Vsa narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo pravo, da čuva in neguje svojo narodnost in svoj jegik.“ „Država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju.“
Naša vlada se toplo zavzema za kulturni napredek Albancev, osnavljajoč in vzdržujoč šole na tujem ozemlju! Nam štajerskim Slovencem pa, ki smo dali že toliko žrtev dinastiji in monarhiji, bi ne dovolila niti enega višjega zavoda) za naš kulturni napredek ?
Končuje Spomenica s štirimi zahtevami, matere smo priobčili že zadnjič.
Car Ferdinand.
Usoda bolgarskega .carja; Ferdinanda napolnjuje v zadnjih dneh svetovno časopisje. Po grozni katastrofi, ki je zadela nesrečno Bolgarijo y drugi balkanski vojski, je zlasti nemško časopisje valilo vso krivdo na dr* Danewa. Ta mož, ki je še malo časa prej veljal za enega najboljših diplomatov, je bil čez noč na^avrženejši človek, ki je živel samo pod sugestivnim) vplivom ruskega poslanika Nechljudova. Minilo pa je nekaj mesecev, razdraženi duhovi so se nekoliko pomirili in sedaj se je oglasil tudi Danew. Stopil je v javnost s samoobrambo in pokazal kot na krivca cele nesreče, na carja Ferdinanda. Na njegovo povelje in proti Volji drugih vodilnih krogov se je pričela druga balkanska vojska, tako trde dr. Danew in njegovi privrženci. Umevno, da je vsled tega razplamtel med obema taboroma silen boj, ki še od dne do dne narašča. Za in proti Ferdinandu, na tej platformi divja, sedaj na Bolgarskem strankarski boj. In kakor se zdi, drže Danewovi argumenti bolj kot nasprotniški in se njegove vrste množe. Ker v-pliva na ta boj tudi zu n alma, politika — tripeleuten-ta in trozveza vsaka po svoje — zavzemlje vedno širše kroge in kakor mračne sence vstajajo vesti, ki govore o odstopu carja Ferdinanda, o begu prestolonaslednika, o padcu koburške dinastije itd. Nekateri trde z vso gotovostjo, da je Ferdinandova usoda že pisana, da se ne vrne več na Bolgarsko, ohcm-zno se pa to kategorično zanika in se zatrjuje, da. odpotuje Ferdinand, ki je sedaj na Dunaju, v kratkem nazaj v Sofijo. Kakor se nam zdi, se pretirava na obeh straneh. Na Bolgarskem so sedaj volitve v sobranje in je umevno, da se vsa sredstva izrabi do skrajnosti. Seveda, pozicija Ferdinandova ni ravno rožnata in če pri volitvah zmaga Danew, potem ga res prav lahko čaka. usoda njegovega prednika —
Aleksandra Babenberžana.
»
* *
Car Ferdinand izjavlja:
Glede na vesti, da se nameravam baje prestolu odpovedati, ne morem razumeti, odkod prihajajo. Te vesti so presenetile bolgarski narod in presenečajo bolgarskega kralja. Kako more kdo misliti, da sem se jaz podal na lov, ko bi mislil: na tako resen dogodek? Jaiz se, ko svoje reči odpravim, vrnem v Sofijo, ne da bi le za hip mislil, da ondi ni kaj v redu. V deku 30 let mojega vladanja se je res zgodilo, da sem mislil na odpoved, toda sedaj gotovo ne, ko me dežela bolj kakor kedaj prej potrebuje* 'Jaz niti en hip ne verjamem, da obstoja v Bolgariji le ena antidinastična stranka. V volilnem boju padejo pač hude besede, to pa je vse. Bolgari so miren in trezen narod. Bedaste govorice o moji odpovedi ne pohajajo iz Sofije, ampak si jih izmišljij jejo izven dežele. Sin Boris mi brzojavlja, da v deželi vlada po-polen mir. Jaz hočem le napredek Bolgarije in prav zato me gotovi ljudje sovražijo. Končno izjavlja car Ferdinand, da niti najmanj he dvomi; vi preporod Bolgarije.
Srbsko-bolgarska vojna konvencija.
'Med Srbijo in Bolgarsko je obstajala vojna konvencija tudi proti Avstriji. Dotični, odstavek konvencije se glasi:
„Ce napade Avstro-Ogrska Srbijo, napove Bolgarska Avstro-lOgrski takoj vojno in pošlje najmanj 200.000 mož v Srbijo, kjer se morajo bojevati skupno s srbsko armado v ofenzivi in v defenzivi. Isto dolžnost prevzame Bolgarska napram Srbiji za slučaj, da pošlje Avstro-Ogrsklai pod katerokoli pretvezo svoje čete v Sandžak. Srbija napove Avstro-Oigr-i skl vojno in odpošlje svoje Čete tudi v Sandžak, koder pride brez dvoma do boja. Bolgarska se zaveže, da bo pomagala. 'Ce napade Rumunska Bolgarsko, mora takoj priskočiti Srbija na pomoč z najmanj 100 tisoč možmi.
11	Crnagora.
Iz Cetinja se poroča, da je zbolela črnogorska kraljica Milena na vnetju ledvic. ! Poklicali so takoj zdravnika-Špecialista iz Pariza.
Srbija.
Bel/grad, dne 26. novembra. Kraljevski u-kaz o demobilizaciji vojske je že sestavljen. Te dni ga podpiše kralj, nakar se bo takoj pričelo z razpuščanjem armade in s prevažanjem čet iz novoosvo-bojenih pokrajin.
*
* *
Belgrad, dne 24. novembra. Kralj Peter je sprejel včeraj v posebni avdijßnci rumunskega profesorja Jorgo in ostale člane rumjunsko deputacija, ki je došla v Belgrad, da ižroči kralju zgodovinski Karagjorgjev zvon, ki so ga našli pri podiranju neke cerkve v Crajovi. Kralj Peter je daroval zaradi tega cerkvi v Crajovi nov zvon. Popoldne se je vršil na čast gostom častni diner. Popoldne je imela akademija znanosti na čast profesorja Jorge slavnostno sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik in naučni minister. Romunski profesor Jorga je predaval pri tej priliki o odnošajih med Rumunijo in Srbijo.
Stavka srbskih častnikov.
Iz Belgrada se poroča, da se je okrog 50 srbskih častnikov, večinoma stotnikov, pritožilo pri1 vojnemu ministru, češ, da so bili pri zadnjem imenovanju po krivici preterirani. Vojni minister je izjavil, da ne more sprejeti pritožbe. Častniki sa nato zagrozili, da bodo odložili svoje Šarže.
Isa Boljetinac bolan.
Isa Boljetinac, sloveč albanski vodja, leži bolan v Skadru. Boljetinac je rojen Srb, a bojeval se je proti Srbom kot vodja Albancev. Na Kosovem ima velika posestva. Ker je Kosovo prišlo zdaj pod Srbijo, izgubi posestva, ako ne pride tja prebivat. Ako bi pa tja prišel, bi ga Srbi obesili kot upornika. Poročevalcu „Reškega Novega Lista“, ki je obiskal sedaj bolnega Boljetinaca, je Isa govoril: Kakor vidite, sem bolan. V Valoni sem dobil mrzlico. Prvikrat v življenju ležim bolan. Trideset let je, kar hodim po gorah, cele mesece sem preživel v gozdu, izpostavljen dežju in snegu. Po cele tedne sem preživel v snegu po gorskih vrhovih; jahal sem, da nisem stopil iz konja po celih 20 ur; ni ga bilo napora, da bi ga ne bil mogel vzdržati, in nikdar, nikdar nisem bil bolan. Sedaj sem zelo slab, ker sem tudi izmučen vsled vojnih naporov. Dvanajst dni in dvanajst noči smo se bojevali brez odmora, da nismo spali skoraj nič in skoraj brez hrane.
Državni zbor.
Dnnajj, 26. nov.
V državnem zboru je bila danes končana speci j al n a debata o prvem delu ose bn old ohodn in ske predloge. Do glasovanja Še ni prišlo, ker sedi v državni zbornici še vedno rusiniska, obstrukcija, ki je sicer precej pohlevna, a le zadržuje potek razprav. Glasovanje pride na vrsto jutri. Govorilo je več govornikov, nakar je bila debata zaključena. Tudi liberalni dr. Ravnikar je klatil neke politične neslanosti in ljubljanske čenče, a ga ni nihče poslušal.
Za tem je notranji mini'ster baron Heinold odgovoril na interpelacijo glede socijalnega zavarovanja in izjavil,, da pride do tega, ker mora priti jn ker socijalno zavarovanje ni lß zgolj ljudska potreba. — Po Heinoldovem odgovoru se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede učiteljskih plač in je govoril poslanec Ferdinand Seidl. Njegov govor je bil vzrok, da je današnja seja bila zaključena z nepričakovanimi velikanskimi škandali in kravali. Ta Seidl, ki je znan kot velik hujskač, 1 je namreč neprestano napadal socijalne demokrate in jih ponovno žalil. Socijalni demokrati, ki se nahajajo s Seidlom v jako napetih odnošajih, se niso dali( izzivati od Seidla in so ostali v teku njegovega govora v kuloarjih. Predsedoval je seji socijalni dem. Perner-storfer, ki ves čas ni poklical govornika k redu in to kljub temu, da so padle ponovno jako nedostojne, neparlamentarne besede. Po; Seidlovem govoru pa je Pernerstorfer vstal in izjavil, da ni hotel klicati (govornika k redu iz lahko umljivih osebnih razlogov, in prosj radi tega zbornico za odpušlčenje. Ta Per-nerstorferjeva izjava, ki je bila seveda hujša, kakor najhujši ukor, je izzvala velikanske kravale. Nemški nacionalci so se čutili užaljene in so kakor zbesneli začeli vpiti: „Ptuj Pernerstorfer! Nesramnost! Dol ž njim!“ Nato so se v trenutku, vsuli proti predsedniški tribuni, a v tem hipu so prihiteli v zbornico vsi socijalisti in obkolili ministrske klopi, da branijo svojega tovariša. 'Med socijalisti;1 in nemškimi nacionalci se je kmalu razvil ostuden prepir, ki je grozil, razviti se v pravcati tepež. Posebno divje se je obnašala takozvana mlada garda Nationalverban-da, ki je kričala, razbijala in tulila. Med Wolfom in socijalistom Glöcknerjem je prišlo do osebnega spopada, Glöckner je namreč potegnil iz žepa košček sladkorja in ga vrgel Wolfu v obraz* (Kakor znano, se je svoječasno trdilo, da se je dal Wolf podkupiti od sladkornega kartela. Op. ur.) Wolf je v divji jezi zgrabil za kozarec z vodo in jo zlil proti socijalistu. Socijalisti so smatrali to za signal |za naskok in y trenutku so pričeli sladkorčki, Id so jih imeli socijalisti polne žepe, padati kakor toča od vseh strani na Wolfa. Bil je silno komičen prizor jn ostala zbornica je nehote buknila v velik krohot. To je pa na Nemce strahovito učinkovalo. Začeli so z vso silo tolči
po klopeh, da dolgo časa ni bilo slišati drugega, kakor gromenje predmetov, s katerimi so razbijali nemški nacionalci. Poslanec Steinwender, ki je hotel pomiriti svoje tovariše, bi jo kmalu skupil radi tega. Nemci so namreč' skočili vanj in vpili:	„Kaj
miriš, ko se vendar ne razumeš na stvari! Sramuj se! Ali si ti Nemec!“ Le počasi se je hrup polegel, a prepir med socijalisti in nemškimi nacionalni se je
nadaljeval tudi še po zaključku seje.
•*
* *
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov. V proračunskem odseku je poslanec dr. Bu-gatto poročal o poročilu pododseka mornariških dobav. Konstatira, da se bo odsek pečal lahto s to stvarjo še le po oddaji dokov in podmorskih čolnov’. Pododsek je sicer zahteval akte mornariške sekcije, a jih ni dobil. 'Med navedbami vladnih zastopnikov in navedbami tvrdk v pododseku se nahajajo precejšnja nasprotstva, posebno glede oddaje del. Načelnik dr. German je izjavil, da bo potom predsedstva prosil za izročitev aktov in si pridržuje staviti to vprašanje na eno prihodnjih sej. Dnevih red prihodnje seje bo: Poročilo o dalmatinski službi avstr. Lloyda.
* *
*
Dunaj, 27. nov.
V	poljsko-rusinskem sporu jie storjen velik in vesel korak naprej. Sicer pogajanja o volilni reformi še niso popolnoma sklenjena, toda oba ukrajinska kluba, zmerni, kakor radikalni, sta se izrekla, da soglašata - s predlogi ministrskega predsednika, da se takoj skliče gališki deželni zbor, ki bi se naj konstituiral in izvolil odsek za volilno reformo. S tem gališka volilna reforma sicer še ni konečno rešena, vendar je storjen velik korak naprej. Popolna! poravnava poljsko-rusinskega spora je odložena, za več tednov, položaj je postal s tem razbremenjen in finančni načrt bo rešen, če ne bo prišlo do kakih drugih nepričakovanih ovir. Kolike važnosti j|e ta med Rusini in Poljaki sklenjeni začasni mir, se najbolj razvidi iz dejstva, da je rusinsko-poljski spor v zadnjih mesecih tako oviral delovanje zbornice, da je smatrati njeno delovanje le za minimalno. Ce pa pride še v Lvovu, kjer bo zdaj težišče ru^insko-poljs-kega vprašanja, do popolnega Ì sporazuma, f bo odstranjena glavna ovira, ki je zabranjevala vspešno delovanje državne zbornice.
V	zbornici se je nadaljevala Specijalna debata o osebno-dohodninskem, davku. Najprej je bil sprejet prvi del predloge in se je pričela debata o drugem, ki tvori zadnje poglavje 1 finančnega načrta. Razen poročevalca, dr. Lichta je govorilo še (več drugih govornikov.
Poslanec Roškar je ostro bičal krivično in brezobzirno obdačenje kmečkega prebivalstva, ki je izpostavljeno najhujšim šikanam davčnih oblasti. Večina finančnega odseka ni imela prav nobenega srca za zahteve malih kmetovalcev. Iz teh vzrokov prosi zbornico, da sprejme njegov predlogi glede davka prostega eksistenčnega minimuma.
Nato je zbornica prekinila razpravo o tem predmetu in je prišel na vrsto zopet nujni predlog za u-čiteljstvn. Po končanem govoru poslanca! Stapinske-ga je zbornica prekinila tudi to debato in sledile so razne interpelacije. Sklep seje ol 6. uri zvečer. —
Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoldne-
* *
sš
V	justičnem odseku se je pa pral justični minister Hochenburger,. Njegov zagovor je pa bil zelo medel in ni napravil nobenega vtisa. Včeraj je govoril dr. Benkovič, kojega govor Še priobčimo.
Politični pregled.
Delegacije.
Zadnja dva dni so odseki avstrijske delegacije pridno zborovali. V sredo so imeli sejo:	zunanji,
brambni in bosanski, včeraj/ sta pa zborovala skoro cel dan zunanji in brambni. Zunanji odsek je zvečer že dokončal svoje delo s item, 'da je sprejel budget zunanjega ministra, K Berchtoldovemu iekspozeju je govorila cela vrsta delegatov in tudi Berchtold je ponovno povzel besedo, toda jasnosti še vedno ni. 0-glašali so se govorniki ' raznih' strank,1 precizirali svoje stališče in izrekali manj ali bolj ostro kritiko, toda kakih novih, markantnih misli ne moremo beležiti. Včerajšnjo sejo so napolnjevala „JMatinova“ razkritja. „Matin“ je namreč priobčil /srbsko-bolgarsko konvencijo, ki ni bila naperjena samo proti Turčiji, ampak tudi proti Avstriji. O tem je Berchtold dose-daj molčal, čeprav je včeraj priznal, da je bil o tej stvari poučen. Naše oficiozno bolgarofilstvo izgleda v tem slučaju seveda precej čudno in mlnogi se prestrašeni vprašujejo: torej je bilo pisanje o avstrofili-zmu bolgarskega naroda precej neresnično ' in prisiljeno?
Brambni odsek je pričel v sredo z debato o vojnem proračunu ter jo je včeraj nadaljeval. Skoraj vsi govorniki so svarili pred novimi militarističnimi bremeni. V podrobnosti se radi pomanjkanja prostora ne moremo spuščati.
V	bosanskem odseku je bil v sredo izvoljen za referenta dr. Laginja.
Hrvaško.
V	sredini seji ogrske državne zbornice je podal grof Tisza izjavo, da se izvrši prihodnje dni odprava komisarijata na Hrvaškem in imenovanje barona
Skerlecza za bana. Istočasno bodo razpisane tudi nove volitve za sabor.
Hrvaške stranke se že pripravjjiajo na volilno kampanijo. 'Škoda velika je, da je prišlo v Stranki prava do razdora. Ce bo sporazum z mažarsko vlado prinesel Hrvatom razočaranje, je iskati glavni vzrok ravno v nemoči Stranke prava, kji je razbita. Koalicija je veliko premehka in vladeželjna, da bi človek njenih korakov ne spremljal s skrbjo za hrvaško ljudstvo.
Italija.
Včeraj, dne 27. m., predpoldne, je otvorili italijanski kralj na slovesen način novoizvoljeno zbornico. Kralj je imel prestolni govor, v katerem se je dotaknil tudi razmerja med cerkvijo in državo. Pov-darjal je popolno versko svobodo, itoda cerkev si ne sme lastiti nobene ingerence na suvereno državo.
Francosko.
Pariz, dne 24. novembra. „[Journal des de-bats“ pravi z ozirom na Berchtoldov ekspoze, da je največja naloga Francoske, jda od sedaj naprej tro-zvezi ne da nobenega orožja več v roke. plasti pa mora biti francoski denarni trg trozvezi 'absolutno zaprt.
Angleško.
L o n d b n, dne 24. povembra. Angleški kaplan v Hamburgu, Langlight, je izjavil v nekem govoru na otoku Wight, da je dobil za časa svojega petletnega bivanja v Nemčiji vtisk, da ne bo trajalo več dolgo, ko bo moralo priti do odločitve, ali bo imela Angleška ali Nemčija nadvlado na morju. Nemčija potrebuje prosto pot za se, potrebuje kolonije, zafkar je treba nadvlade na morju. Neki prijatelj nemškega cesarja Viljema mu je baje zagotovil, da je nemški cesar le z veliko težavo preprečil pred dvema letoma pretečo vojsko z Angleško, ali pa bi se mu to še enkrat posrečilo, je pri sedanjih razmerah zelo dvomljivo.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Kaplan pri St. Petru niže Maribora, častiti gospod M,. Tomažič, je hudo obolel in je stopil začasno iz službe; pa njegovo mesio pa pride častiti gospod Ivan Zajc, kaplan v Galiciji pri Celju.
Iz justične službe. Oskrbnih jetnišnice celjskega okrožnega sodišča Franc Pacal je premeščen v Trident na Tirolskem.
Od notariata. Notar Franc Strafella v Rogatcu je premeščen v Ptuj. V Ptuju začne poslovati s
1.	dec.
Iz odvetniške službe. Eh*. Alojzij Rakun je v-stopil kot koncipijent v odvetniško pi/sarno odvetnika dr. Karlovšeka v Celju.
Iz poštne službe. Kvalificirani ' poštni pomočnik Karol Hermann na Gornji PoljskavJ je imenovan za poštnega ekspedijenta istotam.
Pozor,, organisti! Nova ^„(Slovenska maša“, u-glalsbil za mešan zbor L, Viternik. Maša ima devet delov in je sestavljena y lahkem slogu in je zaradi tega pripravna za pevske zbore na deželi; ker je zelo melodijozna, jo bodo pevci povsod z veseljem peli. Partitura 2 K, posamezni glasovi po (15 vin. Dobiva se pri skladatelju, ker je samozaložba. Naslov:	L.
Viternik, kaplan, Hodiše ob celovškem jezeru, Koroško.,
Popravek. V prvi razred nove srednje šole v Prekmurju se ni vpisalo samo 36 učencev, kot stoji to v 132. Številki ; „/Straže“, nego se jih je vpisalo 96, beri: šestindevetdeset. Med njimi je 80 (osemdeset) Slovencev.
Volitve na Kranjskem. Volilni boj je v polnem teku. S. L. S. je priredila že nebrojno shodov, ki so vsi dobro izpadli. Razpoloženje mjed vocici je zelo ugodno. V pondeljek, dne 1. dec., voli splošna kurija vsega vkup 11 poslancev. V Ljubljani kandidira
S.	L. S. gospoda Ivana Kregarja, njegov protikandidat je J. Tiurk. V zadnjilh urah so postavili liberalci tudi po deželi nekake samostojne kandidate. So to skoro izključno sami ' brezpomembni, nepoznani ljudje, ki gredo v boj brez upa zmage. Usmilili so se liberalnih generalov in nesejo za njie kožo na trg.
Zaspani dr. Kukovec je bil zadnjo nedeljo v Trbovljah, kjer je govoril na nekem shodu. Govoril je kakor navadno in je vsaka stvarna polemika z njim bob ob steno. . Moža, ki je pred tedni rohnel še proti obstrukciji, a se sedaj jezi, ker je bila ta obstrukcija prenehala, ne more smatrati nihče za resnega politika. Privoščimo gai liberalcem,, kakor je velik in širok. Kar smo hoteli pripomniti, je samo to, da v Trbovljah ni nič govoril o svoji „szaspanosti“ v dež. zboru, kot‘ je to storil v Žalcu. Po naši zaslugi je konečno le uvidel, da je za poslanca poročilo o „spančkanju“1 najbolj nerodno. Kakor kaže, se bo Kukovec sčasoma še naredil.
Draginja. Angleški državni trgovinski urad je preiskal draginjsko gibanje v zadnjem desetletju, to je od leta 1900 do leta 1910, in dognal to-le: V navedeni dobi so se celokupne življenjske potrebščine podražile v vseh kulturnih državah na svetu, toda ne v enaki meri. Urad navaja te-le štlevilke o zvišanju cen v navedeni dobi: v Angliji za 0%, v Norveški za 11%, na Francoskem za 17 %, na Holandskem 'tudi za 17%, v Italiji za 18%, v Rusiji za 21%, v Belgiji, Nemčiji in Avstriji za 28%', 1 na Ogrskem
in Hrvaškem za 37%, na Japonskem za 38% in v Zedinjenih državah za 39!%. Zadnji dve ali tri leta so se cene seveda še izdatno zvišale, tako- da je že danes splošno življenje za 30 do 40% dražje, nego 1. 1900.
Avstrijsko orožništvo. Stanje avstrijskega o-rožništva znaša glasom državnega proračuna Za leto 1914 v Avstriji 14.558 mož., Med temi je 331 častnikov, 43 računskih podčastnikov, 383 okr. sitražmoj-strov, 578 navadnih stražmojstrov, 3534 postajevodij, 9677 orožnikov in 32 slug. Posamezne dežele imajo: Nižjeavstrijska 1028, Gornjeavstrijska 484, Solnogra-ška 226, Štajerska 941, Koroška 416, Kranjska 439, Primorska 593, Tirolska 988, Češka 2901, Moravska 1338, Slezija 538, Galicija 3326, Bukovina 594 in pa Dalmacija 739 mož. Inšpekcija ^teje 7 mož. Poleg tega obstoja v Galiciji vojaško-polici jski stražniški voj,, ki šteje 20 gažistov in 1064 mož.
Draž (lanska sikStinska Madona ni pristna. Iz Draždan poročajo: Naučni minjis)ter Beck je v zbornici izjavil, da so se pojavili dvomi nad pristnostjo sikstinske Madone, ki se nahaja v draždanski gar leriji.
Za Slov. Stražo so nam poslale mladenke Uršika Vogrinec iz Žetal, Micika Vahtarjeva in Anica Golčerjeva iz 'Oplotnice veliko število obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa!
Za Slov. Stražo ’sta darovala gospoda Karol Pukl in Franc Parfant v St. Petru v Savinjski del. vsak po 1 K. Hvala lepa!
V uoheui hiši, v nobeni knjižnici1 bi naj ne manjkale knjige: Starogorski: „Junaki svobode“!, povesti in črtice iz balkanske vojne. Broš, 2 K, vez. 2.80 K. — Avgust Senoa: „Kletva“, krasen roman v prevodu Starogorskega. Broš. 1.40 K, vez. 2.10 K, — Dl V. Deželič: „V družbi kalifa“, 'roman, prevel Starogorski. Broš. 2.20 K, vez. 3.20 K. — D. V. Deželič:	„V burji in viharju“, ilustrovan zgodovinski
roman iz jugoslovanske preteklosti, Prevel Starogorski, Broš, 3.30 K, vez. 4.80 K. — Najnove„(še, ki je pravkar izšlo, ' pa je slavonska povesi znamenitega hrvaškega pisatelja Josipa Kdzaraca:	„Mrtvi kapi-
tali.“ Prevel StarogorskL Broš. 2 K, vez. 3.20 K.! — Vse te knjige se dobivajo v Katoliški bukvarni v Ljuälj’aini.
Za italijansko vseučilišče. Iz Gradca poročajo: Italijanski dijaki so priredili dne 26. t. m, jpred palačo namestništva demonstracijo v prilog italijanskemu vseučilišču. Prišlo fe do hudih spopadov s policijo. Dijaki so navalili na vrata namastniške palače 'ter so jih skoraj razbili. Policija je rabila orožje/. Več dijakov je bilo aretiranih. Včeraj, 27. t. m., je prišlo pred univerzo do hudih spopadov med italijanskimi in nemškimi dijaki;. Italijani so hoteli izsiliti sistiranje predavanj. [Bilo je precej krvavih glav»
-v	“
St&j®rsk@.
Mariborske novice.
Kaj palo? Iz Karčevine se nam poroča: Pretečeno soboto so prišli otroci dvojezične Šole nenadoma domov in se pritoževali, da radi smradu ni bilo mogoče ostati v Šoli. Komaj nova stavba in že se slišijo take reci! Kako ste pa zidali, gospodje pri krajnem šolskem svetu? ! Kaj pravi; nato, g. okrajni zdravnik ?
Maribor. Dramatično društvo opozarja na prihodnjo romantično otroško igro ‘(Pogumni krojaček“l ki se bo vprilzorila na Miklavževo nedeljo, dne 7. decembra 1913 v gledaliških prostorih Narodnega doma pod režiserstvom gospoda Moleka. Pribijemo ponovno, da se bo igra začela zopet točno ob 4. uri pop., in prosimo slavno občinstvo, da se konečno vendar le privadi točnosti. Med odmori, ki bodo kratki, svira orkester mariborskega Glasbenega društva. Takoj po predstavi nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Luciferja, Belcebuba itd. in nato sledi obdarovanje, ki bo letos končano že približno ob 7* uri zvečer, če se bo slavno občinstvo hotelo ravnati po naših navodilih. Cenjene stariše prosimo zaradi tega lepo, da blagovolijo otročiče obdržati pri svojih sedežih vsaj pred predstavo, da izostane vsako pritoževanje od; strani odraslih posebno v prvih vrstah. Pri prihodnji predstavi dne 6. jan. 1914 bo vhod ob sileni od !8. do 1. vrste popolnoma zaprt. Pripomnimo Še konečno, da se naj darila za otroke zaznamujejo s črko A, da pridejo prva na vrsto. Sploh pa se naj darila, oddajajo iže dan poprej, oziroma vpošljejo na odbor in se naj cenjeno občinstvo posluži tudi predprodaje, da bo vsestranska to« čnost mogoča.
Uradni dnevi mariborskega okrajnega glavarstva: V torek, dne 2. decembra, ob pol 10. uri predpoldne v Peklu; v četrtek, dne 4. decembra, ob pol
10.	uri predpoldne v Slov. Bistrici; v če|trtek, dne
11.	decembra, ob pol 10. uri predpoldne pri Sv. Lenartu.
Wastian — bolan. Kakor poroča ,„Grazer Tagblatt“, je Waistian vsled napornega dela v zadnjem času obolel. Njegovi živci so razdejani. Odložil je zato začasno tudi predsedstvo Südmarke. Hudobni jeziki pa pravijo, da k njegovi bolezni ni v mali meri pomagala tudi jeza, ker je bil politično omamljen, in,so se njegovi radikalni politični nastopi izjalovili. Je pač križ, če mora človek zastopati take politične šalobarde, kot so nemški špisarji. Nič čuda, če postane nervozen.
Celjske novice.
To so narodnjaki. Za slovensko gimnazijo plača vlada dr. Kukovcu 4000 K najemnine in povrh še doklado na vodo. Za staro slabo poslopje gotovo lepa svota. Bolj kot to pa nas zanima pogodba sama. Pogodba je pisana nemški in se je veliki narodnjak dr. Vekoslav Kukovec tudi nemški' podpisal d r. Alois Kukovec. Ce le nese, pa je zadoščeno vsem plemenitejšim liberalnim, čusjtvom..
„Celjska Slovenka“ v liberajjnih moišikih ih!alcali se pritožuje nad „slovenstvom“ celjskega gosp. opata. Ce celjski liberalni mazači ne zmorejo več takta, jé zelo žalostno spričevalo za nje, a lahko pa jim povemo eno: Kadar bodo vsi liberalni celjski ši-rokoustoeži storili, žrtvovali in pretrpeli za slovenstvo le četrti del tega, kar po celi Sloveniji priljubljeni in spoštovani gospod opat Ogradi, takrat naj pridejo in kritikujejo „slovenstvo“ drugih ljudi. DÒ tistega časa pa umazani jezik za zobmi!
Ptujske novice.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi v nedeljo, dne 7i, decembra, ob 91. uri dopoldne, v Ptuju v dvorani gospe Zupančič poučno predavanje. Predava gospod Martin Jelovšek o svinjereji in vzreji telet.
Ormozke novice.
- Pomembna obsodba. Odbor društva za pospeševanje germanizacije v Ormožu in okolici S sedežem v extra-štiiberlu hotela Bauer, je pred tedni v redni večerni seji sklenil, nekega volilca v teku petih tednov prestaviti na Kranjsko, od koder je prišel. Vzroki: volilec je pri zadnjih občinskih volitvah volil po svoji glavi slovenske kandidate ter agitiral za Slovence. Uživa med mladino in okoliškim ‘ljfud-stvom ugled in zaupanje in je vsled tega pospeševanju germanizacije nevaren. Se ne ravna po nasvetih in navodilih starejših, ki delujejo za pospeševal nje germanizacije z vso vnemo. Pettedenski rok, da odlazi, se mu,prisodi po milosti, ker je še mlad in v stvareh ponemčevanja slovenske dece jin razširjenja pangermanske politike med slovenskim ljudstvom še neveden in neizkušen,. Obsodba služi v svarilo vsem tistim, kji jih usoda prestavi v Oirmož ' in bi se ne ravnali po komandi germanskega f generalnega) štaba. Obsodba se preloži nemudoma na višje mesto v potrdilo. Pretekli so dnevi, tedni, da, ? celo meseci, ko privandra obsodba nepotrjena nazaj. 'Gospodje tam nekje so rekli, da se jim take jn enake tožb/e in obsodbe iz Ormoža že gabijo. Obtoženi volilec, če tudi Slovenec, da je miren in pošten gospod in ravno še poštenih ljudi je v Ormožu treba, lakinaže je tam že itak dovolj. Tega mnenja smo tudi mi, tožbe teh-le ljudi res niso vredne počenega groša. Čestitamo našemu vrlemu obtožencu, ki kljub vsem tožbam ostane v Ormožu. 'Smeje se lahko v pest germanskemu štabu,' ki de dobil za svoje neresnične tožbe vendar enkrat ligo pod nos. Pa brez zamere.
Ormož. Urednik „Marburgerce“, gospod Norb. Jahn, 'govori v uvodnem članku	arburger Zeit.“
z dne 18. t. m. o nemškem mestecu Ormož na hrvaški meji, Češ, da stoji že stoletja kot čuvaj nemške meje ter da srca prebivalcev od župana do slednjega občana gore ljubezni in zvestobe za vsenemštvo. Gospod Jahn_bi storil sebi in svojim bralcem zares veliko uslugo, ko bi se enkrat potrudil v nemško mestece Ormož, tukaj malo preštudirali rajzmere in preštet srca svojih zvestih na prste obojih rok. Izvedel bi kaj lahko, da ormoški prvi mož-všenemec ni nemškega pokoljenja. Kaj šele ostali? Izvedel bi, da ormoškemu nemštvu že dolgo tla trohnijo, da bi se že razsulo, ko bi ga ne podpiral nemški kapital, Siid-marka ima pač denar in tudi za Ormož ga ima. Saj ljubezen in zvestoba mora biti povsod poplačana, — kaj ne, gospod Jahn? Koliko pa je tako pridobljena ljubezen in zvestoba vredna, f pa ve najbolje tisti, ki sliši od teh ljudi, iz njihovih lastnih ust, 'da ' jim je. denar vse, če tudi niso bili in ne bodo Nemci. G. Jahn, pa še pišite kaj o vsenemŠkem mestecu Ormož, pa kaj takšnega, da ne boste samo vi, ampak da bodo tudi drugi verjeli!
Ormož. Umazani list „(Dan“, vredni bratec — ptujskega „'Štajerca“, psuje v eni svojih zadnjih Številk naš telovadni odsek Orel po svojem barabskem receptu s pijanci, čuki, pobojniki 'iitd. ter se jezi nad na!šimii duhovniki zato, ker ne učijo in, d,dlu j/e j o po pameti neumnih „Danovih“ dopisnikov. 'Mi preziramo take napade enkrat za vselej in povdarjamo, da se je naš Orel osnoval edino le z namenom, s telovadbo in z izobrazbo duha vzgojiti zavedne Slovence, verne katoličane, vzorne državljane ter zveste in krepostne vojake. Ljudem „Dapovega“ kalibra je pač vse zoperno, kar ne diši po brezverstvu, 'šnop-su, tožbah, častikraji, psovanju] in 'grdenju naših duhovnikov in katoliških mož. Rodbina) i brezverna propade, narod brez vere nima obstanka, ^ ker svoji narodnosti ostane zvest le oni, ki ne taji in zametuje vere svojih očetov 1 in v državi, kjer gospodarijo brezverci, se širijo neredi in revolucije, ito je neizpodbitno. Zato je dolžnost vseh pošitenomišl^Čih, delati z vsemi močmi na to, da naš telovadni Odsek o-živi, se razcvete in deluje našim nasprotnikom V*(vzgled in strah,- sebi in svojim v korist in ponos. G-koliških Slovencev dolžnost pa tudi bodil, se ogibati ljudi, ki žive od trdih kmečkih žuljev, v zahvalo pa te ljudi psujejo in grdijo po nizkotnih, ! brezverskih listih. Res, sram jih bodi.
Središče. Že od začetka šolskega leta imajo o-troci dveh razredov samo poldnevni, pouk. Manjka namreč en učitelj, ki ima poldrugi mesec dopusta; pravi, da si je vzel dopust radi bolezni. Čudna bolezen! Kje i se neki nahaja? Za razne športe, kakor za lov itd., ni bolan? Pa, saj mu privoščimo mnogo lovske sreče, ki je ima baje presneto malo. Največkrat zadene kakega kozla in govore, da to še j celo brez puške.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Gospod oskrbnik Mihael Zupanc je daroval za Slovensko Stražo !2 K, Živeli posnemovalci!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 30. novembra, 'svoj mesečni sestanek s poučnim govorom1, deklamacijami in govor rom predsednice. Dekleta iz cele župnije, pridite na sestanek !
Hoče. V nedeljo, dne 14. decembra, priredi telovadni odsek Orel poučno zborovanje. Vabljeni so vsi prijatelji!
Slov. Bistrica. (Okrožni zadružni shod.) Dne
7.	decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Udeležite se ga v obilnem Številu!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na gostiji Pulko-Predikaka v Spodnjih Pleterjah se je nabralo za Slovensko Stražo 6 K. Srčna hvala darovalcem
in novoporočencema mnogo sreče!
Mestinje. Dne 1., 2., in 3. decembra se vrši tukaj 1 iv prostorih gospoda (Antona Smeha tridnevni knjigovodski tečaj, ki ga bo vodil tajnik gospod Fr. Holz. Udeležencev, se je že precej prijavilo; kdor,se še želi udeležiti, naj javi do sobote tajniku podružnice, c. g. Gomilšeku.
Ivanjkovci. ' Podružnica kmetijske družbe priredi v nedeljo, dne 30. novembra, zborovanje v gostilni gospe Kralj v Ivanjkovcih. 'Začetek ob 3. uri popoldne. 'Predava deželni potovalni učitelj gospod Pirstinger o sedanjemu času primerkih vinogradniških vprašanjih.
Prihova. N nedeljo, dne 30. novembra, popoldne po večernicah, imajo šolski otroci igro in Miklavža. Vabljeni so tudi odrasli.,
Brežice. Jubilejna Konštantinova slavnost pz-obraževlalnega društva se vrši v nedeljo, dne 30. t. m., popoldne po večernicah. Na sporedu je razen govora in deklamacij z živo sliko 'ter petja gledališka predstava,: „Skrivnostmi zaroka.“* Pridite k slavnosti stari in mladi!
Konjiški okraj. Pri novi okrajni cesti, ki veže Konjice z Oplotnico, so samo nemški napisi. 'To je škandal prve vrste. V okraju, 'ki je po ogromni večini slovenski, se drznejo posi^nemški mogotci na tak grd način Izzivati Slovienee. Mogoče je kaj takega samo pri nas in pri naši preveliki, .' že‘skoraj oslovski potrpežljivosti. K zgradbi ceste so največ pripomogli kmetje-davkoplačevalci, ' ki šol Slovenci. Njihov denar je bil dober, da bi se pa nanje še nadalje kaj oziralo,, tega nemškutarski oblastneži ne smatrajo za potrebno. Hudomušneži, ki v svoji dobrovoljnosti vsako stvar, tudi tak škandal, obrnejo na šaljivo stran, pravijo, da. so zato samo nemški napisi, ker se posilinemci1 boje, da, bi se njihovi zelo redko posejani pristaši porazgubili, če bi se jih vedno z napisi ne opozarjalo, kje da, so.
Loče. (Ponesrečeni železniški sprevodnik.) Na železniški postaji v Ločah je prišel sprevodnik Gore-mak pri odklepanju železniških vozov med dva vozova, pri čemur je zadobil težke poškodbe. Težko ranjenega so spravili v njegovo stanovanje.
Nesreča. Ivan Seršen, zaposlen v trboveljskem rudniku, je hotel naložiti težko železno cev na hunt. Cev mu je pa padla iz rok na desno nogo in mu 'jo popolnoma zmečkala. Težko ranjenega Seršena so prepeljali v rudniško bolnišnico.
Žalec. (Ljudski glas v Žalcu.) Vsako leto (Čutijo žalski liberalci najmanj enkrat nujno potrebo,Jda udarijo po duhovnikih. Da dobi stvar bolj nedolžno lice, ustvarijo si najprej ljudski glas o namišljeni — krivdi). Ko zaslišijo liberalci ta ljudski glas, ki seveda krivdo polaga vedno in brez izjeme na duhovnike, pa začnejo prazniti svoje gnojnlične sode na nje. Ta ljudski glas slišijo liberalci od leta 1906. Posebno glasno ga je bilo slišati leta 1907. Ne veliko manj leta 1908. Glasneje zopet leta 1909 ob času sv. misijona v Žalcu. Tisto leto je 'liberalce lomila jeza nad porazom pri deželhozborskih volitvah. Da si jo ohladijo, so napravili ljudski glas, češ), misijonarji so žalili žalske tržane ter uganjali bogve kaj. In lop po duhovnikih. Ko so bili (liberalci razkrinkani, so se zopet jezili in treba, je bilo se maščevati. Zato so leta 1910 slišali ljudski glas, ki je govoril, da so duhovniki, če že ne naravnost, pa vendar posredno spravili ob življenje — narodno (žrtev. To je bilo zopet vpitja nad duhovniki med liberalci. Leta 1911 jih je jezil poraz pri državnozborskih volitvah. Hitro je bil narejen ljudski glas, ki je dolžil duhovnike, da so zakrivili poraz. Torej po njih! Ta jeza solze same jeze — da je segala še v leto 1912. Zanimivo je, kaj je lani govoril ljudski glas. Lani se je jezil ljudski' glas, da iz Žalca ni dopisov o naprednjakih v naših listih, to pa bojda zaradj (tega, da bi Žalčani ob času blirme slovesno sprejeli svojega nadpastirja. Zopet po duhovnikih! Letos je pa zopet drug ljudski glas. i Gospod Eduard Kukec je pri belem dnevu letel po (trgu, brat Emerik za njim. To je prišlo v časnike. Ljudje, ki slišijo travo rasti, so slišali tudi ljudski glas, ki pravi liberalnim,
od leta 1911 oslovsko-kosmatim ušesom, da „(kaplan in župni upravitelj Schreiner“ napada „stare in u-gledne trške rodbine“ po časnikih. Hitro gnojnice po njem! Privandrani farji, falotski napadi itd. so prijaznosti tega ljudskega glasu. Sicer tudi mi že dolgo časa poslušamo nek ljudski glas; ta p,a gre po celi deželi in pravi, da večjih lumpov ni pod božjim solncem, kakor so slovenjski liberalci in naj so že po trgih, mestih ali vaseh.
Polje pri Podčetrtku. Od dne 15. do dne 23. t. m. smo imeli pri nas sv. misijon. Vodili so ,ga preč. gospodje lazaristi od Sv. Jožefa nad Celjem. In te dneve je pokazalo naše ljudstvo, kako globoko je u-trjeno v sv. veri, a. tudi, da je izginil iz Sotelske doline grdi duh liberalizma, ker cerkev je bila vedno polna vernega ljudstva. — 1 Sprožila se je misel za dekliško Marijino družbe in lepo Število deklet se je že zapisalo v to tako prekoristno družbo. — Fantje, kaj pa vi, boste li zaostali za dekleti? Skazite se tudi vi junake in zberite se pod zastavo Marijino! — Prečastitim gospodom misijonarjem pa povrni vsemogočni njihovo neumorno delovanje v spovednicah in na prižnici.
Gornja Savinjska dolina. Gospod urednik! Že zopet se oglasim v vašem cenjenem listu, saj se potem letos gotovo več ne bom, ker me bo sneg zasul od vseh strani. Gotovo bom moral biti kar v svojem brlogu popolnoma od vseh zapuščen.. No, včasih bom že še kaj zlezel pred svoj brlog in pogledal na priljubljeni rešpetlin. Povedati pa vam moram, gospod urednik, kaj sem te dni zvedel. Nekateri liberalci se namreč silno jezijo, ker sem se iz Radohe dol v <Tr-bovlco prestavil. Pa tukaj naj jim bo povedano, da se mi pri Sv. Frančišku najbolj dopade, zato sem si tudi tukaj izbral bivališče na svoje stare dni. In pa kako prijetno je tukaj bivati, kjer gledam bistro Savinjo, ki se vije kakor srebrn pas po Savinjski dolini. In kadar mi bodo moči le še količkaj dopuščale, bom že še šel v dolino med moje stare znance, saj jih imam veliko, še celo gospod Terčak je včasih dober z mano. Posebno prijazen je bil z menoj še ne dolgo od tega v TSšlerjevi gostilni, zato namreč, ker je mislil, da sem prišel na občni zbor Čebelarskega društva, ki se je imel ravno tedaj vršiti, ko sem jaz bil tam. Bilo nas je vseh šest oseb. Gospod Trčak, predsednik društva, navidezno jako vesel, je začel govoriti, da ga veseli, da smo se ’ v tako častnem številu zbrali na. današnji občni zboijf, da se bo pa občni zbor radi raznih zaprek mogel preložiti na — drug, Še nedoločen čas. 'Povedal pa zgovorni mož ni, da se občni zbor ne more vršiti, ker je premalo udov navzočih. Ko sem šel potem proti domu, mi je postalo jasno, da tukajšnji kmetje, ki se bavijo s čebelarstvom, nočejo biti pri tem društvu zato, ker je liberalno, Kmalu po tem dogodku sem pa slišal iz daljave glas: gorska politika, gorska politika! Mislil sem si: šmenta kaj je pa neki to, a v kratkem že sem zvedel, da je gospod Trčak pisal neko izjavo o gorski politiki, ki mu menda še danes šumi po ušesih. Na vse zadnje, gospod urednik, moram pa vam še povedati, da zna gospod Trčak tudi diplome izdelovati. Ko je lansko leto neki kmet-čebelar odstopil od tega Čebelarskega društva, mu je gospod Trčak vrnil njegovo pismo s pripombo, da ga naj varuje t— kot diplomo. In res, dotični ima Še sedaj tisto Tpča-kovo diplomo dobro shranjeno. Zdaj sem vam, gospod urednik, razložil Trčakovo liberalno delovanje, in če me letošnjo zimo še ne bo pobrala bela žena, bom v spomladi nadaljeval. Ce me pa pobere smrt, izročam vam, gospod urednik, svoj rešpetlin, na ka: terega bi tudi vi mnogo zanimivega videli. Pozdrav želi vam in vsem čitateljem. „Straže“ puščavnik iz Trbolce,
Vlom v cesarski grad v Miirzstegu.
V noči od dne 23. na dne 24. t). m. je/ opazil službujoči orožnik v nekem oknu cesarskega gradu v 'Miirzstegu medlo brlečo luč. Obvestil je o tem takoj čuvaja gradu in neko drugo osebo, nakar se je podal v grad. V tem trenutku je skočil iz okna neki mož ter se ‘ spustil v beg. Kmalu za njim je prišel že neki drugi človek, ki je tudi hotel zbežati^ a roka pravice ga je že držala. Sli so nato v grad, kjer so našli, da sta si oba vlomilca že pripravila precejšni plen, da bi ga odnesla. Nanosila sta skupaj veliko množino srebrnine in drugih dragocenih predmetov. Prijet vlomilec se imenuje Oiton Schijmek iz Budimpešte in je priznan mojster vlomov. Izročili so ga o-krajnemu sodišču v Miirzzuschlajgu. Njegovega pomagača, nekega Jožefa Hoffmainna, ki ima) že tudi dokaj vlomov na svoji vesti, pa, pridno zasledujejo.
Primorsko.
Nova pridobitev. V Zadru se je vršil v nedeljo občni zbor zadrske odvetniške zbornice. V ti zbornici so gospodarili do sedaj Lahi ' in tudi poslovni jezik zbornice je bil laški, Na nedeljskjem zboru pa se je sklenilo z veliko večino, da se proglasi hrvaški jezik za poslovni jezik zbornice.
Poraz regnicolov in kamoristov. Iz Dunaja poročajo : Oficijelni komunike pravi, da je notranje ministrstvo glede rekurza, tržaške mestne občine proti
namestniškim odlokom radi regnieolov na tržaškem magistratu v principu, odločilo, da se dotična določba državnega temeljnega zakona ne nanaša samo na občinsko osobje, ki opravlja uradne posle, marveč tudi na osobje, ki opravlja posle kakega občinskega podjetja, ali gospodarskega zavoda), bodisi da so nastavljeni funkcijonarji provizorično, ' ali definitivno. Izvzeti so samo oni, M prevzamejo pogodbeno kako začasno delo od občine in pa ki fungirajo le kot pomožni delavci. Notranje ministystvo pa si je pridržalo pravico, da odločal pri vsakem posameznem slučaju po dovršenih preiskavah samo in je samo izjemoma rešilo ta rekurz v .principu. Svojo odločitev utemeljuje notranje ministrstvo z dejstvom, da je razširjenje zgoraj omenjene določbe1^ državnega temeljnega zakona tudi na uradnike občinfekih podjetij potrjeno tudi z več odločbami upravnega sodišča in z vec določbami tržaškega občinskega Statuta. Tudi je brez dvoma, da velja ta določba za definitivne in za provizorične nastav'ljence. Namestništvu v Trstu se naroča, da podeli vsled teh odlokov prizadetim laškim uradnikom državljanstvo, toda le če za to prosijo in če ni za podelitev nobenega zadržka. Ob enem se namestništvo) opozarja, da pa/zi na to, da se bode ta principijelna odločba ’ vpoštevala dosledno pri nastavljanju tržaških magistralnih uslužbencev. — Tako odločitev smo pričakovali in drugače tudi ne more biti, kajti da bi šla avstrijska vlada na ljubo par regnicolom in v škodo domačinom preko državnega temeljnega zakona, je ’ skoraj nemogoče.
Obrežni topovi. Ob obrežju Istre in Dalmacije nameravajo nastaviti 42 obrežnih topov, ki bodo metali 1000 kilogramov težke projektile na daljavo 16 kilometrov.
Po nesreči ustreljena. Pri puškarju in trgovcu s šivalnimi stroji v Gorici Savniku je bila uslužbena kot blagajničarka Antonija Humar, stara 20 let. V petek popoldne je nekdo kupoval revolver v prodajalni in si dal zato pokazati patrono,1, katero je vložil v revolver. Tjrgovca Savnika tisti čas ni bilo v prodajalni, stranko je postregel mehanik i 'H. Frančeškin. Stranka je odšla, ne da bi kupila revolver; H. Frančeškin je mislil;, da patrone ni več v revolverju, nakar je po navadi poskušal revolver, ki pa se je sprožil in nesreča je hotela, da je zadel Humarjevo ravno v prsi v srčno žilo. Dekle je vstalo, padlo in umrlo. Veljka žalost je zavladala v Savnikovi hiši, vse je jokalo, zunaj pa se je nabralo vse polno ljudi. Frančeškina so bili aretirali, ali so ga izpustili kmalu na svobodo, ker je dognano, da gre le za kako nesrečo ter je izključen vsakoršjen hudobni namen.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekogijivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla prtznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droier.jah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Letošnja jesen je lepa in je enim v Škodo, drugim pa v korist. Škodo imajo trgovci, ki so si nabavili veliko jesenskega in zimskega blaga in ga ne morejo vsled toplega vremena razprodati. Korist pa bodo imeli vsi, kateri bodo kupovali zdaj pri našem domačem trgovcu J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica štev. 5. Gospod Šoštarič se je odločil, da radi prevelike zaloge proda vso jesensko in zimsko blago 20 odstotkov ceneje. Vsaka stranka dobi pri nalkupu 20 odstotkov popusta. Zimske srajce se dobijo že po K 1.20, 1.40, 1.60, 2.—. Pelerine’ za dečke po K 4.—, 5.—, 6.—. Pelerine za odrasle po K 9.—, 10.—, 11.—. Blago za obleke, zimski robci, odeje, koce itd. po zelo nizki ceni. Paziti pa je, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ker! dobro blago po nizki ceni ,ima, samo Šoštarič v Gosposki ulici. Vzorci se razpošiljajo brezplačno.
Razgled po svetu.
V Nemčiji obsojen Hrvat. Iz Berolina poročae jo: Porotno sodišče v Geri je obsodilo 281otnega tehnika Milana Rojca iz Belovara, sina bivšega sekcij-skega Šefa hrvaške vlade, na dve leti ječe, ker je oskrunil neko 201etno kuharico.
Tatvina biserov na Dunaju. V sredo se je pripeljal na Dunaj amsterdamski trgovec z biseri Pin-cheiro. Ob svojem prihodu je naznanil poliotiji, da mu je bilo med vožnjo iz Amsterdama, na Dunaj pokradenih biserov v vrednosti 270.000 K, Na neki postaji blizu Dunaja se mu je pridružil neznani potnik, o katerem sumi, da ga je okradel.
Italijanska bojna ladija obtičala v pesku. Dne 21. t. m. zvečer je zavozila italijanska bojna ladija „San Giorgio“ pri rtu Santa Agata v t zalivu Mesina s tako silo na pesek, da se kljub naporu drugih la-
dij niti premakniti ne da. Cela leva stran ladije v dolžini 60 metrov tiči v pesku ' in 1 prednja ladijina ost se je zarila 16 metrov globoko v zemljo. Kot vzrok se navaja, da je krmar zamenjal svetilnik pri rtu Pelora z onim pri Punta Pèzzo ter da se je hotel ogniti nekemu parniku, , ki se mu je bliža,!. Potapljači so dognali, da je prednji desni del ladije zavozil s tako i silo celo na neko skalo, Ma je oni del ladije bil predrt, tako da je vdrla, voda v prednji del ladije. Položaj bojne ladije je smatrati za zelo ogroženega. Italijansko mornariško * ministrstvo je odredilo prav obširna rešilna: dela, ki bodo trajala vpč dni. V prvi vrsti bodo morali zmanjšati veliko težo ladije.
2enske — porotnice. Petrograd, dne 24. nov. : Kadeti so predložili ruski dumi predlog, ki naj prizna ženskam sposobnost za porotništvo.
Otroci, otroci ljubljenčki,
kolikim nevarnostim stef izpostavljeni na polu v šolo in >pri igri na prostem! Pred vsem je treba, da se vas obvaruje pred prehlajenjem; pri tem pa ne pride v poštev samo.topla obleka — treba je tudi varovati , občutna dihala pred prehlajenjem in to se najložje zgodi, če se otroci privadijo na redno vživanje Faysovih pristnih sodens-kih mineralnih pastili, kakoršne se pridobivajo' iz zdraviliščnih izvirkov ' kopališča Sodena:ob T. Skatljica (z imenom Fay) pa stane le K 1.25. Posebno znamenje: uradno potrdilo županstva Sodena ob T. na belem papirčku.	,
Gospodična — trikratni. doktor. Portugalka, Domitila Carvalho, je zelo hvaljena praktična zdravnica v Lizboni. Izobrazila se je bila najprej že za učiteljico. Pri preizkušnji se je tako odlikovala, da je vzbudila pozornost predsedujočega' vseučiiiškega profesorja, ki ji je preskrbel vstop na vseučilišče. Posvetila se je najprej modroslovju ter j.e tudi promovirala; kmalu nato pa se je lotila. še matematike in astronomije ter je tudi iz te vede dosegla doktorat. Slednjič se je oprijela še medicine iter tako postala trikratni doktor.
Učne podpore za uradniške otroke. V zadnji seji upravnega sveta je prvo splošno uradniško društvo avstro-ogrske monarhije na Dtunaju dovolilo svojim elanom podpore v skupnem znesku 55.540 kron. Zdraviliške podpore so znašale v tekočem, letu 25.000 K, ustanove za učence do srede oUtobra t. 1. 10.921 K in za druge podpore je izplačalo, društvo 17.430 K. V humanitarne ' svrhe sploh pa je bilo od začetka društvenega poslovanja! do sedaj 'izdanih 3,400.000
K.	Kar se tiče vspehov,' ki Jih je doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem oziru, se ne more nobena druga samopomočna organizacija ponašati z enakimi.
Kip našega Zveličarja v; palači miru v Haagu. Na velikem stopnišču te palače stoji Jezusov kip od brona. Kip je posnet po orjaški sohi našega /Odrešenika, ki stoji na. grebenu And med Chile in Argen-tinijo v spomin mirne razsodbe med obema državama. Da stoji v palači miru Jezusov kip, je zasluga plemenite gospe Oliveire de Costa, ustanoviteljice in predsednice društva miru, ki se je liz BuenosJAire-sa podala na pot v Haag, da bi se ta soha iz Bru-selja sem pripeljala. Tem povodom piše „[Osservatore Romano“: Z v oliki m z a d ošjč d n j e m smo brali in objavili to poročilo kot dokaz o verskem prepričanju in plemenitem srcu te gospe. Gospe Oilivieirove zasluga je, da stoji v palači miru kip onega, ki je stopil na zemljo med ljudi, da bi ljubezen, bratstvo in vesoljni mir oznanjal, ki je bil sam[ ustanovitelj miru. Omenjamo ime te pobožne gospe in želimo, da bi povsod kraljeval duh pravičnosti in usmiljenja — brez katerih med ljudmi ni pravega in pa stalnega miru.
Fr. Košut se je zaročil. Ko je Fr. Košut' po svoji težki bolezni ozdravel, je rekel svojim političnim prijateljem: Tako mi je, kakor bi se nanovo rodil. In ko se je popolnoma zdrave[ga počutil, se je dne 25. t. m. zaročil z 681etno grofico Bonyovszko, bogato vdovo po svojem pred kratkim umrlim prijateljem.
Avtomobilska nesreča. Iz Pariza poročajo: A-be Koelen v Reimsu se je peljal v avtomobilu, s svojo materjo, svojo sestro in njenimi tremi otroci v sta-' rosti 13 do 15 let. Po noči je zgrešil pot in avtomobil se je prevrnil v kanal Ain-Marne. Abe in njegor va mati sta se rešila, sestra in njeni otroci so pa u-tonili. Abe je zblaznel.
Nemiri v Pretorili. Iz Pretorije poročajo:	V
nondeljek so bili med tukajšnjimi delavci resni nemiri. 5000 delavcev je napadlo stanovali;šča domačinov v Hauganu in prodajajhice ter povzročilo veliko škodo. Položaj je postal zelo resen. Policisti so oddali par strelov v zrak. Ko pa tudi to ni nič pomagalo. so ustrelili dvakrat v množico, (Trije domarmi so bili usmrčeni, 22 pa ranjenih.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Poneverjenje v ruskem ministrstvu. Iz Petrograda poročajo:	V ministrstvu za ljudsko prosveto'
so odkrili velika poneverjenja. Dognali so, da je u-pravitelj penzijskega fonda za ljudske učitelje jemal denar za svoje borzne špekulacije iz tega fonda. — Veo sto tisoč rubljev je poneverjenih.
Slovenska Straža. Darovali so za Slovensko Stražo iz Štajerske: podružnica Sv. Križ nad Mariborom, iz nabiralnika, 7 K;, katoliško slovensko izobraževalno društvo v Kapelah, pošta Dobova, 10 K; Mohorjani v Konjicah, po podružnici Slovenske Straže, Š8 K' 14 vin. ; Mohorjani Z/avodnje, po čast. gospodu župniku Janpzu Rožmanu, 3 K; Mohorjani Belevode pri Šoštanju, po župnem uradu, 8 K; Mohorjani Leskovec pri Ptuju, po čast. gospodu župniku Skamlecu, 25 K;, Mohorjani Šmihel'nad Mozirjem, po župnem uradu, (3 K; Mohorjani v Dramljah, po čast. gospodu župniku Francu Ogrizeku, 11 K; Mohorjani Sv. Križ nad Mariborom, po podružnici Slovenske Straže, 8 K; Mohorjani Vurberg pri Ptuju 3 K 10 vin,; Mohorjani Sv. Tlrojica v Halozah, po čast. gospodu kaplanu B. Šalamunu, 4 K 50 v; Mohorjani pri Kapeli 15 K; Mohorjani v Veliki Nedelji 23 K; Mohorjani Sv. Urban nad Ptujem, po g. posestniku V. Simoniču, 4 K; 'Mjohorjalni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, 'po 'župnem uradu, 6 K ; župnik Martin Meško pri Kapeli 20 K ; kanonik Jernej Voh v Mariboru Kl.lOp, nabrano pc neimenovanemu v Pilštanju 5 K; kaplan Josip Pečnak pri Novicerkvi pri Celju K 4.50; Fran Radev v Mariboru 2 K; župnik Anton Kocbek pri Sv. Križu n. Mariborom 2 K; J.s, Kogler, Gradec, 3 K; kaplan Anton Kühner v Solčavi 2 K; župnik Franc Lom v St. Petru na Kronski gori 1 K ; podružnica Hoče pri Mariboru iz nabiralnika gospoda Josipa Gselmana v Spodnjih Hočah 4 K; podružnica Hoče "ri Mariboru, daroval gospod Josip Gselman, posestnik v Sp* Hočah, 1 K; podružnica Dobrna pri Celju 11 K; Mohorjani v Pol e n šaku. po župnem uradu, 2 K; Mohorjani Loka pri Zid. mostu K 8.80; Mohorjani pri Spodnji Sv. Kungoti, po župniku Antonu Kocipru 3 K; Mohorjani Gornja Sv. Kungota, po žup. uradu 2 K; Mohorjani Središče, po župnem uradu K 6.72; Mohorjani Sv. Križ pri Ljutomeru, po župniku Jos. Weixlu, 20 K; Mohorjani Sv. Križ tik Slatine, po nadžupnem uradu K 46.20; Mohorjani Sv. Vid nad Valdekom, po župniku Frid. Repolusku, 4 K; Moh. Sv. Jurij ob (Ščavnici, po župnem uradu 21 K; Mohorjani Gornjigrad 10 K; Mohorjani Dobrna pri Celju 16 K.
Usata ura 14 dni aa poskušajo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vriše,
®8£* Velik o@nik brezplačno. (Jamstvo 8 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate are za gospode „ 40"—
1	Sabine ure...............K 6'50
j- ^	Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60
Pristne tula ure dvojno pokrovo 18’— Ploščnate are iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20•— ' Amerikanske zlate double-ure . „10*— Goldin Eoskopf nre.........„	4'—
\ 9 Jsmi Prave železničarske Rcskopf-patoni
Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske nre na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure............„	2'40
\ke...................»	S-—
kezvojnim p zvoncem . „ 8'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat w in srebrnine.
Za smeh.
'	K e s.
Sodnik obtožencu: „Sami priknate, da ste dvakrat udrli v sosedov svinjak; nalslednjo noč ste pa privedli sviinjo zopet nazaj. Gotovo Vas je hudo pekla vest?“
Kmet: „Kaj še, gospod sodnik. Svinja je bila še premalo debela.“
Redka stvar i— draga stvar.
Kmet postopaču: „Kaj, za vsako uro, ko cepite drva, hočete imeti dve kroni?“
Postopač: „Veste, oče, jaz delam redko kedaj; a kadar delam, znam pa tudi računati.“
Zadnje besede.
Duhovnik se pripravlja za govor na grobu svojega sošolca, ki je bil oženjen. Zato vpraša nekega ožjega znanega sošolca, mu je li znano, katere so bile zadnje besede pokojnika, da bi mogoče nanje navezal svoj govor.
„Predragi“, odgovori nagovorjeni, „pokojnikova žena je bila pri možu do zadnjega vzdihljaja. Tiedaj pa p kaki morebitni zadnji besedi moževi ne more biti govora.“
Potolažil jih j e.
A.	: „Ali je sprejel župan nezaupnico?“
B.	: „Ni, ampak sodček piva je plačal!“
Postrežba točna in solidna! Vzorci na razpolago
Prevzamem vsa dela
J|r oekeracijske, slikarske in
W pleskarske sireke, katera izvr-
vestno Ir pe najnižjrh cenah.
Ik! Outran v Celja
%, Gospodska utica 5.	^
F!
obrestuje hranilne vloge po mb*
ad dne sloge do dne szdiga
in ii posojilnica v Celju ss v listni hiši
(Hotel „Pri beiem volu“) v Celju, Oralità cesta štev. 9 ----------------prvo nadstropje------------------
počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnico soma.
Učenca
iz pašteua rodbine, s primerno ;oisko izobrazbo sprejme Vinko Pustovrh, Celje, g Narodni dom.	209 |||
=	'Igi
Zahtevajte v gostilnah list Straža
V zdraviliščih za bolniki na pljučah «• i* p i 4
kot v Davos-u, Arozi. Leysium itd. je	jXVÖGH©
kot priznano sredstvo vselej v rabi. Sirolin »Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih v rasmeroma kratkem času. Se lahko uživa, vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče.
Izvirni zavitek po K 4'— se dobi v vseh lekarnah.
Traovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
pegistpovana zadruga sa ©zasej e-mix». jsuxrastntroxxi
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
5QI Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in IQ iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
po najkulantnejših pogojih.
Malisno štupo, suhe gobe,
jaboike namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, p$enico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno Slamo Od Storžev, rrrg=ss=s=s^Tss::^B
smrekove storie, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgovina) s šp@©©saijt®
Im m sf©Ii©l§3:>gf®l pridelki
Inton Kolenc Csüf
Grašfe®	it» 22»
Redka priložnost ~3hc
1000 komadov flanelodej Široke 120 cm, dolge T50 cm
po K 1-50.
Priporočam tedi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah ! Pričakujoč obilnega obiska se beležim
Jožef USBaga, Maribor©!» D.
Tegetthoffova cesta št 21.
’ranio Duchttk
svelar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk,
Po strežba točna !	Nizke cene !
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Mafl8»Of, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, tsr popravila parnih stroje/, parnih nagelj a-/, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
^gr Strokovna izpeljava $tfgi80V©C8©l? po najnižjih cenah.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in draga deia Iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Nlariboi*
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Velika narodna trgovina
Ki£2iVanič,Celle
Narodni dom
priporoča bogato zalogo	-----
jaanufakturnega in mod-
tega blaga, posebno ta«. ^dll^igŽMtg no (novosti za ženske in polke obleke po zelo	i,
znižani ceni !
Ostanki pod lastno ceno	■
Pozor! ■«* URE
repasirane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura	K 7~—
Pristna srebr. ura ženskaK?-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očaie! Budilke 1 Uhane!
Urar, ©calar in
statar
pa»««» Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39
Takoj ££ “ dobra gostilna
v Gornji savinski dolini stsrejši pošteni ženski ali zakonskima ki opravljata krojaško obrt. Pod „Takoj 23“ d-upravništvo tega lista.
M. Zabnkošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se ©uhaja v po-sojilniini hiši ©a Ringu.
Darujte mm Slov. Stražo !
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Točna postrežba
Debro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vs&ki ceni.
Tudi na obroke I Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasi. Dietšnger
Tluod. Fehreobach
urar in Očalar
Maribor, fiosposka uiiea 26 Kupujem zlatnino in srebro.
Za božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov - Svilnatega papirja v vseh barvah - Kreppapirja v vseh barvah - Barvani papir na eno stran v vseh barvah - Barvani papir na dve strani v vseh barvah - Zlati in srebrni papir - Sveče za drevo, čarobne svečice - Cvetje za rože - Žica - Zlata pena - Jaslice izgotovlje
Podobice za jaslice - Rutke.
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi druge vrste Na debelo! po izredno nizkih cenah. H«g C§f&Š)no!
Goričar & Leskovšek v Celiu.
Graška uliča št. 7.
Rotovška ulica št. 2.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olle za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po uš sih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Do-> biva se samo v lekarni
„Zur Sonne1', Graz
Jakominiplatz 14.
SlwEBCii ZaPEdajte se!
Trpuina z mobo in « žBlnimi pridelki
Glavnu sl. zaloga in velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, mi, štrikov za perilo, mrež za seno in za oiro-
= šli e postelje itd. ===== Tošno in solidna postrežba.
1 Rante;
Celje
; Eraiki ulica itn. 21.,
Glavna slao. zaloga suhih in oljnatih baro, čopičev, firneža in - =iahsp. = Kupujem po najvišji seni dežeine pridelke, vosek In vinski kamen. Točna in solidna postrežba.
fedito svBža žgana fiaua
Ha drobnoia aadebelo !
Zalogo rudninskih sodo
■
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
RazßOiiij@ pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje.
Kupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke.
Ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5’60.
Pri večjih naročilih mnogo cene^e" |
Thierry-® Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd.
Thitrrya- centifolijsko
m A 7II ft ie zanesljivo še pri tako starih ■ Jšalsilvr ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje-snovi iz telesa, napravi všled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu Ä Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
55S5KS* R. Sfermecki » ceiju st. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Ni treba si glavo treti!
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kalj iva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
Iftilan Hočevar Celje
tik farne cerkve»
Rafael Salmie Celle Mar. dom!
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlaf-i nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahievajte ve-L liki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.!
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo,*!
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih tbrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu — Rentni davek plaću.e hranilnica sama ter ga né odteguje vlagateljem.
Za varnost vlog jamčijo okraji :
Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
4'
o
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učairn zavodim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K za podpore različnim požarnim brambatn in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšrm okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov ia jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
mtmaarsm
Spuduještajersba ljudska psiilnica v Mariboru
FBgistFDi. zadnp z uuiim
A
HPtiilÜnü tiinnn 86 8Prejemaj° vsakega m se obrestujejo: nav*d --o 4-*/,%, proti trimesečni odpovedi po 4*/<'%• Obresti se lliuinliilu Ifluigu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace<> *> Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. posož, (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PfiSfliila 58 liošpio *e članom m sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5e/o, Ea vknjižbo sploh po Sj/.Vor na vknjižbo in I UuUjIlu d!» UiljujU p0r0gtv0 pQ g 8/4o/q in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
j—L-LLU-üil	....——f——»■—s»	1	1 7T7r*HTÌrT^'^— Tii.i mr i n^ii	■ - 111 ■- - *1 |TY . i - ' 1 ■,,
llrSlinP HPP 80 TOako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike, ultimiti ute aradnih urall se gprejema i„ «plačuje denar.
SZ dajejo	Milito ima taji na razpolago domača hranilni nabiralnih!.
Stolna ulica Štev. 6 (med Slavnim trgom in stolno cerkvijo)